POŠTNINA PAVŠALIRANA.
CENA DIN 1-50.
l

UJiillllllllllllllllllillllliilllilllllllilliiiiillilllli
| Štev. 2.__________________________________________
..................Hlini.........im.......
llllllllllllllllllllllll.......Hill...Illlllllllllllllllllllllllllllll.Illlllllllllllllllllll..
LJUBLJANA, 31. januarja 1922
Tillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.Hill.HIHHHHIIII.HIHIHIIHIHIHIIHIHIIIHIHIIIHHIHIHIIHI.....IIHIHIHIIHIHIIHIHIHIHIIIIIHIHIII
[HHIHIHHIHIHIHIHIHHHIHIHIHIHIIHIIjl
Leto III. |
IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIli?i
Razpis zimskošportnih tekem 1922.
ŠPORTNA ZVEZA LJUBLJANA razpisuje
SANKAŠKE TEKME V BOHINJSKI BISTRICI na umetnem sankališču Belvedere za prvenstvo BOHINJA: 2. februarja 1922
in
za prvenstvo JUGOSLOVIJE: 5. februarja 1922.
Začetek ob 8. uri.
I.	Tekma seniorjev za prvenstvo.
Enosedežna. Dvakrat po 1000 metrov.
Udeležba dovoljena le nad 18 let starim sankačem in ki so si že priborili kako nagrado. Prvi dobi naslov: prvak Jugoslavije za leto 1922 — v tekmi dne 5. februarja in v tekmi dne 2. februarja naslov: prvak Bohinja za leto 1922,
1 ekmuje se le v slučaju, ako se prijavi vsaj pet tekmovalcev. Prijavnina 10 Din.
Prvi start ob 8. uri. Drugi start v obratnem redu pol ure kasneje.
II.	Tekma juniorjev.
Enosedežna. 1000 metrov.
Udeležba dovoljena vsem nad 16 let starim moškim, ki še nimajo nagrade.
Tekmuje se samo, ako se prijavi vsaj 10 tekmovalcev.
Prijavnina 5 Din.
II. Damska tekma.
Enosedežna. 800 metrov.
Tekmuje se samo, ako sc prijavi vsaj pet tekmovalk.
Prijavnina 10 Din.
IV. Tekma na dvosedežnih sankah.
Dvosedežna. 1000 metrov.
Tekmuje se samo, ako se prijavi vsaj pet parov,
Prijavnina 20 Din za sanke.
Tekmovalni predpisi: Tekmuje se po tekmovalnih predpisih Športne zveze v Ljubljani, objavljenih v »Sportu« štev. 5, II. letnik.
Prijave: Pismene prijave sprejema do 30. t. m. Športna zveza, Ljubljana, Narodni dom, in Zimsko-sportni odsek v Bohinju. Prijavam je priložiti prijavnino, sicer se ne vpoštevajo. Naknadne prijave so dovoljene le pri starterju, 15 minut pred tekmo, proti dvojni prijavnini.
Trening na sankališču je dovoljen iz tehničnih razlogov le do 1. februarja do 15. ure, oziroma za drugo tekmo do 4. februarja do 15. ure.
Vodstvo tekme odklanja vsako jamstvo za nezgode in s tem združeno škodo na pr e»m oženju, zdravju ali življenju. Vodstvo tekme si pridržuje pravico do izpremembe, osobito pravico skrajšati tekmovalno progo v slučaju neugodnih snežnih razmer, jo preložiti, odnosno tekmo odgoditi na kak drugi dan.
Pojasnila dajejo:	Športna zveza, Ljubljana, Na-
rodni dom, in Zimsko-sportni odsek Bohinjska Bistrica, hotel Markež.
X
Na dan 12. februarja 1922:
SMUČARSKA TEKMA za prvenstvo SLOVENIJE v Bohinju.
I. Tekma starejših za Slovenijo
po brdih na približno 7 km daljave.
Udeležba dovoljena vsem jugoslovanskim smučarjem, nad 18 let starim moškim. Prvi dobi naslov »Prvak Slovenije« za leto 1922,
Tekmuje se brez ozira na število udeležencev.
Prijavnina 10 Din.
II. Tekma mlajših za prvenstvo Bohinja
po brdih na približno 4 km daljave.
Udeležba dovoljena vsem jugoslovanskim smučarjem moškega spola pod 18 leti, ki si še niso priborili nikake nagrade. Tekmuje se brez ozira na število udeležencev.
Prijavnina 5 dinarjev.
III.	Damska tekma za prvenstvo Gorenjske
po brdih na daljavo približno 3 km.
Tekmuje se brez ozira na število udeleženk.
Prijavnina 2 dinarja.
Nadalje:
X
Na dan 19. februarja 1922:
TEKMA V SKOKU RAZ SKAKALNCIO v Bohinju za prvenstvo JUGOSLAVIJE.
Udeležba je dovoljena vsem jugoslovanskim smučarjem, nad 18 let starim. Prvi dobi naslov »prvak Jugoslavije za leto 1922«.
Prijavnina 10 Din.
X
Na dan 26. februarja 1922: SMUČARSKA TEKMA PO BRDIH za prvenstvo JUGOSLAVIJE
na Planici nad Kranjsko goro (Gorenjsko).
Podrobnejši razpis te tekme v prihodnji številki »športa«. Tekmuje se po tekmovalnih določilih Športne zveze, objavljenih v »Športu« št. 5, letnik II.
Prijave: Pismene prijave s polnim čitljivim nasfovom in navedbo starosti tekmovalca in označbo kluba ter s prijavnico vred je nasloviti najkasneje do 10., odnosno 17. februarja t. 1. na Športno zvezo, Ljubljana, Narodni dom, ali pa na Zimsko-sportni odsek, Boh, Bistrica, hotel Markež. Prijave brez prijavnine se ne vpoštevajo. Naknadne prijave so dovoljene proti vplačilu dvojne prijavnine pri starterju 15 minut pred
skupnim odhodom tekmovalcev na start. Prijavnina velja obenem tudi kot odstopnina.
Posebna določila:
1.	Ogled in trening ob markirani tekmovalni progi je do-® voljen le v srenu ali osrenjenem snegu en dan pred tekmo; na
dan tekme pa izključen.
2.	Vodstvo tekme odklanja vsako odgovornost za nezgode in s tem združeno škodo na premoženju, zdravju in življenju.
•	3. Vodstvo si pridržuje pravico izprememb, naročito pra-
vico izpremeniti smer ali okrajšati dolžimo tekmovalne proge, kakor tudi pravico preložiti tekmo vsled neugodnih snežnih ali drugih razmer na kak poznejši termin.
4.	Vrstni red na tekmi odloča žreb po dohodu tekmecev na start.
5.	Ako tekmovalna proga ni posebej v to svrho markirana, odpošlje starter krmarja izven konkurence, ki trasira tekmovalno progo s svojimi smučicami, ki so potem merodajne za vse tekmovalce.
6.	Tekmovalec, ki bi se ne držal točno določene tekmovalne proge, se kaznuje ? diskvalifikacijo.
7.	Uporaba vrste smučk, opreme in oprave smučarjev je svobodna.
8.	Položnina znaša 5 dinarjev.
Pojasnila dajejo:	Športna zveza, Ljubljana, Narodni
dom; Zimsko-sportni odsek, Boh. Bistrica, hotel Markež.
Športna zveza, Ljubljana.
Dr. D.:
Sport in zdravje.
Kakor čitamo v zgodovini starih narodov, ni bil sport pri njih nič manj priljubljen in razvit, kakor je dandanes pri nas. Gimnaziji in stadiji, kjer so se vršile njihove tekme, njihove vsakdanje telesne vaje, nas spravljajo naravnost v začudenje, ko pomislimo, da se mi zanje šele borimo, šele pripravljamo in zbiramo zanje denarne prispevke. Med današnjim in »starim« sportom je pa velika razlika. Pri Grkih je tvorila telovadba del vzgoje, in za neizobraženega so smatrali onega, ki ni znal ne pisati ne piavati.
Naš sport je pa več ali manj posledica naših socialnih razmer, naravna reakcija našega organizma na nebroj činjenic naše dobe, naše kulture. Le premotrimo socialne razmere v velikih mestih. Iz kmetov vse vre v mesta; mladina gre deloma po šolah, deloma po lažjem zaslužku in prijetnem, komodnejšem življenju. Tu se koncentrira vsa velika in maia industrija, tu je polno javnih in privatnih uradov; tu se vse gnete, bori telesno in duševno za bori kruhek, v tem nervoznem času, katerega znamenje je samo »zaslužiti«, in v tej neznanski stanovanjski mizeriji, ko je vsaka še tako majhna luknja, brez solnca in polna vlage, zasedena in porabljena. Koliko mladih ljudi v puberteti je zaposlenih po pritličnih, obokanih, malo svetlih in zračnih trgovinah, in človeka kar zazebe, ko gre skozi ulico. Kaj šele, ko vidi, da morajo mladi ljudje ves dan bivati v takih prostorih.
Ni čuda, da je moral naš oj^anizem nato vzkipeti in si zaželeti prostosti in oddiha na prostem. Vztrajanje v teh razmerah bi dovedlo še tako zdrav organizem do bolehanja, do uničenja, do degeneracije njegovega rodu. V mislih in že.jah po prostosti, po solncu je vzel meščan nahrbtnik in palico, smuči, puško, pa hajdi ven na deželo, na hribe, v log in gozd, in je vzklikal nazaj proti mestu: »Adijo mestne sence!« Vračal se je nazaj v svet, kjer so njegovi očetje preprosteje in brezskrbneje živeli. Mati narava ga sprejme, pozdravlja, pogošča in obsipa s svojim bogastvom; popelje ga na bogata žitna polja, v bujno lepe loge in na veličastne gore ter mu vseja v srce ljubezen do rodne zemlje, katero je zanemarjal in pozabljal v mestnem hrušču.
Zvečer se vrača domov, zagorel v obraz in prsi, poln vesel,a in humorja, truden, a vendar podjeten, popolnoma spreobrnjen. Čuti, kakor da bi mu odpadlo od telesa okovje, ki ga je vezalo in tiščalo k tlom, kakor da bi se znebil žlindre, katera se mu je nabirala v udih in ga ovirala pri hoji. Ves teden čuti dobrote svojega prvega izleta, dela z lahkoto in z veseljem in komaj čaka prihodnjega prostega dneva.
Ne bo oporekanja, če trdimo, da sport dobro vpliva na naše zdravje. Vsak, kdor je prebil par ur v svojem sportu, bo temu pritrdil, seveda pod pogojem, da se izvršuje sport pametno in previdno, ne pretirano, primerno telesni konstituciji in treniranosti. S sportom je ravno tako kot z našimi zdravili. V mali, predpisani količini učinkujejo po naših mislih in intencijah, v velikih pa učinkujejo kot strup; o arzenu vemo, da krepi in redi telo, veča njegovo odporno moč, če ga jemljemo prav po malem, v velikih dozah pa usmrti. To pravilo velja tudi za naš organizem. Naša stanica, iz katere se sestavljajo naši organi, dela intenzivneje, se krepi, se veča, če jo primerno dražiš; če pa presega dražilo njene moči, omaga, oslabi in nazadnje otrpne. S silo se nikamor ne pride, in držati se moramo tudi pri sportu vsaj začetkoma one srednje poti, o kateri pravi pregovor, da je zlata.
Lajik ve, da sport v splošnem dobro vpliva na organizem, ne ve pa, na kakšen način, katere organe najbolj prizadene, in to hočeno v kratkih stavkih razgrniti pred njim.
Vpliv pametno proizvajanega sporta na naš organizem se kaže predvsem v okrepitvi mišičevja. Zdravo mišičevje mora delati; če ne dela in če se ne uri, ohlapne, zvene, izgine, njegova vlakna se resorbirajo, ker ni raba zanj. Lep primer za to nam nudi mišičevje po kostnih zlomih. Zlomljeno roko ali nogo denemo med deščice, obvežemo in zadelamo z mavcem, da je par tednov popolnoma pri miru, da se ne moti zrast zlomkov. Ko odstranimo obvezo, najdemo mišice oslabljene, atrofične seveda, ker se niso v povoju nič gibale, ampak ležale kakor mrtve. Opomorejo si šele, ko se vadijo, in še hitreje, če jih masiramo in elektriziramo.
Če pa mišičevje dela, postanejo njegova vlakna večja, močnejša in sposobnejša za delo. Kar je bilo prej zanj težava, je zdaj igrača, in čim intenzivnejši in doslednejši je trening, tem krepkejši je muskulozni aparat, tem večje napore premaga brez škode.
Da mišičevje zmore vse napore, da ne omaga, mu je treba dovolj hrane; treba je, da se ostanki izrabljene hrane hitro odvažajo in hitro z novo nadomeste. To skrb ima srce. Če smo v sportu, čutimo, da nam bije srce hitreje, močneje tolče v prsih, srce nam pošilja pet- do šestkrat hitreje toliko hranitbene, s kisikom nasičene krvi skozi mišice, in jo goni potem z žlindro in ogljikovo kislino prepojeno v pljuča, da se obnovi in osveži z novim kisikom. Srce je pa mišičnat aparat, ki dela noč in dan brez prenehanja in se pri previdnem sportu samo krepi, raste in postaja bolj odporno in delazmožno. Pri večji zahtevi nanj postane hipertrofično, večje, debelejše, kar ne pomenja, da bi bilo bolno, ampak samo to, da se je prilagodilo večji zahtevi, in da je voljno večje delo brez obotavljanja opravljati.
(Dalje prihodnjič.)
Dr. Demeter Blehveis-Trsteniški:
O NEMŠKI VISOKI ŠOLI ZA TELESNE VAJE.
(Dalje.)
V prepričanju, da je za pravilno izvajanje sporta trening duha ravnotako potreben kakor trening te-
lesa, polaga visoka šola za telesne vaje vso pažnjo tudi na vzgojo in razvoj duha in volje. V naslednjem podajamo par zgledov, kako se dela v zavodovem sportnopsihološkem laboratoriju.
Sportnopsihološki laboratorij nemške visoke šole za telesne vaje.
POSKUS O SPRETNOSTI UPODABL.)AN)A (po Thorndike - Schulte-ju). 7. ostro konico svinčnika je slediti v levem gornjem kotu začenjajočim sc rdečim črtam obrazca. Pri poskusu 1. skušaj to nalogo kolikor mogoče hitro napraviti, vendar ne sme svinčnik nikdar prekoračiti rdeče črte. Cas, ki je v to potreben, se označi v sekundah. (Spretnost in hitrost izvršbe.) Pri poskusu 2. (na novem listu) ima preiskovanec 3 minute časa; uro lahko položi predse. V tem času naj poskusi, da ostane s svinčnikom vedno strogo v sredi rdeče črte. število in velikost oddaljeni odgovarja skrbnosti izvršbe. (P r e c i z i j a.)
(V originalu rdeče črte ho na našem posnetku temne.J
_________Sportnopsihološki laboratorij nemške visoke šole za telesne vaje. _________________
POSKUS; KVADRAT S ČRKAMI IN ŠTEVILKAMI, po dr. R. W. Schulte-ju, Chorlottenburg, za preizkušanje orientacijske zmožnosti, koncentracije, delovnega načina, razpoloženja čuvstva in volje ter za uporabo pri koncentracijskih kurzih in merjenju utrujenja.
S pomočjo kratke paličice ima preiskovanec kolikor mogoče hitro po vrsti pokazati:
1.	velike črke v alfabetskem redu od A do Z,	3. arabske številke od 1 do 25,
2.	male črke v alfabetskem redu od a do z,	4. rimske številke od I do XXV.
Predpogoj je poznanje alfabeta in rimskih številk.
XXV	1, J	XV	10	a	VIII	E	R	XXII	D
X	16	h	9	i	Z	XIV	g	17	r
23	XIII	U	B	15	b	H	n	C	8
XIX	M	g	S	VII	W	a	X	L	O
P	XII	Y	XI	N	6	z	14	d	IX
XXIV	f	G	13	e	II	X	K	V	. 7
5	P	III	T '	s	A	I	t	2	XXI
V	22	w	IV	m	12	i, j	XVI	U	18
XXIII	C	4	24	o	3	F	11	y	25
20	VI	XVIII	k	19	1	XVII	V	XX	21
Ugotoviti je čas za vse štiri posamezne naloge kakor tudi način dela in osebno zadržanje preiskovanca (zmote, enakomernost, utrujenje itd ). Cas za vseh 100 znakov se zabeleži. Ker je sodelovanje spomina izključeno, uporabi se kvadrat pri drugem posebnem poskusu tudi lahkd zn merjenje utrujenja. Razloček
v izvršbi je »merilo utrujenja«.
Deset milijonov kron subvencije sportu — v Nemški Avstriji.
Zdravstveni odsek dunajske vlade je izdal 10 milijonov kron subvencij športnim in telovadnim organizacijam za povzdigo telesne vzgoje mladine. Vsota se ima razdeliti sledeče: Športna zveza 1,200 000 kron, Telovadna zveza 1,200.000 K, delavski in vojaški športni zvezi 900.000 K, turistovski klub 100.000 kron, nemške krščanske telovadne organizacije 250.000 kron. Večji zneski se uporabijo za manjše in mladinske športne organizacije, za odposla-nje tekmovalcev k nemškim bojnim igram v Berlin in k zimsko-sportnim tekmam v Garmisch-Partenkirchen v Nemčiji. 1,000.000 K je namenjenih za poučne in propagandne filme. Ostalih 5 milijonov kron v isti namen še ni razdeljenih. Nemško-avstrijski klubi dobivajo vrhu tega milijonsko podporo' Dunaja, deželnih uprav in posameznih mecenov.
Nemška Avstrija stopa s tem korakom v vrsto onih držav, ki so spoznale, da je edini izhod iz sedanjega stan a telesnega in moralnega razvoja naroda smotrena, prava odgoja mladine ter so same prevzele to skrb nase in jo vršile z nič manjšo pažnjo kot ostalo državno upravo Nemška Avstrija se ni ozirala na svoje obupno finančno stanje, uvidela je, da je telesna odgoja naroda tolike važnosti, da na tem ni štediti, da je to le koristi naroda investirani kapital.
Naše stališče v Jugoslaviji je povsem drugačno. Iz lastnih sredstev, zbranih pravzaprav med aktivnimi športniki, vzdržujemo vse športno življenje v državi. Z največjimi težkočami prežive posamezni klubi sezono, celo najmočnejši z gmotno izgubo. Mecenov nimamo, v občinah nas celo obremenjujejo, država mora pa štediti, da na spori ni misliti. Še celo za športno orodje, ki se pri nas ne izdeluje, moramo plačevati visoke carine. Pa ne samo to. V mnogih krajih, tudi v Sloveniji se mora športna ideja kot taka šele boriti za uveljavljenje, za upravičenost obstanka, in to ravno napram merodajnim faktorjem, ki še danes ne uvidijo tega, kar je spoznal ves kulturni svet za pravo in za merilo kulture dotičnega naroda. Brez telesne vzgoje ni duševne. Vsa duševna pridobitev je za narod neplodna, ako nima telo moči, da jo sprejme in vzdržuje.
Razumemo dobro položaj naše države, vemo, da smo šele pri sestavljanju prvega rednega budgeta, vendar pa mislimo, da je telesna odgoja naroda, osobito danes po svetovni vojni, toliko važna, da ne bi smelo manjkati v budgetu primerne postavke za povzdigo sporta v državi. Ako spoznajo vse ostale države, ves kulturni svet, da je edini spas naroda njegova telesna vzgoja, združena z duševno, ne bi smeli mi tako ravnodušno prezreti najvažnejšega faktorja za dosego tega: športa.
Kljub vsem težkočam, s katerimi se imamo, boriti, kljub nerazumevanju pri javnih oblastvih, ne smemo obupati, ne smemo popustiti. Delati moramo, vsakdo po svoji moči, da nas čas svojedobno, ko bo sport tudi v naši državi zavzemal sebi primerno mesto, ne najde nepripravljenih. Daleč pa ta doba ni več.	G.
J. G.:
Razmerje glasov.
O krivičnem razmerju glasov posameznih klubov v centralni organizaciji priobčuje dunajski »Sporttagblatt članek, ki ga podam radi njegove zanimivosti v izvlečku.
V	nižjeavstrijski nogometni zvezi bo izšel na njenem zborovanju predlog, da naj pripade vsakemu klubu, ne glede na n,egov razvoj in na njegovo športno važnost, po en glas. Za agitatorične namene se čuje tak predlog kaj simpatično in prepričevalno, pri globljem razmotrivanju pa postane jasno, da je krivičen in nedopusten. Ako bi imeli glasovalno pravico posamezniki, bi bil ta način sam po sebi umeven; temu pa ni tako; člani zvez^ so le klubi, to je združenja več ljudi, vsled česar mora biti njih število pri glasovanju upoštevano. Na tem principu obstoje vse zveze v Nemčiji in v večini drugih držav,
Ne glede na igralno moč in zmožnost kakega kluba je pravilno, da ima organizacija, ki šteje več sto aktivnih športnikov, povsem drugačen in večji vpliv na vodenje zveze kot klub, ki spravi z največjo silo skupaj dva tucata igralcev ter si končno pomnoži število svojih glasov s sorodniki in sošolci igralcev. O tem so si tudi bile na jasnem vse uvidevne osebe današnje večine, vendar si niso znale pomagati proti številnim najmanjšim klubom in proti onim, ki so hoteli spraviti z ustvaritvijo novega volilnega reda velike klube ob vse' pravice.
Najjačji ugovor proti g'asovom po razmerju članstva je ta, da bi se moglo iz tega izcimiti mnogo nekorektnosti; vsekakor bi te nekorektnosti ne bile yečje od krivice, ki se ustvarja s takim glasovanjem napram velikim klubom.
Važen činitelj za presojo zmožnosti športnega kluba je tudi posest športnega igrišča. Ni dvoma, da more le oni klub, ki je v popolni ali vsaj delni posesti prostora, zadostiti svoji nalogi kot organizacija za pospeševanje telesne vzgoje. Oni, ki nimajo lasfnega prostora, tej nalogi ne morejo zadostiti in jih je pravzaprav črtati iz vrst produktivno delujočih športnih klubov. Iz tega stališča je priznavala že preje zveza klubom, ki sb imeli športne prostore, pet glasov več. Umljivo, da imajo tudi vsi drugi klubi glasovalno pravico, ampak z ozirom na to, da jim manjka najvažnejši faktor za gojenje in izvajanje sporta, mora biti tudi njih vpliv v centralni organizaciji manjši.
Prvotno je imela zveza deljene klube po njih zmožnosti v dve skupini: v take, ki svojo nalogo s posestjo lastnega prostora v polni meri izvršujejo, in one, ki morejo šele s tujo pomočjo vzdrževati svoje delovanje.
V	prvi skupini so imeli prvoredni klubi 15, drugo-redni 10, tretjeredni 7 in četrtoredni 6 glasov. V drugi skupini pa so imeli prvoredni klubi 10, drugoredni 5, tretjeredni 2 in, četrtoredni 1 glas.
Tako Tagblatt, Tudi za nas so ta razmotrivanja pomembna, tem bolj, ker smo šele v razvoju. Kolikor je meni znano, ima po razmerju števila delujočih športnikov le Športna zveza glasovalno razmerje in pa Jugoslovanski kolesarski podsavez za Slovenijo, vse druge centralne organizacije, osobito nogometne, imajo po klubu en glas. Sem mnenja, da bi bilo treba tudi pri nas izpremembe v tem smislu. Centralne organizacije so danes tako važen faktor, da se jim morajo posvečati najboljši ljudje iz klubov, ki morajo pokazati več, mnogo več kot v klubih. Vsi oni, ki pridejo na vodilna mesta centralnih organizacij, morajo imeti dolgoletno športno delovanje v klubu za seboj, da nudijo s tem jamstvo za uspešno in koristno delo v centralni organizaciji.
Vsi klubi se pri nas razvijajo iz sebe. Na podpore ne more niti eden računati, tudi če bi se kdaj kaka dobila,
težko da bi bila tolika, da bi mogla klubom kaj kasniti. Vsled tega je zasluga dotičnega kluba, ki je dokazal, kaj se da z neumornim in vztrajnim delom doseči, mnogo večja, kot pa tistega, ki čaka brez delovanja, kdaj mu bo kdo ponudil kak prostor. Prepričan sem, da se da iz lastnih sil mnogo ustvariti, ako bi imeli klubi delavne odbore. Vem to iz lastne skušnje, pa tudi zgodovina našega športnega gibanja potrjuje isto.
Vsak klub bi se moral najprej poglobiti v svoje lastno delovanje ter skušati, da si pridobi kakorkoli prvotne možnosti za delovanje. Zgled naj mu bodo klubi, ki so danes močni in ki so šli isto pot navzgor kot on sam. Le na ta način bo mogoče dvigniti kakovost naših klubov s trdnim in krepkim zaupanjem vsakega vase. S tem se bo
povzroča mnogo skrbi in dela ter zahteva znatnih denarnih sredstev. Sestaviti je treba na primer pravila in poskrbeti za športni prostor. Pri tem nastane mnogo potov in pisanja. Ako pomislimo, da skoro rci športnice, ki bi ne bila zaposlena bodisi z gospodinjstvom, bodisi v kakem drugem poklicu, bomo razumeli, da stremijo doseči svoj cilj enostavnejšim in krajšim potom.
Ako pa sledimo razvoju ženskih odsekov v moških klubih, opazimo zopet, da moški člani ne uva-žujejo dovolj ženskega sporta, tako da so dame v svojih stremljenjih kolikor toliko potisnjene v ozadje. Za trening določeni čas morajo često spreminjati v prilog moškemu članstvu, ni jim na razpolago potreb-
Smučanj® v Topčideru pri Beogradu.
tudi moralna opora klubov dvignila, v javnosti pa bodo uživali drugačen ugled kot dosedaj.
V nemškem načrtu, mislim, da je za naše razmere bolje, da se uredi, kadar pride do tega, določanje glasov po verificiranih igralcih. Zvezi naj bo merodajno delo kluba v svoji panogi ter naj upošteva število športnikov, ki si jih klub vzgoji.
Gotovo smo vsi edini v tem, da oni, ki so znali v klubu ustvariti toliko, da vsi vidimo in občudujemo njih delo, bodo tudi najboljši možje za vodstvo naših športnih zvez.
I3J
Ženski športni klubi.
Po vojni se širi sport ne samo v moških, temveč tudi v ženskih krogih. Nastaja vprašanje, ali naj se ustanove posebni ženski športni klubi, ali naj se pridružijo športnice kot damski odsek že obstoječim moškim klubom. Oba načina imata dobre kot slabe strani.
Na vsak način je laže priključiti se moškim klubom kot damski odsek, kakor pa ustanoviti samostojen damski klub. Ustanovitev samostojnega kluba
no športno orodje in tako je končno rezultat v ženskih sekcijah mnogokrat -— razočaranje.
Iz tega sledi, da je bolje ustanoviti poseben ženski klub z lastnim športnim prostorom. Žal je zvezano to s premnogimi težkočami. Največja med njimi je financielno vprašanje. Pri nas damski klubi še dolgo ne bodo tako daleč, kakor na primer na Angleškem, kjer krijejo svoje potrebe z dohodki lastnih športnih prireditev.
II. redni občni zbor L. A. S. K. V nedeljo 15. januarja je imel »Ljubljanski akademični športni klub« svoj II. redni občni zbor. Vsled odsotnosti predsednika je vodil zbor tajnik tov. Gregorič. Po poročilu tajnika, ki je podal izčrpno vse delovanje kluba v preteklem poslovnem letu, je podal tov. blagajnik poročilo o svojem delokrogu. Kon-
statirati je moral, da je ravno financielno vprašanje najbolj pereče in da se bodo v nadaljnjem delovanju, enako pretekli dobi, le težko dosegli večji uspehi vsled pomanjkanja sredstev. Po poročilih načelnikov sekcij, ki izkazujejo iz istega vzroka le malenkostne uspehe, se je prešlo k vo.itvam. Odbor se je konstituiral sledeče: Černe Mirko, predsednik; Gregorič Rudi, podpredsednik; Planinšek Odon, tajnik; Kandare ml., blagajnik; Hartman Boris, načelnik nogometne sekcije; Turk Hugo, načelnik lahke atletike. Revizorji: Zajec, Podnebšek, Podboj, Častno razsodišče: Pogačnik, Izlakar, Mlakar, Umek, Slana. — Pri slučajnostih se’ odobri predlog, da se bo moral novi odbor, čigar naloga bo predvsem sanirati financielne razmere, obrniti na vso sportu naklonjeno javnost za gmotno podporo, da bo dosegel cilj, ki si ga je stavil klub: širiti idejo metodične telesne vzgoje in gojiti vse panoge modernega sporta. Ob 12. uri zaključi predsednik občni zbor.
Dunajska Ostmark v Zagrebu. Dne 14. in 15. t. m. je igrala v Zagrebu Ostmark, eno ne baš najboljših klubov dunajskega I. razreda. Nahajala se je v veliki formi in napravila mnogo večji vtis, ko teden dni prej Vienna. Zlasti je imponirala velika predorna sila Ostmarkinega forwarda ter silni streli na gol bratov Hofbauer in Schneiderja, ki so bili posebno usodni za Ilirijo. — Obakrat se je igralo na zasneženem terenu, ki po soglasnih poročilih dopušča enako regularno igro kot travnato igrišče.
Ostmark —Ilirija 10:0. Ilirija je nastopila brez treninga. Borila se je sicer požrtvovalno, toda igralci se medsebojno niso podpirali in niso zmogli potrebne skupne igre. Prvi halftim se je končal z rezultatom 3 : 0, v drugem je padlo 7 golov. Golov je dosegel Hofbauer II. 5, Schneider 3, Hofbauer I. 2. Koti 9 : 4.
Ostmark — Gradjanski Š. K. 2:0. Prvi gol je dosegel Hofbauer že v 3. minuti. Vso prvo polovico igre vztraja nato Ostmark v premoči. V drugem polčasu je bil močnejši Gradjanski, toda forrvard ni umel izrabiti niti ene neštetih prilik, tako,, da je moral Gradjanski poražen ostaviti igrišče. Drugi gol je padel v poslcdhji minuti po Reiterju. Tekmi je mestoma škodovala obojestranska unfair igra. — Sodil je trener Gradjanskega Š. K. Gaskell, ker je zbor sodnikov vsled incidentov proti sodniku Picku dne 8. t. m. sklenil, da ne delegira nobenega sodnika, dokler savez ne ukrene garancij za osebno varnost vsakokratnega soldhika.
Zagrebški klubi so za 21. in 22. t. m. sklenjene tekme z dunajskim Rudolfshiiglom vsled globokega snega odpovedali. Dne 28. in 29. t. m. bi imel igrati v Zagrebu dunajski W. A. F. W. A. F. bo igral 30. t. m. najbrže tudi v Celju proti Atletikom,
Vrdjuka, reprezentativni golman Gradjanskega Š. K., namerava po ponovnih poročilih dunajskega Sporttagblatta zapustiti Zagreb in se naseliti na Dunaju. Pristopiti hoče baje S. K. Ostmark, kateremu je pripadal že pred vojno.
Manner-Turn-Verein 1860, Miinchen, ki je zmagal, kakor poročamo na drugem mestu, nad Unionom Žižkov 5 : 3, namerava spomladi turnejo po Jugoslaviji. Stavil je ponudbo tudi S. K. Iliriji.
Diskvalifikacije v A. C. Sparta. Iz čeških listov posnemamo, da je A. C. Sparta vsled izvestnih dogodkov tekom španske turneje izključila igralca Mazala in Fr. Hojcrja ter diskvalificirala do konca marca 1922 Ant. Hojerja, Pilata, Sedlačka in Pospišila. Listi dosedaj niso navedli podrobnih vzrokov, iz postopanja klubovega vodstva pa se razvidi, da je odločeno ohraniti v klubu red in disciplino ter da se v ta namen ne straši niti. nazadovanja prvega moštva, ki je po kaznovanju toliko najboljših igralcev pač neizogibno.
Praga—Kladno 12 : 2. Iz rezultata govori velika premoč Prage. Golc so dosegli Vanik 5, Šroubek 4, Novak 3.
Union Žižkov je igral na povratku iz Španije v Miinchenu .proti Manner-Turn-Vereinu 1860 in podlegel 3:5.
Prvenstvo Češkoslovaške. Končna redakcija prvenstvene tabele priznava prvenstvo Sparti z 22 točkami, na drugo mesto pride pa Slavia s 16 točkami in razmerjem golov 31 : 16. Union-Žižkov pride na tretje mesto.
A. C, Sparta se je vrnil iz Španije. Od 7 tekem, ki jih je na turneji igral, je 4 dobil, 3 pa izgubil. Rezultati se končno glasijo: proti F. C. Barcelona 3:2 in 0:2, proti A. C. Bilbao 5:3 in 4:0, proti reprezentanci Bilbao 2:1 in 2:3, proti reprezentanci Madrida 3 : 4.
Italija—Češkoslovaška. Reprezentančna tekma med Češkoslovaško in Italijo se bo vršila po dosedanjih dispozicijah dne 26. februarja v Milanu.
Jules Rimet, predsednik mednarodne nogometne federacije (F. I. F. A.), nam je iz prošlega leta, ko je obiskala Jugoslavijo francoska reprezentacija, v najboljšem spominu. Zavzel se je za turnejo francoskega ter.ma osebno in ravno njegov vpliv na francosko federacijo je bil merodajen, da se je turneja uresničita. Povodom svojega bivanja v Jugoslaviji se je v največji meri zanimal za nas šport, želel mu je opetovano s toplimi besedami nadaljnjega napredka ter mu tudi kesneje storil marsikatero uslugo.
Po vesteh švedskih listov so započele nekatere narodne federacije, med njimi tudi Jugoslovanski nogometni savez, akcijo proti J. Rimetu in tajniku Hirschmannu. Vsled teh vesti je smatral J. N. S, za potrebno, objaviti sledeče:
U jednom švedskom listu izašla je informacija, prema kojoj bi J. N. S. imao da podupire akciju, što su je poduzele neke nacijonalne nogom, federacije protiv sadašnjeg predsednika F. I. F. A. g. Rimet-a (Francuska) i tajnika g. Hirschmanna (Holandija). Upravni odbor J. N. S. izjavljuje, da ova informacija nikako ne odgovara istini. J. N. S. nije uopće poznata akcija, koju spominuje švedski list, no ako bi do nje došlo, J. N. S. naći će se jednodušno na strani g. Rimeta, ko ji je dao vidljive dokaze interesa za razvoj našeg sporta, pa J. N. S. s njime stoji u najboljim odnosima, još od vremena boravka francuske momčadi u Jugoslaviji.
Avstrija—Italija 3:3. Tekma se je vršila 15. t. m. v Milanu, prisostvovalo ji je nad 20.000 gledalcev. Igra je velikega pomena posebno zato, ker oficielno obnavlja od leta 1914, prekinjene športne stike med Italijo in Avstrijo. Reprezentantom avstrijskega nogometnega sporta so se od prestopa italijanske meje pa do Milana izkazovale izredna naklonjenost in simpatije. Povodom tekme so dohajali v Milan iz Turina, Ženeve, Bologne, Parme itd. posebni vlaki. Funkcija sodnika je bila poverjena predsedniku švicarskega sodniškega kolegija John Forsterju. — Italijansko moštvo je bilo dve tretjini igre v premoči. V polčasu je vodilo z 2 : 1, zvišalo početkom drugega polčasa rezultat celo na 3 : 1, nato pa je vsled neverjetnega tempa omagalo in ni moglo preprečiti, da eo Avstrijci po krasni kombinacijski igri izboljšali rezultat na 3:3. V avstrijskem moštvu je bil najboljši stari internacionalec Fischera, pri Italijanih sta bila izvrstna branilca De Vecchi in Callegaris. — Dosedanje reprezentančne tekme: Olimpijada 1912 5 : 1 za Avstrijo, 1912 v Ženevi 3 : 1 za Avstrijo, 1913 na Dunaju 2:0 za Avstrijo, 1914 v Milanu 0 : 0.
Franoska—Belgija 2 : 1, Igrano 15. t. mes. v Colombesu. Zmaga Francije nad Belgijo, zmagovalcem v lanski Olimpijadi, je iznenadila ves športni svet. Francozi so postavili to pot v svoje moštvo prvič tudi igralce provincialnih klubov. Nove moči so prinesle v moštvo elan in navdušenje ter odločilno pripomogle do zmage. Od igralcev, ki so nastopili v francoski reprezentanci lansko leto pri nas, so igrali v Colombesu Fries (gol), Dewaquez, Dubly (krila) in Nicolas (desna zveza).
BOKS.
Carpentier—Cook. 12. t. m. je branil v Royal Albert Hallu v Londonu Francoz Carpentier naslov evropskega šampiona v boksu proti kolonialnemu Angležu Cooku. Po dvoboju Dempsy —Carpentier, v katerem, kakor znano, Carpentieru ni uspelo, da bi pridobil svetovno prvenstvo, je bil boj med Carpentierom in Cookom prvi dvoboj, ki je znova razburil mednarodne športne kroge. Carpentier je svojega nasprotnika prekašal v vseh ozirih; zmagal je odločilno v četrti rundi. Pred glavnim dvobojem sta nastopila para Nilles—Penwill in Fritsch—Watson. Tudi tukaj sta zmagala po 10 rundah Francoza Nilles in Fritsch.
KOLESARSTVO ^
Kolesarska Ilirija je imela 19. t. m. sestanek članov, da se urede in pojasnijo nesporazumljenja, ki so nastala. Ugotovilo se je, da so očitki proti odboru neutemeljeni ter da pravega vzroka za rovarenje ni bilo. Kljub temu sta del dirkačev in major Jaklič očitala odboru, da ni skrbel zadostno za družabnost med člani ter da je bil napram članom preveč avtokratičen. Tudi baje ni deloval v modernem telesno-vzgojnem smislu. Podpredsednik kluba je ovrgel očitek za očitkom, izjavil pa je, da se čudi, da imata največ očitkov ravno dosedanja že dveletna člana odbora (gg. major Jaklič in Šiškovič), ki pa svojih predlogov v odboru nikdar nista predložila. Da se omogoči redno, za kolesarski sport nekvarno delovanje, da se preneha z neprestanim rovarehjem in da se da prilika, uresničiti velike načrte modernega športnega delovanja, odstopijo predsednik, podpredsednik, tajnik in dva člana odbora. Vsled tega se vrši izredni občni zbor, ki bo volil nov odbor.
Sneg, ki je toliko obetal, je takoj prve dneve končal z jugom, ki je vzel smučarjem mnogo nade na smučanje. Toda ker ni bilo dobrega snega, zadovoljili so se tudi s tem, in tako imamo smuške tečaje v polnem tempu, za seboj pa že prvi smučarski izlet v Višnjo goro, ki je prav lepo uspel. Bohinj je v tem oziru na boljšem, sankališče je krasno urejeno, istotako skakalnica. Sploh nudi letos Bohinj športnikom izredne užitke in gotovo je potrebno, da ne zamude smučarji in sankači te ugodne prilike in da pohite v Bohinj. Prihodnji mesec bo stal v znamenju tekem, Bohinj se že živahno pripravlja, da pozdravi zopet svoje drage znance iz vseh krajev.
Smučarski kurzi v Bohinju. Zimskošportni odsek Bohinj, priredi to zimo dva smučarska kurza. Prvi, ki je namenjen začetnikom, je določen na dobo od 22. januarja do 4. februarja, drugi spopolnjevalni, pri katerem bodo na programu tudi večje ture v planine, pa na dobo od 6. do 25. februarja. Vodja obeh tečajev je g. Hlebanja, lanski jugoslovanski prvak v smučanju. Pogoji za udeležbo: Vsakega kurza se mora udeležiti najmanj 10 udeležencev, ne oziraje se na spol. Pismene prijave s točnim naslovom udeleženca je nasloviti za prvi kurz najkasneje do 21. jan., za drugi kurz najkasneje do 4. februarja 1922 na Zimskošportni odsek Bohinj v Boh. Bistrici, ki na željo preskrbi udeležencem tudi stanovanja. Udeleženci prvega kurza sez sestanejo v nedeljo 22. t. m. ob pol 9. uri pred hotelom »Markeš« v Bohinjski Bistrici, kjer se seznanijo s programom prvega kurza.	•	'
Smuška tekma Mrzli studenec—Bled mora žal vsled tehničnih težkoč odpasti, drsalna pa vsled vremenskih neprilik.
Početki zimskega sporta v Beogradu. Prvič po vojski je zima Beogradu prinesla sneg. Nekam bojazljivo korakam s Smuči proti Topčiderskemu brdu, misleč, da bom osamljen zbujal pozornost v neugodnem smislu. Kako sem se motil! Na cesti, ki veže Beograd s Topčiderom — preko hriba, mrgoli odraslih sankačev. Med njimi kompletno zaseden bob, katerega vleče navzgor avtomobil. Omenjam v ilustracijo privlačne sile sporta, da je že drugi dan bilo več bob-imitacij v prometu. Pri nadaljnjem potu srečam tudi prve smučarje. Torej ne sam; še več: prvi dan sem se seznanil z osmimi začetniki ter deseterico gojencev vojne akademije. Vsi brez sistema, a naglo improviziran kurz bo temu odpomogel. Med udeleženci so tri dame, dva Angleža, en Danec. Na Košutnjaku nad Topčiderom je naše torišče. Za prihodnje leto je že izbrano središče zimskega sporta s približno 500 m dolgo umetno progo za sanke in lepimi vežbališči za smuči. — Tudi drsalni sport ni pozabljen. Bara Venecija — mlakuža med kolodvorom in Savo — je precej obiskana, za gledališčem pa je na cementnem vež-bališču kolesarskega kluba umetno drsališče.
Velike mednarodne smuške tekipe priredi Poljski Savez smučarskih udruženj (Association polonaise des organisation de skieurs) v Zakopanah v dneh 12., 13. in 14. februarja. Tekme se bodo vršile v velikanskem obsegu ter naj bi bile obenem nekaka zimska slovanska olimpijada. Čehi se udeleže tekem v precejšnjem številu, kakor čujemo, odpošlje Hašk, J. O. O. in Hrv. planinsko društvo svoje zastopnike k tekmam. Udeleženci iz Slovenije naj se prijavijo Športni zvezi, Narodni dom, Ljubljana.	1
Pri smuških tekmah v Maria Zeli je zmagal v tekmi na daljavo 12 km Veitler v 42: 18-4 izmed 17 tekmovalcev, pri tekmi v skokih Briinner s skoki 15, 15 in 16 m izmed 8 tekmovalcev. Tekme je priredila avstrijska zveza smuških klubov.
50-5 skok je izvedel Norvežan Grav v Gudensbergu pri Partenkirchenu,	■
Za badensko prvenstvo v sankanju je tekmovalo 63 konkurentov na 1200 m dolgi progi. Zmagal je Aberle v 2 : 27-5.
Nemško smuško prvenstvo se je vršilo letos ob številni udeležbi tekmovalcev. Kakor znano, obstoji iz tekem na daljavo in v skokih, ki se skupno klasificirajo. Proga na daljavo
je znašala 13-5 km. Tekmovalo je 137 smučarjev iz vseh delov države, iz Švice in Češkoslovaške. Športno so se odlikovali Čehi prvi dan, odpovedali so pa drugi dan pri tekmah v skoku. Prvi je bil Adolf (Č. S. R.) v 55 : 06, 2. Jimdrišek, 3. Zinnecker (oba Češkoslovaška rep.). V skokih so imeli Nemci prvo mesto z Buchbergerjem, ki je dosegel 31‘5 m. Temu pripade tudi smuško prvenstvo* Nemčije.
Hockey-teden na ledu priredi Club de Patineurs de Pariš
V	Chamonixe. Letošnjih tekem se udeleže poleg Francozov tudi Švicarji, Belgijci in oxfordski akademiki.
Zimskošportne tekme v Garmischu, katerih se udeležuje do 500 tekmovalcev v vseh panogah, so pričele dne 22. t. m. s tekmami na ledu. Prvenstvo v teku je odnesel Miiller (Berlin) (1500 m v 2 : 50-4; 5000 m v 10:31-3), v umetnem drsanju Ritt-berger (Berlin).
Semerinške tekme med Dunajem in Gradcem v skakanju
so končale z zmago Dunajčana Bildsteina, ki je dosegel skok 24 m.
V Chamonixe so se vršile mednarodne tekme v smučanju na daljavo 20 km. Prvo mesto si je priboril Foluguet v 1 : 28 : 19.
V	skokih je zmagal Bilmot. Najdaljši skok se je dosegel 26 m.
V	hockey-tekmi na ledu je zmagal Pariz s 6 : 2.
Glavna skupščina Športne zveze Ljubljana
se vrši dne 5, marca 1922 v Ljubljani v magistralni posvetovalnici.
Dnevni, red obsega: Poročilo predsedstva, poročilo tajništva, poročila načelnikov odsekov o delovanju posameznih športnih panog v letu 1921, poročilo o službenem listu »Sport«, poročilo blagajnika in nadzornikov, poročilo gospodarja, volitve, delovni načrt za bodoče leto, raznoterosti. Na predvečer se vrši zborovanje delegatov v restavraciji Union (soba v rožcah). Vsi klubi pošljejo na skupščino za vsakih 30 članov sekcije po enega odposlanca. Presežki nad 15 članov se štejejo za polne. Imena teh odposlancev je javiti predsedstvu Zveze najkasneje do 28. februarja zaeno s predlogi, katere nameravajo klubi staviti. Pripominjamo, da je razumeti določanje delegatov po posameznih panogah, katere klub goji in po številu članov dotične sekcije. Zunanji člani dobe po možnosti polovično vožnjo na državnih železnicah z legitimacijami, katere bo izdajala pisarna Športne zveze.	Tajništvo.
Vsled neugodnih vremenskih razmer se odgodi drsalna tekma na Bledu in smučarska tekma Mrzli studenec—Bled.
Verificira se Jos. Benešu, članu S. K. Ilirije, prvenstvo Slovenije v teku na 100 m v 11-8 povodom lahkoatletičnega mitinga v Mariboru.	Športna zveza.
V petek, 27. januarja, se vrši sestanek klubov L. N. P. v restavraciji hotela »Union« (soba »v rožcah«). Posebno so vabljeni ljubljanski člani, da se udeleže razgovora o predstojećem občnem zboru in novi kandidatni listi. Vsak klub naj pošlje po dva zastopnika. Sestanek se vrši ob 8. uri zvečer.
Naknadno obveščamo člane, da se vrši redna glavna skupščina L. N. P. v soboto, 28. t. m., v mestni posvetovalnici ljubljanski točno ob 20. uri zvečer (in ne ob 19., kakor je bilo pomotoma objavljeno).	Upravni odbor L. N. P.
Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani ima
dne 2. februarja ob 9. uri dopoldne v restavraciji Narodnega doma izredni občni zbor. Dnevni red: Volitve, slučajnosti.	Tajnikov namestnik.
S. K. Ilirija. Zimski trening v Nušakovi jahalnici v Trnovem je razdeljen sledeče: Torek in četrtek ob pol 19. uri nogomet, sobota ob 18. uri lahka atletika in ženski odsek, v nedeljo ob 15. uri naraščaj.
Igralci tekmovalnih moštev se ponovno opozarjajo, da je z ozirom na bližnje tekme nujno potrebno, da se redno udeležujejo nogometnega treninga.
SPORT izhaja 1. in 15. v mesecu. Sl Naročnina četrtletno (6 številk) 8 D; posamezne številke D PSO. Inserati po tarifu. EDE!) Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. E3EU Izdaja Športna zveza Ljubljana. Biei Urejuje Stanko Virant. ejEiai Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. ®
IS'
'a
iiimiiiilimtimiiiiiiiniiiiiiiiiii
Podružnice:
NOVO MESTO, RAKEK,
SLOVENJGRADEC
IS.
izvršuje vse bančne posip najtočneje in najkulantneje
Telefona: štev. 146 in 458
Brzojavke: ESKOMPTNA
.a
iiNšutišun
Stroji za obdelovanje lesa Turbine
Sesaljke	Armature
Zvonovi
Strojne tovarne in livarne
d. d.
Ljubljana
Menjalnica
Slov. eskomptne banke
Ljubljana
nasproli glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. Ima poseben borzni oddelek. Prevzema vse bančne posle.
Telefon štev. 3.
i „PROMET" i
felonlčno ind. podjetje, d. z o. z.
LJUBLJANA, Gradišče šf. 9
Avtomobili, amerikanske pnevmatike „Fyrestone", bencin, avto-olje, avfolaki in barva proti rji, „Philigraflt" (lastni Izdelek), uporabljiv za barvanje tovornih avtomobilov kakor tudi drugih vozil.
Osebni in tovorni avtomobili tvrdke
„FIAT“
WI€N - TkJRIN
takoj dobavni
0. Žužek, Ljubljana, Sodna ulica 11
Tel. interurb. 461
5
portnikom priporoča
športno opremo smuči, sanke pa turiStOUSko opremo najnižjih in use modno blago CEnah
P. niagdič, Ljubljana
~&\\
S
s
„INDUS”
d. d. za industrijo usnja in usnjatih izdelkov ::
izdeluje med drugim tudi
čevlje iz chrom-usnja
za tennis,
LJUBLJRNR ČGv|ie 23 nogomet, žoge za nogomet, dokolenke (gamaše) ter nahrbtnike in športne pasove itd.
m
i
til
I
1
I
1
•J