IzhAjt vMk dan rasen sobot, nedelj in praznikov. Issued daily except Saturdays. Sundays and Holidays PROSVETA . i GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniški prostori: 3657 South Lawndale Ave. Office of Publication: S687 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4004 LETO-YEAR XXXVII Cena lista je $0.00 Enterad M •t Chicago. id-clas* matter January 1«. 1U3. at tha oaat-otttce under the Act oi Conareea of March S. 1I7S. CHICAGO 23. ILL- TOREK. 6. FEBRUARJA (FEB. S). 1945 Subscription $000 Yearly ÍTEV.—NUMBER 26 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In section 1103. Act of Oct. 3. 1017, authorized on June 4. 1018. Američani osvobodili 5000 ujetnikov »S» Manili; ruske čete prodirajo v NemčijoDEM0IRACIJ0 Prebivalci glavnega filipinskega mesta pozdravili ameriške čete. Bombniki bombardirajo trdnjavo Corregidor ob vhodu v Manilski zaliv. — Kolone prve ruske armade obšle Frankfurt ob reki Oder v prodiranju proti Berlinu in presekale železnico Kustrin-Stettin. Skoro vsa Vzhodna Prusija pod kontrolo sovjetskih sil.—Oddelki prve ameriške armade prebili Siegfriedovo trdnjavsko .linijo na juž novzhodni strani Aac" MANILA, FILIPINI. 5. febr.— Ameriške čote ao oavobodlle okrog 5000 civillatov ln interni-rancev, ki ao ae nahajali v taborišču Santo Tomaa in v Jetnlš-niči Bilibid. Manila je že skoro popolnoma oevobojena. Sovražnik le uničil pomole, moetove in skladišča, nato pa pobegnil. LONDON, 5. febr.—Ruake čete maršala Koneva ao udrle čez reko Odro na več krajih, naznanja nemško poročila Srditi boji ae nadaljujejo pri Kuatrinu, na cbeh straneh Frankfurta in ukieral Černiahovski. Nemci še lena < . nja. Srdite bitke so se razvile na obeh straneh reke Oder. Sovjetske čete so z okupacijo Barwalda presekale železniško progo, ki vodi iz Kustrina v Stettin, pristaniščno mesto b Baltiškem morju. - Prve so dospele do točke, ki je oddaljena enajst milj od Stettina. Maršal Stalin je v povelju dneva naznanil okupacijo Bar-tensteina v bližini Koenigsber-ga, glavnega mesta Vzhodne Prusije. To mesto oblega ruska armada, katpre poveljnik je ge- tonUa * vzfepdne ¿te pozicije ob ceki Roer, katere i od sobote do nede- hitijo dostope do Porurja in Po-renja. Nemci so odprli jezero ob reki Roer in voda je poplavila nižine ob tej reki. Prve ameriške kolone prodirajo naprej v smeri gozda na vzhodni strani Monschauja. Na drugi strani tega gozda so ravnine in ceste, ki vodijo v Kolin, komunikacijski center ob reki Reni. Južno od ozemlja, kjer so akciji kolone prve ameriške armade, so čete tretje ameriške armade zasedle osem nemških naselbin. Bitke v Alzaciji so prišle v zadnjo fazo. Francoske in ameriške čete drobe odpor nemških Sil na vzhodni strani Colmarja. bližini Breslave. Prednje ruake kolone so še 30 milj od Berlina. Luzon, Filipini 5. febr.—Prebivalci Manile, glavnega mesta Filipinskih otokov, so navdušeno pozdravili pr^e ameriške čete, ki so vkorakale v prestolnico. Ženske in moški, ki so šli skozi silno trpljenje v čpsu japonske okupacije, so jokali. "Američani so se vrnili," so vpili. Enote prve ameriške divizije so udrle v t ** " strani v noči Ije. Po kratki in ljuti bitki z Japonci so zavzeli taborišče Santo Tomas, v katerem se je nahajalo čez tri tisoč ameriških jetnikov, med temi ženjke in otroci, od maja 1. 1942. Japonske straže so bile poražene in razpršene. Oklopne kolone so pgtem udrle v osrčje Manile in zasedle palačo Malacanan, bivši sedež filipinskega predsednika in vlade. Japonski uradniki so'prej pobegnili iz palače. Domačini so povedali ameriškim častnikom, da so nekateri japonski uradniki zapustili Manilo in odpotovali v Baguio takrat, ko so prve ameriške čete invadirale obrežje otoka Luzona ob zalivu Lingayenu. Palača Malacanan, ki je zdaj v ameriških rokah, je bila rezidenca španskih in ameriških go-vernerjev, vrhovnih ameriških komisarjev in potem Manuela Quezona, predsednika filipinske republike, ki je umrl pred enim letom. On je pobegnil iz Manilo v Avstralijo v decembru leta 1941. Zudnje izmučene ameriške čete so morale zapustili Manilo pod pritiskom japonskih sil, ki w> bile na vrhuncu svoje moči, pred tremi leti in šestimi tedni. Druge ameriške kolone so zdaj vkorakale v filipinsko prestolnico. Ameriški bombniki, ki podpirajo operacije čet na kopnem, ao bombardirali Corregidor, trd »Javo ob vhodu v Manilski zaliv. Drugi roji ameriških boj nih letal so metali bombe na ja-l*>nxke pozicije ob zalivu Baler-na vzhodni obali Luzona London. 5. febr.—Kolone prve ruske armade pod poveljatvom rtiarfcala Gregorija 2ukova ao "bšle Frankfurt, trdnjavsko meto ob reki Oder, v prodiranju proti Berlinu. Frankfurt leži 3« • ,r»lj od nemške prestolnice. Moskva poroča, da ao Ruai okupirali čez sto naaelbin na obeh Mraneh Frankfurta. Poročila a fronte pravijo, da v° f u»ke čete udrle v Frankfurt •»n Kustrin, kjer so zdaj v teku 'jute bitke. Obe mesti sta tarča 'u.kega topniškega bombardira drže ozemlje okrog Koenigsber-ga v obsegp 800 kvadratnih milj. Ostalo ozemljeVzhodne Prusije v obsegu 14,283 kvadratnih milj je pod kontrolo ruskih sil. Rusi so zasedli čez 70 naselbin na pasu ozemlja, ki vodi do Baltiškega morja. Ta pas leži med Cranzom in Memelom. Pariz, 5. febr.—Oddelki prve ameriške armade so naredili luknjo v Siegfriedovi trdnjavski liniji na južnovzhodni strani Aa- Beneš, Masaryk obiščeta Moskvo - Formiranje nove vlade napovedano London, 5. febr. — Dr. Edvard Beneš, predsednik Čeho-slovakije, in premier Jan Mastf-ryk bosta najbrže kmalu zapustila London in odpotovala y Moskvo, kjer bosta konferirala s Stalinom in zunanjim komisarjem Molotovom. Pričakuje se, da bosta ostala v Moskvi nekaj dni, nakar bosta odpotovala v Čehoslovakijo in formirala novo vlado. Kje bo sedež nove vlade, V.a-visi od prodiranja ruskih armad. Košice so bile osvobojene in morda bo tudi Moravska Ostra-va, preden bosta Beneš in Masa-ryk dospela v Čehoslovakijo. Preden bo Beneš zapustil London, bodo člani vlade formalno resignirali, nakar bodo naproše-ni, naj obdrže svoje pozicije začasno. Nova vlada bo organizirana, ko bosta Beneš in Masaryk prišla v Čehoslovakijo. Eden važen predmet razgovorov med Benešem in Stalinom v Moskvi se bo nanašal na preselitev krkonoških Nemcev ter odškodnine, katero bo Čehoslovaki-ja zahtevala od Nemčije. Možnost je, da bo Čchoslovakija do- chena in zdaj naakakujejo nem- ¡bila dei Oornje Šlezije, ki u- ključujau Ratibor in Glatz. Francoski admiral pride pred sodisče Pariz, 5. febr.—Admiral Jean Pierre Esteva, bivši governer Tunisije, bo prišel pred francosko sodišče v marcu na obtožbo izdajstva. On je pomagal Nemcem v operacijah proti zavezniškim silam v tej francoski koloniji v Afriki. Sestanek uvelike trojice' v Rusiji? Turčija poostrila zaščitne ukrepe Ankara, Turčija, 5. febr.—Listi so objavili poročila, da so se predsednik Rooaevelt, maršal Stalin in premier Churchill in člani njihovih štabov sestali nekje v Rusiji. Nekateri trdijo, da vedo, v katerem kraju se konferenca vrši, toda nočejo razkriti imena iz zaščitnih ozirov. Listi objavljajo poročila pod velikimi naalovi, da ae konfe-1 renca vrši nekje v Rusiji, naj-, brže v kraju na obali Črnega1 morja. Turčija je poostrila zaščitne ukrepe, odkar je pretrgala diplomatične in ekonomske odnošaje z Japonsko. Če se konferenca vrši v Rusiji, je to dokaz, da je Stalin u-( spel v kampanji, da Roosevelt pride v Rusijo. Za Churchilla to ni novost. On je že večkrat romal v Moskvo. Sodba je, da bo konferenca "velike trojice" trajala več dni.1 Vojna je potisnila važna vprašanja in probleme na površje,« katere bi) treba rešiti. Eden izmed problemov je usoda Nemčije po porazu, drugI pa ae nanašajo na razdelitev sfer vpliva. Trdi se, da je Stalin dal zagotovilo Ameriki in Veliki Britaniji, da bo Rusija napovedala vojno Japonaki. ko bodo Hitlerjeve legije zdrobljene na evr»»pakih bojiščih. , ^ Bivši nemški finančni minister aretiran Stockholm, Švedska, 5. febr.— List Dagena Nyheter poroča, da je bil dr. Hjalmar Sehacht, bivši nemški finančni minister, aretiran v Berlinu. Poročilo ne omenja vzroka aretacije. V JUGOSLAVIJI Srbski kolaboralor obsojen V zapor NOVA PRISEGA ZA URAbNIKE Waahlngton. D. C.. 5. febr.— "Ljudje v tujini | večkrat izražajo dvom v odločnost maršala Tita glede ustanovitve demokratičnega režima v Jugoslaviji in so ga tudi obdolžili, da je za ustanovitev vlade ene stranke," pravi švicarski list Die Nation v članku, čigar vsebina jo t>iln ,sporočena uradu za vojne informacije (OWI) v \Vashingtonu. "Razlog, da nekateri krogi v tujini, katerim položaj v Jugoslaviji ni znan, ne verjamejo Titu, je dejstvo, da v osvobojenih krajih je oblast v rokah narodnega protifašiatičnega odbora," pravi članek. 'Ta odbor ne tvorijo predstavniki ene stranke, temveč reprezentanti vseh protifašističnih grup. Nihče ni per-sekutiran ali kaznovan zarudi svojega prepričanja Tito je dal svojim političnim nasprotnikom priliko pridružitve k odboru narodne osvoboditve in zaeno je dal zagotovilo, da ne bo nihče, ki je sledil Nediču ali Mihajloviču, kaznovan. Pred sodišča bodo prišli le vojni zločinci. V Jugoslaviji vstaja resnična demokratična federacija." Prva javna ojpravnava pred rÄ ^¿z^***^* p. agenture JAG vršila v Belgradu 2.V Janu-arja. Pred tem se je moral za-govurjati dr. Žarko Stupar, uradnik v finančnem miniatratvu in bivši profesor na bclgradski univerzi. Stupar je Srb in postavljen je bil pred sodišče na obtožbo, da je prostovoljno atopil v službo Nemcev kot tolmač in sodeloval z okupatorji in jugoslovanskimi kvizllngi. Dalje je bil obtožen, da je v svojih govorih na belgradski radio|M>slaji pod nacijako kontrolo poveličeval nemške okupatorje in kviz-linga Nediču. Sodišče ga je spoznalo Za krivega in obsodilo na g se m let zapora. Belgradski list Borba poroča, da morajo uradniki in sodniki položiti novo prisego. S prisego Jugoslovanski krogi ponovili zahtevo j Italijanski general mora priti pred Ji»» sodisce New York. 5. febr,—Radiopo-staja Svobodna Jugoslavija je naznanila/da so jugoslovanski uradni krogi ponovili zahtevo, da mora priti italijanski general Mario Roatta pred jugoslovansko sodišče. Roatta je bil poveljnik italijanske okupacijske armade v Jugoslaviji in kot tak je odgovoren za zločine in zverstva, katere so izvršile čete te armade v deželi. General se mora zdaj za-govurjati pred rimskim sodiščem na obtožbo sodelovanja z Nemci in nelegalnih činov, katere je izvršil v času fašistične vlade diktatorja Mussolinija. Rim, 5. febr. — Glavni zavezniški stan poroča, da so se pogajanja glede vstopa poročevalcev ameriških ^in angleških listov v balkanske države z izjemo Grčije izjalovila. Vlada maršala Tita v Jugoslaviji je dovolila vatop samo H. D. Harrisonu, dopisniku angleške časniške agenture Reuter, ki je pred izbruhom druge svetovne vojne bival več let v Belgradu. -------------------—. Grupa ameriških in angleških časnikarjev je dobilu v zadnjem novembru dovoljenje za obisk Belgrada. Tam se je mudila le nekaj dni, nakur ae vrnila v I-talijo. Tito je poslal avojega zaupnika v Italijo, da sliši argumente zaveznikov v prilog čaa-nikarjem, ki bi radi odpotovali v Jugoslavijo. Iji ni poro in angleških listov. Člani delegacije CIO v Londonu London, 5. febr.—Člani delegacije Kongresa Industrijskih organizacij ao doapell v London, kjer se bodo udeležili konference svetovnih strokovnih unij. Med temi so Sidney liillman, predsednik unije Amalgamated Clothing Workers, R. J. Thomas, predsednik a vine unije, In J. P. Carey, tajnik-blagajnlk CIO. Domače vesti Padel v Franciji . Ridgewood, N. Y,—Na zapad-nem bojišču je padel Pvt. Charles F. Slabič, sin družine Jakob Slabič, star 33 let. Prvotno porjtčito se je glasilo, da je pogrešan, pozneje pa, da je bil ubit. K vojakom je šel maja 1941 in preko morju 1943. Boril se je v Italiji in nato v Franciji, kjer je pustil avoje mlado življenje. Poleg staršev zupušča dve sestri in brata. V bolnišnici t Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary's je bila operirana mrs. ftterk lz West Dulutha, na operacijo pa istotam čaka mrs. F. Kral iz New Dulutha, članica SNPJ,—Zimu je tukaj precej mila/ Ia Clevelanda Cleveland.—Po dolgi bolczjii je umrla Jennie Merhar, stara 59 let ln domu iz Dolenje vasi pri Ribnici, kjer zapušča polae-stro ln več sorodnikov. Tukaj je živela 41 let in bila članicu društva Carnlola Hive ter SŽZ, Zapušča moža, šest sinov (dva pri vojakih), Štiri vnuke ln več sorodnikov,—V Colllnwoodu je umrl Thomas Katlč, doma iz Zagreba, odkoder je prišel v Ameriko I. 1900. Zapušča sinu (pri vojukih), hčer in dve sestri.—V Nemčiji Je bil ranjen 29. Jan. Pvt. Felix J. Klemene, star 33 ln oženjen. Pri vojakih Je od marca 1942 in preko morja od prošlega avgusta.—Družina Joseph Korošec je bila obveščena od Rdečega križa, da se njen sin Sgt. Joseph Korošec ml. nahaja v nemškem ujetništvu. Prvotno poročilo se je glasilo, da je po grešan od B, dec.—V Belgiji je bil 7. jan. ranjen Pvt. Frank A. NOVA VLADNA KRIZA SE RAZ-| VIJA V BELGIJI Debata v parlamentu odloči usodo kabineta AKUTNO POMANJ. KANJE 2IVIL Bruselj. Belgija, 5. febr —Belgija, kjer je ljudatvo razočarano, ker mu osvoboditev ni prl-neala izboljšanja položaja, je zabredla v novo vladno krizo. Ali bo aedanja vladu premierja Hubertu Pierlota, kutero tvorijo reprezentanti katoliške stranke na desnici in sociuliatične na levici, ostala na krmilu, zavisi od debate v parlamentu, ki se prične v torek. Socialiatl, ki imajo sedem sedežev v kabinetu, ao predložili reaignaclje zadnji petek, toda ao jih pozneje umaknili na apel premierja Pierlota. Slednji Je obiskal princa Charlesa, regenta ln brata kralja Leopolda, ka-terega so nacijl odpeljali v Nemčijo. Ali bodo socialisti oatall v vladi, zavisi od debate v parlamentu, j Komunisti so izstopili iz vlade pred nekaj tedni, ker se niso strinjali s Pierlotovo politiko. Oni zdaj pozorno zaaledujejo razplet krize. Ali bodo aocialiati skušali formirati novo vlado, kadar in če bo Pierlotov kabinet padel, bo pokazala bodočnoat. očitno je, da bo vaaka vlada, ki pride na krmilo, Imela potež-koče Ekonomsko življenje v Belgiji je razrvano. Nemci ao oropali tovarne strojev pred se obvežejo, da bodo branili pridobitve jugoslovanske osvobodilne armade in v vaeh ozlrih služili ljudstvu. Mož s mezdno formulo malega Jekla ae kar neče odstraniti od delavske mize nega sinu. V urrnadl Je od marca 1944 In preko morja od pro-šk»ga septembra,—Poročila atu se Cpl. Willium J. Yanchar in Mildrod Sinila k.—V mestni bolnišnici Je umrl Tom Tekaučlč, star (18 let ln doma iz fare Hi-nje, odkoder Je prišel v Ameriko pred 4« leti. Bil je član SDZ. Zapušča tri sinove (dvu pri vojakih), štiri hčere, vnuke in več sorodnikov.— Družina Anton Debelak Je prejela vest, da Je njen sin Frank, star 24 let, pogrešan v Belgiji od H. Jan. Služil je pri padalcih. Pri vojakih Je od lun-Nkcga februarja. Mirovna poga- • • rt janja v brciji Obravnave proti levičarjem suspendirane Atene, Grčija. 3. febr. — Dele-gutl levičarske osvobodilne fronte so na konferenci s reprezentanti vlade premierja Plasti-rasa pristali na zahtevo glede razorožitve svoje vojaške grupe, sporazumeti pq se nlao mogli glede amnVsllje. Geneial Hiantoa, delegat In tajnik komunistične stranke, je zahteval popolno amneatljo. Izja vil je, da vlada ne more razlikovati med zločini na podlagi ka ženskega zakona in političnimi zločini ki »t je odpor. Dalje je rekel, da je za razorožitev levičarskih sil pod pogojem formiranja splošne armade, ki ne sme biti pod političnim vplivom. Kiantos Je zahteval tudi dra stično reorganizirale policije in čiščenje v vladnih uradih. Vsi oni, ki so kooperirall z okupatorji, morajo biti odstavljeni. Člani vladne delegacije so potem podeli deklaraeljo a |Kijasrilli, kaj smatrajo za zločine. Deklaracija je bila sestavljena po IMievetovanJih z atenskim nad škofom Damasklnosom, grškim regentom. Medtem pa Je premier Plasti-ras izdal odredbo, a katero Je auapendlral obravnave proti le viča r Jem, k» so bili obtoženi u-morov ln puntanja. Obaodbe, ki ao*bile že izrečene, ae ne bodo Izvajale, je nastalo akutno pomanjkanje živil in drugih potrebščin, Nemška protiofenziva v de-ccmbrui preteklega leta je rezul-t i rala v padcu produkcije premoga. Vzelo bo več tednov, preden bo obnovljena v prejšnjem obsegu. Črna tržišča z živili ao razvila in reveži ao najbolj prizadeti, Odkar je bila luka Antverp odprla plovbi parnikov, ae je pošiljanje Živil v Belgijo povečalo, toda nastal Je problem razpečevanja. Ljudje ae pritožujejo, da Je |Miložaj /daj slabši neko Je bil, ko je bila dežela pod kontrolo nemške okupacijske alie. Krivdo za to zvračajo na vlado. Poljska vlada dospela v Varšavo Bolgarija naznanila priznanje reiima London, 5. febr. —- Radio Moskva je naznanil, da ao člani začasne poljske vlade dospeli iz Lublinu v Varšavo, razdejano poljsko prestolnico. Varšava je postala sedež te vlade. Člani vlade in drugI uradniki ao se začasno nuatanill v predmestju Varšave in nekateri v I ¿»štilia in neoboro-/mr m povi hu m demokratično orientirane ljudi. Sodišča osvo-» Miilnc vlade m» mu lursa, prav tako tudi vsi načrtij izjave in prt». Klasi, v katerih je naglašano dem« kratično stremljenje in pravice boihenegu ljudstva. Velika farsa o mu tudi volitve (demokratične) m voski« na občinske vlade, iu »večja farsa pa mu je vrhovna vlada Osvobodilne fronte v Sloveniji in Jugoslaviji. Molek /-shteva, da se razvoj v Jugoslaviji in po svetu vrši čisto mu no, bic/. vsakega nasilja in prelivanja krvi, kajti vsak nasilen picobiat vodi nazal, ne naprej, Za okrepitev tegs stališča tudi (Mina i/, mojega članka "Naprej al« nazaj," češ, tam si rekel nekaj l plicnano je bilo ns Ameriko), tukaj pa zavzemaš popolnoma rr: pri M no stališče. Yes, res bi bilo bolj orijetno. boljše za vse človeštvo, sko bi bil N vhiiki deželi mogoč mlien razvoj, brez nasilja Ampak lepe ie-'Je so nt*kn i, potek razmer in zgodovine os popolnoma nekaj dru-Ve":». Mnim rszvoi ie mogoč le v demokratičnih deželah, toda /Rodovins kaže, da si moralo ljudstva navadno priboriti demolí hi tiene nravice z—nasiljem z revolucijo, ker je vladajoči razred. oMvsjoč vse nrivllegije. burbonski in slep do kosti... Ttfka revolucija—ves. socialna revolucija—se vrši tudi v Jugo-ülrviji in U* obenem z volno prot' barbarskemu okupatorju. "Ha-hs—kakšna socialns revolutis »e to. ker priznava načelo privstne Isstntne?!" ora vi v bistvu br. Molek. Navidezno izgleda, da bi to r< volucijo on podpiral, mogoče nsvdušeno podpiral, ako bl bila Kti.procentno boljševiška revolucja ki b» s prtvstno Isstnino napravila tako kot Je veltks ruska revolucija. Ampak to je v resnici le Igrsnje z benedsmi, ker ie trebs tudi s te strani udariti po Osvobodilni fronti* a a ^ J*' V resnici ni nobenih predpisov. kakšns mora biti socialna revolucija. ds zasluži to ime. Veiiks francoska revolucija je na primer strmoglavile fevdalnem in poaadils v sedlo nov buržvautl raxred, Glasovi iz naselbin PRIHOD DVEH ITALIJANK V AMERIKO McKtnlay, Minn.—Koliko je na tem resnice, ne znam, toda, ako je samo pol tako, o čem so tukaj Italijani radi pripovedovali pred 36 in še več leti, je morebiti vredno, da čitatelji Pro-svete o tem čitajo. V ifttfliji na vlaku sta se spoznali dve ženi, ki sta potovali vsaka k svojemu možu v Ameriko. Ene teh žen mož je stanoval v Saint Paulu, Minn., druge žene mož je pa bil tukaj v železni okolici, tudi v Minn. Od Saint Paula do središča te okolice je več kot 200 milj daleč. Ena teh Italijank je bila še mlada in jako lepa. Druga je pa bila že prilično v letih in se ni mogla prav nič ponašati s svojo lepoto. Vozili sta se skupno vso pot do Salt Ste. Marie, Michigan, kjer se železniška proga razcepi ln ena proga (Soo Line) Delje proti Saint Paulu, druga proga (Duluth South Shore) pa proti Duluthu,150 milj severno od Saint Paula. Nekje na potovanju sta si pa ogledovali svoja vozna listka, kako sta lepa. Bili sta menda precej učeni, ker zgodilo se je da sta si premenili listke in tista, ki bi bila imela potovati v Saint Paul, so železniški uslužbenci v Salt Ste. Marie poslali proti Duluthu, a tisto staro škrbo, ki bi imela potovati proti Duluthu, so pa postavili v Soo Line vlak in jo poslali v Saint Paul, naj se tam mladi Italijan igra s staro babo. Mož stare škrbe, v železni okolici, je postavil v gozdu blizu nekega rudnika malo bajto iz hlodov, jo opleskal z ilovico in znesel notri pohištva, naj njegove "bakana" pride v svoj grad. Ket pa ni tedaj delal in ko je dobil telegram iz New Yorka, kateri dan se njegova žena od tam odpeljala, je znal, kdaj ima dospeti in se je odpeljal z vlakom čakati jo v 80 milj oddaljehi Duluth. Prisopihal je vlak v Duluth. toda Italijanove škrbe ni pripeljal. Žalostno je hodifsem in tja, pogledal pod vse klopi in v vse zaboje v veliki čakalnici, a njegove "bakane" ni bilo nikjer. Odšel je v salun, izpraznil kozarček in odhitel nazaj na postajo čakat drugega vlaka, kateri bo prav gotovo pripeljal njegovo sinjoro. A tudi z drugim vlakom ni prišla. Čakal je še drugi dan precej dolgo časa. Ker pa le ne bilo "bakane," je v njem zavrela italijanska kri in vrgel je najprej nekajkrat klob ob tla, nato pa jel kričati: "A somabodi stila mio bakana—Porka Mar-d-na— Me ga macato—sobabody stila mio bakana! Bruta bestia—me ga macata—-somabody stila mio bakana. Yes. mister, somabody stila bakana—bruta bestia!" (Na tej postaji, ko so ljudje pred prvo svetovno vpjno kar na ducate prihajali v železno okrožje, smo marsikaterega potegnili za nos. V Duluthu je okrajni sedež, kamor smo se mo- rali večkrat zaleteti po eno ali drugo reč. Pri tem pa nismo pozabili iti prežat na ljudi na postajo, ki so bili na poti iz starega kraja in čakali na vlak, kateri jih je odpeljal, kamor so bili namenjeni. Marsikateri drvar ali rudar, ki ni imel kvodra v žepu, je te ljudi vodil po mestu in katero poslopje je bilo najlepše, je rekel, da je njegovo. Moje ime je bilo navadno Janez Spalding, doma iz Črnomlja, kajti samo preko ulice od postaje je obširno in visoko poslopje z evlikim napisom hotel Spalding. "Jezus, sli ste vi bogati!" so se čudili. Naj se povrnem k Italijanu in njegovi "bakani") Kaj če vraga početi in Italijan se je odpeljal nazaj, odkoder je prišel. Ker pa ga ni veselilo iti domov v njegov "grad," je šel v salun, kjer se ga je pošteno nabral in šele pozno ponoči priko-lovratil domov. Ali glej, zgodil se je čudež! Njegova "bakana" ga je čakala na vratih. Ta si-njora je prišla v Duluth z vlakom, katerega je on čakal, toda ker je n» poznal, je ni niti pogledal, Nekdo v mestu pa je vedel, da bo prišla Italijanova žena iz starega kraja in ko je videl sedečo in žalostno žensko, jo je odpeljal v Italijanovo bajto. Kako je prišel notri skozi zaklenjena vrata, ve samo on. Ko se je drugo jutro prebudil Italijan, je bil že beli dan. Pogleda poleg sebe in vidi v postelji spečo ženo. "O, kako je mlada in lepa!" je sam pri sebi vzkliknil. Pomladila se je za ¿0 let, si je mislil. "Lepša je sedaj kot je bila kdaj prej! E, mio oono Dip!" Hitro je zlezel iz po-•»teljč in šel kuhat polento. Menil je, da bi bil greh, da bi se ijegova lepa ženička mazala roke s kuhanjem. Čez čas se tudi ona prebudi in opazuje moža. Z glavo otresuje in si misli, da se je njen Toni itrašno postaral. Toda, ko se ga ie nekaj časa olgleduje, pride do V smislu pogodbe« katero Je sklenile krojaška unija International Ladies Garment Workara s podjetniki in katera je stopila v veljavo 1. Jan., bo 80,000 članov te unija v New Yorku deležnih vse zdravniška oskrba ▼ slučaju bolezni. To uključuje tudi prosto hospltsllsscijo, zdravljenja oči in očala. Za delavce Je to velika pridobitev. tovi deželi, da še kaj pišite Prosveto, jaz pa bom čital. John Gersatich. ko je izvedel, d& bo ona prišla iz starega kraja. "Da, ubil je mojega moža, samo zato, da se je mene polastil. Potrpeti moram n molčati, ker če mu povem, da /em, da te ubil mojega Tonija, bo tudi mene ubil v tem gozdu," je sama pri sebi premišlja vala. Tudi Italijan je spoznal, da je nekaj narobe, ker pa mu je bila epotica pokornrff čeprav nič kaj zgovorna, si je mislil, naj gre njegova stara baba k vragu, ker "*anj |e ta dobra. Ali sreča mu ni bila dolgo časa mila. Čez ne kaj dni je nekdo potrkal na vra ta. Odpre vrata in zunaj zagleda mladega moža in svojo pravo "bakano." Mož ga nagovori v italijanščini, nato pa skoči k svoji mladi ženi. Nato se nekaj časa nridušuje, nakar odpelje mla di Italijan svojo mlado ženo, sta i emu os nustil njegovo škrbo, ki mu |o je pripeljaPiz Saint Paula. Ob zakliučku pa apeliram na "Big" Tonyja odjarmljeno po krutem •vražniku, kakršni so nacifaši-■ični kanibali, v tem momentu »sliti. na kakšne svoje politič-ih socialne reforme? Br. edink ni pomislil na to, ko je rfaj zapel hvalospev "socialni voluciji v Jugoslaviji! Mene je socialistična šola na-■ilii in prepričala, da socialni t'"ljrat je lahko na bolje ali ' slabše. Socializem mora po-"iiunapredek za delavca; moljih boljši, kakor je kapitali-m Če ni boljši, ni vreden bo-lr> bolje je, da ostanemo pri hn.* kar imamo. Zgodovina pa I azuje, da so domala vsi na-socialni preobrati izpadli slabše. N. pr. Rusija je še fu's v mnogih ozirih, ki so važ-slabšem, kakor je btla ' < arji. Vzemimo le število fnikov. Po nekem viru (Da-» J Dal lin: The Real Soviet J* bilo leta 1913 v ru-¡1 'ječah in sibirskih katorgah ' ^ jetnikov, danes jih je pa 1''V <*dem milijonov O faši-"'h pi eobratih sploh ne gorim. . - •'">« emo, da bo socialni pre-;' prinesel napredek, se moliti razvojno, to je korako-d srebrnih lu ninih žarkov. Šele k&sncje sem opazil, da so bile varnostne luči postavljene po obronkih vršace v in da je bila pot, na kateri je moglo letalo pristati, obdana od samih ponvic, iz katerih so se dvigali svetlobni plameni . . . Nekaj trenotkov se ni ničesar zgodilo. Zdelo se mi je, da nas tiha samota sploh ne misli zapustiti. Nato pa sem zaslišal glas Amen kunca: "Le sem, mladiči!" in že so se iz teme odkrivale temne postave partizanov in nekaj voz z volovsko vprego se je bližalo letalu. Prišli so po strelivo in drugo vojno gradivo, ki smo ga pripeljali za partizane s seboj, Pred kratkim je dospel semkaj 24-letni Škot, da bi ae prepričal, če so njegovi sklepi, ki Jih je napravil na nekem oglednem poletu, tudi pravilni, Ta fant je narednik McGe« in njegovo ime je postalo že legendarno za-zadi številnih letališč, ki Jih je v | Jugoslaviji odkril in pomugul, zgraditi. Po njegovih navodilih , so partizani nepretrgoma deluli i noč* in dan, poravnavali zenilji-šce in odstranjevali zapreke. Množice slovenskih fantov in deklet so se zgrnile v samotni j zaseki. Motike in krampi, železne gi ubije In rovnice, plugi in osipulhiki, brane io valjarji, samokolnice In težki kmečki vozovi; vse to je zapela, mogočno! slovensko peoem dels, pridnosti in vneme. Tu v gorski zaseki, j kjer je še pied nekaj dnevi va-soval srnjak, je naenkrat zaorila osvobodllnu penem slovenskih bojevnikov, V neverjetno krat-1 kem času se |e na tej nekoč tak" f jmotni zeleniti, k* le do sedui' se n» oskrunila civilizacija, spustilo prvo zavezniško letalo S' prvim tovorom je prišlo neob-hfsdrio potrebno orod>e; krampi, j lopate, svetilke, vrvi, zdravila in obveze Zraven pa seveda tudi stielivo In lahko orožje. Mogoče j je blio tud' nekaj parov čevljev, nekaj hlač