No XLIH - št. 90 - CENA 8 din Kranj, torek, 20. novembra 1990 »rfiniranp t=. EKIN str. 3 Datum odločanja naj bo določen čimprej str. 1 5 V devetih mesecih 27 mrtvih Gote^ Begunje, 19. novembra - Elanovi delavci so danes iskali svoja imena na seznamih, že jutri in nato tja do petka bodo delili delavske knjižice. Brez dela jih bo ostalo približno 400, po analizah pa je odveč 700 ljudi. Napočil je torej najbolj kruti trenutek, čeprav je usoda stečajnega postopka še vedno odvisna od tega, kakšna bo odločitev drugostopenjskega sodišča: bo stečaj Potrjen ali ne. Novi stečajni upravitelj Milan Čučnik se zdaj ukvarja s tako rekoč edino možno rešitvijo za Elan, saj naj bi Elanovo proizvodnje v najem vzelo podjetje Šport Elan 2000, ki so ga ustanovili, ko je slovenska vlada nakazala 14 milijonov dinarjev pomoči, žal je je bilo že približno polovico v obliki Prispevkov vrnjene državi. Kako bodo slinancirali proizvodnjo, $e ni znano, zanjo seveda potrebujejo denar, menda v Elanu nekaj ponudb imajo. Foto: G. Šinik Danes in jutri bo zasedala republiška skupščina Soglasje za plebiscit slovenski izvršni svet je v nedeljo oblikoval izhodišča za zakon o plebiscitu, ki jih bo obravnaval republiški parlament. Kranj, 19. novembra - Danes in jutri bo zasedala republiška skupščina. Za sejo je predlagan obsežni dnevni red, na katerem so pomembne zadeve, med njimi osnutki *akonov o privatizaciji podjetij, o Agenciji Republike Slovenije za privatizacijo, o Skladu Republike Slovenije *a razvoj, osnutek zakona o zadrugah, o zavodih, o civil-n,h invalidih vojne, o osebnem imenu, o javnih shodih in Javnih prireditvah, o žičnicah in vlečnicah, o prometnem oavku itd. Dnevni red je obsežen, razen tega gre za zadeli na katere imajo slovenske politične stranke različne P°glede, kar še posebej velja za zakone s področja priva-l,*acije. Na dnevnem redu pa bodo dodatno izhodišča *akona o plebiscitu, za katerega vlada v republiki politiko soglasje, razhajanja pa so glede roka, kdaj ga izvesti, Pa tudi glede vsebine vprašanj, ki naj bi jih zastavili gla-?.valcem, upravičencev za glasovanje. Demosova koalicija zagovarja čim prejšnjo organizacijo plebiscita, opo-l(^ja pa ni za pretirano naglico. Pričakujemo, da bo na okrutni seji parlamenta doseženo soglasje, za primer za-Pletov in pomanjkanja časa na tokratni seji pa je predvi-^no, da bi se skupščina ponovno sestala 27. novembra. J- Košnjek Predlogi vlade na področju delovne zakonodaje Z zakonskimi škarjami nad pravice Ljubljana, novembra - Na zadnji seji slovenske vlade so precej pozornosti namenili spremembam na področju delovne zakonodaje, kjer se bodo krčile dosedanje pravice. To v imenu lastne razbremenitve terja slovensko gospodarstvo. Gre za dvoje zakonov, ki urejata to področje, in sicer zakon o delovnih razmerjih in zakon o zaposlovanuju ter zavarovanju za primer brezposelnosti. Predlagane spremembe osnutka prvega zakona drugače rešujejo vprašanje presežnih delavcev, saj bo možen veliko hitrejši poseg v delovno razmerje kot doslej. Čas čakanja na delo se bo zmanjšal s 24 na samo 6 mesecev. Razmejeni bodo začasni in trajni presežki: začasni, kjer bi bilo delo delavcev nepotrebno za manj kot šest mesecev, se bodo reševali na različne načine, medtem ko bi delavcem, ki bi bili na čakanju več kot pol leta, po tem času poteklo delovno razmerje in postali bi brezposelni. To odbdobje naj bi bil tudi nekakšen odpovedni rok. Po tej spremembi je pričakovati nov val brezposelnih, saj velike tovarne že zdaj napovedujejo, da imajo četrtino delavcev odveč, le delo- vna zakonodaja jim ni omogočala, da bi jih postavili na cesto. Sicer pa na sekretariatu za delo menijo, da je v Sloveniji ta čas odveč okoli 100.000 zaposlenih. Že zdaj pa je brezposelnih okoli 50.000 ljudi. Če se bo nova zakonodaja naglo uveljavila, jim lahko prištejemo še novih 115.000. Zaradi navala, ki ga je posledično pričakovati na zavode za zaposlovanje, je vlada predlagala, da se obrusijo tudi pravice brezposelnih. Denarna nadomestila za slednje naj bi bila nižja, 60 odstotkov povprečnega OD, izplačanega v zadnjih treh mesecih. Ne bodo pa nižja od 80 odstotkov najnižjega zneska, ki še omogoča socialno varnost delavca. Omejili naj bi tudi čas prejemanja nadomestila. Hkrati z restriktivnimi ukrepi vlada snuje tudi program aktivnega zaposlovanja. • D.Ž. Jesenice - S svečano podelitvijo Čufarjevih priznanj in novo premiero v Gledališču Toneta Čufarja se je minulo soboto zaključil letošnji kulturni teden v jeseniški občini. Svojevrsten pregled ljubiteljske gledališke ustvarjalnosti je letos minil v znamenju 80-letnice Gledališkega društva Jesenice in 45-le-tnice delovanja Gledališča Tone Čufar. Ob tej priložnosti je predsedstvo skupščine občine Jesenice odlikovalo kolektiv Gledališča Tone Čufar z malo plaketo občine Jesenice. • I .M. Foto: Gorazd Šinik Začela se je sezona smučarskih skokov Prva zmaga Franciju Petku Planica, 18. novembra - V nedeljo so se v Planici prvič v letošnji sezoni pomerili smučarji skakalci. Po prvi, sicer pregledni tekmi, je za našo reprezentanco razveseljiva zmaga mladega Francija Petka, ki je za seboj pustil znane smučarske skakalce, Felderja, Vettorija, Kuttina in druge, ki so prav tako kot naši te dni trenirali v Planici. Tudi ostali naši so dobro skakali, posebej Miran Tepeš, ki je bil tretji. Te dni naši skakalci odhajajo na treninge in tekmo v St. Moritz, prve tekme za svetovni pokal pa bodo na sporedu v začetku decembra v Lake Placidu in Thunder Bayju. Marca prihodnje leto pa bo Planica gostila najboljše v smuških poletih. • V.Sta-novnik Rezultati gorenjskega gospodarstva slabši od slovenskega Na Gorenjskem petina izgub Kranj, novembra - Gorenjsko gospodarstvo v slovenskem predstavlja približno desetino, vendar pa ima ob devetme-seeju 18,6 odstotka izgub, saj je izguba slovenskega znašala 12 milijard dinarjev, izguba gorenjskega gospodarstva pa 2*J2 milijarde dinarjev/, V že tako pičli akumulaciji je go~ renjski delež le 3$~odstoten, Gorenjski delež v »kupnem prihodku slovenskega gospodarstva je 9,5*-odstoten, v z izvozom ustvarjenem pa 11-odsto-teii, v odhodkih pa je 10—odstoten. V-dohod k u je gorenjski delež 8-odstoten, v dobičku 6,5—odstoten. Akumulacija slovenskega gospodarstva j« znašata le 2,1 milijarde dinarjev, gorenjskega pa le dobrih 82 tisoč dinarjev. Akumulacija na zaposlenega je v slovenskem gospodarstvu znašala 5.328 dinarjev v gorenjskem gospodarstvu 1.101 dinarjev. Izguba na zaposlenega je v slovenskem gospodarstvu znašata 18.307 dinarjev, v gorenjskem 31*459 dinarjev. Povprečna plača pa je v slovenskem gospodarstvu znašala v letošnjem devetih mesecih 4.984 dinarjev, v gorenjskem gospodarstvu 4.547 dinarjev, #MLV. Po devetih mesecih v loški občini V izgubi petnajst podjetij Škof ja Loka, 19. novembra - V prvih devetih mesecih letos je prikazalo izgubo petnajst škofjeloških podjetij, in to v skupni višini 202,926.000 dinarjev, kar je trikrat več kot ob polletju. V podjetjih z izgubo je zaposlenih 5438 delavcev oziroma 38 odstotkov vseh delavcev v občinskem gospodarstvu. Po višini izgube je daleč v ospredju RUŽV, ki ima na zaposlenega delavca 224.423 dinarjev izgube. Brez upoštevanja RUŽV se je izguba od polletja v devetih mesecih povečala za 92 odstotkov. Od petnajstih podjetij jih je dvanajst prikazalo izgubo že v polletju. •H. J. Tržič - Štirinajst dni bo v Paviljonu NOB odprta prodajna razstava likovnih del, ki so jih tržiški, pa tudi drugi gorenjski likovni umetniki namenili v korist prizadetim v naravni ujmi v začetku novembra letos. Na razstavi je več kot trideset del, njihova skupna vrednost pa presega stotisoč din. Kot je na otvoritvi povedal tržiški župan, bodo tako zbrani denar namenili obnovi v poplavi prizadetim kulturnim ustanovam. Razstavo je odprl dr. Andrej Capuder, republiški sekretar za kulturo, ki je za svoje ministrstvo tudi kupil eno od slik. Kulturni program so popestrili mešani pevski zbor Peko pod vodstvom Jožefa Močnika in dramski igralec Andrej Kurent. • L.M. Foto: Gorazd Šinik | ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Z Jugoslavijo ali brez? Zdi se, da je v slovenski javnosti odgovor na vprašanje v naslovu znan: (šlo bi tudi) brez! Da pa ne bi temu ali onemu političnemu vodstvu kdo očital, kako se je samovoljno odločilo o tako kapitalnem vprašanju, naj bi se o njem izrekli še na vseljudskem glasovanju - plebiscitu. Stvari seveda niso tako preproste, kot se zdi. BiH so časi, ko je Slovenija Jugoslavijo še kako potrebovala; denimo takrat, ko je ta nastala in je bila Slovenija izpostavljena silovitemu pritisku s severa in od zahoda, z nemške in italijanske strani. Ivan Hribar, zdaj že legendarni slovenski liberalni politik v svojih spominih opisuje, kako je na poti proti Krfu sedel v ladijskem salonu in se pogovarjal z Nikolo Pašičem. Ta mu je zaupal, da so med vojno hodili k njemu »resni možje« in ga nagovarjali, naj sklene separatni mir z Dunajem in tako reši, kar se rešiti da - za Srbijo. On pa da je videl, kako bi s tem prepustil brate onkraj Drine na milost in nemilost Avstrijcem in je vztrajat v boju za zedinjenje. Naj bo vse to res ali ne, dejstvo je, da sije dal ta prevejani srbski politik svoje zasluge bogato poplačati. Tudi sicer so znali Srbi zmeraj krepko zaračunati drugim (jugo)slovanskim narodom in državam svoj osvobojevalni in zedinjevalni inženiring. Od Črnega Jurija do prve svetovne vojne je bila glavni sponzor njihovih bojev proti Turkom Carska Rusija, po tej vojni pa so svoje zasluge zaračunali severozahodnim delom nove države, ki so jo imeli za razširjeno Srbijo. Sedanji federalni dacar Ante Markovič je pred dnevi v zvezni skupščini oklical »neko veliko banko«, katere izgube znašajo kar štiri milijarde dolarjev. V poučenih krogih se ve, da gre za sistem Beobanke, denar pa je šel za nezaslužene plače, za pokrivanje izgub in za sponzoriranje novih velikosrbskih političnih projektov. Ante, ki si tako kupuje srbsko in armadno potrpežljivost in naklonjenost, je nadalje vsem neposlušnim oznanil še eno črno izbiro: ali boste spoštovali veljavno ustavo in zakone (in plačevali beograjske račune), vse dokler se ne sprejme nova ustava (pri čemer ni nobenega zagotovila, da bo »moderna federacija« kaj cenejša) ali pa bomo naredili red z diktaturo (se pravi: na silo izterjali, kar nam gre). Slovenski (iz)računi so drugačni: stroški, kijih prinaša osamosvojitev so precejšnji, a vseeno bistveno manjši od plačevanja zveznih storitev (od diplomatskih do vojaških), katerih učinki so kontraproduktivni in pogosto naravnani celo proti interesom RS. Slovenci bi torej lahko shajali tudi brez Jugoslavije. Drugo je vprašanje, kaj bi Jugoslavija brez nas. Beograjska čaršija in JLA ter njuna (realsocialistična) gigantomanija bi se brez harača, ki ga izterjujeta na severozahodu države sesula še prej, kot se bosta sicer. Srbija je danes soočena s »kruto« perspektivo, da bo morala prvič po skoraj dvestoletnem obstoju svoje novodobne državnosti začeti živeti od svojega lastnega dela. To pa ji očitno ne diši. Spet drugo je vprašanje, kako se na našo osamosvojitev in morebitno odcepitev odzovejo v svetu. Osrednji problem evropske varnosti in sodelovanja zdaj ni več v razmerju med njenim vzhodom in zahodom, zdaj gre za ohranitev miru in ravnovesja na Vzhodu samem. Vsak precedens, prejšnji primer, na katerega bi se lahko sklicevali tisti, ki želijo oditi iz SZ, bi gotovo naletel na neugoden odziv tako v Moskvi kot v vVashingtonu. Razpad oziroma preobrazba sovjetskega imperija in njegove jugoslovanske kopije stj neizbežna; toda to se mora zgoditi na nekatastrofa-len način in RS mora k temu po svoje pomagati. Podobno je menda sporočilo, ki ga vse bolj sprtim Cehom in Slovakom prinaša George Bush, prvi ameriški predsednik na obisku v njihovi skupni državi od njene ustanovitve v letu 1918, ko je njegov predhodnik Wilson tako njim kot nam pomagal na začetku poti k nacionalni samoodločbi. - Pa ne, da smo sedem desetletij kasneje spet na začetku ? Z Jugoslavijo ali brez - ne v enem ne v drugem primeru nam ne bo lahko. Eno pa je gotovo: hitimo počasi, preudarno in neutrudno k zastavljenemu cilju, k osamosvojitvi Slovenije! Miha Naglic Razprava o osnutku nove ustave Jesenice, 19. novembra - V četrtek, 22. novembra, bo ob 17. uri v dvorani jeseniške skupščine javna razprava o osnutku nove slovenske ustave. Razpravo organizirajo jeseniške stranke, organizirane v DEMOS. #D.S. Ustavna razprava v Kranju Kranj, 20. novembra - Stranka demokratične prenove v Kranju organizira v soboto, 24. novembra, ob 9.30 v dvorani 14 kranjske občinske skupščine razpravo o osnutku nove ustave Republike Slovenije. Uvodničar bo Miran Potrč, podpredsednik komisije za ustavna vprašanja skupščine Republike Slovenije. #J.K. Ob 35-letnlcl J« kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s »rebrno zvezdo Ustanovitelj ia izdajatelj CP Gina, Kranj, tisk CCP Delo LjnMjaaa,TOZD TČR I (ubijaaa Predsednica časopisnega svetu Kristin« Kobni naročnina za IV. trimesečje je 160,00 din Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldlna Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (sport, lun/em. poslovne informacije). Daaica Dolenc (/a dom in družino, zanimivosti. Tržič). Daaica Zavrl - Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje), Aadrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Vlencinger (kultura). Helena Jelovčan (i/ohraževanje. \i šolskih klopi, kronika. Skofja Loka). Cveto Zaplolaik (kmetijstvo. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Stoja« Saje (družbene organizacije, ekologija). Jož* Koiajek (notranja politiku. IpOTt). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Gorazd šinik (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje). Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj. Mose Pijadeja I. Krunj Tekoči račun pri SDK: 51500-603-31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. uredništvo 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960 Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo Časopisje oproSčen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-I/72. Kar 4500 prosilcev, 38 odstotkov več kot lani Naval na republiške štipendije Kranj, 12. novembra - Za t.i. republiške štipendije (iz združenih sredstev, razlike h kadrovskim štipendijam in štipendije za posebno nadarjene) se je za to šolsko oziroma študijsko leto pri Zavodu za zaposlovanje Kranj prijavilo kar 4500 gorenjskih srednješolcev in študentov. V primerjavi z minulim letom jih je kar 38 odstotkov več, v primerjavi z letom 1988 pa celo 81 odstotkov več. S tem se začenja podirati usmeritev, ki je delovala vrsto let, namreč, naj bi bile kadrovske štipendije prevladujoča oblika štipendiranja, ostale pa dopolnilne, ki naj bi postopno ugasnile. Po oceni bosta letos oba jezička na tehtnici v isti višini. Znamenja so se pokazala že ob uradnem razpisu kadrovskih štipendij za to šolsko leto, ki predstavlja samo še 54 odstotkov razpisa prejšnjega leta. Zato je bilo logično pričakovati, da bo mladina iskala pot do republiške štipendije. Še pose- bej, ker je bilo število dejansko podeljenih kadrovskih štipendij potem še nižje od razpisanega, saj so nekatera podjetja, ki so se znašla v težavah, v celoti ali delno preklicale razpis. Prenekatera (Iskra, Železarna, Elan, BPT) so odrekla denarno injekcijo celo svojim "starim" štipendistom. Žal vsi od njih niso mogli uveljavljati razlike h kadrovskim štipendijam oziroma se preleviti v republiške štipendiste, ker je cenzus za kadrovsko štipendijo znatno višji (sto odstotkov) od cenzusa za republiške štipendije (letos 55 odstotkov povprečnega dohodka na družinskega Člana v preteklem letu). In še tretji (verjetni) razlog skokovitega, navala na republiške štipendije, to je upadanje življenjskega standarda; krog družin v cenzusu se je povečal, čeprav je bil en del izločen z znižanjem cenzusa. Denar za prvo tranšo izplačil štipendij je Zavod za zaposlovanje dobil iz republiškega proračuna brez problemov. Obstaja pa resna bojazen, kako bo naprej. Če bo manjkalo denarja, kar je dokaj verjetno, bo prišlo v poštev bodisi linearno zniževanje štipendij ali blokiranje naraščanja (zadnja valorizacija je bila 1. maja) v spet vidni inflaciji. Trenutna osnovna povprečna republiška štipendija za srednješolce znaša 1346 dinarjev, tej osnovi so dodani še stroški prevoza v šolo in dodatek na učni uspeh. •«* Jelovčan 65 odstotkov loških delavcev za Svobodne sindikate V • Občinski sindikat najbolj priročen Škofja Loka, 12. novembra - Svobodni sindikati Slovenije so legitimen zastopnik škofjeloških delavcev, so na četrtkovem posvetu ugotovili predsedniki sindikatov podjetij iz te občine, saj se je vanje včlanilo več kot 9000 delavcev ali 65 odstotkov vseh zaposlenih, kar je spričo politične pestrosti občine presenetljivo visoka številka. Žal so v nekaterih podjetjih temu sindikatu tudi zaprli vrata. Zanimivo pri tem pa je, da prav iz teh podjetij delavci množično prihajajo v pravno posvetovalnico občinskega sveta, sami iščejo stike s sindikatom in se včlanjujejo. V škofjeloški občini, razen Svobodnih sindikatov, trenutno ni drugega sindikata (t.i. Tomšičevega, Plohlovega ali kranjskega), obstaja le samostojni sindikat v RUŽV, ki pa je voljan sodelovati s Svobodnimi sindikata pri reševanju problema odvečnih delavcev v rudniku. Na četrtkovem posvetu so sprejeli projekt nove območne organiziranosti Svobodnih sindikatov, v katero se združujejo štirje gorenjski občinski sveti (razen Kranja), z delovno skupnostjo, ki namesto prejšnjih devetnajstih delavcev zdaj šteje le devet. Vendar pa so ob tem predsedniki sindikatov škofjeloških podjetij odločno povedali, da se občinski svet ne sme oddaljiti oziroma odtujiti iz občine, nasprotno, zahtevali so, da se čimprej kadrovsko izoblikuje. Ne pristajajo na prevladujočo vlogo republiških panožniti sindikatov, ki so centralizirani v Ljubljani in oddaljeni od vsakodnevnih dogajanj in nujnih hitrih intervencij, pri čemer se je prav občinski studi- ra škofjeloškem svetu Svobodnih sindikatov Slovenije so proti predlogu, da bi za pomoč prizadetim v poplavah namesto bruto plač namenili samo neto izplačila in da bi prispevke pobrala javna poraba. Sindikat bo na ev. tako zasnovan predlog zakona protestiral. V četrtek v Radovljici 0 plebiscitu in ustavi Radovljica, 19. novembra - Radovljiški odbor Socialistične stranke Slovenije pripravlja v četrtek, 22. novembra, ob 17. uri v dvorani knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici javno razpravo o plebiscitu in osnutku nove slovenske ustave. Na vprašanja udeležencev bosta odgovarjala Darja Lavtižar -Bebler, članica ustavne komisije republiške skupščine, in Vojko Volk, ki je bil med glavnimi pobudniki socialistov za plebiscit o samostojni Sloveniji. • <"./,. Kranjska vlada o problemih osnovnega šolstva Stroški požirajo plače Kranj, 15. novembra - Medtem ko so bili kranjski šolniki zadnja leta s plačami prav v slovenskem vrhu, so v letošnjih prvih osmih mesecih s povprečno plačo 6178 dinarjev pristali na republiškem povprečju (6095 dinarjev), medtem ko so bili v primerjavi s kranjskim gospodarstvom za 24 odstotkov na boljšem. Kot bi se še lani upirali poenotenju so I niških plač v Sloveniji, so letos z vsem srcem za to, saj jim več ali manj proslulo kranjsko gospodarstvo, po katerem se (tudi) uravnavajo, ne daje obetov, da bi kaj kmalu spet ugledali boljše čase. Kot kaže, bodo prihodnje leto tudi plače osnovnošolskih učiteljev v Sloveniji poenotene in sedanje visoke razlike med občinami odpravljene. Kot je na včerajšnji seji kranjske vlade povedal ravnatelj Prešernove šole Borut Chvatal, tudi predsednik aktiva osnovnošolskih ravnateljev, ne gre samo za vprašanje nazadovanja njihovih plač, ampak tudi za visoke materialne in druge stroške šol, ki že požirajo plače; okto- bra, denimo, je za plače ostalo samo še dobrih 67 odstotkov dotirane dvanajstine (v boljših letih se je ta delež sukal nad 80 odstotki). Tako po oktobrski 20-odstotni valorizaciji dotacij šole tudi niso mogle popraviti plač za celih 20 odstotkov, ampak le za 10 do 15 odstotkov. Člani izvršnega sveta, ki so se ob problematiki osnovnega šolstva sicer na široko razgovorih, šolnikom niso mogli niče- kat doslej pokazal v najboljši luči. Precej govora je bilo na posvetu tudi o uveljavljanju kolektivnih pogodb. Čeprav Zakon o delovnih razmerjih ne vsebuje sankcij za zamujanje roka, v katerem morajo v podjetjih uskladiti akte z določili pogodbe, bodo v sindikatu vztrajali, da se pogodba začne uresničevati v zakonitem roku. Ugotavljajo namreč, da vodstvom v nekate- rih podjetjih godi trenutno brezpravno stanje ter zavlačujejo z uresničevanjem splošn* kolektivne pogodbe, sklicujoč se na podpis panožnih kole; ktivnih pogodb, ki pa jih nekaj časa očitno še ne bo. S spoštovanjem splošne kolektivne po; godbe sindikati želijo prehiteti menedžerske pogodbe in novo zakonodajo o privatizaciji, v nasprotnem primeru vidijo velike socialne napetosti in nemire. #H. Jelovčan Gimnaziji se vračata na štiri konference Osramočeni pred učenci in starši Kranj, 19. novembra - Republiški strokovni svet za vzgojo in izobraževanje je že spomladi ob sprejetju gimnazijskega programa menil, da je v gimnaziji lahko tudi manj redovalnih konferenc kot štiri. Tudi kranjska in škofjeloška sta se - kot prenekatera druga - v svojih delovnih načrtih opredelili za dve. Jeseni pa je ministrstvo prepovedalo spremembe vsem šolam, ki niso vključene v uradni eksperiment pri Zavodu RS za šolstvo. Kaj zdaj? Kot je dejala ravnateljica škofjeloške gimnazije Vladka Jan, je učiteljski zbor osramočen pred učenci i" starši. Prvo konferenco, čeprav bolj informativne narave, so prisiljeni speljati, čeprav so še na roditeljskih sestankih obljubljali le dve ocenjevalni obdobji v celem šolskem letu-Enako so že storili tudi v kranjski gimnaziji. Pomočnik ravnatelja Slavko Brinovec je povedal, da so sicer običajno strogo konferenco nadomestili z oddelčnimi konferencami in obvestili starše o uspehu otrok na roditeljskih sestankih-Napetosti, pritiskov na učence zaradi preverjanj znanj je lo vednarle nekaj manj kot prejšnja leta. To, namreč zmanjšanje pritiskov na učence, je bil tuf" eden od poglavitnih ciljev odprave štirih redovalnih konferenc v srednjih šolah. Očitno pa bodo otroci in učitelji na ze' leno luč morali počakati do prihodnjega leta, če se bo seveda uradni eksperiment v trinajstih poskusnih šolah obnesel. Ob tem pa ne gre samo za "izdajo" učencev ali osramo-titev učiteljev. Gre za vse bolj očitno razhajanje med šolsko stroko in politiko, ki vnaša nemir in škoduje kvalitetnemu delu v šolah. Jelovčan sar obljubiti, posebno ker je kranjska občina tik pred tem, da bo na cesti ostalo štiri tisoč delavcev. Bolj kot trenutne razmere jih je zanimalo, kakšna bo vsebinska in prostorska prihodnost (slednja bo najbrž tudi po enotnem financiranju iz republike prepuščena občinam) osnovnih šol. Do leta 1996 bo namreč število otrok še vedno naraščalo, in sicer povprečno za dva razreda na leto, prostorsko stisko, zlasti v mestnih šo-lah-velikankah, bo še dodatno povečalo napovedano podaljšanje šolanja na devet let, vprašanje je tudi, kaj bo prineslo prilagajanje evropskemu delovnemu času. Že zdaj je namreč v centralnih šolah pouk skoraj stoodsotno dvoizmen-ski, povprečje "zbijajo" le po-družične šole. Take šole, s prek tisoč učenci, so nehumane, učitelje in učence delajo živčne, so še daleč od zamisli o prijazni šoli. Poleg rednega vzdrževanja je poseben problem tudi obnova šol. Pri šoli Staneta Žagarja njj Planini sanitarni inšpekuw neprestano opozarjajo, oa, JL namesto barakarskega provi..^ rija, v katerem so učenci r>,zJ razredov, treba zgraditi posi"'' prizidek, ravni strehi na šola" Franceta Prešerna in Bratstv* in enotnosti sta "požrli" že tolf ko denarja, da ga je v popila neracionalno sploh še kaj vlagati, ampak bi bilo najbolj? zgraditi novi strehi, primerr" našim podnebnim razmeram-Vprašanje je seveda spet degj za popravilo projektantski" zmot. Kranjski izvršni svet jc zadnje sprejel le en kon " na-kreten sklep, ki pa se obravnavaj problematike neposredno flC dotika. Gre za novi zakon o vodih, ki bo sedanje ravnate^ postavil na prepih. Kranj*1'3 vlada je republiški naslov«13 pobudo, naj med kriteriji ?a nastavitev ravnateljev prednja/ či strokovnost, ne politična Prl' padnost. «H. Jelovčan *orek, 20. novembra 1990 NOVICE IN DOGODKI , 3. stran @MmmmmsiLAS Stališča "vlade v senci" do slovenskega plebiscita Datum odločanja naj bo določen čimprej Osamosvajanje Slovenije mora pomeniti povečevanje naših razvojnih možnosti ter zagotavljanje socialnih, političnih in človečanskih pravic, ki so danes v Jugoslaviji resno ogrožene, ocenjuje slovenska "vlada v senci", katere predsednik Emil Milan Pintar in člana Peter Bekeš in dr. Drago Petrič so včeraj obiskali naše uredništvo. Kranj, 19. novembra - Gospodarske razmere v Jugoslaviji se z °čitnim neuspehom Markovičeve politike naglo poslabšujejo. S tem narašča nezadovoljstvo ljudi. Zaostrujejo se nacionalna, socialna, "teološka in religiozna nasprotja. Ocenjujemo, da v Jugoslaviji ni tesne pripravljenosti in ne pogojev za spopad z gospodarsko krizo, pač pa se povečuje nevarnost libanonizacije in celo uveljavitve policijskih in polvojaških uprav. Posebej tragično za Slovenijo bi bilo, če bi bili še tretjič v tem stoletju potegnjeni v vojne obračune, česar °b zaostrovanju sedanjih razmer ni mogoče povsem izključiti. V izjavi piše, da ideje in predlogi za reševanje krize ne smejo biti stvar prestiža posameznih Političnih strank. Slovenci morajo oblikovati skupno strategijo razvoja in sprejemanja temeljnih Političnih odločitev. Zato je plebiscit stvar predsedstva republike in republiške skupščine. Naloga vlade pa je. da opravi ne samo v.se potrebne ekonomske in politične analize, ampak sklene tudi dogovore in sporazume o političnem in gospodarskem sodelovanju suverene države Slovenije z Mednarodnimi organizacijami ter posameznimi državami, predvsem sosednjimi. V vladi v senci smo pripravljeni verjeti, da je vladajoča koalicija preko svojih Mednarodnih povezav te sporazume že sklenila, sicer bi bil plebiscit skrajno neodgovorni avan-turizem, ki bi slejkoprej peljal v razbitje narodove enotnosti. Zato naj predsedstvo in skupščina čim Prej ocenita položaj in čim prej določita datum plebiscita. Ritem osamosvajanja je treba uskladiti s hitrostjo gospodarske preobrazbe in uveljavljanja pravne države, procese pa naravnati tako, da ni izključena takojšna razdružitev (odcepitev), če bi jo naglo poslabšanje razmer v Jugoslaviji izsililo. Sicer pa je Emil Milan Pintar povedal, da so končali v vladi v senci prvo fazo delovanja. Naša ocena je, da smo tričetrtinsko uspešno to fazo končali. Dogovorili smo se, da dobivamo na vpogled vsa gradiva izvršnega sveta. Zdi se mi, da smo nekaj uspehov pri tem dosegli. Dogovorili smo se, da gremo po kongresih prenoviteljev in ZSMS liberalne stranke v drugo fazo, ki naj bi bila predvsem strokovna. Mi bomo poudarjeno delali na stroki in tu vidimo nekaj sklopov vprašanj. Od zakona o privatizaciji do vseh spremljajočih zakonov, vključno z davčno zakonodajo, potem je tu civilna družba, kjer se bo predvsem pojavil zakon o informiranju, kjer se bo pokazalo, ali imamo civilno družbo ali je ta družba zategnjena, da se je država vsilila družbi, zanimiv bo sam sistem države, četrti sklop pa so infrastrukturne dejavnosti, tako gospodarske kot družbene. Ta druga faza bo trajala do trenutka. Predlog Liberalne stranke za nove registrske tablice Tablice brez ideoloških oznak Vozniki naj bi po predlogu liberalne stranke dobili za dodatno plačilo tudi to možnost, da bi oznako tablice določili sami oz. da bi si za oznako izbrali svoje ime. Kranj, 17. novembra - V Liberalni stranki Slovenije menijo, da so tudi registrske tablice za motorna cestna vozila eden od znakov slo-venske državnosti, zato predlagajo, da bi jih postopno, na željo voznikov, zamenjali z novimi, na katerih ne bi bilo "preživelih, prostora ideoloških oznak". Primer tablice z oznako imena Po predlogu liberalne stranic naj bi oznake registracij za-Je'e vse slovenske občine in ne Si*mo občin, ki predstavljajo Pokrajinska središča (KRanj, ^Elje, Novo Mesto, KoPer...). oznako naj bi praviloma izbrali prvo črko občine (C-Ce-•Je); v primeru, da je ime občine sestavljeno iz dveh besed, dve črki (SG ■ Slovenj Gra-dec); v primeru, da se več ob-*Hl začne na isto črko, pa naj bi llsta z največjim številom prebivalcev, imela v oznaki samo Prvo, začetno črko, ostalim pa 01 dodali še drugo črko imena. , Oznaki občine naj bi na tablici sledil grb, izdelan po gr-boslovnih pravilih in v barvah, 8rbu pa dve nalepki z vencem su° kdaj toliko vode tukaj. MankaJ pa povedo nekatera stara imen*-Imamo Usade, Prebrnico, Api>en" ko... Sicer pa mi je med drugih zasulo okrog 30 arov travnika— Zemlja je kar odtekala^_ Na Srednjem brdu, pod katerim so na eni strani Hotavlje in Kopačnica, na drugi pa Volaka, pa je slika še danes P<>: dobna pravi grozljivki. Tukaj ljudje v dobrih desetih hišah sami ne morejo več kaj prida narediti; niti krajevna skupnost ne. Besedo bodo morah reči strokovnjaki - geologi. Ko se je po nekajdnevnem deževju tisti četrtek začelo usi-pati kot bi iz škafa ulival, je naenkrat cel hrib začel lesti V grapo, ki ima ime Usade. Izviri so na vsakem koraku vreli iz P0' bočja in zemlja z drevjem )e_ kar odtekala. Rudniški geologi so že pred časom naredili projekt za sanacijo grape in že takrat je bil eden glavnih po£°* jev ureditev kanalizacije oziro-ma odvodnjavanja. Lani je bilo celo že nekaj denarja, pogoj Pa je bil, da se tudi v kraju lo^J0 dela. Nedavna ujma je dosedanJe strokovne ocene samo potrdi'3* Srednje brdo je treba najprej 'f meljito strokovno pregledati ,0 se lotiti sanacije, sicer bodo do* matije - predvsem kmetije * tc"* delu še naprej v negotovosti..- * A. Zalar Krajevna skupnost Velesovo Čez dve leti mrliške vežice Poleg nekaterih komunalnih del so uspeli dobiti 80 tisoč dinarjev za samostan v Adergasu, sprejeta pa je bila tudi pobuda za gospodinjsko šolo. Velesovo, 19. novembra - "V svetu krajevne skupnosti želimo, da bi na občini nekatere stvari hitreje reševali in da bi izvršni svet imel veČ razumevanja za krajevne skupnosti," je pred dnevi med obiskom v krajevni skupnosti, ko smo se pogovarjali o nekaterih letošnjih delih in programu za naslednje srednjeročno obdobje, poudaril predsednik sveta KS Franc Čebulj. Na komunalnem področju je v zadnjih nekaj mesecih po volitvah v krajevni skupnosti bilo več akcij. Tako so na primer s prostvoljnim delom in pomočjo Gozdnega gospodarstva sanirali cesto v Cešnjevku in deponijo lesa, z delom in prispevkom krajanov položili blizu 100 metrov kanalizacijskih cevi v Adergasu, pokrpali asfalt, obnovili javno razsvetljavo, nabavili odbojnike za cesto (zahvala Cestnemu podjetju) ter zabojnik za smeti pri pokopališču... d"Sicer pa smo na našo pobudo in s posredovanjem predsednika IS ter Dom-plana uspeli dobiti 80 tisoč dinarjev za samostan, lotili smo se pridobivanja zemljišča za mrliške vežice, za kar se zahvaljujemo Frančiški Markun in sprejeta je bila naša pobuda o gospodinjski šoli v Adergasu. Zdaj smo sredi akcije za saniranje divjih odlagališč, ki jih nameravamo spremeniti v kmetijske površine. Še posebej bi pri tem qpozoril krajane naše KS in iz sosednjih krajev; saj bomo po sankciji odlagališč proti vsakomur, ki bi še odlagal smeti, ukrepali. Začela se je tudi že akcija za zbiranje denarja za ureditev mostu v Velesovem, kjer so stalne poplave. Sicer pa smo denar za nekatera dela dobili tudi pri prepregah in kameli oziroma prireditvah, opravljenih pa je bilo tudi že nekaj sto prostovoljnih ur," je povedal Franc Čebulj. Za naprej pa so si na zboru krajanov v začetku meseca zastavili tudi precej zahteven srednjeročni program. Tako nameravajo na primer zgraditi avtobusna izogibališča in čakalnice, razširiti cesto v Velesovem in obnoviti asfalt na več cestah, pridobiti projekte za ureditev hudournikov Velesovo in Praprotna Polica, zgraditi most v Velesovem in Češnjev-ku, vzdrževati zelenice, vsa spominska obeležja, prirejati različne prireditve po starih običajih, organizitati vsako leto očiščevalne akcije, podpirati društveno dejavnost... "Med pomembnejšimi akcijami pa bo vsekakor izgradnja mrliške vežice, parkirišča in parka, telefonije, ureditev vrtca, najti moramo dobrega gospodarja za Franc Čebulj Velesovski samostan. ^9^* usmeritev bo podpiranje drob« ga gospodarstva, turizma P Krvavcem. Cesta Šenčur - 'ra.l* bi morala dobiti asfalt, ra/m>^ ljamo pa tudi o kabelskli ali s*' telitski IV. Odločili pa smo še, da bomo poslej krajcv"v praznik imeli 11. decembra, spomin na leto 1238, ko se j* v Adergasu začela gradnja samostana. Prostore KS in društev p* bomo najbrž preselili v Aderg* ' • A. Zalar GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Kako živimo? Tonemo v revščino rrnaSokdeiršekni najhuje, S I DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA čas gotovo živijo najslabše lju- ' dje, ki so ostali na cesti brez dela. Sicer pa nobeno delovno mesto ni več varno.« Resda tanka družbena plast zadnje čase doživlja nezadržni razcvet blaginje, zato pa je na drugi videti vse hujšo revščino. Vanjo tone vse več ljudi. Res pa je tudi, da dandanes ene in druge plati ne skrivamo več, kot smo jo nekdaj. pd leta 1986, kar je bila na Slovenskem izdelana posebna metodo- °gija spremljanja življenjskih stroškov, se je življenjski standard s'oyenskih družin poslabšal kar za tretjino. Kaj vse nas še čaka, saj I?Clna našega prebivalstva že zdaj ne zmore obvladovati povprečnih ,v'jenjskih stroškov, mnogi niti minimalnih ne, grozeča brezposelnost in stečaji pa obetajo, da v številnih družinah za preživetje ne °o več dveh plač, temveč ena sama... Večkrat na leto se povrnemo bilo leta 1986 zadosti 31 pov-* analizi povprečnih življenj- prečnih osebnih dohodkov, leskih stroškov v Sloveniji, ki jih sPremljajo že štiri leta. Ugotovitve so vsakokrat manj optimistične, suhoparne statistične številke pa odslikavajo vedno VeČjo revščino. Po cenah iz letošnjega aprila so povprečni življenjski stroški tričlanske družne znašali 15.500 dinarjev, 28. Življenje se je torej dražilo Štiričlanske 19.800 dinarjev, hitreje, kot je rasla cena delu. Petčlanske 23.000 dinarjev. Mi-. Ljudje pa so se prilagajali, ko-n'malni stroški tričlanske dru- likor se je le dalo, največkrat s *,ne so znašali 9.000 dinarjev, sivo ekonomijo, vrtičkarstvom, Štiričlanske 11.750 in petčlan- nakupi na čeke in kredit (česar ske 14.000 dinarjev. Kolikšne metodologija izračunavanja ži-P'ače dobivamo, vsakdo ve naj- vljenjskih stroškov ne vključu-?°lje sam, potem pa si lahko je), kar je lajšalo utapljanje v 'vračuna, ali sodi njegova dru- revščini. z»na med tiste s povprečno ali tos pa že 47. Minimalno socialno varnost si je tričlanska družina pred štirimi leti lahko zagotovila že s 14 osebnimi dohodki, letos z 22. Štiričlanska družina je tedaj za pokritje minimalnih stroškov potrebovala 18 povprečnih plač, letos pa ju, tega je zdaj štiri leta, se mi je gmotni položaj poslabšal, vendar ne tarnam. Živim skromno, tudi v pokoju še malo delam, saj vsak dinar prav pride. Seveda se je treba marsičemu odreči, celo pri hrani si ni mogoče privoščiti vsega, kar bi si človek rad.« Vinko Škodlar iz Kranja: »Žena prejema pokojnino, jaz plačo, sin pa je že samostojen, tako da s svojimi prejemki povprečno shajamo. Če si skromen, kar gre. Za zdaj se nam še ni treba odrekati osnovnim stvarem, kot je hrana ali obleka. Pač pa smo se odrekli turizmu in zabavi.« IT-mimalno socialno varnostjo, •ial je vse več tudi takih, ki so s Svojimi prejemki celo pod spodnjo mejo! Povprečna pla-ča na Slovenskem znaša nekaj nad pet tisočakov. Sodeč po 8°rnjih številkah lahko štirič-•anska družina z dvema povprečnima dohodkoma pokrije ,e minimalne stroške, za povprečne stroške bi potrebovala že tn plače. Statistika lahko postreže tudi ^drugačno primerjavo, namreč 'etnih življenjskih stroškov s Povprečnimi mesečnimi dohodki. Pred štirimi leti je bilo Za pokritje povprečnih življenjskih stroškov v tričlanskem gospodinjstvu potrebnih 25 pov-Prečnih dohodkov, letos pa že ™. Za štiričlansko družino je Revščina zdaj poleg dejstva, da dajemo v lonec cenejšo hrano, kupujemo na razprodajah in družinski proračun bogatimo s sivimi in črnimi zaslužki, dobiva nove razsežnosti. Tovarnam grozijo stečaji, kar pomeni toliko in toliko nezaposlenih. Ker je v gmotni krizi tudi država, je prirezala nadomestila za brezposelnost in jim omejila čas trajanja. Delovnih mest pa ni. Še več slovenskih družin se bo znašlo na socialnem dnu. Kje na tej lestvici od revščine do solidnega standarda so naši naključni sogovorniki? Tončka Rogelj iz Kranja: »Sem upokojenka z najnižjo pokojninsko osnovo in varstvenim dodatkom. Odkar sem v poko- Gabrijela Rizner iz Kranja: »Ocenjujem, da je moja družina v povprečnem socialnem položaju. Trije ljudje živimo od dveh plač, tako da prihodki zadoščajo za vsakdanje ži- Tea Djokić iz Škofje Loke: »Dandanes je vsaj več upanja kot prej, da s svojim delom in znanjem nekaj ustvaraiš. Prej delo in lastna iniciativa nista bila preveč cenjena. Kot profesorica zgodovine sem bila več let zaposlena za določen čas, zdaj pa ustanavljam firmo. Naša družina ima ta čas največ stroškov z investicijo. Sicer pa živimo pri starših in ob skupnem gospodinjstvu je manj stroškov, kot bi jih bilo sicer.« • D. Z. Žlebir, Foto: G. Šinik Pokojnine v mejah možnega Obeta se sprememba v pokojninski zakonodaji Ljubljana, 20. novembra - Danes bo slovenska skupščina obravnava tudi predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah *akona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Če bo sprejet, pokojnine decembra za kanček višje. Konec tega meseca pa se ne obeta nikakršno povečanje. Nasprotno, pokojnine bodo ob hkratnem izplačilu celo nekaj jfij-je, kajti odračunali jim bodo °hdarnostni prispevek za ljudi s Poplavljenega območja, za kar aposleni dajemo dvodnevi zaslu-Solidarnostnega prispevka Pdo oproščene le najnižje kategorije upokojencev. Sicer pa se na današnjem zase-arvju slovenskega parlamenta ?eUi malce spremenjena pokoj- "nska zakonodaja, zadeva p;i na- !n. usklajevanja pokojnin. Do-_e.l so to opravljali redno, poslej |*a ni se to dogajalo dvakrat let-j °« namreč I. januarja in I. julija, vrneš pa vsakič, ko se bodo sebni dohodki v mesecu ali več P°večali za več kot 5 odstotkov v iritTierjavi z mesecem, koje bila Pravljena zadnja uskladitev. * ajpada enako velja tudi za mo- ^•nitno /manjšanje plač. Drugih ^Prernemh zaenkrat ne bo, med , P°kojenci (pa tudi zaposlenimi, v. So tik pred pokojem) namreč ada bojazen, da bi v kratkem Usklajevanje pokojnin s plačami je bilo doslej nadvse uspešno, saj je pokojnina že skoraj dohitela plačo, v nekaterih primerih celo prehitela. Povprečni znesek starostne pokojnine je letošnjega pol leta dosegel 92 odstotkov povprečne plače, lani pa samo 72 odstotka. Zajamčena plača je znašala 2830 dinarjev, najnižja pokojnina (za 15 let zavarovalne dobe) z varstvenim dodatkom vred pa 3332 dinarjev. To se kajpada zdi krivično zaposlenim z najnižjimi prejemki. vanja. brezposelnosti in upokojevanja, je zagotovila, da velikih sprememb ne bo. Torej se tudi še zaposlenim kmalu ni bati novih pogojev upokojevanja, daljše delovne dobe ali višje starostne meje za upokojitev. Kaj bo s pokojninami do konca leta. potem ko so napovedovali zamrznitev usklajevanja? Če bo današnja skupščina sprejela spremembe zakona o pokojninskem in inavlidskem zavarovanju, potem se že prihodnji mesec obeta povečanje pokojnin za okoli 7 odstotkov z veljavnostjo za oktober in november. Za uskladitev se gre zahvaliti rasti plač avgusta in septembra.* D. Z. Žlebir VESTI Smučarji za poplavljene Ljubljana, novembra - "Kljub finančnim zagatam, ki jih imamo letos na Smučarski zvezi, smo se odločili, da 20 tisoč dinarjev namenimo prizadetim v nedavnih poplavah. Denar bomo dali iz sklada alpskih in nordijskih disciplin, saj se zavedamo, da je med poplavljenimi prizadetih tudi veliko tistih, ki so darovali denar v akcijah Podarim - dobim in ljubiteljev smučanja." je na nedavni tiskovni konferenci ob predstavitvi smučarske kartice povedal Janez Bukovnik, sekretar Smučarske /veze Slovenije. • V. S. prišlo do bistvenih sistemskih sprememb v pokojninski zakonodaji. Ministrica za delo Jožica Puhar. ki je minuli teden na novinarski konferenci pojasnjevala troje zakonov s področja /aposlo- Krka za poplavljence Leta 1983 se je upokojilo 14.000 zavarovancev, lani pa kar de-Set tisoč več. Večje upokojevanje sicer blaži stisko na področju ZQposlovanja. toda s tem se je hkrati zmanjšalo število zaposle-"'f1- plačnikov v pokojninski sklad. Se leta 1987 je bilo teh v ^'oveniji več kot 930.000, letošnjega junija pa le še okoli v0.t)()() Število upokojencev pa se je ta čas povečalo z manj kot na 360.000. Tako seje razmerje med številom aktivnih ^varovancev in upokojencev s 3 proti l zmanjšalo na manj kot proti I. Za enega upokojenca so torej pred leti delali trije ehvci, zdaj samo še dva. Na Jesenicah denimo ugotavljajo, da 0 ra:merje zdaj zdaj ena proti ena. če se bodo upokojevalski in ^'Poslnvalski trendi nadaljevali v enakem tempu. Krka. tovarna zdravil iz Novega mesta, je sklenila s svojo pomočjo ublažiti posledice zadnje katastrofalne ujme v nekaterih predelih Slovenije. Tako je darovala denarno pomoč v višini 200.000 dinarjev, pomoč v zdravilih v enaki vrednosti ter štiri vagone Novoter-ma v vrednosti 100.000 dinarjev. Pomoč v zdravilih in denarju ponuja prek Rdečega križa. Izlet v Borovlje Društvo invalidov Kranj organizira 4. decembra poldnevni izlet v Borovlje. Člane tudi obveščajo, da se odslej lahko vsak petek od 16. do 17. ure rekreirajo v zimskem bazenu v Majdičevem logu. Rekreativno plavanje je brezplačno. Vabijo tudi vse invalide, ki še niso člani Društva invalidov Kmaj (/daj šteje 2.300 članov), naj se včlanijo. Član je lahko vsakdo, ki mu je /aradi bolezni, telesne okvare, nastale ob nesreči pri delu, prometni nesreči ali kako drugače, / odločbo SPIZ priznana invalidnost. Podpiuni član pa je lahko ožji družinski član invalida, ki je že včlanjen v društvo. Uradne ure v društvu so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v prostorih na Begunjski 10 v Kranju, telefon 22-712. Varstvo starejših delavcev Vprašanje: Star sem 56 let, torej mi do upokojitve manjka manj kot 5 let. Pred tednom dni sem dobil odločbo o razporeditvi na drugo delo, na katerem pa bom prejemal manjši osebni dohodek. Slišal sem, da po zakonu to ni dopustno. Odgovor: Zakon neposredno ne prepoveduje razporeditve delavca, starejšega od 55 let (moški) oziroma 50 let (ženska), na delovno mesto z nižjim osebnim dohodkom. Pod normalnimi pogoji (potrebe delovnega procesa, ustreznost delovnega mesta strokovni izobrazbi delavca itd.) tudi glede razporejanja teh delavcev veljajo enaka pravila kot za vse ostale delavce. Res pa je, da zakon izrecno prepoveduje razporeditev starejšega delavca na delovno mesto, na katerem obstaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare. Delavec, ki že dela na takšnem »nevarnem« delovnem mestu, pa ima takoj, ko doseže zgoraj navedeno starost, pravico do razporeditve na drugo ustrezno delovno mesto in do osebnega dohodka, kot da bi delal na prejšnjem delovnem mestu, če je to zanj ugodnejše. Le v primeru razporeditve iz tega razloga torej zakon posebej varuje tudi pravico starejšega delavca do nezmanjšanega osebnega dohodka. Delovna mesta s povečano nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare bi moral določiti poseben podzakonski predpis, ki pa še ni bil sprejet. Vendar pa pomanjkanje tega predpisa ne more biti ovira za izvajanje omenjenih pravic starejših delavcev v praksi. Takšna delovna mesta mora namreč podjetje imeti določena v svojih aktih že sedaj, saj gre v bistvu za delovna mesta, za katera so predpisani obvezni obdobni specialni zdravniški pregledi. Ne glede na opisano ureditev varstva pravic starejših delavcev v novem zakonu o delovnih razmerjih pa je treba ugotoviti, da so doslej veljavni samoupravni splošni akti nekaterih podjetij vsebovali v tem smislu za starejši delavce ugodnejše rešitve. Poznam tudi takšne, ki so za delavce pet let pred upokojitvijo res prepovedovali kakršnokoli možnost znižanja osebnega dohodka zaradi razporeditve na drugo delo. Če je takšna določba zapisana tudi v vašem pravilniku o delovnih razmerjih in le-ta še ni bil spremenjen, se lahko nanjo tudi vi sklicujete. Avtonomni pravni viri namreč lahko vedno dajejo delavcem več in večje pravice, kot jih določa zakon. Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov Mato Gostiša, dipl. iur. POMISEL Javna dela Odkar je Slovenijo poplavilo in je potrebnih nemalo pridnih parov rok za obnovo opustošenja, večkrat slišimo za javna dela. Z njimi bi ubili dve muhi na mah, nam dopovedujejo poučeni. Če je prva muha neposredna korist pri odpravi posledic neurja, je druga nedvomno ublažitev brezposelnosti. Če pred naravno katastrofo še ni bilo natanko znano, kako zajahati tega za naše novejše obdobje neznanega konja, se je zdaj že jasneje izkristaliziralo, kaj naj bi bila javna dela in kdo naj bi jih financiral. Kajti tudi za javnimi deli se skriva enaka logika kot za vsako tovarno ali družbeno ustanovo - stanejo. Kot »naročnik«, organizator, jinancer se je ponudil sekretariat za delo, saj ima ta na skrbi drugo muho, namreč grozečo nezaposlenost. Ob dvojni naravi javnih del sicer odpadejo številni pomisleki, kijih rojeva naši socialistični preteklosti neznan pojav javnih del. Nekaj pa jih vendarle še ostane. Ali bo zaposlovanje postavilo pogoj, da se čakajoči na zaposlitev udeležijo javnih del in si s tem pridobijo prednostno pravico pri zagotovitvi primernejše zaposlitve? Ali nasprotno: če nezaposleni odkloni udeležbo v javnih delih, mu bo to zaprlo vrata pri iskanju primernejšega dela in odškr-tnilo sredstva zaposlovanja, kijih dobi v času, ko je brez zaposlitve? Ko bi med iskalci zaposlitve imeli samo nizko izobraženo rezervno armado dela, tega vprašanja verjetno ne bi postavljali. Tako pa dajo jasno vedeti že podatki z Gorenjskega, da je izobrazbena struktura nezaposlenih boljša kot zaposlenih. Na Jesenicah denimo je med nezaposlenimi domala enak odstotek ljudi s srednješolsko izobrazbo kot med zaposlenimi. V Škofji Loki to velja celo za visokošolsko izobrazbo. Resda je v stiski marsikdo voljan poprijeti za vsako delo, sicer pa nam je realsocialistična vzgoja dolga leta vcepljala v glavo pojem častnosti vsakega dela. Pa vendar najbrž drži, da nezaposleni zdravnik ali sistemski inženir, prijavljena na zavodu za zaposlovanje, pričakujeta zaposlitev v svoji stroki. Ali sme tak iskalec zaposlitve odkloniti udeležbo v javnih delih brez škode za svoj status nezaposlenega in brez posledic za iskanje primernejšega dela ? Tudi na zavodih za zaposlovanje še ne poznajo vseh odgovorov, saj je to področje za naše razmere še precej neznano, po izkušnje pa bi morali daleč v (predvojno) preteklost ali kam na tuje. • D. Z. Žlebir Veseli december in zimske počitnice Kranj, novembra - Zveza društev prijateljev mladine iz Kranja, že tradicionalni prireditelj veselih zimskih počitnic, se tudi letos že pripravlja na to, da bo med polletnimi počitnicami otrokom priredil dovolj zimskega veselja. Šolarji imajo letos deljene počitnice: prve božično-novo-letne že od 22. decembra do 3. januarja, druge pa od 26. januarja do 3. februarja. Temu so se prilagodili tudi organizatorji počitnic, ki letos potekajo pod nazivom Veseli december - Vesele zimske počitnice. Vanje sodijo tudi srečanja otrok z Miklavžem, Božičkom in dedkom Mrazom ter praznično vzdušje s kulturnimi prireditvami in obdarovanji. Programi za Veseli december se bodo začeli že sredi prihodnjega meseca, za vesele zimske počitnice, ki bodo športno, kulturno in igrivo razgibane kot pretekla leta, pa je nekaj več časa. Ponudbe in predloge za prireditve še zbirajo na Zvezi društev prijateljev mladine, Stritarjeva 8. Kmalu bodo izšle tudi časovnice, kaj, kdaj, kje in kako se bodo dogajali Veseli december in zimske počitnice. Vse to bomo skrbno spremljali tudi pri našem časopisu in Radiu Kranj. Moral je poseči izvršni svet Trda pot dimnikarja do obrti Škofja Loka, 19. novembra - Občinski izvršni svet je prižgal zeleno luč Marjanu Ježu, da se kot bodoči obrtnik vključi v opravljanje dimnikarske službe na Škofjeloškem. To delo si zdaj delita Dimnikarsko podjetje Kranj in obrtnik Padovac iz Žirov. Prostor za novega oziroma nove "družabnike" bo nastal s prerazdelitvijo rajonov. Vključitev novega obrtnika kranjskim in žirovskim dimnikarjem ne bo odvzela kruha, saj po sedanji razdelitvi odpade -brez industrije - na Dimnikarsko podjetje Kranj 7837, na Pa-dovca pa 3171 gospodinjstev v občini. To pomeni, da glede na število zaposlenih dimnikarjev in normative dela lahko pridejo v vsako gospodinjstvo le enkrat na leto. Škofjeloški izvršni svet je na eni prejšnjih sej, ko je govoril o zmanjšanju onesnaženja zraka med kurilno sezono, priporočil dimnikarjem, naj na vsaka dva meseca čistijo in pregledujejo dimnike in dimovodne naprave v gospodinjstvih, v podjetjih pa celo vsake štirinajst dni! Do ugotovitve, da sedanja dimnikarska služba ne (more) zadovoljivo opravljati svojega dela, so pravzaprav prišli v Obrtnem združenju Škofja Loka, na katero seje obrtnil nesojeni obrtnik Marjan Jež, da bi mu pomagalo priti do obrtnega dovoljenja. Prošnjo je namreč vložil že lani, vendar pa so mu tako v občinskem sekretariatu za družbeni razvoj kot v inšpekcijskih službah odvrnili, da ga v škofjeloški občini ne potrebujejo, ker da obe sedanji dimnikarski službi to delo dobro opravljata. Kot je na torkovi seji izvršnega sveta dejal predsednik Obrtnega združenja Franc Šifrer, je bilo to pojasnilo vzvod, da so začeli preverjati kakovost dimnikarskih storitev v škofjeloški občini. Vsem krajevnim skupnostim so tudi poslali vprašalnik, kako so s storitvami zadovoljni ljudje. Odgovori iz krajevnih skupnosti Železniki, Log, Reteče - Gorenja vas, Poljane in iz Obrtnega podjetja Obrtnik, ki so jih do zdaj dobili, niso pohvalni. V Železnikih, denimo, celo pravijo, da v nekatere hiše ni dimnikarjev tudi po nekaj let. Vsi se zavzemajo za boljšo kvaliteto storitev in podpirajo dodatno konkurenčnost. • H. Jelovčan Z odvodnjavanjem proti plazenju Dražgoš Ne bo iz odprtih kanalet smrdelo? Škofja Loka, 18. novembra - Tega vprašanja si ne zastavljajo le D razkosani, ampak tudi člani občinskega izvršnega sveta, ko so nedavno obravnavali poročilo o sanaciji plazovitega dela Dražgoš Na Pečeh, kjer so se nekateri stanovalci morali po vlažni pomladi leta 198S izseliti iz hudo razpokanih hiš. Tla v Dražgošah polzijo že vsa leta po vojni, najbolj opazen premik pa je bil, kot rečeno, pred petimi leti. Takrat je škofjeloška občina namenila nekaj denarja za program raziskav, potrebnih za izdelavo projekta sanacije. Projekt so, brez zares temeljitih raziskav in posnetka nultega stanja tal nato izdelali v Projektivnem podjetju Kranj, kjer pa so se - kot je, žal. navada - z rešitvami morali podrediti volji financerjev. Tako projekt odvodnjavanja površinskih in podzemnih voda kot najpomembnejšega ukrepa za preprečitev nadaljnjega plazenja tal predvideva v prvi fazi (namesto "poštene" kanalizacije) izgradnjo odprtih kanalov in prečno povezavo z betonskimi cevmi, v katere bodo zajeli deževne, izvirne in fekalne vode ter jih speljali v dolino, medtem ko naj bi v drugi fazi zgradili približno kilometer horizontale drenaže nad Dražgošami na spoju med skrilavcem in apnencem ter tako zajeli podzemne vode. V Zavodu za družbeni razvoj škofja Loka pravijo, da je občinski izvršni svet 1985. leta zagrešil, ker ni odobril denarja za meritve polzenja tal. Tudi zalo, ker ni te slike, se odgovorni v občini in celo sami vaščani premalo zavedajo nevarnosti, ki preli. T.i. nulto stanje je Geodetski zavod iz Ljubljane posnel šele lani, druga meritev, ki naj bi jo opravil prihodnjo pomlad, pa bo pokazala, ali v Dražgošah tla dejansko polzijo oziroma za koliko (domnevajo, da za enega do dva centimetra na leto). Kljub počasnemu reševanju pa seveda ne drži, da v Dražgošah od mokre pomladi 1985 drže roke križem. Doslej so s prostovoljnim delom zgradili 600 metrov odprtih kanalov, to je dobro polovico od projektiranih, kupljenih pa imajo še 120 metrov kanalet in 120 metrov betonskih cevi. Lani so asfaltirali tudi 700 metrov ceste, s katere jim je odnašalo pesek v regulacijo. Z denarjem jim je po kapljah pomagala občinska cestna komunalna skupnost. Razen tega so se Dražgošani lani kolektivno zavarovali za primer zdrsa pri Zavarovalnici Triglav, s čimer so lahko kandidirali tudi za denar Zavarovalnice iz sklada za preventivno dejavnost. Zavarovalnica je krajanom odobrila posojilo v znesku 500.000 dinarjev, poroštvo je prevzel občinski izvršni svet. S tem denarjem bodo krajani sklenili prvo fazo sanacije; kupili še 100 metrov betonskih cevi in 445 metrov odprtih kanalet, vse skupaj položili v tla ter na ta sistem priključili gospodinjstva. • H. Jelovčan V krajevnih skupnostih se zožuje obseg del Kaj z zaposlenimi v krajevnih skupnostih Škofja Loka, 19. novembra - Ko je Škofjeloški izvršni svet (še pred katastrofalno poplavo) zaradi ocenjenega izpada šestih milijonov dinarjev, namenjenih skoraj izključno vzdrževanju komunalnih objektov in naprav v občini, črtal oziroma krčil nekatere postavke, se je obregnil tudi ob število zaposlenih v krajevnih skupnostih. Rečeno je namreč bilo, da se namenski denar za vzdrževanje že nevarno preliva z denarjem za plače zaposlenih v krajevnih skupnostih V delovni skupnosti mestnih krajevnih skupnosti, denimo, jt zaposlenih devet ljudi, po nekaj jih je tudi v večini drugih. l/vršni svet je ob tem sklenil, da bo treba slej ko prej zarezali l zaposlenost, saj se z ukinitvijo delegatskega sistema in nekdaj cvetoče investKliske dei.ivnosti obseg dela \ krajevnih skupnostih zelo zožuje. Vprašanje pa je seveda, kako na čim manj boleč način rešiti ta problem. Odgovor sta škofjeloškemu in drugim slovenskim izvršnim svetom pred dnevi dali republiški ministrstvi za pravosodje in upravo ter za delo. Probleme presežnih delavcev v krajevnih skupnostih naj bi reševali po splošnih predpisih o delovnih razmerjih, in sicer na dva načina; z ukinitvijo (stečajem) celotne delovne skupnosti ali z odpuščanjem posameznikov Denar za uresničevanje pravic presežnih delavcev naj bi do polovice zagotovili iz republiškega proračuna (iz sredstev, namenjenih za zaposlovanje), ostalo pa iz občinskega. • H. Jelovčan Razdejanje proti Luši Voda je (po nepotrebnem) norela Lenart, 15. novembra - Neurje je na cesti proti Luši in naprej proti Zaprevalju in Javorjam v škofjeloški občini pustilo za sabo pravo opustošenje. Cesta z mostovi je bila na več koncih načeta in nekaj dni neprevozna. Plazovi in mulj so zasipali dolino. Še ko smo se sredi tedna podali proti spodnji postaji žičnice Stari vrh, so Tehni-kovi stroji brneli na več odsekih in urejali cesto, od žičnice naprej pa so jo že utrjevali. Na spodnjo postajo žičnice je voda nanesla čez dober meter mulja in postaja zasula čez meter visoko. Ogromen zemeljski usad pa je dostop do postaje domala pretrgal. Gašper Za-kotnik, obratovodja pravi, da so se cel dan po gozdnih poteh prebijali s stroji, da so prišli do postaje, potem pa so minuli teden vse dneve čistili prostor okrog postaje. Okrog dva tisoč kubičnih metrov mulja so morali odstraniti. Na smučiščih kaže, da ni škode. En usad je le proti vlečnici. Dostopa za službena vozila do postaje pa najbrž ne bodo mogli urediti. Kako pa bo s škodo na napravah, sredi tedna še niso vedeli, saj so takrat iz prostora za utež ravno črpali vodo. Malo naprej, že proti Zaprevalju pa so takrat Matej Demšar iz KS Javorje in delavci Tehnika urejali most in brezine. Cesto so toliko očistili, da je bila že prevozna, na najbolj Če ne bi z opuščene Pegamove žage objestneži pred časom v strugo posamezne dele, morda voda tokrat ne bi razdeja pod njo... zmetali la cesto Franc Pegam z Lenarta kritičnih mestih pa jo bodo še utrdili. Vodotokov pa zdaj ne morejo urejati. Počakali bodo vodarje. V krajevni skupnosti Lenart - Luša je voda pustošila predvsem v Luši. Vendar pa smo se oglasili tudi na Lenartu pri Mulj je na meter visoko zasul spodnjo postajo žičnice, cesto za službena vozila pa je zemeljski usad skoraj odnesel... Tudi naprej proti Zaprevalju je bila cesta po neurju na več krajih neprevozna... Francu Pegamu - Zahribovcu. Povedal nam je, da je voda tokrat ponekod tudi po nepotrebnem norela. Marsikje se bile brežine vodotokov že do zdaj slabo urejene in očiščene. Nanosi so potem delali pregrade in rušili pred seboj vse ovire. Nekaj podobnega se je, kot kaže, zgodilo tudi s cesto dober kilometer pred spodnjo postajo žičnice Stari vrh. Na nekdanji Pegamovi žagi, za katero je France še pred žledom pred leti razmišljal, da bi jo morda ce- lo obnovil, je že pred časom skupina objestnežev zmetala v strugo posamezne dele z žage Zdaj jih je narasla voda vlekla za sabo. Tako je malo pod žago nastala pregrada in pretrgala cesto. "Sicer pa je bilo tudi tokrat najbolj pomembno reševanje že med samo ujmo. Vodi )e bilo treba delati pot in odstranjevati drevesa. Na ta način mj je tudi uspelo, da sem obvaroval dobršen del travnika. Vsega p* se seveda ni dalo rešiti in škod" ni majhna..." # A. Žalar Delavci so reševali Škofja Loka, 15. novembra • Končna škoda, ki jo je ujma naredila škofjeloškemu gospodarstvu, še ni ocenjena. Sekretariat za družbeni razvoj pričakuje končne podatke sredi prihodnjega tedna, prve ocene pa so bile, da znaša škoda v podjetjih v Železnikih, Skofji Loki in tudi v Poljanski dolini vključno z izgubljenim zaslužkom okrog 80 milijonov dinarjev. Udarec je toliko hujši, ker je že tako 37 odstotkov delavcev v loškem gospodarstvu v devetih mesecih letos "pridelalo" za 205 milijonov dinarjev izgube. Med delovnimi organizacija- rektorjem Seširja Mirom Pinteri-mi v Škofji Loki, ki so jih popla- čem, je najprej rekel, da se najra-ve še posebej ogrozile in jim na- j« o škodi ne bi pogovarjal. "Po redile tudi ogromno škodo, je tu- novinarki Radia Žlri ste drugi no-di Šešir. Ko smo se v začetku t cd- *"™r oziroma hiša, ki ste se ogla-na po telefonu pogovarjali z di- Drugih, pa ne le novinarjev, Solidarnost tudi tokrat ni zatajila Povodenj razselila šest družin Škofja Loka, 15. novembra - Šest družin na Gabrški gori, v Skofji Loki, Selcih, na Novem svetu in v Poljanah je zaradi povod nji o/iroma plazov ostalo hrt/ strehe nad glavo. Za vse, razen ene, so rešitve že na dlani. ga tudi Center za socialno delo v Skofji Loki. Direktorica Nada Rebolj je povedala, da ima Za-garjeva družina s Titovega trga 6, v Skofji Loki, ki se je začasno preselila v podnajemniško stanovanje, zagotovljeno posojilo /a nakup novega stanovanja, da bo družina Gutić iz Selc dobila stanovanje na Plavžu v Železnikih, ki ga bo izpraznila sedanja stanovalka, da Tehnik že obnavlja poplavljeno stanovanje Ičanoviče-vih na Novem svetu, po posredovanjih s strani občinskega i/vršnega sveta in sindikata pa se je vendarle našla rešitev tudi za družino Begič iz Poljan. LTH, ki ima v samskem domu v Franko-vem naselju, bo (sprva upravlja-lec ABC Loka ni kazal navdušenja I preuredila tri sobe v družinsko stanovanje LTH ima namreč v tem domu 50 postelj, od leh zasedenih le 17. Ob tem bi morda kazalo sploh razmišljali o spremembi namembnosti in samski dom prilagoditi za bivanje družin • H. Jelovčan kot da jih ne zanima, kaj je z nami. Sicer pa je bilo hudo. Zdaj imamo inventuro. Veliko nam je odneslo. 46 delavcev nas je tri dni reševalo in naredilo čez tisoč ur. Tako nam je uspelo preprečiti še veliko hujšo škodo. Prali smo pol-proizvode in čistili z njih ilovico, pesek... Morda bomo v dveh letih sanirali sedanje stanje... SIcer pa smo si v podjetju zdaj zastavili tri glavne naloge in sicer: naši kupci ne smejo biti prizadeti; stanje je treba takoj oziroma postopoma sanirati, da se škoda ne bi nadaljevala; poškodovano pa postopoma zamenjevati..." številka, ki smo jo dobili na sekretariatu za družbeni razvoj, za katero pa sklepamo, da najbrž ni dokončna, je, da so že na začetku v Šeširju ocenili, da imajo za okrog 700 tisoč nemških mark škode. Nesreča je toliko večja, ker pri pogodbi o zavarovanju niso sklenili dodatne klavzule o zavarovanju proti poplavam. Sicer pa so redka podjetja, ki so sklenila tudi takšno zavarovanje. Glavni razlog, kot smo slišali, je. da so sedanje premije za tovrstno zavarovanje izredno visoke. V Termopolu zavarovanj___ Med redkimi delovnimi °r?a' nizacijami (če ne edina) v škofJ . loški občini, kjer so se spopad3' z vodo in zabeležili škodo, a s bili zavarovani tudi proti P°Py vam, je Termopol Sovodenj-odsotnosti direktorja nam Je ^ drovska referentka Marija Kre^ v sredo povedala, da jih tokr*V, primerjavi z nekdaj, voda ni za . la. Še največ škode, ki pa še ocenjena, je zaradi izgubljence zaslužka, ker so se delavci sp dali s čiščenjem oziroma pos ledi cami ujme izven prostorov in 50 na ta način izgubili tri obratov« ne zaslužke. Rešil pa, kot ka»j jih je tokrat najmanj 150 rnetr<^ dolg oporni zid proti visokim v dam, ki so ga sami gradili kar n kaj časa pred nekaj leti. Res Pa J tudi, da so proti poplavam vS* leto zavarovani tudi pri Z*V*X valnici; najbrž zaradi dosedanj1 izkušenj. • A. Žalar Gre za družini Osredkar in Železnik na Gabrški gori 12, ki ju je z živino vred naravna nesreča razselila k sosedom. Načelnik škofjeloškega štaba civilne zaščite Rudi Zadnik je povedal, da so v krajevni skupnosti Poljane izdelali program, po katerem bo nova Zeleznikova hiša, ki je trenutno v tretji gradbeni fazi, na-red za vselitev po enem mesecu, če bo vreme za delo naklonjeno. Družini solidarnostno pomagajo Poljana in sodelavci iz Jelovice, čimprej pa naj bi dobila tudi občinsko stanovanjsko posojilo, da bo lahko kupila material za zasilno dokončanje gradnje. Občinski štab je družini posodil 300-litrski rezervoar za vodo, geologi pa naj, kot je priporočila občinska vlada, potrdijo lokacijo hleva za živino. Izkoristiti bi kazalo (udi ponudbo Inštituta za raziskavo materiala iz Ljubljane, ki je pripravljen zastonj izdelati projekt Pri reševanju vseh šestih prizadetih družin (in drugih, ki se še vedno prijavljajo) izdatno poma- Škoda tudi v tržiški občini 11/ii, 15. novembra - Že takoj po neurju in poplavah smo poroda h- ^ so se z vodo in plazovi spopadali poleg škofjeloške in kranjske i. zasnovo lahkotne scene oblikoval dinamično zabavno jji ri-,r v°; kakršno fevdeaujevska komika zapletov in presenečenj lu-8ral C re^eno' preprosta, lahkotna scena predvsem omogo-"crn nr^ern neovirano menjavo situacij; povečan poročni list v uvod-P*Q& ,Zoru skupaj s songom o veljavnosti uradnih aktov primakne , *cij0V! e!cmeni saiiričnosii na očitno v vseh časih mogočno biro-i>il. 'rna "-'d' v Vampičevem primeru odločilno vlogo. Z izbo- Prešernovo gledališče Kranj kuleni h igralcev za osrednje vloge je režiser zagotovil zaneslji- va ' tek , °---- ------, j o j~/ —'— "p— ...... V • ° '*tra'-s'u> ponazarjanje smešnih situacij v zadregah in °. Pr'pudnosti. ki se v dinamičnem rumu nizajo skozi predsta- ?Mt| jn° Sn svoje vloge sproščeno in razmeroma naravno odigrali hf*tey mcn Košir v vlogi ženina Slefa Vampiča, ki se zapleta i/ zalilo j£at'reWo, Mira Holte kol tašča in po zaslugi zapitega uradnika h^*1 hm. i'^' *ena. Rado Mužan v vlogi pogrešanega morskega volka. % - ™rloi v ,,i__: —j___i________i_____i____Fl.i:______x_ s t ŠmC|JCm do Pc,)a' N'na Šumnik kot ne pra trne». J v vl°g' njenega obtiževalca in perspektivneža Grižona . vjre'a^nJc Elizabeta Znidaričič v vlogi hišne pomočnice Urške ii^filh«'a. Posrečeno predstavo, katere skupni imenovalec in hkra ? 0(jjB °' v vlogi zdomskega živinozdravnika. Igor Škrlj s posreče-lr0v-Šelfulo ^'8uro zapitega občinskega in sodnega uradniku; Borut pilit ve |(>t riovodobni župan in Metka Dulnnn v v logi tajnice z ve-^ R^*jem do petja, Nina Slamnik kot ne prav zagreta nevesta in d ^"nn ■ v"-,,u 1'iv.ujumi, Rami. mujiMi niiviivTfiivv in ubrati 0m j Ura\ novešenosl vseh izraznih sestavin s posebnim pou-jj1 PrcSf'n "jenem komičnem bistvu in ritmu, ki niza presenečenje v,|hfn eCtfnjem Temu usirezen jc bil na premieri tudi nenavadno notJ*'v občinstva France Vurnik GLEDALIŠKA BASEN Ustrezen izbor Mojce Pokrajculje za najmlajše občinstvo, izrazno in scensko dopolnjujoča se uprizoritev in igrivost. V teh poznojesenskih dneh, ko že trkajo na vrata božični in novoletni prazniki, čeprav bo do njih treba še marsikaj postoriti, večina zunajljubljanskih poklicnih gledališč pripravi predstavo za svoje najmlajše občinstvo. Gre za repertoarni obolos teh teatrov, ki ga pripravljajo z večjo ali manjšo intenzivnostjo, odvisno od izbire besedila in izvajalcev. Še največ je zadreg s teksti, saj se le malokateri slovenski pisatelj še loti izvirne teme (izjema je Feri Lainšček). Pa tudi z otroki ni več lahko, saj jih televizija in kasete tako rekoč vsak dan zasipajo z različnimi izdelki, od risank do igrane fantastike. Kakšnih posebnih zunanjih spodbud za te vrste ustvarjalnost pa ni videti. Zato velja temu, kar sploh nastane, posvečati toliko večjo pozornost. V Prešernovem gledališču v Kranju, kjer imajo te vrste kontinuiteto tudi v kakovostnem pogledu, so se letos odločili za pravljično basen Mojca Pokrajculja, ki jo je za uprizarjanje priredil in s pesmimi za songe opremil Janko Moder. Predstava je kompleten, z vsemi izraznimi sredstvi dopolnjujoč se izdelek, ki traja štirideset minut, kar je za koncentracijo najmlajšega občinstva vsekakor zadosti. Miselno jedro te zgodbe je celo nekako spravno, se pravi v duhu časa, kar izhaja iz dogajanja, da se namreč živali, ki jih Mojca ob neurju sprejema pod svojo streho v obliki velikega lonca, vedejo strpno, dasi je v njihovi naravi drugačen nagonski apetit. Volk mora zajcu prizanesti, jež sicer izriva lisico, vendar je okaran ipd.; skratka zgodba ima nevsiljivo moralno jedro, izhajajoče iz teh razmerij in pa iz lisičje zvitosti. Ob umirjeni plesno pevski teatraličnosti je najbolj posrečena odločitev režiserja Lojzeta Domajnka vsekakor ta, da igralci ponazarjajo živali kot osebe iz vsakdanjega življenja, se pravi, da gre za izrani obrat, v katerem ljudje dobijo živalske lastnosti. S prikupno igrivostjo nastopa ves ansambel PG: Judita Zidar kot pomirjujoča Mojca z naravno, neposredno domačnostjo, Bernarda Oman v vlogi lisicer kot zvita drama, Tanja Dimitrievska, ki sc tokrat prvič pojavlja na odru PG, s suverenim nastopom upodablja vsiljivega ježa, Matjaž Višnar v vlogi zajca ustrezno nakazuje njegovo strahopetnost in poskočnost, Pavle Rakovec kot preteči volk v temni večerni obleki in Tine Oman kot medved ali možat gorjanec v smislu koncepta poosebljanja živali. Vse to dopolnjujejo in vizualno podpirajo scena in kostumi po zasnovi Vinka Tuška, plesne sestavine Alenke Dolenc Križaj in glasbeno pevski prispevki Lojzeta Krajnčana s predstavitvenimi songi. Predstava torej, ki daje zabavno estetski užitek ne le najmlajšim gledalcem, marveč tudi njihovim spremljevalcem. France Vurnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled numizmatična razstava Osemstoletnica denarstva na Slovenskem. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Likovna prizadevanja na Gorenjskem, novejše smeri V Prešernovi hiši pa je odprta razstava Gorenjska osemdeseta leta v muzejski predstavitvi. V Prešernovem gledališču bodo danes, v torek, ob 19.30 uprizorili N. Machiavellija sA85Mandragolo - za abonma modri in izven, v sredo za zeleni in izven, četrtek, 22. 11., ob 19.30 za četrtek in izven ter v petek in izven. Gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica. Jutri, v sredo, ob 16. uri bo v Pionirski knjižnici Kranj ura pravljic. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja akad. slikar Jaka Torkar. V galeriji Kosove graščine je na ogled 18. medre-gionalna foto razstava treh dežel Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Najvidnejši žirovski in idrijski ustvarjalci RADOVLJICA - V galeriji Sivčeve hiše bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo del akad. slikarke Dore Plestenjak in akad. slikarja Domna Slane. Ob otvoritvi bo nastopil duo kitar Jan Plestenjak in Uroš Rakovec, pela bo Marjana Zurunič. V dvorani radovljiške knjižnice bodo danes, v torek, ob 19.30 predstavili poezijo Ivana Minattija. Sodelujejo pesnik in člani Linhartovega odra. V Glasbeni šoli Radovljica bo v četrtek, 22. novembra, ob 19. uri klavirski recital Tatjane Ognjanovič. Na sporedu so dela Beetho-vena, Liszta, Skrjabina in Debussvja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar in grafik Črtomir Frelih. V galeriji Fara razstavljajo člani Foto kino kluba Anton Azbe. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V LTH je na ogled razstava fotografij Poplava 90 avtorja Janeza Pipana. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale so na ogled kiparska dela Jožeta Stražarja. Nova premiera na Loškem odru CARMINA BURANA Škofja Loka - Na Loškem odru bodo v petek, 23. novembra, ob 19.30 premierno uprizorili noviteto Petra Pavlovca Carmina Burana. Gre za zanimiv gledališki projekt, ki so ga podprli številni sponzorji, Loški oder pa je ponudil organizacijske in tehnične storitve. Delovni dogovor pred premiero: režiserka Bernarda Pav lovec, avtor Peter Pavlovec, vodja Loškega gledališča Meta Petrač in šepetalka. Morda kdo pomislil na povezavo z Orftovo Carmino bu-rano. ki je prav zdaj na sporedu v ljubljanski Operi. Škofjeloška predstava nima, razen naslova, z Orffovo predstavo posebne povezave, zatrjujejo ustvarjalci na Loškem odru. Peter Pavlovec je dramski tekst pripravil po svoji noveli in ker ga je Orffova glasba vedno pritegovala, jo je po svoje pritegnil v svojo dramsko predstavo. Nastalo je nekaj med farso in grotesko je svoje delo označil avtor in napisal svoje videnje absolutnih resnic ter vse skupaj zaupal režiserski presoji svoje hčerke Bernarde Pavlovec. Predstava, ki jo pripravljajo, je v mnogo-čem nenavadna, saj je režiserka k predstavi povabila poleg domačih loških gledališčnikov tudi sodelavce - koreografa, igralca in plesalce iz ljubljanske Opere in baleta. # L. M., Foto: Gorazd Šinik Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja je te dni na ogled slikarska razstava akad. slikarja in grafika Črtomira Freliha. Umetnik se v svojih delih zavestno odpoveduje olepšavam in vzbujanju ugodja. Njegova umetnost je zreducirana na skopa izrazna sredstva, očiščena je vsakršnih iluzij, iz nje vejeta hlad in tema. Sprva je v njegovih upodobitvah še najti podobo človeka, antropomorfne in zoomorfne deformirane tvorbe, specifične ikonografske znake, zdaj pa je njegov inspirativni vir narava. - Foto: Gorazd Šinik Sladko iz Leda! Praktično iz Leda! Prihranek pri času in denarju! Sladoledi: - na palčkah - kometi - torte Bajka - roladna cassata - družinski sladoled (250-in 500-gramski) IZDELKI IZ TESTA: - Zagorski štruklji - lisnato testo - testo za zavitke - cmoki s slivami, marelicami in sirom - jabolčni, sirovi in višnjevi zavitki - testo za pizzo - svaljki - pita lorena - mini pita lorena - pizza z mortadelo ZNAMIMI. ZAUPANJA Če ste sledili oznaki, ste prihranili Ledo vam ponuja in kakovostne °3 Jorek, 20. novembra 1990 OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN ^S®S&M£EGLAS STORITE TUDI NEKAJ ZASE NE BO VAM ŽAL! BarPara n-OM Stremilo« U Šenčur mSm&j Dom JLA' KRANJ % 4- ' - w vsak •o' ^ PETEK ^SOBOTO od ure do • ure Komisija za MDR in DS za OD Servisnega podjetja Kranj objavlja prosta dela in naloge VODENJE GRADBENE DELOVNE ENOTE Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri - strokovni izpit iz gradbeništva - izpit iz varstva pri delu - vozniški izpit B kategorije - najmanj tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih v gradbeni operativi - trimesečno poskusno delo Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45. zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj OBVEŠČA zavarovance v krajevnih skupnostih Kropa, Kamna Gorica, Lancovo in Podnart, da bodo v dneh od 21. - 23. novembra 1990 zavarovalni zastopniki preurejali premoženjska zavarovanja, ki so neinkasirana zaradi daljše odsotnosti zastopnika. Zastopniki bodo preurejali tudi obstoječa življenjska zavarovanja. Prosimo, da pripravite zavarovalne police, sodelujete z našimi zastopniki in se po možnosti v navedenih dneh zadržujete v bližini doma. Tako nam boste pomagali, da bo zaostalo delo pri preurejanju zavarovanj opravljeno čimprej in kakovostno. zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj AGROPROM KMETJE POZOR! Trgovsko podjetje Agroprom d. o. o. Kranj vam po konkurenčnih cenah dostavlja na dom gnojila in krmila - pšenična krmilna moka 2,85 din/kg -bovisala5kg 10,25 din/kg -NSK-B/15a50 kg 5,45 dln/kg -N:P:K 13:10:12 2.350 din/tona Naročite lahko tudi druga krmila Tovarne močnih krmil Emona, gnojila INA Kutina in premikse Lek Ljubljana dopoldne po tel.: 061/342-328 ter zvečer po 20. uri po tel.: 061/578-658 ETAŽNA KLETKA ZA PREPELICE ANTON RAJGELJ 64245 Kropa 2 A tel. (064) 79-478 telex 34677 Rajgel telefax (064) 79-720 PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 6. - 18. URE ETAŽNA KLETKA ZA KOKOSI NESNICE IN BROJLERJE ETAŽNA KLETKA ZA ZAJCE 2 Km mORKET TREncn T PONUDBA TEDNA Polžki Senta 1/2 kg 1 zav. po 9,38 din 2 zav. po 8,99 din 30 zav. po 8,60 din V Stražišču, Gasilska 5 MARKET, KI JE HKRATI DISKONT i J ZAKAJ? Računalniško vodena prodaja omogoča, da ima skoraj vsak izdelek tri cene glede na količino nakupa Jeruzalemčan 0,71 Slovln Ormož 1 stekl. po 45,77 din 2 stekl. po 43,78 din 12 stekl. po 41,79 din Renski rizling 0,71 Ljutomer 1 stekl. po 82,30 din 2 stekl. po 78,87 din 12 stekl. po 72,00 din PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! Zimski delovni čas 8.-19. ure sobota 7.-19. ure nedelja 8. -12. ure NOVA ZAČASNA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE 11-037 Se vam zdi, da živite varno? ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Ce lahko mirnega srca obkrožite teh sedem točk, ste na dobri poti: Vaša varnost so zavarovani Vsako leto Z vašim partnerjem zagotavljata varnost Ko se vam dobite dodatna miren začetek Zagotovili ste so lan j e Starost vas ne skrbi, da boste uživali \ a rčeval ne Tudi, če bo šlo kaj narobe. i 2 3 4 5 6 7 in prihranki pred inflacijo. se povečujejo. živ ljenskim si vzajemno skupnega življenja rodi otrok, sredstva za novega življenja. sredstva za otrok. ker že danes veste, sadove razumne odločit v e. v življenju kdaj boste krizo manjšimi težavami Z izpolnilvi jo za\aro\alti«' police. Zi\ljciiskc«ra za\ar<»\anjii pri Za\aro\altiiri Tri«rla\ /. Mlini podpisom lahko izpolnite \ seli zgornjih sctlem !očk. i=zavarovalnica triglav LV^/ KliR/JVI II \!l PoTRt.lU II \\R\OSi STUDIO NIT KOPER JEY GLAS 10. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 20. novembra 1990 Velika luknja v bankah Markovič je naposled povedal, zakaj je slovensko gospodarstvo na robu zloma. Markovič je napovedal skorajšnjo sanacijo bank, ki bodo le tako lahko normalno poslovale. V jugoslovanskih bankah namreč zeva velikanska prazna luknja, izračuni kažejo, da imajo za 144 milijard dinarjev oziroma za približno 12 milijard dolarjev dvomljivih terjatev in izgub. Naravnost sicer ni povedal, da je največji problem Beoban-ka, toda poznavalcem razmer je docela jasno, da je to banka, ki ima približno tretjino vseh bančnih izgub, torej več kot 4 milijarde dolarjev, zato lahko v finančni zlom pripelje celotno republiko. Tudi pri kršitvah zveznih predpisov ima v materialnem pogledu prav Srbija levji delež. V zvezni proračun ni bilo vplačanih skoraj 2,6 milijarde dinarjev prometnega davka, od tega v Srbiji, ki je zadržala tudi carine, 2,14 milijarde dinarjev, v Vojvodini 293 milijonov dinarjev in v Sloveniji 164 milijonov dinarjev. Prispevka za nerazvite tako ali tako nihče ne plačuje več, do konca oktobra so bile republike federaciji dolžne 5.102 milijonov dinarjev. Kosovska banka v Prištini pa je v nasprotju z zakoni in "brez vednosti" narodne banke ter službe družbenega knjigovodstva v začetku novembra izdala 700 milijonov dinarjev iz primarne emisije, čeprav je bila pred tem že likvidirana. Dejstva in številke, kijih je Markovič nanizal v svojem govoru, posredno povedo, kako velikanska so prelivanja v Jugoslaviji. Z objavo teh številk smo dobili odgovor na vprašanje, zakaj je slovensko (in hrvaško) gospodarstvo na robu zloma, v gospodarsko šibkejši Srbiji pa se jim ni potrebno ubadati s stečaji, celo iz smederevske železarne ni črnih vesti. Spretno so izgube svojih re-. alsocialističnih orjakov knjižili v bankah, ki so obračunavale bistveno nižje obresti kot v Sloveniji, zdaj pa naj bi njihove breme na rame nadela federacija. V Sloveniji pa je bila politika bank ravno obratna. Jugoslavije ne povezuje več ekonomska logika, temveč gola borba za preživetje, zato Slovenija v njej postaja vse večji tujek. Logika nanizanih številk nam svetuje samostojnost. # M. Volč-jak Modni bazar '90 - revija blišča V ljubljanskem Cankarjevem domu je bila minuli teden tradicionalna modna revija Modni bazar, deseta po vrsti. Pripravila sta jo Cankarjev dom in Društvo modnih delavcev Slovenije, na njej so slovenski tekstilci in čevljarji predstavili najboljše izdelke. Brez sleherne zadrege smo lahko z izbiro, ki jo ponujajo najnovejše kolekcije, izjemno zadovoljni. V ničemer namreč predstavljeni modeli na Modnem bazarju ne zaostajajo za svetovnimi modnimi trendi, tako v materialih, designu, krojih pa tudi načinu ponudbe. Večje vprašanje seveda ostaja, kaj bo možno kupiti v trgovinah, saj smo se iz dosedanjih bazarjev naučili, da bolj malo modelov, ki tako izvrstno izgledajo na manekenih, potem zaide v maloprodajo. Na letošnjem Modnem bazarju so gorenjsko industrijo vzorno zastopali: Almira Radovljica, Alpina Žiri, Gorenjska oblačila Kranj, Kroj Škofja Loka, Oblačila Novost Tržič, Peko Tržič, Šešir Škofja Loka, Triglav Kranj in Vezenine Bled. Trži-ška BPT se je vključila v scenografijo, ki jo je oblikoval režiser prireditve Rok Lasan. Ob tem, ko (tudi na Gorenjskem) praktično vsa tekstilna in usnjarsko predelovalna industrija umira na obroke zaradi obremenitev, nelikvidnosti, nestimulativnega izvoza in zapiranja domačega trga, je Modni bazar s svojim bliščem vso bedo tisočih zaposlenih v tej industriji zgolj prikril. Bridka opazka enega od poznavalcev razmer v slovenskem gospodarstvu je bila, da je usoda naslednjega Modnega bazarja v prihodnjem letu zelo vprašljiva, saj večini sodelujočih podjetij grozi stečaj. Ostajamo pa optimisti in upamo: da bo čim več odličnih modelov tekstilne konfekcije, modnih dodatkov, nakita in obutve za vse generacije, ki so bili prikazani na Modnem bazarju, po dostopnih cenah tudi naprodaj. To bomo z obiski v trgovinah in butikih v prednovoletnem času kaj zlahka ugotovili. 1,8 milijarde dinarjev izgube Slovenske elektrarne so v letošnjih devetih mesecih pridobile 6.857 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je toliko kot lani v tem času. Vendar je bil nakup v drugih republikah lahko za 5,9 odstotka manjši, saj je bila letos poraba elektrike za 3,8 odstotka manjša. Stroški elektrogospodarstva so znašali 6.587 milijonov dinarjev in krepko presegli prihodek, ki je znašal 4.782 milijonov dinarjev, v devetih mesecih je tako imelo 1.805 milijonov dinarjev izgube. Tudi v proizvodnji premoga za termoelektrarne so poslovali iz izgubo, ki znaša 779 milijonov dinarjev. Po dosedanjih izkušnjah bo ob koncu leta izguba približno na ravni devetmesečne, saj ocenjujejo, da pričakovana decembrska 8,3-odstotna podražitev elektrike ne bo bistveno izboljšala poslovnega rezultata, učinki se bodo poznali šele prihodnje leto. V prvem polletju so v elektrogospodarstvu število zaposlenih zmanjšali za 264 ljudi, v velenjskem rudniku lignita za 218 in v rudnikih rjavega premoga za 258 ljudi, kar bistvenega prihranka ne prinaša. V letošnjih zadnjih dveh mesecih pa bodo poslovanje obremenili še stroški za remont v jedrski elektrarni in odplačilo tujih posojil. Turistično podjetje Casino Bled, d.o.o. QY >1NQ Bled'CesU svobode 15 BLED objavlja po sklepu upravnega odbora z dne 15. 11. 1990 JAVNO LICITACIJO Prodajamo: 15 rabljenih avtomatov za igre na srečo znamke Bally, tip 847/1, izklicna cena 4.600,00 din za kos in 30.000 žetonov za igralne avtomate, izklicna cena 700,00 din za 1.000 žetonov. Licitacija bo dne 22. II. 1990 ob 10. uri v prostorih TP Casino Bled, d.o.o., Bled, Cesta svobode 15. Ogled je mogoč istega dne od 9.30 ure naprej. Pravico do nakupa na javni licitaciji imajo pravne osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti iger na srečo. Prometni davek in vse stroške v zvezi s pogodbo plača kupec. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 77-562. Markovićeva ekonomska politika v prihodnjem letu Dinar ostaja z ena proti sedem privezan na marko Premier je napovedal skorajšnjo sanacijo bank in zmanjšanje porabe v prihodnjem letu. Kranj, 15. novembra - Markovič je v prvem delu nastopa v zvezni skupščini razčlenil politične razmere v Jugoslaviji, pri čemer je bil kritičen tudi do srbskih potez, v drugem delu pa je napovedal makroekonomsko politiko v prihodnjem letu. Iz njegovega, zelo dolgega govora, smo izluščili najpomembnejše stvari, ki naj bi prihodnje leto krojile naše delo in življenje. Prihodnje leto bo odločilno za prehod v nov sistem, je dejal Ante Markovič in napovedal, da bo makroekonomska politika takšna, kot je bila v prvi polovici letošnjega leta, ko je bila zanjo značilna trda denarna politika. Ozdravitev gospodarstva pomeni odstranitev tistih njegovih delov, ki poslujejo z izgubo, zato lahko pričakujemo padec družbenega proizvoda, ne sicer tolikšen kot letos, vendar precejšen. Celo v primeru optimalne kombinacije vsej dejavnikov ne bo mogel biti manjši od 2,5 odstotka. Vztrajanje pri konvertibilnosti dinarja Tekoča gospodarska politika bo tudi prihodnje leto izhajala iz konvertibilnosti dinarja, ki bo še naprej z nemško marko v razmerju sedem proti ena. Mesečna stopnja inflacije naj ne bi presegla 1,5 odstotka. To bo moč doseči le z enotnim jugoslovanskim gospodarskim prostorom kot delom evropskega in svetovnega trga, ki znotraj sebe ne bo poznal in ne dopuščal nikakršne parcelizacije. Tako politiko pa omogočajo tudi velike devize rezerve. Ključnega pomena bodo sredstva za investicije in pogoji za njihovo učinkovito uporabo. Izračuni kažejo, da potrebujemo vsa 2 do 2,5 milijarde do- larjev neto priliva kapitala iz tujine, saj bo le tako moč spodbuditi proces strukturnih sprememb. Domačega kapitala, zlasti v podjetjih družbenega sektorja, namreč ni. Reševanje bank V kratkem bomo sanirali banke in s tem izpolnili pogoje tudi za njihovo ekonomsko poslovanje, kar bo med drugim omogočilo znižanje bančnih obresti, ki naj okrepijo pripravljenost za investiranje, je napovedal Markovič. Pospešili pa naj bi ga tudi s sistemskimi možnostmi za neposredno zadolževanje podjetij v tujini, kar naj bi prav tako prispevalo k znižanju obresti pri nas. Analiza je pokazala, da prid-c na dvomljive terjatve in izgube v celotnem bančnem sistemu države približno 144 milijard dinarjev oziroma približno 12 milijard dolarjev. Skupno so 3,1-krat večje od ustanovnega kapitala in obsegajo 57,8 odstotka vseh vlog in 35,9 odstotka celotne bančne aktive. Izgube seveda niso enakomerno razdeljene po bankah in regijah, največ jih je v srednjih in velikih bankah treh republik. Precejšen del bank bo z linearno sanacijo, ki pomeni določeno premoženjsko in dohodkovno rehabilitacijo bank na podlagi določenih meril, uspo- sobljen za odpravo sedanjih težav in normalno poslovanje. Po prvih izračunih bo tako pokritih 31,6 milijarde dinarjev oziroma 22 odstotkov izgub, s posameznimi sanacijami pa 102 milijardi dinarjev, kar predstavlja 79,8 odstotka izgub. To bodo izvedli z dokapi-talizacijo prek agencije federacije in z dolgoročnimi obveznicami federacije, pa tudi z doka-pitalizacijo na ravni republik in pokrajin. Največje breme bančne sanacije, več kot 95 odstotkov, bo prevzela federacija. V okviru plačilne bilance bo treba uvesti pravico zadolževanja podjetij in bank v tujini z njihovim lastnim jamstvom, kakor tudi prve korake pri povezovanju našega finančnega in bančnega sistema s svetovnim trgom denarja. Zmanjšanje javne porabe Porabo, ki še vedno znaša nekaj več kot 40 odstotkov družbenega proizvoda, moramo zmanjšati na 34 odstotkov družbenega proizvoda, je dejal Markovič. V okviru tega zvezni proračun družbenega proizvoda ne bo smel obremeniti več kot za 9,3 odstotka. Zvezni proračun pa bo dobil nove vloge, poleg sanacije bančnega sistema bo v njem več sredstev za socialne programe. Zanje se bodo sredstva s 150 povečala na 200 milijonov dolarjev, v tujini pa naj bi se zadolžili še za 150 milijonov dolarjev, kar je skupno 350 milijonov dolarjev. Poraba bo tako večja od razpoložljivih virov, zato si bodo pomagali z javnim dolgom, v Z zakonom o planiranju čakajo, da bo dojeta celota Ključna ekonomska vprašanja Preddvor, 15. novembra - Gost klubskega večera gorenjskih direktorjev je bil tokrat Igor L mek, minister za plan v Peterletovi vladi, ki je spregovoril o problematiki planiranja, razmišljal o samostojnosti Slovenije in nekaterih aktualnih gospodarskih vprašanjih. Ob tem je dejal, da bodo morali biti strankarski programi v prihodnje usmerjeni na ključna razvojna in ne več politična vprašanja, ter dodal, da bi samostojna Slovenija potrebovala Markoviča, saj bi razvojne ambicije lahko kaj hitro privedle do hiperinflacije. V sekretariatu za planiranje razmišljajo o novem, nezavezu-jočem zakonu o planiranju, kakršnega potrebuje "državno gospodinjstvo", planirati je potrebno zaradi informacij in parlamentarne kontrole, je dejal Igor Umek. Pri tem je pomemben odnos plana do vlade, do prostorskega planiranja, do sektorskih planov in do proračuna, program vlade sestavijo politične stranke, zato ga običajno sestavljajo njihove obljube. Izteka se petletno plansko razdobje in s prihodnjim letom si se začelo novo, vendar z zakonom o planiranju po Ume-kovih besedah Čakajo, da ne bi bil realsocialistična nujnost, temveč bi ga napravili, ko bo dojeta celota, saj bo plan odvisen zlasti od tega, kako bo dojeta. Sprejemali naj bi ga v dvofaznem postopku, s pogajanji že pred osnutkom. Obstajajo pa dileme glede ekonomske " Če bo v Jugoslaviji vsak odgovoren zase, potem ni možna konsistentna makroekonomska politika, mordn ob zelo "fer" zveznih institucijah in zelo ohlapna, je dejal Igor Umek. in razvojne strategije, poraba javnega sektorja pa naj bi imela močno analitično bazo. Izhodišče so seveda rezultati slovenskega gospodarstva, ki se vse bolj utaplja v izgubah, po devetih mesecih so izgube šestkrat presegle akumulacijo in predstavljajo 7 odstotkov družbenega proizvoda. 10 odstotkov družbenega proizvoda odteka v federacijo, odteklo je 19 milijard dinarjev, vrnile so se 4 milijarde dinarjev, saldo je torej 15 milijard dinarjev. V takšnih razmerah je slovenska vlada prisiljena prevzemati nekatere federalne funkcije, je dejal Igor Umek. Začela si je izmišljati kvazi instrumente (obveznice), s čimer blaži in popravlja gospodarske rezultate, vendar pa takšno ravnanje vsebuje nevarnost ohranjanja starih odnosov. Razmišljamo lahko v smeri "fer" federalnih institucij, kakršne zdaj niso, saj je zlasti denarna politika pristranska. Vendar pa je upanja malo, saj bodo nedvomno tudi v večstrankarskem sistemu, torej po volitvah v drugih republikah, še vedno navzoče težje po prelivanju sredstev, saj so razlike v Jugoslaviji prevelike, da bi splahnele. Malo pa je tudi upanja, da bi razviti dobili več besede kot nerazviti, če bi jo že imeli, kakor jo imajo denimo v Italiji, pa bi razviti sever moral namenjati veliko denarja za nerazviti jug. Vse bolj so zato tudi zaradi ekonomskih razlogov navzoča razmišljanja o samostojnosti Slovenije, vendar pa tudi v tem primeru po Umekovih besedah obstaja velika nevarnost hiperinflacije, na kar opozarjajo podobne zgodovinske izkušnje drugih. Razvojne ambicije bi bile zlasti v primeru samostojnosti Slovenije zelo velike, denarja pa ni, v prihodnjih petih do desetih letih pa bi potrebovali 17 do 20 milijard dolariev. Devalvacija dinarja nam v tem trenutku ne bi prav nič pomagala, vse posle imamo v markah, stvari bi le prestavili na višjo raven, pridobili pa ne bi nič, zajeli bi le sapo za mesec, dva in nič več, je dejal Jakob Piskernik. direktor kranjskega Merkurja. Zmanjšanje javne porabe je realna zahteva današnjega časa, s tem problemom se bodo morali spopasti tudi planerji, nikakor pa ni lahek. Celoten proračun zdaj predstavlja 33 odstotkov družbenega proizvoda, že znižanje za odstotek bi prineslo pretrese. Tehnična in tehnološka prenova industrije bo torej možna le s pomočjo tujega kapitala, zanj pa bi bili vabljivi le, če bi se vsaj za 25 odstotkov povzpeli na svetovni lestvici kreditibilnosti, žal pa na njej zdaj zaradi politične ne- znesku, ki znaša 1,1 odstotka družbenega proizvoda. Tudi plače ne bodo smele prekoračiti okvirov družbenega proizvoda, ne bi pa smeli omejevati osebnih dohodkov, ki so rezultat večje učinkovitosti in storilnosti. Vsi, ki imajo izgube ali so nesolventni pa ne bi mogli izplačevati osebnih dohodkov, ki bi bili nad mejo socialne vzdržljivosti. Konkurenčnost izvoza__ H konkurenčnosti izvoza bodo pripomogle tudi spodbude, ki naj podpirajo izvozno gospodarstvo. Najpomembnejše so: znižanje obresti, pravica do zadolževanja v tujini, regresiranje obresti, zmanjševanje delovnih stroškov, povrnitev carin in drugih dajatev ter nadaljnje širjenje pravic izvoznikov pri povračilu uvoznih obremenitev. Primanjkljaj v transakcijah s tujino bo prihodnje leto pred* vidoma znašal 1,9 milijarde dinarjev. Celotni izvoz blaga in storitev naj bi se prihodnje leto po* večal za 8 odstotkov, uvoz pa za 18 odstotkov. Za kmetijstvo 7,1 milijarde dinarjev Slika našega kmetijstva je zaradi subvencij precej popačena, saj jih večina proizvajalcev ni bila deležna. Spodbude iz zveznega proračuna bodo s stroškov preusmerili na premije proizvajalcem za končne izdelke, zanje bodo prihodnje leto namenili dobrih 7,1 milijarde dinarjev, kar je več kot letos. Premije bodo zagotovili za določeno število kmetijskih pridelkov. Izbira bo usmerjena tudi na spodbujanje tistega dela kmetijstva, kar velja predvsem za živinorejo, ki je hkrati pogoj za oživitev in prenovo agroindustrijske proizvodnje. To je panoga, katere razvoj je pogoj za ponovno oživitev vasi v celoti, še zlasti na hribovitih območjih. Bistveno pa bo, da bodo kmetje, zadruge in podjetja premije dobivali neposredno in da bodo nevtralne glede na lastništvo. • M. V. Markovič je bil na dobri poti, vendar so mu stvari ušle, kar je tudi za nas tragično, saj so takšni starti zelo težka stvar, ne delajmo si iluzij, da bomo sami to zlahka zmogli, je dejal lg°r Umek. gotovosti še vedno padamo-Najlažja naloga bo normalizacija sistema, ki bo že sredi prihodnjega leta primerljiv i.n atraktiven v Evropi. V ta okvir sodi tudi lastninjenje, razmere na tem področju so trenutno §e najbolj podobne prvobitni akumulaciji kapitala. Ocene pravijo, da bo le'°s padec družbenega proizvoda 6-odstoten. Zanimiva je tudi ocena, kaj bi pomenila srbska gospodarska blokada, v najbolj ostri različici lahko družbeni proizvod zniža za 13 odstotkov. Prihodnje leto bo družbeni proizvod realno ostal na lc' tošnji ravni, če se izvoz ne *>0 zmanjšal, če bo gospodarstvo ohranilo južne trge in če bo priliv tujega kapitala znaša* vsaj 150 milijonov dolarjev. . Izvoz je letos zaradi tečaja dinarja realno padel, čeprav podatki kažejo, da je preradu* nan v dolarje lani znašal l0'5 milijarde dolarjev, letos Pa. 15,6 milijarde dolarjev. Tečaj je problematičen, vendar pa Jc 10 odstotkov cen naših izde'* kov nad ravnijo cen podobni«1 izdelkov v svetu, 15 odstotkov so dosega, kar 75 odstotkov izvoznih izdelkov pa je ne dosega, tega ne more popraviti noben tečaj. Inflacija se približuj« 100 odstotni. V Markovićeveu1 programu pa ni nobene ekonomske logike več, temvec zgolj politično razmišljanje, ic dejal Igor Umek. • M. V. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Stanje slovenskih gozdov Gre bolniku že na bolje? goltaj ugodni rezultati, ki so jih dale zadnje meritve Sloveniji, bi morali spodbuditi državo k odločnejšemu onesnaženosti ozračja. anj, 18. novembra - Čeprav bi iz lanskih podatkov o poškodova-EJrj gozdov že lahko sklepali, da gre precej resnemu bolniku, ka-brrj* sJovensl<' 8ozd' *e na in da se bo pozdravil kar sam, ez (družbene) pomoči, pa gozdarski strokovnjaki zatrjujejo, da se ovenskemu gozdu resnično obetajo boljši časi le, če bo slovenska o**3«? sPfeJela ukrepe za korenito zmanjšanje onesnaženosti racja in če bo spoznala, da "kubik" ne more biti domala edini vir zagotavljanje denarja za nego, varstvo in obnovo gozdov. poškodovanosti gozdov v ukrepanju za zmanjšanje V Sloveniji so začeli sistematično raziskovati propadanj6 gozdov že pred več kot dve-jna desetletjema, vendar je bilo aziskovanje dolgo časa omeje-.° « na okolico večjih onesnaževalcev. Prvi popis poškodo-anosti gozdov, ki je zajel ce-tno z gozdom poraslo površi- 0 Slovenije, so napravili pred Petimi leti, in sicer po metodi, 1 omogoča primerjave z drugi-P1', državami oz. daje celo ne- aJ podatkov več kot sorodne pode drugih držav. V Slove-lJi so popis ponovili pred tre-1 leti, tega leta pa so po slo-flski metodi prvič opravili P°Pis poškodovanosti tudi v j^ih jugoslovanskih republika vse, ki so verjeli, da so Sozdovi "na sončni strani Alp" e zdravi, so bili prvi rezultati koliko šokantni in so celo Gospodarski položaj gozdarstva se je letos iz več ra-tlogov še poslabšal. Porabnici lesa ne morejo več plače* v°ti ustrezne cene. najkakovostnejši les se zaradi pričakovanj po sprostitvi prometa 2 lesom že prodaja mimo gozdnih gospodarstev, veliki s° likvidnostni problemi, svo-}e je k težavam dodal še zakon o začasni prepovedi seč-W* v lastniško spornih družbenih gozdovih. Gozdna gospodarstva se za zdaj rešujejo pred izgubami tudi tako. da ne uresničujejo gozdarskih nalog, ki so posebnega družbenega pomena, ali da 2manjšujejo vlaganja. Ker gozdovi umirajo, vse pogostejše pa so tudi naravne ujme (vetrolom, žledo-lom, povodnji), predstavljajo naključni pripadki že domala tretjino letnega poseka lesa v Sloveniji. dvomili v njihovo verjetnost. Ko tudi druge meritve niso pokazale dosti boljše slike, so se tudi najbolj nejeverni sprijaznili z resnico, da je slovenski gozd bolan. Primerjave rezultatov prvega in drugega popisa ne kažejo bistvenih razlik pri skupnem številu poškodovanih dreves, kažejo pa naraščanje deleža močneje ogroženega drevja. Gozdarski in drugi strokovnjaki na podlagi nevidne poškodbe dedne snovi, povečane vsebnosti žvepla v iglicah in izginevanja občutljivejših Hša-jev na vse večjem območju Slovenije domnevajo, da se bodo rezultati v prihodnosti še poslabšali. Z dodatnimi raziskavami so ugotovili, da se je vsebnost žvepla v smrekovih in borovih iglicah povečala pri 82 odstotkih drevja in da sta dve tretjini smrek genetsko že resno ogroženi. Daje zrak prekomerno onesnažen z žveplovimi spojinami, potrjujejo tudi raziskave o navzočnosti lišajev. Iz Črne knjige o propadanju gozdov v Sloveniji je razvidno, da je bilo v Sloveniji pred tremi leti poškodovanega domala 44 odstotkov drevja in da je bila zdrava le še približno vsaka sedemnajsta jelka in vsaka peta smreka. Stopnja poškodovano- T (kmetijske) preteklosti Prijavili eno, posejali drugo Ko so predstavniki okrajne oblasti spomladi 1950. leta pre-Medovali z žitaricami posejane njive, so ugotovili, da se ponekod ^javljene površine ne ujemajo s stanjem v naravi in da so nekateri "brezvestni kmetje" prijavili krmske rastline, posejali pa jarice. Na območju krajevnega ljudskega odbora Cerklje so oteli zatajiti 1,75 hektarja površin, na Brnikih 1,27 hektarja, v ^•tnincu pri Skofji Loki 1,08 hektarja, v Gorenji vasi 71 arov, pri Ani 46 arov, v Šenčurju 35,11 ara, na Visokem 0,23 ara. \}edposamezniki so bili največji "utajevalci": kmet z Broda (1,4 *ktarja), kmetica s Spodnjega Brnika (68 arov) in kmet iz Moš in arov)- Ker Je šlo za grobe prekrške, so morali plačati od '0.000 do 15.000 dinarjev. Borba " za vsako poleno, za vsak meter drv... Ker so bile po vojni precejšnje težave pri preskrbi s kurjavo, I oblast vsakemu podjetju, ki se je ukvarjalo z nabavo in prodaja kurjave, določilo, koliko drv mora odkupiti od kmetijskih za-/}*g in od posameznikov. Zadruge nad takšnimi obveznostmi 'so bne najb0ij navdušene. Kmetijska zadruga Cerklje bi, na o/tler' moraM že v drugem četrtletju 1950. leta dobaviti drva I KtJpovatcu, vendar tega ni storila, ker naj bi drva po besedah j-Sriega manipulanta ležala posekana v "mrtvem pasu". Zadruzi ?8ornja Luša je bila kritizirana zato, ker je dobavljala drva Q°.fe kakovosti, besniška pa zaradi tega. ker je "drva razdelila et* take vaščane, ki stanujejo skoraj sredi gozda in bi si jih Qv lahko pripravili sami". fr°*tni kotiček v ponos vsem Primskovljanom „ S parolo "mi gradimo zadružne domove, zadružni domovi a^yo nas" so v kranjskem okraju 1948. in 1949. leta začeli poditi 30 zadružnih domov, med njimi tudi zadružni dom na ,rtlskovem. Kot poroča tedanji Gorenjski glas. je pobudo za pQQt*nJ? doma dala O F februarja 1948. leta, aprila istega leta c. so že opravili prva dela. H gradnji so največ prispevali delav-• medtem ko so bili kmetje v začetku nezaupljivi do "frontne in so pridružili udarnikom šele tedaj, ko so videli, da je m Prebit. Naj je bilo tako ali drugače! Za današnje čase in raz-ju feJe zanimiv zlasti načrt, kaj vse naj bi bilo v domu. Vpritlič-ntiJ bi bila dvorana za kino predstave in za gledališče igre ter bi°bTr' Z° trKovske m kmetijske "svrhe", v prvem nadstropju naj $e ' Prostori za knjižnico in za množične organizacije, v dru-Ha »a Rdeči frontni kotiček, ki bo v ponos vsem Primskovlja- sti gozdov v Jugoslaviji je (po tedanjih podatkih) nižja kot v Sloveniji in približno enaka avstrijski, razlika je le ta, da je v Jugoslaviji ogroženih, zelo ogroženih in propadajočih gozdov že domala deset odstotkov, v Sloveniji skoraj 24 odstotkov (podobno kot pred tremi leti tudi na Bavarskem), v Avstriji pa le tri odstotke. Lanski rezultati meritev poškodovanosti Če je še tako nepopularno in v nasprotju s kratkoročnimi lovskimi interesi, je treba jasno povedati, da brez občutnega znižanja števila rastlinojede divjadi, ni mogoče govoriti o učinkovitem in resnem usklajevanju odnosov v gozdu. Čeprav je že dolgo znano, da sta gozd in divjad tesno soodvisna dela iste celote, pa je bilo pri nas vsa leta po vojni gospodarjenje z gozdom in z divjadjo ločeno, tako da je po gozdarskih ocenah končno že moralo priti do njune medsebojne neusklajenosti. Gozdarji pravijo, da lovske organizacije letni odstrel divjadi v glavnem načrtujejo prenizko in da načrta pogosto tudi ne uresničijo. Gozdovi že dolgo niso več pomembni samo zato, ker dajejo les za preobsežno lesno industrijo in za ostale potrebe, ampak se vse bolj krepijo njihove splošno koristne funkcije, še zlasti na področju varstva okolja. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da so posredne koristi gozdov celo desetkrat večje od koristi, kijih ima družba od lesa; pri tem pa opozarjajo, da nekaterih koristi niti ni mogoče ovrednotiti in povedati v denarju. Gozd je zaradi možnosti za delo in za dohodek pomemben tudi za 6.500 gozdarskih ter 44.000 lesno-predelovalnih in papirniških delavcev in nenazadnje tudi za 150.000 kmetov - lastnikov gozdov. 7.500 gorskih kmetij v Sloveniji je povsem odvisno od gozdov. V Mežiški dolini, na primer, kjer gre za eno največjih žarišč poškodovanosti gozdov, bo po gozdarskih ocenah v naslednjih petih letih prav zaradi stanja gozdov propadlo več kmetij. gozdov so nekoliko ugodnejši od prejšnjih (to velja predvsem za iglavce, kjer gre za zmanjšanje prve, tretje in četrte stopnje poškodovanosti), vendar pa je po mnenju Evropske ekonomske komisije mogoče govoriti o spremembah na bolje šele tedaj, če so "premiki" večji od pet odstotkov in če se v treh letih pojavijo vsaj dvakrat zaporedoma. V gozdarstvu ocenjujejo, da bi dokaj ugodni rezultati zadnjih meritev morali spodbuditi slovensko državo k odločnejšemu ukrepanju za zmanjšanje onesnaženosti ozračja, ki najbolj vpliva na zdravstveno stanje gozdov - neposredno s škodljivimi snovmi in posredno s podnebnimi stresi. Slovenija (Jugoslavija) je v zadnjih letih sicer storila nekaj korakov, ki dajejo upanje, da se bo onesnaženost zmanjšala, vendar pa jo na ekološkem področju še zmeraj čaka izjemno veliko dela. Jugoslavija je pred štirimi leti ratificirala konvencijo o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja, leto kasneje pa še protokol h konvenciji. Slovenija je pred dvema letoma z odlokom predpisala mejne količine oz. koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak, pa tudi roke za zmanjšanje emisij na dopustno mejo; slovenski izvršni svet pa je v predlogu dopolnjenega dolgoročnega načrta predvidel, da bi ob manjši sečnji lesa in večjem deležu lesa slabše kakovosti zagotovil več denarja za vlaganje v gozdove. • C. Zaplotnik Skupščinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Zadružni zakon je preveč zapleten Ljubljana, 15. novembra - Skupščinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je pred današnjo oz. jutrišnjo razpravo v zborih republiške skupščine na seji v četrtek obravnaval novi republiški zakon o zadrugah. Člani so bili mnenja, da je zakon preveč zapleten in da je, vsaj kar zadeva kmetijsko zadružništvo, premalo natančen; nekateri pa so celo predlagali, da bi za kmetijsko zadružništvo sprejeli poseben zakon. Kot je pokazala razprava, je največ pomislekov o zakonskih rešitvah na področju članstva in lastninskih odnosov, še zlasti o vprašanjih (ne)deljivosti zadružnega premoženja, uveljavljanja deleža zadrug pri lastninjenju sedanjih družbenih podjetij in vračanja zadružnega premoženja. Za zdravje ljudi in živali Ketoza molznic (V) Klinična slika: V primerih prikrite (subklinične) oblike ketoze splošno klinično stanje molznic ni spremenjeno. Običajno je nekoliko zmanjšan le apetit. Prav tako tudi funkcija predželodcev ni spremenjena. Očitno se vidi, da molznice hujšajo, proizvodnja mleka pa upada. Z laboratorijsko preiskavo je zaznati blag padec glukoze v organizmu, občasno pa se v urinu pojavljajo ketoni. Za klinično zaznavno obliko bolezni je značilen očiten padec glukoze v krvi in močno izločanje ketonov preko urina, mleka in v izdihanem zraku. Obolele molznice hitro hujšajo, dnevna proizvodnja mleka pa se hitro zmanjšuje (tudi do 50 odstotkov). Žival kaže znake prebavnih motenj (indigestije). Postopno molznica izgublja apetit, preneha prežvekovati, aktivnost predželodcev pa se ustavi. V težjih primerih se pokažejo tudi živčna znamenja ketoze. Javlja se apatija, razburjenost (pogosto leganje in vstajanje), pojačano slinjenje, nenormalen apetit (grizejo in ližejo po lesu, železu in drugih predmetih, ki se nahajajo v bližini), nekontrolirani gibi in nasla- njanje na stojišča. V vseh oblikah bolezni frekvenca pulza in dihanja ni spremenjena, telesna temperatura je v mejah normale. Koža izgublja sijaj in elastičnost. Izdihani zrak ima vonj po acetonu, intenzivnost tega pa je odvisna od intenzivnosti obolenja. Mleko obolelih krav ima značilen sladkobno grenak okus. Poleg naštetih kliničnih znakov moramo za točno diagnozo pregledati biokemično tudi kri in urin na ketonska telesa. Danes pregled urina rutinsko opravimo s testnimi papirji Urokomb. (se nadaljuje) Mag. Dušan Likosar, dipl. ing. vet. Mag. Andrej Pipp, dipl. vet., ZVZG Kranj Javna služba Čeprav bo republiška skupščina obravnavala zakon o zadrugah šele na današnji oz. jutrišnji seji in torej še ni znano, ali se bodo poslanci strinjali s predlaganim osnutkom zakona, pa je že mogoče reči, da v na novo organiziranih zadrugah ne bo mesta za kmetijsko pospeševalno službo. Zadruge se bodo po novem ukvarjale le z vprašanji, kako (in po kakšni ceni) zagotoviti zadružnikom potrebne kmetijske materiale in kako kar najbolje prodati njihove pridelke; s strokovnimi kmetijskimi problemi pa se bo ubadala pospeševalna služba, ki bo organizirana kot javna služba, za začetek v okviru območnih živinorejsko veterinarskih zavodov, kasneje pa pod okriljem (načrtovane) kmetijsko-gozdarske zbornice. Čeprav se na videz zdi, da gre samo za formalnosti, s katerimi bodo pospeševalne službe prešle iz kmetijskih zadrug v območne zavode, pa se za formalnostmi "skrivajo" tudi zelo pomembne vsebinske spremembe. Dovolj pove že to, da po novem kmetijske zadruge ne bodo več odgovorne za strokovni razvoj kmetijstva v občinah, ampak javne pospeševalne službe, in da bodo v teh službah lahko delali le strokovnjaki, ki so po izobrazbi najmanj inženirji. Kaj to pomeni? Nekateri sedanji pospeševalci bodo bržkone ostali brez dela ali bodo morali opravljati drugo delo - ne samo zaradi zahtev po večji strokovnosti pospeševalne službe, ampak tudi zato, ker bo republika zmanjšala število pospeševalcev s sedanjih 360 na 300, kolikor naj bi jih bilo že v prihodnjem letu. Izločitev pospeševalne službe iz kmetijskih zadrug bo koristna vsaj iz dveh razlogov - prvič: pospeševalci se bodo lahko ukvarjali samo s strokovnimi kmetijskimi problemi (v zadrugi so se morali - hoteli ali ne - tudi s poslovnimi zadevami in celo z deli, ki naj bi jih opravljale službe na nižjih ravneh), in drugič: ker se bo javna pospeševalna služba financirala iz republiškega proračuna, tudi ne bo negodovanja in vprašanj, zakaj pospeševalec na Gorenjskem zasluži slabše kot, denimo, v okolici Ljubljane. • C. Zaplotnik V soboto v Naklem Pogovor o kmetijstvu Naklo, 20. novembra - Podružnica Slovenske kmečke zveze Naklo prireja v soboto, 24. novembra, ob desetih dopoldne v kulturnem domu v Naklem pogovor o novi kmetijsko-gozdarski zakonodaji, vračanju kmetijskega in zadružnega premoženja, o ureditvi kmetijskega šolstva in o drugih vprašanjih. Pogovora se bodo udeležili tudi Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze, in Član republiškega predsedstva, dr. Jože Osterc, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in njegova namestnica Marija Markeš. • C. Z. MEŠETAR V Slovenski zadružni kmetijski banki veljajo od včeraj, 19. novembra, dalje ugodnejše obrestne mere. vrsta varčevanja obrestna mera vloge na vpogled enomesečna vezava vezava nad 3 mesece vezava nad 6 mesecev vezava nad 12 mesecev vezava nad 24 mesecev vezava nad 36 mesecev 14% 20% 29% 30% 31 % 32% 33% Edino pri vlogah na vpogled velja stara obrestna mera, pri vseh oblikah vezave denarja pa so obresti za odstotek višje od dosedanjih. Banka uvaja od 19. novembra dalje tudi novost — dodatne obresti, ki so odvisne od višine in trajanja vezave. višina zneska dodatne obresti od 50.000 do 99.999 dinarjev od 100.000 do 249.999 dinarjev nad 250.000 dinarjev 1 do 4 odstotke 2 do 5 odstotkov 3 do 6 odstotkov Izdelava in montaža transportnih naprav Vidmar, Krmelj na Dolenjskem, prodaja dvigalke, dvigala in ostale naprave po naslednjih cenah: vrsta naprave cena (v din) dvigalka RD z nosilnostjo 800 kg 1.000,00 dvigalka RD z nosilnostjo 1200 kg 1.300,00 porodna priprava za teleta PP 300 1.000,00 verižno dvigalo, 800 kg 3.500,00 verižno dvigalo, 1200 kg 4.500,00 reduktor, 40 vrt./min., motor 900 vrt./min. 4.000,00 Po koliko je kaj na kmetih 1 vrsta pridelka enota cena (v din) drobni (krmilni) krompir kg 1,00 do 1,50 jabolka kg 5,00 do 7,00 črno beli bikec (7 do 30 dni) kg 40,00 prašič (150 kg) kg 32,00 svinja (250 kg) kg 28,00 mleko liter 5,00 do 8,00 ^h*e*<-20% Trgovina z otroško konfekcijo in kozmetiko v centru Kranja na Cankarjevi 4,1. nadstropje. Tel. in fax (064) 39-714. Posebna ponudba kozmetike CLAUDE D'ENRY iz Milana! Pri nakupu nad 500,00 din možno plačilo na 2 čeka. Odprto od 9. -19. ure, SOBOTA od 9. -13. ure. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN Za naš pravilni odnos do lesa BELINKA svetuje Vprašanje Pred leti smo gornji del hiše obili z leseno oblogo. V glavnem se je lepo ohranila, le na balkonu na jugozahodni strani hiše, kjer vse poletje močno žge sonce, se je obloga izsušila (smreka) in obledela, iz nekaterih desk se je pocedila smola, tako da stena še bolj grdo izgleda. Prvotno smo oblogo zaščitili s temnim Sandolinom in rustikalnim lakom. Tako je bilo pač pred desetimi leti v navadi. Lepo prosim za nasvet, kako naj stene obnovim. Deske so zaradi izsušenosti tudi precej hrapave. Špranje, ki so nastale med deskami me niti ne motijo, vem tudi, da jih ne morem z ničimer zapolniti. Ko bomo deske znova naravnali in znova zabili - nekatere so malce zvite - bodo špranje manjše. Rada bi le, da bi stena spet izgledala lepo, da bo spet užitek posedati na balkonu, pa seveda, da bi se na lesu ne delala škoda. K. Novak, Kranj Odgovor Za obnovo fasadne obloge, ki je bila prej zaščitena s Sandolinom, nato pa še premazana z rustikalnim lakom, je treba najprej vedeti, ali gre za lak v pravem pomenu besede ali gre za lak lazuro. Če gre za lak, potem ga morate najprej odstraniti, preden začnete nanašati karkoli na novo. Če pa gre za lak lazuro, potem je dovolj, da les dobro očistite s krtačo iz trdih ščetin. Če ste že prej imeli lak lazuro, potem vam priporočamo, da obnavljate tudi z lazuro, to je z Beltopom. Ker pravite, da je prejšnji premaz že zelo zdelan, priporočamo, da les najprej premažete z Bellesom (ta bo les kemično zaščitil), nato pa na-nesete dva nanosa Beltopa. Če se les obnavlja pravočasno, to je na vsaki dve do štiri leta, potem uporaba Bellesa ni potrebna in tudi nanos Beltopa je dovolj že eden. Dr. mag. Riana Benko, dipl. ing. BELINKA, kemična industrija, Ljubljana PRAV JE, DA VEMO Monstera hoče veliko vode Monstera deliciosa zbuja pozornost z orjaškimi, globoko narezanimi in luknjičavimi listi. Vzporedno z listom se na steblu navadno razvije dolga zračna korenina. Posebej lepa je in v manjših prostorih porabna, dokler ima le nekaj listov, kasneje preveč zbohoti. Starejše rastline se da obdržati tudi v manjših prostorih, le nizko jih je treba odrezati; iz dela, ki ostane na rastlini požene novo steblo, odrezani pa je poraben za potaknjence. Monstera rabi velik vode in hoče tudi močno hranilno prst, sicer pa je skromna in zelo prilagodljiva lončnica. V isto družino kot Monstera spada tudi drevoljub (Philoden-dron) z večjim številom med seboj precej različnih vrst, tako po zgradbi listov kot tudi glede zahtevnosti. POSKUSIMO ŠE ME Polpetki z gobami To je spet eden od odličnih receptov Irene Krivec Vilman z Jesenic. Irena pravi, da je za gobe vedno čas, saj jih lahko kupimo v trgovini (v slanici) ali pa jih preprosto vzamemo iz zamrzovalne skrinje, če smo bili čez leto tako pridni, da smo si jih nabrali in shranili za zimo. Za 4 do 5 oseb potrebujemo 3 žemljice ali isto količino belega kruha, pol litra mleka, 2 jajci, 1 čebulo, 4 stroke česna, sol, poper, malo Vegete, zelenje peter-šilja, 1 žlico kisle smetane, malo paprike v prahu, 1 malo žličko paradižnikove mezge, pol del olja (ali kake druge maščobe), maščobo za cvrtje in seveda gobe: 250 g svežih ali pol litra vloženih v slanici. Najprej zavremo mleko in ga polijemo po na kockice narezanih žemljicah. Maso premešamo, da so žemljice enakomerno namočene in pustimo. Sedaj se lotimo gob. V ponev damo pol del olja in na drobno sesekljano čebulo: svetlo popraži- mo. Ko čebula postekleni, jo posolimo in zalijemo z malo vode. Potem bomo dodali še česen in bomo prepražili še tega. Zdaj dodamo očiščene in na drobno nasekljane gobe, premešamo ter potresemo z na-sekljanim peteršiljem. Plamen zmanjšamo, pokrijemo ter du-šimo. Ko gobe izpustijo vodo, potresemo še s poprom, Vege-to, dodamo žličko paradižnikove mezge, kdor ima pa rad pekoče, pa lahko doda tudi nase-kljan feferon. Vse skupaj mešamo in dušimo, dokler ne izpad vsa voda, ki so jo oddale gobe (med dušenjem vode ne prihvatno). Potem odstavimo in pustimo, da se ohladi. V hladne Vino je zdravo Zadnjič smo že pisali o vinu, da je zdravo, da daje moč, redi kri, pospešuje prebavo in da je še kako potreben okrevajočemu starejšemu bolniku. Pa poglejmo, katero vino je za kaj dobro. B eli burgundec, suho vino z 11 do 12 odstotkov alkohola, pijemo pri bronhitisu in gripi (3 x 1 dl na dan); Beli burgundec, sladko, je kot nalašč za rekonvalescenco (3 x 1,5 dl na dan); Bizeljsko belo, suho, kiselkasto vino z 10 do 11,5 odstotka alkohola pomaga pri kroničnem revmatizmu in ledvičnih kamnih (3 x 1 dl na dan). Cviček, suho, kiselkasto vino, z 9,5 do 11,5 odstotka alkohola pijemo pri kroničnih ekcemih, povečanem pritisku, sladkorni bolezni (3 x 1,5 dl na dan); Haložan, suho vino, z 10,5 do 11,5 odstotka alkohola pomaga pri kroničnem revmatizmu, ledvičnih kamnih, kolitisu in slabem teku (3 x 1,5 dl na dan): Ljutomerčan, suho vino z 11 do 12 odstotki alkohola, pomaga enako kot haložan, z istimi količinami; Metliško črnino, suho, kiselkasto vino z 10,5 do 11,4 odstotka alkohola, pijemo pri kroničnih in akutnih vnetjih črevesja, slabo- gobice dodamo odcejene žemljice, jajci, kislo smetano, papriko v prahu in vse skupaj dobro premešamo. Če je zmes preredka, jo zgostimo s kruhovimi drobtinami, premešamo in pustimo še malo stati, da se zgosti. Pokusimo in po okusu še dosolimo ali popramo. Za približno pol ure lahko damo zmes še na hladno, da vse začimbe oddajo svoj okus. Zmes mora biti gosta. V posodi za cvrtje segrejemo maščobo. Zmes zajemamo z žlico, jo povaljamo v moki in z roko oblikujemo majhne pol-petke (velike za otroško dlan) in jih z obeh strani ocvremo na maščobi, da se hrustljavo zape-čejo. Zraven ponudimo zeleno solato ali solato iz svežega zelja s fižolom in kruh. Jed je primerna za dneve, ka; dar pričakujemo obiske, saJ zmes lahko pripravimo že nekaj ur prej in jo shranimo hladilniku, potem pa na hm" ocvremo in postrežemo. Nikdar ne govori narava eno, a modrost drugo. Narava - izravnava. Kar je naravno, ni sramotno. CREinaC VAS VABI od 23. 11. do 2. 12.90 NA TEDEN RIBJIH JEDI Rezervacije in informacije po tel: 064/23-650 krvnosti in utrujenosti (3 x 1 dl na dan); Merlot, suho, kiselkasto vino, z 11,5 do 12,5 odstotka alkohola pomaga pri rekonvalescenci, utrujenosti in slabokrvnosti (3 * dl na dan); Rebula, suho, kiselkasto vino z 10 do 12 odstotki alkohola pom3' ga pri slabi prebavi in dispepsiji (kozarec po obroku); Rumeni muškat, polsuho vino z 10,5 do 11,5 odstotka alkohola« lajša obolenje žolčnika in pomaga k hitrejši rekonvalescenci (l do 2 kozarca po obroku); Portugalka, mošt z 8,5 do 10,5 odstotka alkohola, nas rešuje o> spepsije, gnitja in slabega teka (kozarec mošta popijemo pred obrokom); Kraški teran, suho, kiselkasto, trpko vino z 8,5 do 10,5 odstotka alkohola pomaga pri kroničnem in akutnem vnetju črevesja, utrujenosti in slabokrvnosti (kozarec popijemo po obroku) . Traminec, polsuho vino z 11 do 13 odstotki alkohola, pijemo P11 gripi in prehladnih obolenjih (3 x 1 kozarec na dan); Peneča se suha vina pomagajo pri vročini, povešenem želodcu,>c je premalo kisline v želodcu, pri srčnem infarktu (kozarec popUc' mo pred glavnim obrokom). In kako vino, ki naj bi nas pozdravilo, pripravimo? Na buteljko vi** dodamo 10 g cimeta, 3 žličke sladkorja in limonino lupino. Vit0 grejemo do približno 60 stopinj C. Zdravilni učinek velja samo Zfl **' vedena vina. V objemu mogočnih očakov Četrtkovo jutro ni posebno vedro. Slana je po travnikih in rastlinah. Megla se še zadržuje nad travniki in polji. Skozi okno avtobusa občudujem reko, naravo in mesta. Ljudje hitijo po opravkih. Ura je pol osmih. Vidim železarno, ki izpušča strašne bale dima. Sonce že pošilja svoje prve žarke skozi oblake in meglo. Pripeljemo se po ovinkih do Vršiča. Ko izstopim, občutim veter, ki se kar zažene vame. Zberemo se v skupino in odidemo po strmi poti navzgor. Ob robu poti so borovci, ki zadržujejo veter. Kar vroče mi je že. Odpnem si bundo, kar za silo pomaga. Čez pol ure hoje po strmi poti se ustavimo na jasi, odmaknjeni od poti. Jasa je majhna in posejana s skalami. Okrepčamo se in nadaljujemo pot. Še vedno je strma. Nato se na drugi strani spušča navzdol. Sledi ura hoje po skalah in poteh in pridemo na Sleme. Ravnina je posejana s hribčki in lužami. Po skalah pogrnemo.bunde in se odpočijemo. Vidim skalnate gore brez grmičevja. Tukaj je prelepo. Sonce nas ogreva, postaja prijetno toplo. Zaspana sem, hkrati pa postajam razigrana. S tovariši in nekaterimi prijateljicami kartamo. Dve uri mineta in moramo se posloviti od sončnega Slemena. Hoja nazaj je krajša. Čez eno uro smo pri avtobusih. Bil je prijeten dan. Melita Močnik. 6. b r. OŠ Franca Marna ,Vodice Moj odnos do nikotina Pri cigaretih me moti to, da otroci kadijo in že mislijo, da so odrasli ljudje. V resnici pa so neumni. Isto vlogo igra tudi alkohol, ko mladi s pijančevanjem dokazujejo svojo "zrelost". Smrad, ki prihaja iz cigarete, se hitro razširi na puloverje, jopice, nogavice, itd. Če dolgo kadiš, se težko odvadiš in za zdravljenje potrebuješ veliko časa. V cigareti je nikotin. To je enako kot mamilo in si odvisen od njega. Kajenje je zelo škodljivo, saj lahko dobiš raka na pljučih in žilna obolenja. Pri nas ne kadi nobeden, saj pravijo, da se težko odvadiš kajenja in imaš z njim velike težave. Če moji starši ne kadijo, tudi sam ne bom, saj od kajenja nimaš nobene koristi. Andrej Golija, 8. r. OŠ Prešernove brigade,Zelezniki V Cankarjevem domu so nam pripovedovali o filmu. Nisem bil prvič v Cankarjevem domu. Prostor je zelo velik in lepo opremljen. Lepo bi bilo, če bi tako dvorano imeli tudi v Tržiču. Zvedel sem veliko o zgodovini filma, o zvrsteh. Tudi animirani film mi je bil všeč. Rok Ahačič, 5. a r. OŠ heroja Bračiča/Tržič 3x3 Loterija 3x3 me vedno poživi, čeprav ničesar ne dobim, ves čas pred TV precepi m. Fuj - jesenski 3x3, ker mene sreča kar zgreši, morda v novoletnem kaj dobim, vsaj milijonček din. Denar v Ljubljano, avto v Maribor, a na Jezersko - glavobol. Špela Semrov, 4. r. OŠ Zg. Jezersko Iščemo dobre, prijazne učitelje Vera Grobelšek Svoj dosedaj trinajstletni učiteljski staž je začela na kranjski Osnovni šoli Stane Žagar, zdaj pa že deset let poučuje na razredni stopnji v šoli Bratstvo in enotnost. Ko smo jo obiskali in povedali, da so jo učenci predlagali za predstavitev, je bila sicer malce v zadregi, češ da je takole javno izpostavljanje skoraj nekakšna kazen in da je veliko učiteljev boljših od nje. Potem je le rada spregovorila o svojem delu. Že po prvih besedah "zelo rada imam otroke, rada učim, pri tem delu uživam..." in celo "ko stopim v razred, me že pogled na te otroke sprosti in zlahka pustim svoje osebne probleme na hodniku..." je bil jasen vzrok njenega uspešnega dela. Tudi pripovedovala je o tem z nekakšnim zanosom, zlahka in veliko, kot o nečem, kar ji res veliko pomeni. Otroci čutijo tovrstno naklonjenost, zato dober medsebojen stik in sodelovanje ni vprašljivo. Res je, da mi vedno pravijo, da sem dobra in prijazna, a včasih tudi, da sem stroga. Mislim, da je prijaznost že dolžnost, ki gre k vsakemu poklicnemu delu z ljudmi. Vendar mora šolar poleg tega čutiti tudi strogost, a zraven obvezno poštenost. Skrivnost tega dela je v ravnovesju strogosti in prijaznosti, resnega dela in sproščenosti. Morda me imajo otroci radi tudi zato, ker razumem, da včasih ali nekateri potrebujejo tudi toplino v smislu telesnega stika in jih zato rada "pocrklam". Seveda se zavedam tudi odgovornosti poklica. Osebno upam in želim, da bomo kmalu dobili drugačno šolo, ki bo temeljila na dobrem psihološkem poznavanju in upoštevanju otroka v vseh starostnih obdobjih. Zelo se navdušujem nad WaIdorfsko pedagogiko, ki je v tujih zasebnih šolah že dolgo uveljavljena, temelji pa na upoštevanju otroka kot enkratnega, čudovitega bitja, osebnosti zase, ki mora biti drugačna od drugih in se mora zato učitelj vsakemu od njih približati drugače. Seveda se je tega treba naučiti, uspešen pa je lahko le učitelj, ki teži k izoblikovanju lastne osebnosti, da je lahko otrokom tudi nekakšen vzor. Na svoj razred sem vedno precej navezana in vsaj glede učnega uspeha jih spremljam vse do osmega razreda. Vsakega svojega učenca doživljam drugače, vsak od njih mi osebnostno tudi nekaj da, zato si vsakega posebej zapomnim in se še danes, kadar jih srečam, zlahka spomnim njihovih posebnosti. • T. J., foto: J. Cigler V uredništvu se je nabralo že nekaj vaših predlogov za rubriko o dobrih, prijaznih učiteljih, ki jih bomo z veseljem predstavili. Še nam pišite, predlagajte! VIC - MLADI VOZNIK Podjetje - center za izobraževanje voznikov vozil na motorni pogon Zlato Polje 1, Kranj Bodoči vozniki pozor! MLADI VOZNIK -- Organiziramo brezplačni tečaj cestnoprometnih predpisov s tehniko vožnje. Tečaj se bo pričel 20. novembra ob 11. uri v učilnici šolskega centra Iskra na Zlatem Polju. Vse informacije dobite na sedežu firme Zlato Polje 1 (med ETP in AMD) ali po telefonu 23-619. Za vas imamo pripravljeno presenečenje. Klatili smo orehe Jesen je čas, ko oklatimo orehe. Zato grem vsako leto v Vešter, kjer imajo tri velike orehe. Letos so bili zelo polni. Vzel sem dolgo palico in košaro. Začel sem jih klatiti. Naenkrat se je kar vsulo z drevesa. Ob dnevu OZN Hiteli smo jih pobirat P°re, gu. Nabrali smo jih tri ko ^ Mama orehe posuši v PT^ Kasneje speče orehovo Pf^n in nam jo ponudi, ko pnd k njej- „z iabo'' Rok Plestenjak, 4. r. OSp*v & Lakota v nerazvitih državah Lakota je problem, s katerim se sooča vedno već U°r^jje, svetu. Največja lakota je v nerazvitih državah Afrike in /rije. kjer ljudje živijo v popolnoma nemogočih razmerah za ^'vatroci Problem pa je še večji, ker najbolj trpijo nedolžni otroci. O ^ so lačni od svojega rojstva in poleg tega so razmere, v kater« .j vijo, tako slabe, da mnogi umrejo - če ne zaradi lakote, pa W jo bolezni, za katero zbolijo zaradi umazane in okužene vodCi pijejo, in podhranjenosti. . , f3z- Mnogi iz razvitih dežel sveta hočejo ta problem OffljW ^jja nimi akcijami svetovnega formata. Ena prvih akcij je bila a ^ Boba Geldofa Band Aid, s katero so pomagali predvsem 'J1! j v v Etiopiji in Sudanu. Poleg teh akcij pa se z lakoto in D0,e?rlJ|jeri' nerazvitem svetu ukvarjajo tudi mnoge organizacije pod ^^ni- OZN. Tako se z boleznimi ukvarja Svetovna zdravstvena org 5 zacija (WHO), z lakoto pa predvsem organizacija, ki se UV cjja. hrano in kmetijstvom (FAO). Veliko vlogo ima tudi organi**^ jr» ki se trudi z izobraževanjem ljudi, da bi znali pridelati hra ^ preživeti sami (UNESCO). Vsako leto sc porabijo za rese malih črnčkov velike količine denarja, a nikoli ni dovolj- Tudi v naši šoli smo naredili plakate, na katerih smo P /ali lakoto in žejo v nerazvitih deželah. tir*^ lina Sitar, 6. r. OŠ Staneta Žagarja,* RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ Ljudje v vzhodnem delu Evrope se razmeroma malo smejimo, ne gojimo kakšnega veselja do šal ali vicev na račun kogarkoli že. Se pač nismo smeli, nismo si upli, ker bi utegnile biti posledice le prehude. Politika komunističnega totalitarizma je po svoji naravi že taka, da preprečuje sleherne sproščujoče vzgibe in že minimalno radoživost jemlje kot potencionalno ogroženost zase in za državo ter za državljane, ki jih je treba imeti pod komando. Prav hecno bi bilo statistično pregledati, koliko sovragov nas je ogrožalo v zadnjih štirih desetletjih: če te pa kar naprej in naprej in iz vsakega kota gledajo raznorazni notranji in zunanji hudički, ti pa -bogami - ni do nobene šale. Zato Vzhodnjaki v očeh Zahoda že dolgo veljamo za čudne tipe. Vsak malo bolj politično inovativni turist, ki prihaja k nam in ki zvedavo škili tudi po narodu in njegovih navadah, vam bo odkritosrčno priznal, da se mu ljudje v komunizmu in socializmu zde zaprti vase, mrki, njih otroci pa kar nekam ustrahovani, premalo otroško igrivi in razposajeno nagajivi. Pa še res je: naši otroci so v primerjavi s kakšnimi britanskimi mulčki pravi angelčki, pa naj. se nam zde še tako neomikani in nevzgojeni. Krepka je razlika v miselnosti in načinu življenja - kajti naši otroci so v vrtcu slišali več o politiki kot je o njej pripravljen razmišljati povprečni Evropejec. Posledice vztrajne in tako determinirane politične doktrine so opazne tudi po humorni plati. Kar pomislite, kdaj ste zadnjič slišali kakšen dober vic in se ob njem od srca nasmejali? Kakšen iskriv štos, ki pove več kot tisoč besed? Vse je tako hudimano resno, sivo, zapleteno in skrivnostno, da je TEMA TEDNA AKVARIJ prav duhamorno. Na teh zemljepisnih dolžinah in širinah nikdar niso mogli dobesedno poznati izreka: »Življenje je okrogla stvar - če pa ni, jo je treba kakorkoli že zaokrožiti...« Za kakšne krepke in iskrive izpeljanke seveda tudi ni kakšnih posebnih možnosti. Le kdo bi se šalil v iz časa in ob času, ko vsevprek vlada eno samo eksistenčno uboštvo in ko domala ni nobenega poroštva, da bo kdaj sploh bolje? Le kateri Vzhodnjak bi se lahko brez grenkobe nasmejal, ko bi v uglednem ameriškem listu prebral naslednji opis razmer na Vzhodu: »Za dežele Vzhodne Evrope po padcu komunizma velja, da je lahko iz akvarija napraviti ribjo juho, malce težje pa je iz ribje juhe spet napraviti akvarij. Ce primerjavo razumemo po svoje, potem bi lahko rekli vsaj to, da smo si morali vzhodni jedci tisto ribjo juho po žli- čkah razdeliti in da je nismo pojedli ob svečah, pražnje oblečeni in v metuljčkih, kajti vedno se je pazilo, da se delovna raja ne bi preveč zredila in pomeščanila. Zakaj pa nam je material za kosilo namenoma plaval kar v akvarijski samopostrežbi in nam ni bilo treba s trnkom do reke - to pa je težko vprašanje. Seveda je treba pljuniti na komunistično ideologijo, nekaj malega pa bi svetovna politika le kaj vedela o tem, zakaj je bilo dobro Vzhod toliko časa zadrževati v takih razmerah, da smo zdaj - kot je oni dan nekdo dejal - za Evropo samo zamorci. Malo boljši zamorci sicer, ampak kljub vsemu samo zamorci... Taki tumpki pa vendarle nismo, da bi verjeli, da je množična vstaja Vzhodne Evrope pač nekaj spontanega in neodvisnega od svetovne politike in njenih ekonomskih interesov. Njihova zahteva po demokraciji in večstrankarskih volitvah ni pač nobeno človekoljubje: v parlamentarni demokraciji je le več reda in več nadzora in tako manj možnosti za lumpari-je, tveganja in izgubo kapitala. Če smo že na Vzhodu, povejmo še tale vic: Pride nekdanji šef Vzhodne Nemčije, Erick Honecker, pred svetega Petra v nebesa. In sveti Peter vpraša: »No, Erick, kam bi rad? V vzhodni ali v zahodni raj?« »Kaj pa hočem,« žalostno skomigne vprašani, » če sem bil že toliko časa šef vzhoda - na vzhodno stran.« »Dobro,« reče sveti Peter, »ampak moram ti povedati, da boš moral vsak dan na kosilo in na večerjo le v zahodni raj. Res se nam ne splača, da bi v vzhodnem raju kuhali le za enega...« • D. Sedej Čas diskotek in nočnih lokalov Zabava zagotovljena Kranj, 17. novembra - Dolgi zimski večeri in noči so kot nalašč *a obisk gostišč, plesišč, nočnih lokalov, diskotek, kina... vsega *ar vsaj malce diši po sprostitvi in razvedrilu. Še pred kratkim J* bilo za zabave željne na Gorenjskem bolj slabo poskrbljeno. I odprtjem novih diskotek, lokalov in nočnih klubov pa se nam 2* to zimo obeta vrsto zanimivih večerov. Tako je ob koncih tedna že skoraj mesec dni odprta diskoteka Blaupunkt v domu JLA v Kranju, te dni pa se odpirajo tudi vrata nočnega lokala "Robinson dub" v tr-lovskem centru Deteljica v Tržiču. "Že dlje časa sem sodeloval z domom JLA v Kranju, tako da sem organiziral Plese in zabavne večere. Videl sem, da je kranjsko občinstvo dobro in željno zaba-ve, zato sem se odločil za diskoteko, ki jo v prvem nadstropju uredimo vsak petek ■n soboto. Poleg odlične glasbe redno skrbim tudi za tako imenovane goste večera. Tako so v slabem mesecu dni tukaj nastopali: Pepel in kri, Branka Kraner, Meta Močnik, Helena Blagne, Rober-to iz Italije, Čobi, danes pa nastopa YU Madonna. Kljub temu da zaenkrat še ni toliko obiskovalcev, kot si jih želimo (malce je kriva slaba reklama), že pripravljam nastope Agropopa, Prljavega kazališta, Vlada Kalemberja, Novih Fosilov in še koga. Več kot bo obiskovalcev, bolj se bomo potrudili pri iskanju najpopularnejših domačih in tudi nekaterih tujih pevcev in skupin," pravi Janko Hau-sman, lastnik Videoteke Bled, ki vabi v lokal tako mlade kot malce starejše obiskovalce. Marsikdo sicer ob imenu doma JLA ne misli na zabavo, vendar* je diskoteka prijetno urejena, njena prednost pa so tudi nizke cene pijač, kar je v teh časih tudi pomembno. • V. Stanovnik Gost sobotnega YU Madonna. večera je bila Druga stran politike Zahodni Nemci so že bolj spoznali svoje vzhodne rojake in tako krožijo serije vicev na njihov račun. Poglejmo, kako se Zahodni Nemci norčujejo:" Vprašanje: zakaj gospodinja iz Vzhodne Nemčije redno kupi dva pralna stroja? Odgovor: Zato, da med njima lažje postavi desko za pranje perila. Vprašanje: Kako prepoznaš vzhodnonemškega taksista, ki je bil pripadnik tajne policije NDR? Odgovor: Ker ve za naslov potnika prej, preden mu ga ta pove. Vprašanje: kako podvojiš vrednost trabanta? Odgovor: Napolniš mu tank.. Vzhodni Nemec se želi izkazati pred damo in jo povabi v ugledno restavracijo v zahodnem delu Berlina. Natakarju naroči steklenico vina. »Kateri letnik pa želite?» vpraša natakar. Gost preplašeno odvrne: »Če je le mogoče - ali bi ga lahko dobil kar zdaj?« Smeh je pol zdravja Tokrat nadaljujemo z objavljanjem šal, ki nam jih je poslala Nataša Zupan iz Mavčič. Mladina Mama petnajstletne hčerke se huduje: »Kakšna je današnja mladina! Pri petnajstih letih bi vse noči hodila po diskotekah in zabavah, na trideseti rojstni dan pa se svoje mame sploh ne spomni!« V šoli »Otroci, kako se imenujejo ptice, ki se v jeseni odselijo v toplejše kraje?« Turistke! V avtobusu Nepotrpežljiv popotnik v avtobusu sprevodniku: »Ali bom kdaj dočakal, da bo ta počasni avtobus pripeljal v Ljubljano? »Boš, boš, saj si še mlad!« Kokoši Srečata se dve kokoši. Prva vpraša drugo: »Nekam čemerna si.« Odgovori druga: »Vročina me kuha, visoka je, kajti že tri dni nisem kuhala jajc« Nedelja Šef vpraša novega uslužbenca: »Kaj pa vi delate ponavadi ob nedeljah dopoldne?« »Prav nič,« odgovori uslužbenec. »Potem bi vas pa rad opozoril, da je danes torek!« In še šale, ki nam jih je poslala Minka Žagar iz Cerkelj: Nogomet Med odmorom nogometne tekme vpraša gledalec sodnika: »Imate mogoče dve sekundi časa?« »Imam,« potrdi sodnik. »Potem mi pa prosim povejte vse, kar veste o nogometu!« 'vlale gorenjske vasi: Kamne Piše: D. Sedej Janine - Na Kamnah pri Dovjem stoji le nekaj hiš, ki so jih zgradi-' Po vojni. Marija Legatova je ena izmed najstarejših vaščank, saj J*° naslednji teden dopolnila 91 let starosti. Jakob Aljaž je dajal Nasvete, če pa mu kaj ni bilo všeč, je vsakomur naravnost tudi povc- Treba je slab* jest* in feJ$t delat'! Poleg lepega dolinskega na-elja v zgornjesavski dolini, po-,e8 Dovjega, pod prisojnim poljem Kepe z nadmorsko viši-£° 2144 metrov, leži tudi maj-^eji zaselek Kamne, ki šteje le "ekaj hiš. Razumljivo je, da je el Dovjega, razprostira pa se o savskega mostu v Mojstra-0 do novega kampa, ki ga je a Dovjem postavil zasebnik |,r»nc Voga. ^ranc Voga je med drugim vtor dokaj odmevne knjige ^Potnini na Dovje, knjige, v j ^eri popisuje nekdanje ljudi P običaje ter nasploh življenje g dj na Dovjem. Snov za nje-jt°v° knjigo so mu posredovali levilni starejši domačini, ki še {^mnijo, kako so nekdaj kme-jj. n.a Dovjem gospodarili, kaj J? Je veselilo in kaj težilo... ^rnalo takih zanimivosti je avto rJu knjige Spomini na Dovjem posredovala tudi danes 91-letna Marija Legatova, ki živi v Kamnah. Obiskali smo jo kot eno najstarejših vaščank ne le Kamen, ampak tudi Dovjega. Kamne zato, ker je samo kamenje »Kaj pa naj vam rečem,« pravi prijazna in zgovorna Legatova Marija, ki bo zdrava in čila prihodnji teden praznovala 91. rojstni dan. »Lepo je bilo včasih, zdaj pa smo se postarali -številni sorodniki, prijatelji in znanci so že pomrli. Najbolj mi je žal, da v Kamnah ni več mojih sosedov, s katerimi smo se tako zelo dobro razumeli. Pomagali smo si, kakor le smo mogli in tudi znali poveseliti na kakšen godovni dan: zbrali smo se pri godovniku in s pesmijo in glasbo praznovali njegov praznik.« V Kamnah je bila večina hiš /grajenih po vojni. Zakaj se imenujejo Kamne? Ja zato,« se zasmeje Marija Legatova, »zato, ker so tu same skale, sam »kamne«. Ko smo gradili hiše, smo pobrali na tone skal. Rodila sem se pri Klančni-kovih na Dovjem - v družini nas je bilo enajst otrok in le ena hči je umrla pri osemnajstih letih. Lahko si zamislite, kako težko so starši z eno plačo vzdrževali tako številno družino. Morali smo po svetu, v času okupacije pa je bilo najhuje. Še zdaj se večkrat spominjam, da smo za ves mesec dobili 20 kilogramov moke za šest odraslih ljudi! Zdaj pa si samo zamislite, kako je bilo hudo: ali bomo jedli kruh zjutraj ali zve- čer. Po svetu sem morala, saj ni bilo druge izbire...« Aljaž je skrbel za Triglav in domačine Na Dovjem in na Kamnah so včasih živeli sami kmetje, po vojni pa so številni domačini odšli v »fabrike«. Sem že stara toliko, da se še spominjam našega župnika Jakoba Aljaža, saj sem pela v njegovem cerkvenem zboru. Kakšen je bil? Velik ljubitelj Triglava in planin, po hišah je hodil in domačinom dajal razne nasvete. Če mu pa kaj ni bilo všeč, je pa kar naravnost »čez kanci« povedal. Vsakomur, ki je kaj za- Kamne so zaselek ob magistralni cesti od savskega mostu pri Mojstrani do novega kampa kar z imenom. S palico je hodil in če ga je kaj razjezilo, je nervozno začel mahati z njo... Imeli smo ga radi, saj je zelo grešil, je znal povedati v obraz, skrbel za vas in za ljudi. Zdaj so mu na Dovjem postavili spomenik... Vesela sem, da imamo tudi danes na Dovjem župnika, ki se tudi za Triglav izredno zanima in zanj skrbi. Na vrhu Triglava bo postavil kapelico... Trdno je treba delati in slabo jesti Marija Legatova se danes spominja številnih zanimivih dogodkov, tudi takih, ki se nam zdijo bolj nenavadni, če ne že srhljivi. Starejši domačini so ji pravili, kako je bilo neko zimo toliko snega, da domači in sorodniki niso mogli do cerkve in pokopališča, da bi pokopali pokojnika. Pa so se odločili, da malo počakajo - ležal je v skrinji in ko je bila pot do pokopališča le nekoliko bolj prehodna, so pograbili skrinjo in odšli z njo do pokopališča. Trdno so bili prepričani, da je v skrinji pokojnik. A kmalu je prišla huda zmota na dan. Ko je gospodinja odprla skrinjo, da bi iz nje vzela nekaj suhih hrušk, je v njej odkrila pokojnikovo truplo! Na pokopališče so torej nesli napačno skrinjo in pravzaprav pokopali hruške! Marija Legatova s Kamen Legatova Marija zna prijetno kramljati in se smejati tudi takim nenavadnim dogodkom. Otožna postane le tedaj, ko se spomni sosedov in prijateljev, saj pravi, da so bili včasih »tako zastopni, bolj prijatli med seboj«. Da pa je dočakala tako visoko in spoštljivo starost, se ni čuditi. Izhaja iz trdnega rodu, saj je bila mama stara 97 let, stari oče so tudi dočakali 93 let starosti, le njen mož je bil dolga leta bolan in je umrl pri 62 letih. Ko jo vprašamo, kako se dočaka tako visoka starost, se zasmeji in odvrne: »Treba je slab' jest' in fejst delat'!« ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Uspehi radovljiških strelcev Večletno dobro delo s člani radovljiške strelske družine »Partizan Julek«, zlasti po letu 1986, ko so dobili sodobno strelišče v kletnih prostorih Osnovne šole A. T. Linharta, se že močno obrestuje. Največ zaslug za stopnjujoče uspehe ima prizadevni Boro Kukić, ki je predsednik družine, hkrati pa trener, organizator, gospodar in odličen tekmovalec. Posebej kaže poudariti, da ta družina s svojimi 150 člani in nad 70 aktivnimi tekmovalci, od teh je 18 mladink in 2 članici, velja za eno najaktivnejših in številnejših športnih skupin v občini, ki se ponaša z odličnimi tekmovalnimi izidi. V letu 1990 sta ekipa pionirk in ekipa mladink dosegli na republiškem prvenstvu prvi mesti. Posamezno so pionirke dosegle 4., 5. in 7. mesto. Med njimi je Sladjana Sorak izpolnila državno normo. Mladinka Alenka Kovar je poleg naziva republiške prvakinje presegla državno normo za polnih 32 krogov, na državnem prvenstvu v Beogradu pa je osvojila v močni konkurenci odlično 5. mesto. Razen tega je kar 9 radovljiških strelcev izpolnilo normo za uvrstitev na državno prvenstvo, od teh: 6 z zračno puško in 3 za malokalibrsko. Šest strelcev se je udeležilo državnega prvenstva, od teh trije z malokalibrsko puško v Smederevu, dva v Beogradu in eden v Osijeku. Najboljša uvrstitev je bila 5. mesto Alenke Kovar, drugi pa so tudi izpolnili zastavljeno normo s solidnimi uvrstitvami. Na republiškem prvenstvu veteranov v Postojni, v razredu strelcev nad 60 let je Boro Kukić z malokalibrsko puško osvojil tretje mesto in prav tako s pištolo. Letos so se radovljiški strelci in strelke udeležili kar 12 republiških in treh državnih prvenstev. Morda bi dosegli še večje uspehe, če se ne bi morali otepati z nekaterimi od njih neodvisnimi težavami. Strelska družina ima zaradi pomanjkanja denarja izredno slabo opremo in dotrajano orožje. Na državnih prvenstvih le njihovi streici tekmujejo v navadnih strelskih suknjičih, hlačah in obutvi, nimajo niti posebnih rokavic in očal, kot jih imajo na voljo njihovi tekmeci. Ubadati pa se morajo tudi z nabavo drugega strelskega materiala, posebej pa pogrešajo ustrezno strelišče za malokalibrsko orožje. Zato ni nič nenavadnega, če kar sam predsednik Kukić in člani tekmovalnih moštev iz svojega žepa plačujejo stroške nabave in tekmovanj. jr Vaterpolo Turnir in družabno srečanje Kranj, 19. novembra - Vaterpolo klub Triglav organizira konec tedna, 24. in 25. novembra, turnir za POKAL PIZZERIJE ORLI. V petek, 23. novembra, pa prirejajo družabno srečanje članov kluba ter prijateljev vaterpolo športa. Na turnirju bo nastopilo šest ekip: Edera, Koper, Opatija, Primorje, Triglav 1 in Triglav 2, začel pa se bo v soboto, 24. novembra, ob 10.30 uri s tekmo med Triglavom 2 in Koprom. Ob 11.20 bo tekma med Primorjem in Opatijo, ob 12.10 med Triglavom 1 in ekipo Edere, ob i3. uri med Triglavom 2 in Opatijo, ob 13.50 pa med Koprom in Edero. Popoldanski del turnirja se bo začel ob 17. uri s tekmo med Primorjem in Triglavom l, ob 17.50 bo tekma med Triglavom 2 in Edero, ob 18.40 med Opatijo in Triglavom 1, ob 19.30 med Koprom in Primorjem in ob 20.20 med Triglavom 2 in Triglavom 1. Turnir se bo nadaljeval v nedeljo, ko se bosta ob 8.30 pomerili ekipi Edere in Primerja, ob 9.20 bosta igrali ekipi Opatije in Kopra, ob 10.10 Triglav 2 in Primorje, ob 11. Triglav in Koper, zadnja tekma pa bo med Edero in Opatijo ob 11.50. Tekme se bodo igrale po pravilih VZJ, igralni čas pa je 4 x 5 minut. Nastopili bodo igralci letnika 1977 in mlajši. Za vse, ki se zanimate za družabno srečanje s plesom v petek, pa naj zapišemo, da se bo prireditev začela ob 20. uri v hotelu Creina v Kranju, vstopnice zanjo pa lahko rezervirate po telefonu 21-176 (Marjan Lampret) ali jih osebno prevzamete v prostorih ZTKO Kranj ali v bifeju Zimskega kopališča. • V. Stanovnik Simon Švab zmagal Tržič — Člani Šahovskega društva iz Tržiča so se tudi v tem mesecu zbrali na rednem hitropoteznem šahovskem turnirju. Med 16 udeleženci je imel največ uspeha Simon Švab, ki je zbral 14 točk, na drugo mesto se je uvrstil Andrej Loc z 12 točkami, od tretjega do šestega mesta pa so se uvrstili s po 10 točkami Janez Slatnar, Pavel Loc, Stane Valjavec in Bojan Baj-želj. V začetku decembra bo še en turnir, nakar bodo razglasili tudi celoletnega zmagovalca hitropoteznih turnirjev. Janez Kikel Tržiško strelsko prvenstvo Tržič — V organizaciji Odbora za telesno kulturo in izvedbi članov Strelske družine »Štefe Anton-Kostja« je bilo na strelišču na Cimpru letošnje občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško. Udeležilo se ga je 35 strelcev in strelk, naslove najboljših pa so osvojili: Ženske: 1. Milena Dolčič (Peko Komerciala) 35, 2. Ivanka Kokalj 24 in 3. Marta Bahun 19 (obe Društvo upokojencev); moški: 1. Janez Perko (Društvo upokojencev) 42, 2. Anton Stri-tih (UO SO) 41, 3. Bajo Čehić (Peko Obutev) 40, 4. Matija Radon ml. (Peko Orodjarna) 39 in 5. Alojz Marčun (PM Tržič) 38. J. Kikel Mali nogomet ZTKO Kranj razpisuje občinsko zimsko ligo malega nogometa za mesto in okolico Kranja. Prijave se sprejemajo v pisni obliki do 30. novembra. Prijavnina za Kranjčane znaša 1.400 din, za zunanje pa 1.800 din. Sestanek bo sklican po prispelih prijavah, zato pohitite. Informacije po telefonu 21-176 ali 21-235. • J. Marinček Predavanje Toma Česna Kranj, 20. novembra - Zveza telesnokulturnih organizacij kranjske občine prireja jutri, 21. novembra, ob 19. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani predavanje našega najboljšega alpinista Toma Česna iz Kranja o svojih najboljših vzponih, ki ga uvrščajo v vrh sodobnega svetovnega alpinizma. Ker je za predavanje veliko zanimanje, se za vstopnice pozanimajte na ZTKO Kranj, telefona 21-176 ali 21-235. • J. K. Naši računajo na dobre rezultate Z nedeljsko pregledno tekmo na planiški skakalnici so sezono začeli tudi naši najboljši skakalci, ki jih v letošnji zimi čaka svetovno prvenstvo v Val di Fiemmeu. Začela se je letošnja skakalna sezona Planica, 15. novembra - Ko smo prejšnji teden naše skakalce na pripravah obiskovali novinarji, so bili kar dobro razpoloženi. V Planici so imeli namreč ugodne razmere za treniranje, poleg njih pa so vadili tudi skakalci iz nekaterih drugih držav: Kanadčani, Nemci, Avstrijci, Finci... Skratka - sneg v Planici je prišel vsem še kako prav, saj se v začetku decembra začenjajo tekme za svetovni pokal. Prva bo 1. in 2. decembra v Lake Placidu. Seveda pa nas je predvsem zanimalo, kako so na letošnjo sezono pripravljeni naši fantje. "Letos smo zelo dobro trenirali, nekaj posledic, predvsem psihičnih je gotovo pustila prometna nesreča naših fantov, vendar pa smo trenirali "brez izpada", veliko smo skakali, nekaj je bilo tudi zelo dobrih skokov in s pripravami smo lahko zadovoljni. Seveda pa kljub temu trenutno še zelo težko govorim o sestavi naše reprezentance za prve tekme. Imamo sicer tri "nosilce" iz lanskega leta, vendar bodo kaj več pokazale prve letošnje izbirne tekme. Za sedaj lahko rečem, da zelo dobro skače Primož Ulaga. Ima sicer še manjše tehnične hibe, vendar pa če bi to skakanje prenesel na tčk-me, bi biti rezultati gotovo dobri. Franci Petek še ni stoodstotno pripravljen, vendar je v solidni formi, za ostale pa boljše rezultate pričakujemo v kratkem. Lahko bi rekel, da solidno skače tudi Rajko Lotrič, nekaj solidnih skokov je imel tudi Matjaž Zupan. S temi skoki bi bil lahko zadovoljen, vendar pa se mora število dobrih skokov povečati, da bi lahko govorili o konstantni formi. Naredili smo okoli šestdeset skokov in imamo še nekaj časa," pravi zvezni trener Jelko G ros, ki ta- kole razmišlja o letošnjih tekmovalnih načrtih: "Vsekakor je svetovno prvenstvo nekakšna orientacija za vse tekmovalce in za nas bi bil prav gotovo uspeh medalja. Plan pa imamo nekako eno uvrstitev do šestega mesta. V svetovnem pokalu si želimo, da bi bili naši tekmovalci vsaj trikrat na stopničkah, sicer pa moramo obdržat skupno uvrstitev na šesto mesto. S tem imamo izpolnjen pogoj, da lahko na svetovnem pokalu nastopa pet tekmovalcev. Če bo dobra sezona nam bo morda uspelo tudi kaj več, če pa bi prišlo do kakšne krize, pa se bo treba malo bolj potruditi." Eden naših glavnih adutov na letošnjih tekmah in na svetovnem prvenstvu je prav gotovo Franci Petek , ki pravi: "Letos- i»4 nje priprave so bile zelo kvalitetne, tako da nam je uspelo uresničiti ves program, in upam, da se bo to na prvih tekmah tudi pokazalo. Sam sem opravil približno sto skokov tukaj na 90-metrski skakalnici, kar je že tako število skokov, da bi že moral imeti določene občutke. Lahko rečem, da sem za to obdobje kar zadovoljen, imam dobre občutke. Sicer so še kakšne napake, vendar pa upam, da jih bom skozi sezono počasi odpravil in v začetku februarja dočakal vrhunec sezone in svetovno prvenstvo v dobri formi. Trenutno je seveda težko reči, kaj bo takrat, upam pa seveda na najboljše, Tudi v svetovnem pokalu bi rad čimveč točk in uvrstitev do petega mesta. Seveda se zavedam, da bo težko, saj je pri skokih zelo "širok vrh". Tako moraš imeti poleg super forme tudi srečo z vremenom, svoj dan..." Skakalci, kot tudi večino drugih športnikov, so veliko od doma, med sezono hodijo iz kraja v kraj in tako mnogokrat ob koncu tekmovalne poti začnejo razmišljati o poklicu, o tem kaj bodo počeli. Franci Petek razmišlja takole: "Lahko rečem, da se trenutni skoki moje življenje in vse ostale stvari moram prilagajati temu, najsi bo prosti čas, šolo. Vpisal sem se na Filozofsko fakulteto, geografijo in sociologijo. Trenutno imam ob tem zelo mešane občutke, saj se zavedam, da me je (in tudi druge) vse skupaj pripeljalo tako daleč, da delamo kot pravi profesionalci in bi zato zaslužili takšen status kot ostali in tudi toliko zaslužili. Naši vodilni možje na FIS-i bi morali bolje urediti zadeve. Tako zaenkrat poleg skokov moram misliti še na kaj drugega." Kljub precej pustemu vremenu, ko je vmes padal tudi dež, so v četrtek naši in tuji tekmovalci vneto vadili. Med njimi tudi Rajko Lotrič, ki je po- vedal: "Letos v poletni sezoni sem manj skakal kot prejšnja leta, saj sem naredil le okrog stopetdeset skokov, prej pa vsakič okrog tristo. Zaenkrat bi še težko rekel, kaj pričakujem ob letošnje sezone, vendar pa bi bil vesel, če bi v svetovnem pokalu nekajkrat dobil točke, za svetovno prvenstvo pa ne morem ničesar reči, ker se bo treba najprej uvrstiti v ekipo.' Primoža Ulage v četrtek ni bilo v Planici, bil pa je Miran Tepeš, ki pred sezono pravi takole: "Priprave na sezono so bile podobne kot prejšnja leta, skakali smo v istih krajin in tudi sam sem čez poletje naredil približno enako skokov kot navadno, okrog dvesto petdeset. Kvaliteta skokov je bila malo spremenljiva, zaenkrat pa še nisem v najboljši formi. Sedaj bo namreč treba formo stopnjevati in v dveh tednih, kolikor je še časa do prvih tekem, upam, da se bo forma uredila-Zato je tudi težko govoriti o pričakovanjih, saj sem napn-mer lani slabo štartal v sezono, pa je bilo potem vse v redu." Skakalci imajo letos malce drugačen sistem tekmovanja, saj se po poskusni seriji uvrsti v nadaljevanje le 35 najboljših. "To bo za vse skupaj gotovo malce težje, morda malce bolj zakomplicirano, saj bo po poskusni seriji treba računati tudi rezultate. Vendar pa kakšne bistvene razlike v primerjavi * prejšnjimi leti ne bo," pravi Miran Tepeš. • V. Stanovnik Ligaški izidi Košarka - V sedmem kolu 1 .B Zvezne košarkarske lige je ekipa Triglava izgubila na domačem igrišču. Tokrat jih je premagala ekipa Spartaka iz Subotice z rezultatom 75 : 88 (40 : 49). Domačini so tokrat prikazali do sedaj najslabšo igro. • J. Marinček Košarkarice Jesenic so v prvi slovenski košarkarski ligi doma premagale ekipo Cometa z rezultatom 74 : 73 (36 : 35), ekipa košar-karic Odeje Marmorja pa je na gostovanju v Ljubljani dosegla novo zmago in je tako edina neporažena v ligi. Premagala je ekipo Mavrice Ilirije z rezultatom 65 : 70 (32 : 32). Kranjčanke so igrale v Ljubljani pri ekipi Jezice in izgubile z rezultatom 71:52 (33:23). • V. Stanovnik Nogomet - Nogometaši Živil - Nakla so v kolu pred koncem jesenskega dela gostovali pri ekipi Medvod v Vevčah in zmagali z rezultatom 0 : 2 (0 : 1). Trenutno so na lestvici šesti, s tekmo manj. V naslednjem kolu Naklanci doma gostijo ekipo Vozil. • V. Stanovnik Kegljanje- V republiški kegljaški ligi za ženske so igralke Triglava doma igrale z ekipo Korotana in izgubile z rezultatom 2199 : 2284. Moška ekipa Triglava pa je doma premagala ekipo Slovana z rezultatom-5188 : 4958. V nedeljo, 25. novembra, ob 10. uri bo tekma med Triglavom in Hmezadom (kegljači), ob 14. uri pa med Triglavom in Izolo (kegljačice). • V. Stanovnik Hokej - Hokejisti Jesenic so tokrat gostovali pri ekipi Vojvodine in zmagali z visokim rezultatom 4:16. Danes, v torek, 20. novembra, Jeseničani gostijo ekipo Partizana. V prvi B Zvezni hokejski ligi je ekipa Triglava doma igrala s Cinkarno in zmagala z rezultatom 7 : 6. Blede je gostoval pri Slaviji in zmagal z rezultatom 6 : 14. • V. Stanovnik Rokomet - Rokometašice Kranja so v II. zvezni rokometni ligi gostovale pri ekipi Trešnjevke in nesrečno izgubile z golom razlike 25 : 24 (13 : 11). Rokometaši Preddvora so že v četrtek premagali Dobovo z rezultatom 35 : 27 (17 : 12), v soboto pa Ferrotehno z rezultatom 26 : 22 (12 : 11). Rokometaši Šeširjae so se odlično izkazali v Krškem, kjer so premagali domačo ekipo z rezultatom 26 : 32 (12 : 16). • V. Stanovnik Odbojka - Odbojkarice Bleda so igrale v Novi Gorici in izgubile z rezultatom 3 : 0 (16, 2, 6). V prvi slovenski odbojkarski ligi je ekipa odbojkarjev Bleda gostovala v Izoli in zmagala z rezultatom 2 : 3 (-13, 6, -10,-13). • V. Stanovnik V Tržiču pionirski atletski troboj - Tekmovanje je bilo za pionirke in pionirje letnik 1979 in mlajše. Troboj je obsegal tek na 60 metrov, skok v daljino in met žogice. Sodelovalo je 36 najboljših atletov iz treh tržiških osnovnih šol. Med pionirji so bili najboljši Anže Lauseger (Polet), Kristjan Perne in Matija Perko (Kokrški odred), med pionirkami pa Tina Lončar, Sanela Mehic in Elma Šehmanovič (Storžič). • J. Kikel Radovljiško delavsko prvenstvo v kegljanju - ZTKO Radovlj1' ca in sindikat Elana sta priredila radovljiško delavsko prvenstvo v kegljanju, na katerem je nastopilo 211 kegljačev in 71 kegljačic iz 23 podjetij. Generalno je zmagal Elan pred Verigo, Iskro Oto-če, Elmontom Bled, PTT Radovljica, HTP Bled, Almiro Radovljica itd., med moškimi Elan pred Verigo, Iskro, Elmontom >n PTT, med ženskami pa Elan pred Almiro, Verigo, Hotelom GolL Osnovno šolo Radovljica, Iskro Otoče itd. Med posamezniki so bili najboljši: ženske do 40 let Francka Ličar (Almira), ženske nad 40 let Majda Košir (Elan), moški do 40 let Milan Pogačar (Iskra Otoče), moški nad 40 let Jože černilec (Veriga) in med kategoriziranimi tekmovalci Aloiz Blažič (Elan). • J. K. Nogomet za pokal Godešiča - Turnir v malem nogometu za prehodni pokal Godešiča je bil organiziran že osmič. Razen lanskega zmagovalca Stripija so sodelovali še Polet, Peks, Kondor « in Kondor II, Mihola iz Škofje Loke pa ni bilo. Zmagal je Polet, drugi so bili Stripiji, tretji pa Kondor II. Organizator turnirja je bilo ŠD Kondor, ob igrišču je bilo kar precej gledalcev, dobro pa sta sodila Krajnik in Starman. • J. Starman Merkur pri moških in OŠ France Prešeren pri ženskah gala na kranjskem odbojkarskem tekmovanju - V Športni dvorani na Planini je bilo tekmovanje ekip kranjskih tovarn in ustanov v odbojki. Tekme so bile zanimive in privlačne tudi za maloštevilne gledalce. Res je, da delavske igre niso namenjene občinstvu« ampak delavcem, ki si želijo športa in medsebojnih srečanj. P11 moških je zmagal Merkur pred Savo, Osnovno šolo Lucijana Seljaka in Gozdnim gospodarstvom, pri ženskah pa osnovna šola Franceta Prešerna pred Golnikom, Osnovno šolo Lucijana Seljaka I, Iskro, Merkurjem, Prosveto in osnovno šolo Lucijana Seljaka II. • M. Čadež KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN ^aJpogostejši vzrok nesreč vožnja po levi V devetih mesecih 27 mrtvih Kra njt 12. novembra V devetih mesecih letos je na gorenjskih celi ljudi (lani v enake 349) pa je bilo ranjenih 247 ljudi (lani 316). fck nesrecah umrlo 27 ljudi (lani v enakem času 33), v 274 nesre-I'3"« 349) na ie bilo ranieni Število nezgod s smrtnim ^'dom se je letos zmanjšalo le na območju jeseniške in kranjske občine, medtem ko v dru-S'h treh občinah ostajajo zvesti tonskemu številu mrtvih. Ne-Sreč z ranjenimi je bilo letos v«č samo v jeseniški in tržiški občini. Med podatki, ki jih je pripravi prometi inšpektor UNZ Kjanj Ivan Demšar, bodejo v °$ tudi vzroki prometnih ne-Sr«č. Kar v 108 primerih je bila kriva nepravilna stran vožnje, Ppgosto povezana s preveliko h>trostjo, v 50 primerih izsiljevanje prednosti, v 37 prevelika |»trost, v sedemnajstih alkohol ln prav tolikokrat nepravilno Prehitevanje. Otroci in mladi *? bili udeleženi v 79 nesrečah, V so zahtevale štiri mladoletne žrtve. Lokal Na njih se je zgodilo 108 nesreč, ki so zahtevale devet mrtvih in 122 ranjenih, medtem ko je bilo na regionalnih cestah 92 nesreč ter na magistralnih 69. Na magistralni cesti Korensko sedlo - Jesenic - Kranj - Je-prca so bili najbolj nevarni odseki Javornik, Kranjska Gora -Dovje, Lesce - Podtabor in Podtabor - Kranj. Najbolj nevarna regionalna cesta je bila cesta Žirovnica - Begunje - Tržič - Golnik - Kranj - Lahovče z najbolj kritičnim odsekom od Kranja do Sp. Brnika, sledi ji regionalka Jezersko - Kranj -Škofja Loka - Sovodenj z najnevarnejšima odsekoma Kranj - Škofja Loka in Preddvor -Kranj ter regionalka Radovljica - Kropa. Med lokalnimi cestami po nesrečah izstopajo ceste Naklo - Duplje - Križe,' Kranj - Besnica - Podblica, La- tih ne ceste so bile v devedesetih največkrat usodne. bore - Mavčiče in Kranj - Trbo-je. Kljub še vedno prečrni sliki gorenjskih cest je bil davek letos vendarle v povprečju za petino nižji kot v lanskih devetih mesecih. K temu je z ostrejšim nadzorom nad prometom vsekakor prispevala tudi policija. Policisti so opravili oglede 3350 nesreč in napisali 102 kazenski ovadbi, 108 obvestil na republiški sekretariat za notranje zadeve, 1602 predloga sodnikom za prekrške ter 664 uradnih zaznamkov. Zaradi prekrškov brez posledic pa so prijavili 8030 kršiteljev, 28.587 kršiteljev so denarno kaznovali (4984 zaradi prekoračene hitrosti, 4625 zaradi neuporabe varnostnega pasu), kar 5396 pa jih kazni na kraju ni plačalo. Odvzeli so 2289 vozniških dovoljenj in 942 prometnih dovoljenj ali registrskih tablic, na izredne tehnične preglede so poslali 901 vozilo, prekinili nadaljnjo vožnjo 1773 vozilom, 1604 so izločili iz prometa, izrekli pa so tudi 815 pismenih opozoril. • H. Jelovčan J^RIMINAL 17. in 18. novembra je neznanec vlomil v štiri počitniške "isice v Cepuljah. V eni je predal, v drugi pa izpraznil dve Sleklenici piva. .V nedeljo ob 5. uri zjutraj f.,W. K. iz Kranja z metlo raz-p,a steklo na vratih trgovine ^jtrček ter iz nje vzela liter Jl^a, hrenovke in salamo, vse KuP»j vredno 74,40 dinarjev. nedeljo ob dveh ponoči .sta se J. F. in J. P. namera* vQla odpeljati s Planine pod Golico, ko so k avtu pristopili štirje neznanci. Sneli so brisalec, poškodovali vrata *~126, prednji levi blatnik žaromet, potnika pa polnili iz avta, ju pretepli in Oktobra je neznanec vlomil v počitniško hišico V. P. iz Bistrice pri Tržiču. Potem ko se je najedel in napil, je odnesel s seboj dve vzmetnici in nekaj živil, vredno skupaj okoli 2.000 dinarjev. Policisti z jeseniške postaje bodo ovadili javnemu tožilstvu v Radovljici D. V., ki začasno stanuje v Radovljici, ker je v začetku oktobra na delovišču avto ceste na Hrušici ukradel 25 kilogramov belega filca (vrednega 1.900 dinarjev); B. S., ki začasno stanuje v Ljubljani, ker je 20. oktobra na delovišču avto ceste ukradel štirinajst smrekovih plohov (3.000 dinarjev) in V. T., ki začasno stanuje na Dovjem, ker je ukradel 40 kilogramov belega filca (4.300 dinar- jev). Tatovi so nakradeno blago spravili pri D. V. in čakali na priložnost, da ga odpeljejo domov. 15. novembra je neznanec prišel v sobo v samskem domu SGP Gradbinec na Jesenicah. Stanovalcu je ukradel bankovec za 500 šilingov, iz druge sobe pa 500 dinarjev. 10. novembra je neznanec iz prodajalne Gorenjskih oblačil v Kranju odnesel žensko jakno, vredno 2.780 dinarjev. Od 30. oktobra do 16. novembra je neznanec v Zalogu pri Goricah vlomil v vikend P. N. iz Domžal, kjer je prespal ter ukradel daljinski upravlja-lec za TV in dve sveči. 15. novembra med 20. in 22. uro je neznanec prišel v telovadnico Osnovne šole Toneta Tomšiča na Jesenicah. Iz poslovnega kovčka na mizi je vzel žensko ročno uro in zlat prstan v vrednosti 1.200 dinarjev. Delavci OZK Kranj bodo javnemu tožilstvu ovadili J. P. iz Kranja, ki je 16. novembra okrog 21.15 na hodniku stanovanjskega bloka na Janeza Pu-harja 5 z nožem lažje ranil V. L. z Brezij pri Tržiču. • H. J. GORENJSKA NOČNA KRONIKA Orožje in petarde ni' 19. novembra - Tihotapljenje orožja iz severnih dežel je spri-1ej£*L>stronm mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji eden najdonos-m ■ p.osiovi orožju pa se zadnje čase z bližajočimi novoletnimi 'iiki pridružujejo tudi petarde. Ij Med zaseženim orožjem na mejnih prehodih velja omeniti S, sn^Veniber, ko so na mejnem prehodu Ljubelj v vozilu, last R. Pot 0sova> odkrili dve malokalibrski puški, znamke erma, eno na|-ezn° puško vvinchester in tri potezne puške mosberg. Krimi-jav stl LINZ Kranj bodo proti tihotapcu podali kazensko ovadbo "eniu tožilstvu. ^olič Zenslca ovadba čaka tudi tihotapce petard v primerih, ko v'ak d°se8aJ0 več tisoč kosov. Tako so v zadnjem času na njij u na Jesenicah zaplenili kar 9000 petard, žal neznanega last- Pogosti pa so tudi primeri, ko ljudje tihotapijo v avtih po IJKot fisoč petard hkrati. Namenjene so na južnejše trge, kjer j taPci samo pri eni petardi zaslužijo kar devet dinarjev. #H. l^A SONČNI STRANI ALP l^j^ovoljni s sanacijskim programom odlagališča ^ec *3 °rne izcedne vode °/Ja Loka, 15. novembra - Občinski izvršni svet je zavrnil sana- r*$Ui '>ro8ram idrijskega odlagališča odpadkov Raskovec, ker ne P°£lavitnega vprašanja, to je čiščenja izcednih voda, s tem pa vjfe ' ker so na deponiji tudi industrijski odpadki) trajno ogroža P'tne vode za Žiri. idrjj^odobno mnenje je o sanacijskem programu, ki ga je za ^> ti /? °k^mo izdelala Projektiva-Inženiring Piran, v oceni izre-Vta i skupina SEPO z Inštituta Jožefa Štefana. Ločani namreč stven JaJ°' da je ta program bržčas zaradi zadreg z denarjem bi-^"ookrnje n v primerjavi s pred leti že izdelanim projektom °*>ro 'Je' ^anacUa P° slednjem programu naj bi idrijsko občino J°a komunalo stalo dobrih 3,8 milijona dinarjev. °'eg nerešenega vprašanja izcednih vod je sanacijski pro-kriv strokovno sporen še zaradi kvalitete tesnitvene folije in pre-8alj§,e8a sloja, dvomljiva pa je tudi kakovost vzdrževanja odlazi Po sanaciji •ža, škofjeloški izvršni svet zahteva od sosednjega idrijske-Pine ^nacijski program dopolni s pripombami in predlogi sku-Urestiic SkuP'na SEpO naj bi tudi strokovno nadzorovala evanje sanacijskega programa. • H. Jelovčan M "mogel" Pred škofjeloškega sodnika za prekrške je prišla hudo kočljiva zadeva. Možakar toži prijateljico noči. ker ga je zmamila v posteljo in mu nato "ukradla" 400 dinarjev, ne da bi ga potešila. Ženska se brani; dala sem mu vse, a kaj, če ni mogel, tega nisem kriva jaz. Žena pred vrati Ob dveh popoldne se je na škofjeloški policijski postaji oglasila B. M. iz Groharjevega naselja in potožila, da jo je pretepel mož A., jo nato napodil iz stanovanja, zaklenil vrata in je ne pusti noter. Policisti so ne-vljudneža spravili spat, komaj uro zatem pa jih je žena spet klicala na pomoč, češ da mož spet razgraja in ji grozi. Tokrat so ga vzeli s seboj na postajo, kjer je moral pričakati na streznitev, poslali pa ga bodo tudi k sodniku za prekrške. Jok zaradi igrače? Sosede v Stari Loki je motil histeričen jok dečka Z. B. Policistom so založili njegovo mater, da vse popoldne vpije in ga pretepa. Mati je dejala, da se otrok dere, ker mu ne da denarja za igrače, da se je iz gole trme zaprl in drl. Policisti so zadevo pre dali Centru za socialno delo. Nasilen "bivši" Bivši mož Ž. B. iz Frankovega naselja je v pijanski hudobiji povsem ponorel. Otroku ni dovolil spati, nekdanjo ženo pa zaprl. Na srečo je lahko priklicala na pomoč policiste. Ti so ugotovili, da ne pretirava in so možakarja pripeljali na policijsko postajo. Ob petih zjutraj se je že toliko streznil, da so ga lahko spustili. Ni dobil plače S. K., ki občasno živi z zunajzakonsko partnerico v Gorenji vasi, je star znanec policistov. Ob sedmih zvečer so spet inter- venirali. Ona je od njega zahtevala denar za hrano, on ji je odvrnil, da še ni dobil plače, nakar sta se sprla in on jo je udaril ter ji poškodoval spodnjo ustnico. Spet bo moral na obisk k sodniku za prekrške. Maščevanje stane M. A. iz Groharjevega naselja je poklical policiste in jim zaupal, da ga domači ne pustijo v hišo in da so zamenjali ključavnico. Policisti so mu svetovali, naj stvar uredi sam, kasneje pa se je spet zahteval, naj pridejo, sicer bo naredil "svinjarijo". Policisti so res šli in ugotovili, da ima možak vse ključe in da se je hotel le maščevati ženi. Pot mu bodo kajpak zaračunali. Zaklenjena spalnica Tudi Š. A. iz Frankovega naselja bodo policisti poslali račun za kilometrino. Ob 21.40 jih je namreč klical, ker ga žena ni pustila v stanovanje. Grozil je, da bo vlomil, če mu ne bodo pomagali. Policisti so ugotovili, da je bilo stanovanje odklenjeno, zaklenjena so bila le vrata spalnice, kamor se je zatekla žena, ki ima z možem že slabe izkušnje in se je bala, da jo bo spet pretepal. Kazenska ovadba za nasilneža P. S. z Mestnega trga v Skofji Loki je dodobra skalil družinski mir. Malo pred četrto popoldne je hči zaprosila za pomoč policiste, ker je - ne prvič - pretepal ženo oziroma mater. Policisti ga doma niso našli, ker se je menda namenil spat k staršem. Ob pol šestih pa se je vrnil, spet razgrajal in pretepal. Tudi tokrat se je policistom izmaknil. Dobili so ga šele nekaj pred sedmo, ko se je drugič vrnil domov, družino spodil ven, se zaprl v stanovanje in pred vrata postavil zamrzovalno skrinjo. Policista sta vrata kljub temu odprla in nasilneža vzela s seboj na streznitev. "Izgubljena" vozniška dovoljenja Vozniki, ki jim zaradi kakršnegakoli prekrška (vožnja pod vplivom alkohola, povzročitev prometne nesreče ipd.) policisti začasno zasežejo vozniška dovoljenja, zadnje čase iščejo vse bolj prefrigane načine, da bi se ognili vpisu kazni v ta spričevala. Dogaja se namreč, da se po dosojeni kazni sodnika za prekrške, na osnovi katere občinski sekretariat za notranje zadeve zahteva od kršiteljev vozniška dovoljenja, da bi vanja vpisal čas prepovedi vožnje, vozniki "povabilu" enostavno ne odzovejo (za kar jih čaka denarna kazen 50 dinarjev), se selijo na druge naslove ali pa si izmišljajo najrazličnejše izgovore; običajno najbolj vžge laž, da so vozniško dovoljenje izgubili. V tem primeru zahtevajo novega, v katerega jim na občini sicer zabeležijo prepoved vožnje, na cesti, če jih ustavi policist, pa kažejo prvega, neomadeževanega. Če pa že dvojnika nimajo, se policistom zlažejo, da dovoljenja nimajo pri sebi in plačajo kazen 100 dinarjev. V Ljubljani, denimo, imajo voznikov-kršiteljev, od katerih zaman terjajo vozniška dovoljenja, kar okrog 2800. V kranjski občini so jih sredi septembra, ko so jih iskali skupaj s policisti, našteli 55. Vpisati bi jim morali kar 79 varstvenih ukrepov prepovedi vožnje z motornimi vozili. Pomeni, da so nekateri grešili tudi po večkrat, najtrdovratnejši celo po štirikrat. S silo od voznikov ni mogoče izterjati vozniških dovoljenj, da bi jim vtisnili črno piko, saj policija ne more kar po domače vtikati nosu v zasebnost in preiskovati stanovanj. Glede na to, da zakon izigrava vse več neprimernih voznikov, povratnikov, bi bilo najbolje, če bi s predpisom določili, da se kazen prepovedi vožnje začne šteti od uveljavitve pravnomočne odločbe sodnika, ne pa šele od tedaj, ko je oziroma naj bi bila vpisana v vozniško dovoljenje. • H. Jelovčan NESREČE Zbil pešca Ljubljančan Marko Hribar, roj. 1969, je z jugom, ki je 16. novembra ob 18.25 vozil od Jesenic proti Potokom, na Koroški Beli, na Kidričevi c. pri hiši št. 48 zbil 53-letnega pešca Ivana Kelerja, ki je neprevidno prečkal cesto. Keler je bil v nesreči huje ranjen in so ga odpeljali v jeseniško splošno bolnišnico. Trk na Laborah V petek, 16. novembra, ob 20.45 je 46-letni Rihard Frelih iz Čirč pripeljal s parkirišča pred gostilno Draksler na Laborah v križišče z magistralno cesto in zavijal levo proti Ljubljani, pri čemer je izsilil prednost vozniku juga, 22-letnemu Tomažu Kokalju iz Ljubljane. V trku vozil je bil Frelih huje ranjen. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Z motorjem v pešce 17-letni Miha Teran iz Pristave, dijak tretjega letnika srednje strojne šole v Kranju, je v petek ob 20.50 z motorjem peljal iz Tržiča proti Pristavi. Pri hiši št. 15 na C. JLA je zbil tri pešce, ki so hodili po bankini desnega roba vozišča, v smeri njegove vožnje: 16-letnega Aleša Golmajerja in 14-letnega Bajra Iliča iz Sebenj ter 13-letnega Davida Kavčiča iz Križev. Njim ni bilo hudega, motorista Terana pa so huje ranjenega odpeljali v ljubljanski UKC. Padel s padalom V soboto, 17. novembra, se je ob 14.10 s padalom ponesrečil 22-letni Jurij Rakovec iz Ovsiš. Rakovec, ki nima padalskega dovoljenja, je skočil z odskočišča na Križki gori. Po približno petih minutah letenja je začel izgubljati višino, padel v gozd, skozi drevje na tla ter se kotalil kakšnih deset metrov po hribu navzdol, kjer je obležal s poškodovano hrbtenico. Do nesreče je po vsej verjetnosti prišlo zaradi slabega padala. Po Ra-kovca je šlo deset članov GRS Tržič in dežurni zdravnik Iztok Tomazin. Ponesrečenca je iz Gozda prepeljal v UKC helikopter RSNZ. • H. J. Halo, 93 Minuli četrtek so kranjski poklicni gasilci gasili ogenj v smetnjaku na avtobusni postaji v Kranju. V soboto so reševali dva človeka iz hišnega dvigala v Ul. Gorenjskega odreda ter v Bitnjah zaprli počeno vodovodno cev in izčrpali vodo iz stanovanjske hiše. V ponedeljek so jih klicali k prometni nesreči na Gaštejskem klancu in k nesreči v Predosljah, razen tega pa so pretekli teden opravili še pet prevozov vozil v okvari in brezplačno odpeljali podarjeno peč za centralno kurjavo do Ljubljane, namenjeno poplavljencem. • H. J. EKSKLUZIVNO DELO ZA ZASTOPNIKE IN VODJE SKUPIN So stvari, ki se prodajajo same. Potrebujete samo avto in proste vikende. Ob profesionalnem odnosu do dela zagotavljamo evropski zaslužek. Informacije po tel.: (064) 50-714 do 10. ure in po 18. ure. i'S®miSSSMEIiGLAS 16. STRAN OBVESTLA, OGLASI Torek, 20. novembra g* ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Splošni sektor razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo poleg splošnih zakonitih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo elektrotehnične, ekonomske, komercialne, upravne, pravne ali organizacijske smeri, - da imajo 5 let delovnih izkušenj pri zahtevnejših delih v gospodarstvu ali 4 leta na vodilnih delovnih mestih, - da imajo sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška c. 35/c z oznako "za razpis". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. OBČINA KRANJ Splošne službe RAZPIS za izdelavo opreme poslovnih prostorov v upravi za družbene prihodke občine Kranj Izvršni svet občine Kranj razpisuje oddajo mizarskih del za izdelavo opreme poslovnih prostorov Uprave za družbene prihodke občine Kranj, Trg revolucije 1. Oprema, ki je predmet tega razpisa, dosega okvirno vrednost 300.000 din. Načrte za izdelavo opreme je izdelal Arhitekt biro Kranj pod št. 1049 z dne oktober 90. Dela na opremi se bodo pričela takoj po izbiri najugodnejšega ponudnika. Rok za dokončno montažo opreme je sestavni del ponudbe, okvirno naj ne presega 20 koledarskih dni. Rok za oddajo vaših cenjenih ponudb je 8 dni po objavi v poltedniku Glas - do 28. 11. 1990 do 12. ure. Ponudbe se bodo odpirale v ponedeljek, 3. decembra 1990, ob 8. uri v sobi 8 v zgradbi občine Kranj, Trg revolucije 1, 64000 Kranj. Vsi ponudniki bodo obveščeni o izbiri najugodnejše ponudbe v 8 dneh po odpiranju ponudb. Vse informacije, vključno z ogledom projektov in ogledom prostorov se dobijo v času razpisa vsak dan od 7. do 9. ure v sobi 138, tel.: 25-661, int. 271. Oglasite se osebno. INA Mercator - Tovarna olja Oljarica Britof 27, Kranj razpisuje po sklepu skupščine z dne 8. 11. 1990 delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA TEHNIČNO-PROIZVODNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe naslednjih smeri: strojne, kemijske ali živilske tehnologije, - tri oziroma pet let delovnih izkušenj, - z dosedanjim delom izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti. Mandat delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi traja štiri leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Mercator -Oljarica Kranj, Splošni sektor, Kranj, Britof 27. Udeleženci razpisa bodo obveščeni o imenovanju delavca s posebnimi pooblastili v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. VIDEOTEKA PALMA Pajerjeva 3, 64208 Šenčur KRES KRES<"' Industrijska 1 a ll 64270 Jesenice objavlja prosto delovno mesto VODJE RAČUNOVODSTVA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še pogoje: - da ima dokončano visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, VI. ali VIL stopnja - da ima najmanj 2 leti delovnih izkušenj z visoko ali 4 leta z višjo strokovno izobrazbo, na ustreznih delih. Svojo vlogo z ustreznimi dokazli pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naš naslov, s pripisom "objava". Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela po dogovoru. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijave. Zapoznelih in nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Stanovanja ni. KDOR IZBIRA IZBERE IZBIRO MERCATOR - IZBIRA KRANJ Trgovsko podjetje, d.o.o., Kranj 64001 Kranj, Maistrov trg 7 ZA PRAZNIKE 10% CENEJE!! Mercator - IZBIRA Kranj vam novembra in decembra ponuja desetodstotni popust v svojih trgovinah (živila in gradbeni material)! Popust ponujamo v obliki denarnih bonov, ki smo jih ponudili podjetjem oz. sindikalnim organizacijam. Najmanjši znesek je 500,00 din, za to plačano vrednost pa boste dobili za 550,00 dinarjev bonov! Bone pa lahko takoj kupite na upravi podjetja, Maistrov trg 7, Kranj (telefon 21-276 in 27-479) vsak dan, razen sobote, od 8. do 13. ure in v poslovalnici številka 3 ("kruhov butik" pri hotelu Evropa) vsak dan od 6. do 18. ure, sobota od 6. do 12. ure. Posebna ugodnost pri nakupih v diskontu (pri železniški postaji!): kupljeno blago v vrednosti nad 700,00 din pripeljemo na dom brezplačno! Sprememba telefonskih številk v naših poslovalnicah v Stražišču: veleprodajno skladišče živil: 12-130 prodajalna gradbenega materiala: 11-298 in 12-123 Podaljšan delavni čas v poslovalnicah gradbenega materiala v Hrastju in Stražišču: 7. ure do 16. ure sobota 7. ure do 12. ure! Temeljno sodišče v Kranju \Ioše Pijade 2, Kranj objavlja prosti delovni mesti DVEH STROJEPISK ZAPISNIKAR1C Poleg splošnih morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - V. stopnja strokovne usposobljenosti, smer upravni tehnik - eno leto delovnih izkušenj - dosežena hitrost pisanja na stroj 275 čistih udarcev v minuti Prosti delovni mesti se objavljata za enoto v Kranju in enoto na Jesenicah. Strojepiski zapisnikarici bosta sprejeti v delovno razmerje za določen čas do 31. 8. 1991. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Predsedništvo Temeljnega sodišča v Kranju, Moše Pijade 2. O izbiri bodo kandidatke obveščene v 15 dneh. Pred izbiro bo z vsako kandidatko opravljen preizkus hitrosti pisanja na stroj. 5A10N P0HI5TVA ALP žaonika .Tcitron (o&) 66-155 SAMO MULTIPRACTIC JE PRAVI MULTIPRACTIC BRflun Iskra 20. novembra 1990 OBVESTILA, OGLASI 17. stran wšsmmmsiLAS PRODAJA STANOVANJ (2 del) JESENICE: BELCA - Mencingerjeva ulica, dvosobno stanovanje, 67.000 DEM - C. 1. maja, 2/3 stanovanjske hiše z zemljiščem, 59.000 DEM - Bokalova ul., 1/2 stanovanjske hiše z zemljiščem, 98.000 DEM vas med Martuljkom in Mojstrano, trisobno stanovanje z zemljiščem, 78.000 DEM BOVEC (Kanin), dvosobno stanovanje, 56.000 DEM ŠKOFJA LOKA, center, petsobno stanovanje in lokal, 175.000 DEM POZOR! TRI POSLOVNE PROSTORE, NA BLEDU, vsak ima 25 m2 površine, oddamo v najem za dobo 29 let._ Cene veljajo v dinarski protivrednosti DEM. Možen dogovor glede pogojev plačila. Naslednja objava PRODAJA STAREJŠIH STANOVANJSKIH OBJEKTOV. MARKETING AGENCIJA CLM, BLED, Cesta v Megre 7/a, telefon 064/78-356, razen sobote In nedelje. novo • novo • novo • novo • novo TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel. 35-103 Trgovina ZAJČEK sporoča, da je poleg stare trgovine odprla NOVO in da sedaj lahko pri njih dobite: - vsa oblačila za otroke - otroško kozmetiko in celotni program CHICCO - vse vrste vozičkov, stajic, hojce, avtosedeže, nahrbtnike domačih in tujih proizvajalcev -vse vrste igrač in daril hlaje tovarne TRIKON iz Kočevja vseh velikosti, za staro in mlado po proizvodnih cenah IZ SUPER PONUDBE: - otroški kombinirani voziček 2.450,00 din - kombinirani italijanski voziček 4.590,00 din - avtosedež 1.070,00 - bunde od 590,00 dalje - hlače TRIKON moške od 365,00 in ženske od 480.00 dalje ter termo do 670,00 din - vseh vrst igrače iz uvoza po neverjetnih cenah OBIŠČITE TRGOVINO ZAJČEK NA TRGU RIV0LIV KRANJU! Vse, kar nameravate kupiti še letos, lahko kupite že novembra CENEJE. "\ TITAN Kamnik fitingi KOVINA Šmartno pri Litiji kroglični ventili - 25 % m - 25 % INKOP Kočevje kopalniška oprema - 25 % GORENJE METALPLAST Ruše kopalniška oprema in VVC kotlički -15% ELRAD Gornja Radgona antene, mehanski in elektronski ant. pribor, sistemi, ojačevalne naprave TV PLUS. JUGOTERM Gnjilane radiatorji - 20 % ISKRA TERMINALI Kranj telefonski aparati ETA, BETA, ATOSS - 10% MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE oljne garniture cevni objemni termostati, termo monometri, hidrometri. C **rrtnr\r\r\ nrrt v ) - 10 °/( - 10°/« IN ŠE POSEBNI UGODNOSTI: žarnice TEŽ (plačate 8, dobite 10) 90,20 din timer OMNIREX (ISKRA Lipnica) 280,40 di Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v prodajalnah kranjskega MERKURJA! ISKRA TELEKOM, o.sol.o. Kranj, Ljubljanska c. 24 a Kadrovska komisija Iskra Telekom objavlja naslednja prosta dela in naloge: VODJA RAČUNOVODSTVA Pogoji: - višja izobrazba ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah. Pisne prijave s potrebnimi dokazili pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Iskra Telekom, o.sol.o., Kranj, Ljubljanska c. 24 a, - kadrovska komisija. Trgovsko podjetje TRGOVINA BEŠOP Kranj, Huje 23/a, tel. 35-206 POSEBNO UGODNA PONUDBA od 5.11.90 dalje pivo Union sladkor 1 kg buteljčna vina rum 1 liter domača jajca praški za pranje perila 3 kg 9,00 din 8,90 din od 31,00 din dalje 51,00 din 2,00 din že od 59,70 din dalje BOGATA IZBIRA - UGODNE CENE -PARKIRNI PROSTOR SPREJEMAMO NAROČILA PO TELEFONU IN DOSTAVLJAMO TRGOVINA BEŠOP Del. čas: 7.-21. ure sobota, nedelja, prazniki 8. OBIŠČITE NAS! 20. ure NOVA OTVORITEV PO PREUREDITVI TRGOVINE MALLE SPAR - TRGOVINA (SAMO 3 KM OD UUBEUA) RAMA MARGARINA 500 g ATS 13.90 JEDILNO 0UE101 ATS 109.90 TOALETNI PAPIR 10 zav. ATS 19.90 KISLE KUMARICE 720 ml ATS 11.90 BRAVO POMARANČNI SOK 11 ATS 7.90 VVEISSER RIESE PRALNI PRAŠEK 6 kg ATS 129.90 ROZINE 500 g ATS 8.90 LEŠNIKI 500 g ATS 19.90 REGI0 BRAZIL KAVA 1 kg ATS 32.90 BANANE 1 kg ATS 7.90 CENE VELJAJO OD 13.11. DO 24.11. 1990 ---šx— I BON ^ČOKOLADO j GLAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 20. novembra 199° GORENJSKI GLAS bo izšel v torek, 27. novembra 1990, v nakladi 52 000 izvodov V okviru naše akcije za pridobivanje novih naročnikov ga bomo razdelili po vseh gorenjskih domovih. Izkoristite priložnost za učinkovito predstavitev vaše ponudbe z objavo oglasa v omenjeni številki Gorenjskega glasa. Naročila sprejemamo v propagandni službi, Kranj, Cesta JLA 16, tel.:28-463, fax 25-366 kovinOtehna Blagovnica FUŽINAR Jesenice Kasetofoni SAMSUNG ob nakupu z gotovino - 10 % ZST&^r 2.412.- nemogoče je mogoče - nemogoče je mogoče AVTO ŠOLAZŠAM KRANJ Organiziramo tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v delavskem domu KRANJ vhod 6 Pričetek 3. 12. 1990 praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA in GOLF Informacije: Delavski dom od 12. do 16 ure ali po telefonu 631-729 od 8. - 12. m od 14. do 17. ure kovinOtehna blagovnica FUŽINAR Jesenice Tel.: (064) 81-952 10 t % popu*- za barvne TV, belo tehniko '-*nrie, kotit in osia\o b\ag •'•no nad 1.000 Posebna ugodnost nakup na 5-mesečno potrošniško posojilo vam odobrimo takoj v blagovnici Možnost nakupa na čeke tekočega računa NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE Osnovna šola Matija Čop, p. o. Tuga Vidmarja 1, Kranj Komisija za delovna razmerja OŠ Matija Čop, Kranj, razpisuje prosta dela in naloge: UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas od 7. 12. 1990 do 30. 6. 1991 Pogoj: - učitelj razrednega pouka UČITELJ RAZREDNEGA POUKA za določen čas od 3. t. 1991 do 30. 6. 1991 Pogoj: - učitelj razrednega pouka. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Matija Čop, p. o., Kranj, Tuga Vidmarja 1. SUPER CENE pri LOIBLKAUFU! PONUDBE VEUAJ0 od 14.11. - 1.12. 1990 AVSTRIJA - Kirschentheuer 48 (pred mostom če2 Dravo desno) LEŠNIKI (A 500 g |g 90 SUPER CENA! JEDILNA ČOKOLADA 500 g AA MILKA ČOKOLADA VSEH VRST 1. KVALITETA 1 SAMO 190 GOSSER-PIVO a 0,5 1 SAMO H qq MOCCA BRASIL KAVA U AA 1 kg M 90 SUPER CENA! ROZINE 0 500 g SAMO 0 90 SUŠILEC ZA LASE 1200 VVAT0V AA SAMO 33." RAMA MARGARINA M 500 g - 1140 BARVNI-TV ..no SEDAJ SAMO neto LilDOi* VIDEOREKORDER NETO J mg. 22. IN 23.11. VELIKI ELEKTROMARKET IN BREZPLAČNO POSKUŠAM KAVE. OBIŠČITE NAS, SE SPLAČA! Cenjene bralce ODVCSCcUllO, da Gorenjski glas v petek, 30. 11. 1990, zaradi praznika ne bo izšel. Vsem, ki nameravate še pred prazniki naročiti objavo malega oglasa, priporočamo objavo v Gorenjskem glasu, ki bo v podvojeni nakladi izšel v torek, 27. 11. 90. Sprejemali jih bomo do petka, 23. 11. 1990 do 12. ure. MALI OGLASI @> 27-960 Cesta JLfl 16 APARATI STHOJI Prodam 380-litrsko zamrzovalno OMARO. Kalinškova 43, Kranj -_______16827 Prodam barvni TV Iskra na daljinsko upravljanje, brezhiben, V DEOREKORDER Orion in črno-b^ prenosni TV. 621 -250_1683* Prodam barvni TV Gorenje Kerting in črno-belTV Iskra. 631-886 16836 Barvni TV Goldstar, ekran 51 cm, nov, še zapakiran, z garancijo, pro- dam za 5.000,00 din. «S" 51 -771 16843 RAČUNALNIK Commodore64. ka-setar, jovstik, modul Super 9anie in kasete, prodam. *aff 622-204^^ Poceni prodam OS (velo) za __JL' lar.-S* 26-630 16J*. Dekleta! Prazniki se bližajo! Preživite jih v dvoje, lepše bo. Oglasite se Afroditi Žen it ni posredovalci v Poslovnem centru, Planina 3, Kranj, tel. 33-171 in 35-972. STEKLO d.o.o. lUlANJ Trgovina na debelo In droboOi Tavčarjeva m 64000 Kranj, tel.! 11-0*© POSEBNA PONUDBA ALK0H0LMETRI (»šnops vage«) gostilno SJara cesta 25, tel.21-890 vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPPDAI ITPTP Dfl 7FI .II __ VSAK DAN VECVRSTPIZ? VSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA! Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila-poroke do 120 oseb... Odprto: vsak dan od 10. - 23. ure nedelja od 8.-22. ure Prisrčno vabljeni! NOVO • NOVO • MSI na slovenskem tržišču MASSEV FERGUSON traktorji - iz Anglije vseh velikosti KONKURENČNE CENE v primerjavi z avstrijskimi, italijanskih in nemškimi! Prepričajte se po tel.: 49-152 ali 42-936 KMETIJSKA MEHANIZACIJ TRBOJE 10 Ugodno prodam barvni TV Iskra, Sgfj mesecev, » 35-898 16861 Ugodno prodam TRAKTOR IMT ^star 4 leta, g 70-179 16868 Ugodno prodam 3-tonski dvobo-oenski VITEL, komplet z desko. J9nko Jelene, Dražgoše 29, Želez-!!!*!■» 66-316_16872 Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič '30, star 4 leta. Žakelj, Poljanska c. jg/a^Skofja Loka_16880 Prodam konzolno DVIGALO. Ajdo- ^gJ^Apno 6, Cerklje_16881 Prodam nov barvni TV Gorenje, ,ekran 37 cm. Milica Teran, Zg. Du-v2|je4__16882 ' Ugodno prodam STROJ za izdelajo cementnih izdelkov - 6 mode-'Ov, 4 modeli betonski blok in 2 ^odela tlakovec ter betonski MEŠALEC. Vse staro leto dni. »^-265_ 16893 200-litrsko zamrzovalno SKRINJO Prodam za 1.500,00 din. »78-170, °j_7. do 15. ure_16900 Ugodno prodam barvni TV Gore- Sjg^jB 68-293_16905 Ugodno prodam odlično ohranjen barvni TV Color. Ogled po 15. uri. Ngva vas 1, Radovljica_ ZDRAVNIŠKI PREGLEDI OČI Vsak torek od 16.-18. ure Obrtniki, trafike, trgovine - prodam večjo količino ETUIJEV za ključe iz usnja. Primerni kot Novoletno darilo - možen sitotisk. Cena 25,00 din za kos; nad 50 kosov 20 odstotni popust in dostava. » 84-733, popoldan 16862 <56 kranj - janka puclja 9 Planinam, tel. 064/34-471 Gostilna Mavr VAS VABI v svojo restavracijo na domača jedila po izbiri in dobro kapljico. Pripravljeni smo za poslovna kosila, bankete, zaključne družbe in ohceti. Odprto: od 8. do 24 ure, ob nedeljah in praznikih: od 8. do 15. ure. Vablje-ni! -g21-387_16871 S 1. decembrom 1990 pričenjamo s KUHANJEM TOPLIH OBROKOV - dopoldanskih malic. Vabljeni! Okrepčevalnica "Lipa", Radovljica {pri Zvezi društva upokojencev), » 75 582_16875 Imate POKVARJEN pralni stroj, štedilnik, bojler - Gorenje? Pokličite na »41-590, Stružnik, Sr. vas 19, Šenčur 16883 Turistična agencija "Slovenijatu-rist" organizira JAVNO LICITACIJO gorskih koles, v petek, 23. novembra 1990, ob 15.30, pred poslovalnico v Boh. Bistrici. 16884 gradbeni Material_ ŠPIROVCE ter POBIJON, prodam. $061/611-222_16835 ^rekov OPAŽ, ladijski POD, PLO-DESKE, prodam, g 77-040 Izobraževanje *a vse osnovnošolce INŠTRUKCI-^aangleški jezik. » 23-115 Kupim_ J^Pim mizarsko KOMBINIRKO. OSTALO £70-648 16864 _ AGROIZBIRA ČIRČE AVTOMOBILISTI, KMETOVALCI, PODJETJA IZKORISTITE UGODEN NAKUP AKUMULATORJEV VESNA MARIBOR IN TOPLA MEŽICA. POKLIČITE PO TEL.: 34-802. Lokali ^'.Pad Kranj išče v KRanju ali v P'^nji okolici skladišče cca 100 y?d. m. z dostopom z večjimi vo-*'!'• Takoj! Pismene ponudbe na $JPgd. JLA 6, Kranj_16564 ^a Bledu oddam v najem 110 ^?d. m. Velik POSLOVNI PRO-'DR, primeren za gostinski lokal, rgovino, mirno obrt ali podobne ^javnosti. » 77-276, od 14. do 19. gre< razen sobote in nedelje 16897 Prodam DRVA (bukev in hrast). »622-525 16833 PRIDELKI_ Prodam domača obrana JABOL-KA. Voklo 44, Šenčur_16886 Prodam jedilni rdeči in beli KROM PIR. Gorenja vas 39, Reteče, Škofja Loka. » 633-215_16898 POSESTI italijanske specialitete Jake Platiše 17 KRANJ tel.:34-116 Odprto: od 10.-23. ure nedelja zaprto BUON APPETITO! Stanovanjsko HIŠO - večji vikend, 100 kvad. m. bivalne površine, opremljeno, z garažo in telefonom, na lepem kraju v bližini Radovljice, parcela 1.000 kvad. m., prodam. Košir, Gregorčičeva 13, Ljubljana_16855 V Pristavi pri Tržiču prodamo eno-stanovanjsko HIŠO. »061/216-586_16863 Prodam pravkar adaotirano pritlično STANOVANJE z vso opremo, v strogem centru Škofje Loke, pri merno tudi za lokal. Šifra: DOGOVOR_16865 GARAŽO v Kranju za novo Pošto, prodam. Šifra: NAVEDITE CENO _16887 RAZNO PRODAM Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto, cena 900 DEM. Britof 357, Kranj._16670 Prodam ČOLN Maestral 9 in Tp-mos 4 ter italijansko KOLO Bime cetta. * 46 482 (Ivan) 16849 ^?OTOHJI >OLESA goqam MOTOR MZ 125, letnik 89- Še neregistriran. Seljakovo !^J>0j