Pcštnina plačana v gotovini Maribor, torek 55. septembra 1934 1ARIBORSKI st.v. 217 vm xv.i Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka uf. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan 1®* uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,.Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.409 99 JUTRA 99 Krna meddržavne organizacije Meddržavno pravo kot norma meddržavnega sožitja in pogoj urejenih meddržavnih odnošajev je zadnja desetletja, zlasti pa še v povojnih letih, doseglo razveseljiv razmah, ki je v splošni težnji po miru mnogo obetal. Iz potrebe po obnovi uničenih dobrin in iz strahu pred novimi katastrofami je spontano vzrasla težnja po čim tesnejšem mednarodnem sodelovanju na vseh področjih. P a c i 1 i s t i č n a stremljenja in i n t e r-nacionalistične tendence vseh vrst so to že samo po sebi živo težnjo, ki so jo takoj po vojni narekovale d e j a n-ske potrebe, še bolj podžigale. Tako so kot gobe po dežju nastajale meddržavne konvencije, sklepali so se meddržavni dogovori in podpisovale meddržavne pogodbe ki se niso omejale samo na konkretno reševanje posameznih med državnih sporov in visečih vprašanj, ampak so tudi postavljale povsem abstraktne norme, ki naj bi služile pri reševanju meddržavnih sporov tudi v bodoče. Ožjim, bilateralnim dogovorom, ki jim je bil glavni namen reševanje konkretnih vprašanj v verigi meddržavnih odnoša-jcv, so sledili širši, plurilateralni dogovori (pakt DN, konvencije o arbitraži, o meddržavnem razsodišču, Briand-Kelloggov Pakt, konvencije o definiciji napadalca itd. itd.), ki so prinesli celo vrsto novih, abstraktnih meddržavnih norm, ki naj bi pomenjale začetek sistematičnega pravnega urejevanja meddržavnih odnošajev. Viri meddržavnega prava so se tako naenkrat silno povečali in je poleg meddržavnih običajev vzraslo polagoma pravo kodificirauo meddržavno pravo. Ves ta spontani razvoj meddržavnega Drava pa je danes v kritičnem zastoju. Idpalizem prvih povojnih let, ki je po strašni svetovni moriji vžigal vero v boljšo, pravičnejšo ureditev sveta, je u-stashil. Navdušenje za meddržavne institucije, ki naj bi po zamisli idealistov u-spešno posegale v medržavne odnose kot I n a d d r ž a v n i sodniki, je opešalo. Kri-|za Društva narodov, ki mu le še sporadične injekcije dajejo videz neke vitalnosti, je v tem splošnem procesu očivid-nega zastoja v meddržavni kooperaciji le neznaten, čeprav zelo pomemben pojav. Zdi se, da so v mednarodnem življenju — po kratki periodi napredka — zopet zavladale one temne, reakcionarne sile, ki črpajo svojo moč v — tradiciji, hi tradicija ni morda nikjer tako močna kot je v življenju narodov in držav. Dolga stoletja že sloni meddržavni red na dogmi, ki se ui za las spremenila do danes, in to kljub očividnemu razvoju v nasprotni smeri. Mislimo na dogmo o absolutni državni suverenosti, ki jo je v 16. stoletju — za tedaj v povsem umljivi obliki — formuliral Francoz Bodin. Dasi ji je mednarodna praksa že pred Zadnjo vojno odvzela vso primarno absolutnost (pomislimo le na neštete i n-t e r v e n t e, poseganja nekaterih držav-velesil v notranje zadeve drugih!), se je Vendar države še danes krčevito oprijemajo. kadarkoli gre za zaščito njihovih Partikularnih interesov, jo pa dejansko sproti zavračajo, ko skušajo utemeljiti I svoja poseganja v tuje interese. Tipičen primer te očividne neskladnosti v aplikaciji dogme o državni suverenosti nam je podala zadnje dni ženevska diskusija o poljskem predlogu razširjenja manjšinske zaščite. Progresivnemu raž* Voju meddržavnega manjšinskega prava stoji tu nasproti dogma, ki ga sproti pa-ralizira, ker dopušča izjeme, ki bi jih ko.l dogma ne smela dopuščati. Garanciji aostiUske neodvisnosti Reševange srednjeevropskega vorašanja — Francosko posredovanje med Rimom In Beogradom — Akt garanc Je za Avstrijo ŽENEVA, 25. septembra. Po povratku diplomatov v Ženevo, pred vsem pa Barthouja, se je pričela važna doba diplomatskih razgovorov za ureditev srednjeevropskih vprašanj. Ta ureditev je nujno potrebna za nadaljevanje sporazumevanja med Rimom in Parizom. Splošno se zatrjuje, da je vsak sporazum med Francijo in Italijo nemogoč, ako se poprej ne razčistijo zadeve srednje Evrope zlasti pa Podonavja. Vsa aktivnost francoskih diplomatov je posvečena sedaj delu za uravnovešenje interesov Italije in Avstrije na eni, ter držav male antante na drugi strani. Predvsem pa gre za zbližanje stališč Italije in Jugoslavije. Med obema državama ob- stojajo mnogoštevilna sporna vprašanja, ki bi se morala nujno spraviti v sklad z nameni Pariza v veliki mednarodni politiki. Zaradi tega je Francija sedaj prevzela vlogo posredovalca med Rimom in Beogradom. Francija želi, da bi se v tem oziru dosege! čimprej sporazum, vendar pa si ne dela nobenih iluzij in se dobro zaveda, da njena posredniška misija ni lahka, misija Francije uspela. Obenem pa opozarjajo na neke pojave v Italiji, ki po njihovem mnenju ne podpirajo dela francoskega zunanjega ministra Barthouja. Na drugi strani pa razprav ljajo zelo obširno tudi specielno o Bar-thoujevih prizadevanjih za zagotov-ljenje avstrijske neodvisnosti. Barthou je že izdelal zadevni predlog, ki ga je izročil zastopnikoma Anglije in Italije. zlasti še, ker hoče tudi pri tem po-,Po tem predlogu bi garancijsko listo svetovanju ohraniti zvestobo do male antante in posebno Jugoslavije, in torej noče nobene enostranske rešitve, ki bi utegnila mali antanti in Jugoslaviji škodovati. S tem problemom se obširno ukvarjajo tudi pariški politični dnevniki in izražajo upanje, da bo za avstrijsko neodvisnost podpisalo 6 držav: Francija, Italija, Nemčija, Češkoslovaška, Madžarska in Jugoslavija. Vse podpisnice bi se obvezale širiti z vsemi svojimi sredstvi avstrijsko neodvisnost. Švicarska agltaclfa pršiti FrnciH TEMNO PODZEMELJSKO DELO TAJNIH NARODNOSOCIALISTIČNIH CEN TROV V ŠVICI. PARIZ, 25. septembra. Po vesteh iz Ženeve se opaža, da se je v Švici pričela živahna propaganda nfptl Franciji, zlasti v zvezi z vstopom sovjetske Rusije v Društvo narodov. Francija je v tej smeri izvedla diskretno preiskavo in ugotovila, da obstojajo v Švici, celo v francoskem delu, mnogoštevilne organizacije narodnih socialistov, ki delujejo tajno in so one povzročiteljice agitacije proti Franciji. Zaradi tega je francoska vlada sklenila v kratkem na najbolj prijateljski način opozoriti švicarsko vlado na to akcijo tajnih narodnosocialističnih centrov v Švici.- Ta akcija škoduje dobrim odnoša-jem Švice do njenih sosedov in krši tudi njeno nevtralnost. Konferenca gotoodanke male antante GOVORI VODITELJEV DELEGACIJ. PROBLEMI DNEVNEGA REDA IN POSAMEZNIH ODBOROV. lovanja, ki je enako važno kakor politično. Po tem se je pričelo delo v odborih. Posluje pet odborov: odbor za trgovinsko izmenjavo blaga, odbor za proučitev dosedanjih rezultatov, odbor za promet, odbor za ostala vprašanja in redakcijski odbor. Plenum se bo sestal zopet, ko bodo odbori pripravili potrebni material. BEOGRAD, 25. septembra. Včeraj ob 11. uri se je pričela v Častniškem domu sedanja konferenca gospodarskega sveta male antante. Konferenco je otvoril naš zunanji minister Jevtič, ki se je v svojem govoru dotaknil vseh aktualnih gospodarskih vprašanj, ki zanimajo države male antante posamezno ali skupno, Na dnevnem redu so vprašanja trgovinske izmenjave blaga, preferenc, protokolov, kompenzacij, tujskega prometa, sodelovanja poštnih hranilnic, rečne pa'roplovbe, industrije, pošt, brzojava in telefona. Za Jevtičem je prvi spregovoril predsednik romunske delegacije Tabacovici, ki je naglasil, da predstavlja letošnje zasedanje nadaljevanje dela na temelju rezultatov, ki so bili že doseženi na prvih dveh konferencah in opravičujejo upanje v boljšo bodočnost gospodarske male antante. Tretji se je ogla sil predsednik češkoslovaške delegacije dri Stangler, ki je v obširnem ekspozeju govoril o pomenu gospodarskega sode- Papen potuje na Madžarsko DUNAJ, 25. septembra. Nemški poslanik von Papen je še vedno v Berlinu. Kakor se izve, bo prispel na Dunaj na vsak način koncem tega tedna. Pred svojim prihodom na Dunaj pa bo von Papen potoval še na Madžarsko, kjer bo gost poslanca Mecserja Mecser je oni poslanec vladne stranke, ki je lani tudi organiziral Gombo-sevo potovanje v Berlin. Zatrjuje se, da potuje von Papen na Madžarsko v posebni misiji po osebnem Hitlerjevem naročilu. In takih primerov notranje neskladnosti dogme o absolutni državni suverenosti bi lahko navedli nešteto. Povsod bi nujno prišli do zaključka, da je glavna ovira vsega napredka na polju meddržavne kooperacije samo in edino ta dogma, ki v sedanji svoji formulaciji in dnevni aplikaciji služi le Interesom velesil v izkoriščanju malih. Razvoj med državnega prava v smislu P r a v-ne ureditve meddržavnih odnošajev brez razlike med »velikimi« in »malimi« bi bil namreč tem interesom prav tako nasproten kot je sedanja dogma o državni suverenosti nasprotna uspešnemu razvoju meddržavne- ga prava, kajti pojem državne suverenosti kot n a j v i š j e pravne kompetence je bil mogoč samo tedaj, ko svet še ni poznal meddržavnega prava; v sedanjih prilikah pa more v svoji zgrešeni absolutnosti, ki si jo velike države tolmačijo seveda po svoje, vplivati samo negativno na razvoj meddržavnih odnošajev. Ženevske diskusije so nam to že ponovno dokazale. Da pa je bila letos mednarodna javnost spet opozorjena na ta nevarni negativni faktor v sistemu sedanjih meddržavnih odnošajev, jc v veliki nferi zasluga poljskega predloga, ki zasluži tudi s te strani našo pozornost. Dr. B. V. Nemška prerokovanja BERLIN, 25. septembra. »Der Tag« komentira vstop sovjetske Rusije v Društvo narodov in pravi: Sedaj sovjeti ne delajo več s tako propagando, kakor pred nekaj leti. Sedaj dela »komunistična fronta« s sredstvi, kakršna je inaugiral Dimitrov v Moskvi. Ta fronta sega od Moskve preko Dunaja do Pariza. Tako se bo ustvaril v Evropi položaj, kakršen je bil v Nemčiji do januarja 1933, in ga je odpravil šele narodni socializem s pre vzemom državne oblasti v svoje roke. U.S.A. VSTOPIJO V D. N.? WASH1NGT0N, 25. decembra. V tukajšnjih političnih krogih sc potrjujejo vesti, da se v Beli hiši proučuje vprašanje vstopa Združenih držav Severne Amerike v Društvo narodov. NEMIRI V FRANCIJI. NANTES, 25. septembra. V Boniersu pri Nantesu so nastali veliki politični nemiri in spopadi med pristaši desničarskega poslanca Soretta in člani skupne socialistično-komunistične fronte. Na o-beh straneh je bilo preko 50 ranjenih. Policiji se je šele po dolgotrajnih naporih posrečilo vzpostaviti red in mir. ČSR PODALJŠA KADRSKI ROK. PRAGA, 25. septembra. Ob priliki velikih češkoslovaških vaj, je sprejel vojni minister dr. Bradač novinarje in jim izjavil, da bo v najkrajšem času podaljšana kadrska služba na 2 leti. To ni potrebno samo zaradi vojaške izobrazbe, ampak tudi zaradi narodnega gospodarstva. TROCKI, V ŠPANIJI. MADRID, 25. septembra. Kakor se poroča, je prispel semkaj Lev Trockij. Potuje strogo incognito. SNEG V MAROKU. PARIZ, 25. septembra. V okolici Casablance je temperatura silno padla in med dežjem je tudi snežilo. MEŠTROVlCEVA MATI UMIRA. SPLIT, 25. septembra. Dvainsedemdesetletna mati našega velikega kiparja Ivana Meštroviča je nevarno zbo-lela. Kot v nebesih ^ počuti se, bonbone je. Rjerkoli si MIIf£^poweil! PROIZVOD: ..UfUON", ZAGREB Kdor Dnevne vesti Karambol avtobusa in osebnega avtomobila v Delavski ulici Včeraj popoldne ob pol 14. turi se je pripetila na križišču Delavske in Koseskega ulice v Magdailenskem okraju hujša prometna nesreča, ki na izredno srečo ni zahtevala človeških žrtev. V omenjenem času je 'privozil po Delavski ulici mestni avtobus znamke »Fiat«, št. 2-519, ki ga je šofiral g. Simič. Ko se je avtobus približal križišču Koseskega ulice, je pridrvel po tej ulici o-sebni avto znamke »Tatra«, št. 2-Č525, ki ga je šofiral g. Ivan Jurše in je last avto-izvoščka Omulca iz Studencev. V mestnem avtobusu so bili trije potniki, v o-sebnem avtu pa neka botra in babica z novorojenčkom, ki sta bili namenjeni h krstu v magdalensko farno cerkev. Na križišču je osebni avto z vso silo zavozil v mestni avtobus ter je bil učinek vrglo ob vogal nekega vrta, kjer se je podrl betonski vogalni steber in del železne ograje. Osebni avto se je napol pre vrgel in so skozi razbita vrata potegnili najprej nepoškodovanega novorojenčka in babico, nato pa še lažje ranjeno botro. Potnikom v avtobusu, kakor tudi obema šoferjema, se ni nič pripetilo. Velika je zilasti materialna škoda. Prednji del mestnega avtobusa je popolnoma1 razbit, hudo poškodovan pa je tudi osebni avto. Kdo je kriv nesreče, ki bi utegnila postati usodna za več človeških življenj, bo dognala šele preiskava komisije, ki se je takoj po nesreči podala tja in ugotovila dejanski stan. Komisijo je vodil policijski komisar g. Stanko Kos. Avtobus je po nesreči sani nadaljeval vožnjo v garažo, osebni avto so pa mo- strahovit. Osebni avto je v silnem tresku [ rali prepeljati v delavnico. Guverner jugoslovanskih Rotary-klu-bov v Mariboru. Snoči je prispel v Maribor guverner jugoslovanskih Rotary-klu bov, t. j. 77. distrikta, odvetnik g. dr. Viljem K r e j č i iz Ljubljane, da obišče ma riborske rotarce. Deputacija mariborskega Rotary-kluba s predsednikom, mestnim svetnikom g. S abot y jem na čelu, }e že na kolodvoru pozdravila odličnega gosta. Zvečer je guverner dr,, Krej-či prisostvoval običajnemu mitingu mari borskega Rotary-kluba v prostorih »Velike kavarne«. Prisoten je bil še drugi gost, profesor tehniške visoke šole v Brnu, g. inž. Vlček, ki že nekaj dni-biva v našem mestu. Predsednik mariborskega Rotary-kluba gosp. Sabothy je obema gostoma izrekel prisrčno dobrodošlico. Zlasti je veljal njegov pozdrav guver nerju jugoslovanskih Rotary-klubov dr. Krejčiju, katerega je slikal kot enega najodličnejših ideologov rotarske misli, ki si je pridobil nevenliivc zasluge za lep razvoj jugoslovanskega rotarstva. Guverner dr. K rejci je nato imgk lepo in globoko zamišljeno predavanje o bistvu rotarskega gibanja, kateremu so prisojni rotarci sledili z velikim zanimanjem. Gu verner je žel za svoja zanimiva izvajanja splošno odobravanje. Češkoslovaški gost prof. inž. Vlček pa je izrekel pozdrave svojega kluba in omenil svoje krasne vtise, ki jih je dobil na svoji poti po Jugoslaviji. Večer je nato potekel v zna-rhenju lepe in plemenite rotarske misli in skupnosti. — Ob priliki »Tedna Rdečega križa« je mariborski Rotary-klub pabral 35(1 Din in znesek izročil krajevnemu odboru Rdečega križa v Mariboru, lz okrajnega tajništva JNS. Okrajno tajništvo JNS za Maribo.r mesto opozarja svoje člane in somišljenike,' da so član ske legitimacije že prispele. Ker blagajnikom posameznih krajevnih Organizacij JNS zaradi zaposlenosti ni mogoče zlasti ob delavnikih določiti uradnih ur, vabimo vse člane in somišljenike, ki žele imeti članske legitimacije, poravnaj članarino ali na novo pristopiti v organiza cijo JNS, naj se zglase v pisarni okrajnega tajništva JNS, Cankarjeva ulica 1 v pritličju. Uradne ure pri okrajnem .tajništvu so ob delavnikih od S. do 12. in od 15. do 18., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. Opozarjamo vse, zlasti tiste, ki iim zaradi zaposlenosti ob delavnikih ni mogoče priti, naj sc zglase v pisarni o krajnega tajništva ob nedeljah in praznikih dopoldne. ■ Gibanje organizacije JNS na Dravskem polju. Preteklo nedeljo je priredila občinska organizacija JNS za Slovenjo vas in Št. Janž na Dravskem polju javen shod, za katerega je bilo živahno zanimanje tamkajšnjega kmečkega prebivalstva. Na shodu je poročal narodni poslanec g. Lovro Peto var o delu vlade in. o Vseli aktualnih zadevali, ki se tičejo našega kmeta. Pojasnil je nadalje vzroke svetovne gospodarske krize, ki je najhuj še -zadela kmečki stan. Dejal je, da se naša vlada trudi omiliti in olajšati položaj našega kmeta in je v ta namen izdala več važnih uredb in sklenila razne trgovinske pogodbe s sosednimi državami. Narodni poslanec je razpravljal tudi o raznih lokalnih problemih, posebno o Služ benih novi n«. »Samouprava«, glasilo županske zveže v Ljubljani, objavlja v svoji 17. in 18. številki 'poročilo o tečaju- za občinske delovodje; razpravo o uredbi o občinskih uslužbencih; razpravo o občinskem članstvu po zakonu o občinah in zakonu o mestnih občinah; razpravo o delokrogu občinskih organov; načrt zakona o požarni policiji; razna vprašanja in odgovore ter razsodbe upravnega sodišča. Stranke, ki so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice-2M drž. loter. rente za vojno škodo v zameno v času od 25 31. avgusta 1934, se vabijo, da takoj dvignejo pri tej upravi nove obveznice osebno proti priznanici in oddaji ustreznih izvirnih reverzov, in sicer, v času od S.—12. ure. Tudi ostali imetniki reverzov naj nove obveznice takoj dvignejo. Nov reševalni avto. Nabiralna akcija za nabavo reševalnega avtomobila zelo razveseljivo napreduje. Tukajšnja prostovoljna gasilska in reševalna četa ie razposlala vsem večjim mariborskim in okoliškim tvrdkam, zavodom itd. prošnjo za odpomoč. Med prvimi se je temu klicu odzvala Posojilnica v Mariboru »Narodni dom«, ki je darovala v ta namen lep znesek 500 Din. Poveljstvo gasil ske in reševalne čete izreka tem potom velikodušni dobrotnici svojo najtoplejšo zahvalo. Obenem kliče še ostalim dobrotnikom in someščanom: Na pomoč! Posnemajte! Nabiralna akcija ?a nov reš valni avto. Darovali so tvoriiica Huttir & drug. 1.000 Din, Mariborska tekstilna tovarna Karol Thoma in Rosuer vsak po 500 Din, »Jugotekstil« .M) Din, »Jugosvila« 250 Din in tvornica «Zlatorog”t 150 Din. Posnemajte! Medmurski učitelji na Fali. Učiteljsko združenje čakovškega okraja bo priredilo v kratkem skupni izlet v Maribor in na Falo. Naše učiteljstvo bo prav gotovo priredilo svojim stanovskim tovarišem lep sprejem. Cercle francais. Francoski otroški vrtec bo iz