g^ioroigio.ož^^01010^^ felcs (5LB5IL0 SlDVm^KKR DtLF\V5TVf\-- £\ž-------------- Izhaja vsak : petek. : Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 3 -poluletna . . „ 1*50 četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 0'10 Štev. 19. sa V LJUBLJANI, dnč 9. aprila 1909. se* ^ ^ Leto IV. Kapitalizem. Pod naslovom .Delnice bogatin o v’ objavil je »E k o n o m i s t«, borzni list sledeča izvajaira: »Borzni listi vseh držav zaznamujejo gotovo kategorijo delnic, katere zavzemajo nekako izjemno stanje, in katere imajo to prednost, da njih vrednost takorekoč avtomatično raste. To so delnice zavarovalnih društev, ki uživajo vsled visokih dividend povsod zaupanje borznih krogov, in ki se smejo imenovati popolnoma opravičeno »D e 1 ni c e bogatinov«. Ako se ozrejo delničarji velikih in renomiranih zavarovalnih društev sveta na razvoj podjetij, od katerih posedujejo te delnice in jih konsekventno tudi ne dajo iz rok, morajo biti zadovoljni, da so svoje premoženje naložili v asekurančne delnice. Ne samo, da te delnice donašajo vsako leto lepi dobiček, raste tudi njih notranja vrednost, kar je razvidno iz razmerja med nominalno in kurzno vrednostjo. Tako »otirajo sedaj delnice družbe »A n k e r«, ki so stale 1000 K, 6200 K, delnice »A s s e c u -r a z i o n i Generali«, za katere se je vplačalo samo 630 K, se glase na 2100 K. 14.000 K delnice »R i u n i o n e a d r i a t i c a«, za katere se je vplačalo 800 K, 6500 K; delnice »I. ogrske splošne zavarovalne družbe«, glaseče se na 2000 K, 9850 K; delnice Proti- nominalne vrednosti 600 K, 2187 K; delnice »I. avstrijske zavarovalne družbe zoper nezgode« nominale 400 K, 2404 K. Agio teh delnic je tedaj 264 do 2200 odstotkov, med tem ko znaša dividenda 90 odstotkov. Lastnik 100 komadov delnic »I. avstrijske zavarovalne družbe zoper nezgod e«, ki je n. pr. kupil delnico za 420 K, je zaslužil v 25 letih več ko 600.000 K. Ta družba je dobila samo na obrestih zadnje leto 812.332 kron, torej več ko 40 odstotkov delniškega kapitala. »Mednarodna zavarovalna družba zoper nezgode« je dobila v 17 letih, odkar obstoji, na premijah 48,180304 K, za nezgode pa plačala 22,056.362 K. Znašala so torej plačila za nezgode le 44 odstotkov premij. Ostalo je družbi na leto poprek 1,536.702 K za režijo, rezervni zaklad in nalaganja premoženja. V naslednjem le nekaj izgledov, kako se obrestuje akcijski kapital nekaterih industrial-nih podjetij: zavarovalne družbe P a n o n ie « Podjetje nom. vrednost dividenda o/o »Adria« 200 20 10 Aussig-Teplitzer-Bahn 1000 120 12 Bozen-Meraner E. B. 200 120 12 Elbeschiff A. (3. 1000 100 10 Leoben-Vordernberg E. B. , 400 150 37-5 Mari-Arco L. Eb. 200 20 10 Ostrau-Friedl. E. B. 400 40 10 Allg. osterr. Bodenkredit 300 44 15 Pester Comunalbank 1000 160 16 Osterr. Kreditanstalt 320 30 10 Bohmische Eskomptebank 400 40 10 Niederosterr. Eskolopte- gesellschaft 400 30 8 Galiz. Aktien Hyp. Bank 400 32 8 Wechsels. A. G. »Merkur« •400 36 9 Ungarische Handels A. G. 400 36 9 »Allianz« L. u. R. V. G. 400 34 8*4 »Anker« 1000 400 40 I. osterr. allg. Unfall V. G. 400 120 30 Einaihverke »Austrja« 250 12 10 N. b. Bauverein 150 12 8 Bos. Am. Sodafabrik 200 50 25 Podjetje nom. vrednost dividenda °/0 Maschinenfabr. Ges. Briinn 200 30 15 Wollw. Industrie G. Briinn 200 25 12-5 Kohlenbergw. G. Briix 200 30 15 Dynamit Nobel A. G. 400 100 25 Druckf. »Enderlin« Wien 400 44 11 Belixdorfer Webe und Ap-pretur 400 45 1T5 Fezfabr. A. G. 400 36 9 Allg. osterr. Gasgesellsch. 400 120 3Q HirtenbergerPatronenfabr. 400 60 15\ 1. Wiener Hotel A. G. 240 25 10 Konig. Cementfabrik 400 56 14 Lokomotivfabrik Wien 400 36 9 Osterr. alpine Montang. 200 30 15 Olindustrie-Ges. 400 50 12-5 Perlm. Kalk- und Olfabr. 200 25 12*5 I. Pilsner Akt. Briiuerei 300 140 49 Triester Reisich. A. G. 400 35 9 Actien Brauerei Sarajevo 400 35 9 Papierfabr. Steyerm,.hle 200 20 10 Teppichfabr. Ph. Haas & S. 150 15 10 Ung. allg. Kohlenberg A. G. 200 16 8 Veitscher Magnesit A. G. 400 50 12*5 Osterr. Waffenfabr. Ges. 200 20 10 Wienerberger Ziegelfabr. 240 33 14 Ungar. Zuckerind. A. G. 1200 100 12 Niederosterr. Bauverein 150 12 8 Bosn. Sodafabrik 200 50 25 Maschinenfabr. Ges. Briinn 200 30 15 WolIw. Industrie G. Briinn 200 25 12-5 KohIenbergw. G. Briix 200 30 15 Dynamit Nobel A. G. . 400 100 25 Druckfabr. .Enderlin’ Wien 400 44 11 Felixdorfer Webe-Appretur 400 45 lU/4 Fezfabriken A. G. 400 36 9 Allg. osterr. Gasgesellsch. 400 120 30 Hirtenberger Patronenfabr. 400 60 15 I. Wiener Hotel A. G. 240 25 20 Kinrystr. Cementfabrik 400 56 14 Lokomotivfabrik Wien 400 36 9 Osterr. Alpine Montang. 200 30 15 Olindustrie-Gesellschaft 400 50 12-5 I. Pilsner A. Br. G. 300 140 49 Triester Reissch.F. A. G. 400 50 12-5 Aktein-Brauerei Sarajevo 400 35 9 Vstanimo! Zdaj, ko slavi Cerkev vstajenje Gospodovo, ko se bodo oglasili velikonočni zvonovi in oznanjali človeštvu, da Bog ni mrtev, ampak še živi, kraljuje, odpušča in sodi, ko bo veselje zlatilo otroška lica in prisijalo za kratek hip tudi v siromašno izbo, zdaj je tudi čas, da nekoliko v lastna srca pogledamo, svoje delo pretehtamo, in vstanemo, ako smo padli, si opomoremo, ako smo onemogli, popravimo če smo zagrešili. Iz lastne moči je Kristus vstal, povdarja evangelij. Človeku pa ni dano, da bi se edino s svojo pomočjo dvignil; zato je preslab in pre-omejen. V verskem oziru ga dviga cerkev, ki je Kristus, njegovo nadaljevanje na zemlji, njegovo tajinstveno telo, njegova neusahljiva moč na veke. In kar je cerkev, nabožna družba, za vernika, to je za nas delavce naša organizacija. Le v njej in po njej bomo vstali, le iz nje črpali moči in poguma. Posebno eno pa bi radi na vstajenja dan naglašaii. Mlad in lep je Kristus vstal od mrtvih, nekaj mladeniškega je zavelo v krščanstvu, ki je vzklilo nad praznim velikonočnim grobom. Več mladosti, več mladeniškega pa tudi v našo delavsko organizacijo! Najprej imamo družino. Družina je za človeško družbo to, kar je za rastlino kal, za človeško telo duša. Vse dobro, vse reforme, vse socialne pridobitve, vsa gospodarska povzdiga, vse sloni na družini — če je družina trdna, če se v njej zarod prav vzgaja, če iz nje pohajajo zdravo potomstvo, se bodo vse reforme prijele, se bodo izpopolnile in nove zasnovale. Po telesu in duhu zdrav oče in zdrava mati — na tej podlagi sloni Cerkev, država, organizacija. Zato mora delavec posvečati veliko skrb vzgoji svojih otrok; družina mu mora biti res pravi dom, v katerem najrajši biva. In ker šola sinu ne nudi in ne more nuditi, kar za življenje najbolj potrebuje, skrbi, da bo tvoj otrok prišel v pravo družbo, v pravo mladeniško šolo, v visoko šolo organizacije, delavske samozavesti, verske izobrazbe, telesne čilosti in bistrega uma — v krščanski telovadski odsek! Cesar si se sam s težavo v življenju po hudih izkušnjah naučil, to se bo tvojega sinu v mladeniški organizaciji lahko in brez težave prijelo; postal bo pravi delavec, satnovsko zaveden, za vse dobro sprejemljiv in neomajen v svojih nazorih. Ce pa svojega sinu ne boš izročil mladeniškemu krščanskemu društvu, kaj bo iz njega? Misliš, da ga boš sam izbrihtal? Ne — postal bo ali kričač, ki se veliko postavlja, ko pa bi bilo treba res kaj pokazati, se potuhne in zleze pod klop — ali pa bo postal pijanec, lenoba, napol mrtva reč brez zavednosti, imajoč le toliko želja in potreb, kakor jih ima žival. Delavci! Zavedajte se velike odgovornosti, ki jo imate glede na svoj naraščaj! Ob tej priliki pa treba ne samo stariše, ampak tudi vse krščanske mladinoljube opozarjati na .pereče vprašanje delavskega naraščaja. Delavski, rokodelski, obrtni naraščaj treba zbirati v telovadnici Krščanskega izobraževalnega društva, treba opozoriti mojstre na veliko važnost, ki jo ima za obrt samo vzgajanje naraščaja v pravem nravnem duhu, treba za ta naraščaj prirediti posebne večere s podučnimi predavanji in zabavami, da se tako najboljše sile delavskega stanu ohranijo, poplemenitijo in obvarjejo zapeljicev — bodisi takih, ki jih zapeljejo k nenravnosti, grdobiji, kletvini in pijančevanju, kakor tudi tistih, ki •izrabljajo delavski naraščaj za politične namene, ga hujskajo in za demonstracije vzgajajo. Podjetje nom. vrednost dividenda % Papierfabr. »Steyermiihle« 200 20 10 Aussig-Teplitz Eisenbahn 200 20 10 Bozen-Meran Eisenbahn 200 26 13 Elbeschiff A. G. 1000 100 10 Leoben-Vordernb. Eisenb. 400 150 37-5 Mari-Arco Eisenbahn 200 20 10 Ostrau-Friedau Eisenbahn 400 40 10 Osterr. Comercielbank 1000 160 16 Osterr. Kreditanstalt 320 30 10 Bbhtn. Eskomptebank 400 40 10 Niederosterr. Eskoimpteb-Gesellschaft 400 30 8 Galliz. Aktien - Hypotekar- ^ bank 400 32 8 Wechsels. Aktiengesell-schaft »Merkur« 400 36 7-5 Ungar. Handels-A. G. 400 36 7-5 »Allianz«, Lebens- u. Ren-ten-V. G. 400 34 8>/t »Anker«, Lebens- u. Ren-ten-V. G. 1000 400 40 I. osterr. allgem. Unfall-V. G. 400 120 30 Ernailwerke »Austria« 250 25 10 Teppichf. Haas 6: Sohn '150 15 15 Ung. allg. Kohlenb. A. G. 200 16 8 Veitscher Magnesit A. G. 400 50 12-5 Osterr. Waffenfabr. G. 200 20 10 Wienerberger Ziegelfabrik 240 33 14 Ungar. Zuckerind. A. G. 1200 100 12 Ako pregledamo te številke, moramo priznati, da je boj delavstva za izboljšanje svoje plače popolnoma opravičen, saj vse te družbe bi brez delavstva ne opravile ničesar. Ako pa v tem boju delavstvo doseže uspehe, morajo plačati konsumenti večji zaslužek delavstva, kajti družbe, oziroma akcionarji prevale ta večji izdatek na občinstvo, in sicer po navadi v taki meri, da se kljub boljši plači, katero dobe delavci, dividenda še zviša. Da se potem ne-volja občinstva, ki mora blago dražje plačati, obrne proti delavstvu, pri katerem vidi zvišanje plače, ne vidi pa v računskih zaključkih skrite višje dividende, je umevno. Zaradi tega bi se morala pozornost organiziranega delavstva obrniti pred vsem na to, da se cena produciranega blaga ne zviša, če zviša plačo delavcem in drugim uslužbencem. Tu ni nobenega razločka, vsi so uslužbenci, in morajo stati kakor skala v organizirani celoti. Visoke dividende so živi dokaz, da imajo uslužbenci pravico participirati na dohodkih, ne da bi te konsumenti obremenili, saj so dohodki takih podjetij v primeri z navadno obrestno mero naravnost ogromni. In vendar ne delajo akcionarji ničesar pri podjetju, a če delajo, so še posebej plačani. Ako prodere pri vseh uslužbencih, sosebno pa pri delavstvu, to vprašanje, da se ne smejo višje plače prevaliti na konsumen-te pri tako ogromnih dividendah, postane šele njih boj proti takim podjetnikom v pravem pomenu besede boj proti podraženju, pod katerim trpi isto tako delavec kakor ostali konsumenti. Šele tedaj bo mogoče nastopiti proti iz-koriščevanju od strani »kapitalizma«, kar je glavrn moment ureditve socialnega vprašanja. Socialna finančna politika nam veleva, da naj skušajo javni zastopi, kakor občina, država. prevzeti v lastno režijo vsa ona podjetja, katera služijo v prvi vrsti javni potrebi. V ta delokrog spadajo zavarovanje, prometna sred- To je, prijatelji, najvažnejše vprašanje ob velikonočnih dnevih, ko se pomlajajo srca in se pomlaja tudi vsa narava. Delavska društva! Stopite v svojem okraju v najožjo zvezo s krščanskim telovadskim odsekom, zlasti s^ ti-,stim mladeničem, ki vodi telovadbo naraščaja, /potem pa s tistim, ki ta naraščaj izobražuje z nagovori in predavanji. Iščite in poizvedujte po delavskih otrokih, ki so take izobrazbe potrebni, da se ne pogube na cesti in ne utonejo v blatu življenja. Na svoje shode pa tudi pritegnite vedno naraščaj, da bo tudi sin gorel za tiste vzore in cilje, katerim sledi oče. Kako žalostno in neodpustljiv greli je — kar se pogostokrat vidi — da je oče krščanski socialec, sin pa največji liberalec ali socialni demokrat! Tu se ne smeš prav nič izgovarjati na slabo druščino! Zakaj pa otroka, ko je še mlad, ne daš v krščansko mladeniško društvo, kjer mu bodo že dali toliko dela in tudi poštene zabave, da se mu po drugi druščini še sanjalo ne bo. Ce tako delamo in to povsodi izpeljemo, potem bo tudi naš stan smel govoriti o svojem stanovskem in političnem vstajenju! Ravno Kristus, Cerkev, ravno vstajenje Gospodovo nam je porok, da bomo, če bomo po njegovih neminljivih načelih delali, smeli tudi mi na končno zmago upati! stva, vodovodi, razsvetljava itd. Javen zastop ne sme pri tem iskati dobička kakor kako privatno podjetje. Ljudstvo mora svojo potrebščino po ceni pokriti, ne da bi bilo izpostavljeno izkoriščevanju od strani kapitalizma, uslužbenci morajo pa imeti bolj zasigurani zaslužek, kakor pri takozvanih kapitalističnih podjetjih. Dolžnosti in pravice uslužbencev se pravično razdele. Ako preostaje dobiček, pride v dobro skupnim potrebščinam. Druga zasebna podjetja bi se pa morala spraviti pod državno kontrolo na ta način, da se določi gotova obrestna postavna mera kot dividenda. Ako je za zasebne dolgove vpeljan zakon zoper oderuštvo, vpelje se tudi lahko na podjetja, ki neso ogromne dividende. Ogromna dividenda je dokaz nezdravih razmer, da je konsument prevaran, ker mora tako drago plačati blago, da naloženi kapital po pokitju vseh stroškov nese dotičnemu kapitalistu 20 do 30 odstotkov ali pa še več. To se pravi naravnost oderuštvo. Pri tem so pa delavci slabo plačani, trudijo se v potu svojega obraza, da prislužijo tako visoke dividende »kapitalizmu«, ki se niti z mazincem ne gane, da bi kaj zaslužil. Gospodje imajo akcije zaprte v železni blagajni, in kadar pride čas, odstrižejo kupone, ali pa prodajo delnico za pet- do desetkratno ceno, kakor so jo sami kupili. In vendar bi bilo pravično, če bi delavstvo participiralo pri takih dohodkih. Ako bi se določila postavna dividendna maksimalna meja, se odkaže gotovi znesek v poseben rezervni zaklad za eventualne izgube, poseben znesek za pokritje dividende, ako bi v kakem letu padla pod postavni minimum, in gotovi znesek bi se odkazal delavstvu, ki je s svojimi rokami ustvarilo ta dobiček. Vzgojevalni moment za delavstvo pri taki vpeljavi se ne da takoj oceniti. I a moment bi naravnost provzročil velikanski preobrat na socialnem polju, izginili bi štrajki, izginila nezadovoljnost, gospodar in delavec bi bila eno telo. Delavec bi si prizadeval, da bi pridno in neumorno delal, da bi podjetje varoval vsake škode, ker bolj varčen in previden je delavec, tem manj se škode naredi, tem večji je dobiček. Delavec bi bolje izhajal, več zaslužil, si ložje kaj privoščil, ne da bi zavidal kapital in mu bil sovražen. Izobrazba delavska bi napredovala, kajti vsak bi si skušal pridobiti več znanja v svoji stroki, da podjetje, pri katerem on sam tudi participira, bolje uspeva. Gotovo bo nastal, ako zagrizeni kapitalisti čitajo ta članek, hud odpor in ostra kritika. Hujša je kritika, tem bolj se zbristijo pojmi. Zaseben človek, ki s svojim talentom sam dela, sam služi, ta naj ima tudi zaslužek sam. Ako pa kdo drugega ne da, ko v podjetje denar, delati morajo pa drugi, tam naj delavec participira s kapitalistom in gotovo ne bi bila taka ureditev na škodo obema. Vsak štrajk ni prinesel kori-'sumentom, torej tudi delavstvu druzega, ko zvišanje cen navadnih potrebščin vsakdanjega življenja, »kapitalizmu« pa vsled zvišanja cen pokritje večjih plač in pa zase — večjo dividendo. Potovanje v Lurd bo v sredo, dne 14. t. mes., ob pol 8. uri zvečer predaval v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani kanonik Sušnik. Prekrasne barvane skioptične slike bodo kazale prizore iz Lurdu. Podobe, ki so že došle v Ljubljano, so tako natančne, da gledalec misli, da je sredi lurškega življenja in znamenitih turških dogodkov. Zato v sredo, 14. t. mes., ob pol 8. uri zvečer čitatelji »Naše Moči« vsi v »Union«! Vstopnina k predavanju bo 10 vinarjev za osebo. Tobačno delavstvo. Pri dopustih, ki jih je dovolilo glavno ravnateljstvo tobačnemu delavstvu, že kaže svoje kunšti staro kljuse s staroslavnim imenom avstrijska birokracija. Določili so, da si delavstvo izberi mesec, kdaj da hoče imeti dopust, dneve pa določi birokracija. Zelo čudno se nam zdi, k a k o da imajo nekateri res tako srečno roko, da dražijo delavstvo .kakor se obrnejo, pa ne da imajo mednaroden patent za to. Zasebna podjetja, ki dopuščajo svojim uslužbencem dopuste, urede to tako, da si uslužbenci lahko sa-mič izberejo, kdaj da hočejo imeti dopust. Kar je mogoče po zasebnih podjet ih, je izpeljivo tudi v tobačni tovarni, samo dobre volje je zato treba. Udarjene so pa pri tem tudi delavke. Pri prejemalkah so namreč tako določili, da kadar bo šla prejemalka na dopust, bodo morale ostale njene tovaršice prejemalke opraviti njeno delo. Na škodi bodo zato tako prejemalke kakor tudi delavke. Prve zato, ker se bo pomnožilo njihovo odgovorno delo, ki se jim je zad- nje case pomnožilo, ker bodo morale delati za tovaršice, katere so na dopustu, druge pa, ker starejše med njimi ne bodo prišle naprej. Za prejemalke na dopustu bi morale prejemati tiste delavke, ki so na vrsti, da postanejo prejemalke, kar bi ravnateljstvo lahko ukrenilo, ko bi ne varčevalo v škodo delavskega zdravja. Delavkino zdravje gotovo trpi, če mora delati več kakor navadno. Gabi se nam, ako v škodo zdravja čez mero izkorišča delavske moči zasebni podjetnik, tembolj se nam pa to zdi grdo, ako to dela podjetnik — država. Poziv zdravnikom ljubljanske tobačne tovarne. Ne mislite, zdaj bomo pa padli po tvorm-ških zdravnikih in jih obdelali. Ne. Hočemo jih le na nekaj opozoriti, da jim olajšamo njihovo naporno službo. Navidezno so to malenkosti, pa le niso, kar bodo zdravniki gotovo priznali. Delovni prostori morajo biti čisti. To zahtevajo tudi predpisi zdravstvene vede. Metla mora delati, da se očistijo tla. A pometati bi se morale dvorane takrat, ko se v tvornici ne dela, ko ni delavstvo po dvoranah. Znano je, da je največji sovražnik človeškega zdravja prah. Nabirajo se v njem zdravju škodljive glivice. Po prahu se vdihavajo jetične glivice in druge. Za to pa ni prav in ni, da se pometa po dvoranah, ko je še delavstvo v njih. Pometa naj se takrat, ko delavke zapuste dvorane. Pometal-kam naj se zato plača za čas, ki ga porabijo čez delovno dobo pri pometanju. Tobačna režija za tistih par soldov zato ne bo falirala. Zrači naj se tudi takrat, ko se ne dela. Znano je, kako se gleda v naši tvornici na to, da bi kaka delavka ne prišla eno sekundo prepozno, ker bi se menda tvornica za to podrla. Nič čudnega, da delavke zato v pravem pomenu besede dirkajo v tvornico. Vse zapehane, od vročine premočene ti prilete v delavnice, kjer jih čtfka prepih, posledica: bolezni na sopilih, protin in druge take bolezni, ki bi jih ne bilo toliko, ko bi se gledalo na to, da se odstranijo vzroki bolezni. Sploh imamo v naši tvornici v zdravstvenem oziru res staroveške razmere. Pozimi vdihavamo smrad od naših zastarelih peči izpred Noetovih časov, poleti pa vročino, ki je neznosna, ker ni skrbljeno za zračenje tako, kakor to zahtevajo moderni predpisi o skrbi za delavčevo zdravje. Papirno delavstvo. Z Goričan pri Medvodah. Danes Vas pa prosim, gospod urednik, za nekoliko večji prostor v »Naši Moči«. Namen mi je, da malo »po-peglam« naše vrle gospode, ker se mi zdi, da so vendar malo »preveč uljudni« naprani svojim podložnim trpinom. Snega in blata je bilo letos po tovarniških dvoriščih in okoli njih do kolen, morda ga radi stavke niso pustili odstraniti. Gospodje vedno tarnajo, kako slabo gre tovarni; mislite si, ti reveži-zadružniki so s pomočjo naših žuljev — naredili samo en milijon čistega dobička! Sedaj je vode dosti, vse tovarne v polnem teku; 'radovedni smo, če ostanejo gospodje mož-beseda in izpolnijo svoje obljube? Cuje se. da nas misli zapustiti dični računovodja ali kakor se sam imenuje, baron šef; no, čas bi že bil, saj človek kmalu ne bo vedel, kdo je pravi ravnatelj. Mož je začel celo papir barvat in tehtat učit; službo nočnega čuvaja prevzeti. Gospod ravnatelj je pa celo v nevarnosti, da ga izpodrine. V sredo, 24. marca, je peljal nek voznik s težkim vozom in parom koni mimo naloženega papirja, kjer je na gotovih krajih komaj en meter prostora; tako je zadel v nek zavoj papirja in napravil celih 80 vinarjev škode. Da te navlake gospod ba-ron-šef ne vidi, je popolnoma resnična, gotova stvar, akoravno vsak dan najmanj desetkrat stika tu okoli. Tu je pa opazil malenkostno škodo, za kar pač ne more biti odgovoren voznik. O joj, to je bilo vpitja, da bi človek res mislil, da se bo vsak čas tovarna podrla. Gospod naj se to odvadi, če ne, zna še večkrat požreti par gorkih, ker delavstvo živi v času krepkih organizacij in se ne bo dalo za borni, z znojem in krvjo prisluženi kruhek tako terorizirati. — Naj omenim še nekaj glede volitev v delavsko zavarovalnico. Prav zadnji trenutek je dal naš vrli Kop glasovnice nekemu delavcu, nikdo ni vedel, pri čern da smo. Spekli so hitro za kandidata nekega Tometa. Ta možakar pa pravzaprav ne pripada nobeni stranki; toliko vemo, da se boji cerkve, pač pa sta »Narod« in »Gorenjec« njegova dušna paša. Volili so ga samo njegovi delavci in par nevednežev. Morda zato, ker rad čez prste pogleda, če se kdo od »slabosti« za stole prijema, ker je malo preveč Kolenčeve »vodke« zavžil? Tome pač ne more biti ponosen na bornih, s silo priborcnih štiri- deset glasov. Franc Gomilšek je dobil 98 glasov. Zmagal pa je naš vrli tovariš Jeriha, kateri je dobil 138 glasov. Stavkokazi niso volili, izvzemŠi enega, in pa Tometa. — Delavci-tova-riši, stojmo krepko v boju zoper one, ki nas hoičejo zatirati; naznanite takoj vsako stvar »Naši Moči«, ker le ona se postavi nepristransko za naše pravice; podpirajte in pridno naročajte »Našo Moč«. »Ne boš zatiral nas, • . pohlepni krvoses, naj čuje mesto, zadnja vas: Boj tebi! ker bratje smo zares!« Delavec. Prometna zveza. Poziv! Vsi člani »Prometne zveze« se s etm opozarjajo, da izroče svoje društvene knjižice društvenim blagajnikom, ker so se pravila nekaj izpremenila, da dobe popolna pravila. Podržavljenje južne železnice. Po podr-žavljenju čeških železnic je mogoče, da se pri-čno pogajati tudi s podržavljenjem južne železnice. Ker ima glede na podržavljenje južne železnice besedo tudi Ogrska, vprašanje ne bo tako hitro rešeno. Pogajati se prične vlada z južno želejnico že letos. Grda socialnodemokraška laž. Z veliko gorečnostjo agitirajo sedaj socialni demokrati z lažjo, da plačujejo mnogo višje mesečne doneske člani »Prometne zveze«, kot pa jih plačujejo socialni demokratje v svoje železničarsko društvo. To pa je velika in grda laž, ki ima namen slepiti tiste železničarje, ki ne bero časopisov ali se pa sploh nič ne brigajo za društva. Mesečni donesek je pri socialnih demokratih 1 K 20 v, pri »Prometni zvezi« pa le 70 vin., torej za 50 vin. manjši kot pa pri socialnih demokratih. Za teh 70 vin. pa dobe člani časopis, pravim varstvo in ob času nesreče tudi podporo. Pri socialnih demokratih pa za 1 K 20 vin. ne dobe ničesar. Res pa je, da je pri »Prometni zvezi« mrtvaščina, t. j. da se pobira od članov za vsakega umrlega uda ali soproge od članov po 5 vin. mrtvaščine, da dobe zato nasledniki pokojnika ali pokojnice 200 K mrtva-ščine. K mrtvaščini pa pristopi vsakdo le po svoji lastni volji in ga k temu nikdo ne sili. Ni Potreba, da bi bil član društva tudi član mrtvaščine. Mrtvaščina je dobrodelna naprava, h kateri se nikogar ne sili. Med tem, ko pri »Prometni zvezi« plačujejo mesečno le 70 vin., pri socialno demokraški organizaciji pa 1 K 20 vin. mesečno, je »Prometna zveza« izplačala že nad 200.000 K svojim članom, kar socialni demokratje ne morejo reči o svoji organizaciji, dasi-ravno že obstaja 20 let. Socialni demokratje imajo preveč voditeljev in denar gre tudi skozi preveč rok. y Za penzijoniste pri državnih železnicah. ■hic 16 marca je bila pri železniškem jji finančnem ministrstvu deputacija odbora starih pen-zijonistov in provizionistov državne železnice. Deputacija je prosila ministra, naj se penzija starih uredi po načinu za mlajše penzijoniste. Deputacija je jasno narisala ministroma današnji draginjski položaj, na kar sta se oba ministra izrekla, da hočeta podpirati želje starih penžijonistov. Posebno finančni minister je obljubil, da bo tako toplo, kakor je svoj čas podpiral želje za izboljšanje uslužbencev državnih železnic, podpiral tudi te želje in prošnje. V istem smislu je zagotovil svojo pomoč deputa-ciji tudi železniški minister. Oba ministra pa sta zahtevala, naj penzijonisti in provizionisti v tem smislu vlože še en memorandum. Nov memorandum je bil vložen že 19. marca. Še isti dan popoldne se je ta deputacija tudi predstavila samim strankam v državnem zboru in pro-r Peputacija je kazala na veliko c sc no, ki vlada v vrstah starih penzionistov m provizionistov. Mnogokrat so te stari ljudje, ki so svo;e življenje žrtvovali za državo primoram prositi pomoči pri dobrih ljudeh’ ke-Penzija oziroma provizija je tako majhna ’da ž »io ne morejo živeti. Povdarjali so tudi, da je rcmogo teh penzionistov bolnih in da so’v postelji, a da vsled revščine ne morejo poklicati zdravnika in si kupiti zdravil. Penzionisti in Provizionisti so pričakovali, da bodo dobili izboljšanje svojega žalostnega položaja že v ju-bile nem letu. A nikdo se ni takrat zmenil za stare državne veterane-železničarje. L. 1906. so penzionisti prvikrat vložili prošnjo za izboljšanje, a od takrat je že stotine teh starih mož umrlo, ker smrt je pri teh ljudeh, ki uživajo za svojo zvesto službo, le revščino in lakoto, zelo domač gost. Naj se jih država hitro usmili in priskoči na pomoč zdihujočim in stradajočim zvestim državljanom in uslužbencem in naj jih ne pusti živeti tako slabo življenje. Odprava prvega razreda pri osebnih vlakih na Nemškem. Prusko - Heška železniška uprava je naročila vsem direktorjem v teh krajih, naj prično polagoma opuščati prvi razred pri osebnih vlakih. Ta odredba je posledica tega, ker so upeljali davek na vožnje listke, ki je precej visok. Vsled tega so se pričeli potniki voziti bolj v nižjih razredih in opuščati skoro popolnoma prvi razred. Glavni občni zbor »Prometne zveze« se je vršil v ponedeljek, dne 5. t. m. na Dunaju. Navzočih je bilo okroglo 120 delegatov. Predsednikom društva je bil izvoljen Schwab. Občna zbor je imenoval za častna člana gospoda državna poslanca dr. Benkoviča in Jožefa Gostinčarja. Okno v svet. Državni zbor je v zasedanju od dne 10. do 26. marca rešil celo vrsto nujnih zadev. Tako je dovolil vojaške novince za 1. 1909. in pa pooblastilno postavo za sklepanje trgovinskih pogodb z nekaterimi balkanskimi državami. Najvažnejši zakon pa je zakon o živinskih kužnih boleznih, vsled katerega bode država povra-čala škodo za po kužnih boleznih poginjeno živino. Seveda so tudi zelo strogi predpisi za pri-javljenje takih bolezni. Zakonski načrt za starostno zavarovanje se je izročilo iznova za to voljenemu odseku. Tudi poslanci S. L. S. so vložili iznova več predlogov, tako Gostinčar za znižanje železniške vožnje za delavce in uradne sluge. Za zidavo železnice Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija. Podržavljenje ceste Logatec-Idrija. Dr. Krek: Zidanje'železnice Kamnik-Polzela in dr. Šušteršič predlog o, podržavljenju notarijata, spremembi društvenega zakona 4n za slovensko univerzo. Dr. Benkovič pa je izorčil celo vrsto predlogov glede izboljšanja razmer železničarjev in rudarjev. Zborovanja so bila mirna, češki radikalci so le v prvi seji nekoliko vpili proti ministroma Binerthu in Haertdlu. — Dne 26. marca je šla zbornica na velikonočne počitnice, ki bodo trajale približno do 20. ali 25. aprila. Iz rdečega cvetljičnjaka. Dunajski volivni imenik. Za časa zadnjih deželnozborskih volitev na Dunaju so zagnali sociji velikansk vrišč radi volivnih imenikov, češ, da je na tisoče volivcev izpuščenih. Mi bi o tej stvari ne pisali, ako bi tudi »Rdeči prapor« te stvari ne pogreval. Poslanec Bielohla-wek je namreč vložil na ministra za notranje zadeve interpelacijo, v kateri se jasno dokazuje, da je vse to, kar »Arbeiter Zeitung« in za njo drugi listi pišejo, vse izmišljena laž. Tako so n. pr. vpili, da bodo vložili tisoč tožb radi volivnih imenikov. Vložili so jih le 70. Od teh go jih 40 umaknili. In le v dveh slučajih se je dokazalo, da so bile pri sestavi imenika pomote. H koncu vpraša Bielohlawek ministra, ali je pripravljen braniti dunajske mestne oblasti pred socialnodemokraškimi lažmi in z odgovorom poučiti »sodruga« Seitza, da je to le rdeči manever, ki naj bi zabranil mnogoštevilno odpadanje delavstva od socialne demokracije. Toliko v poduk i »Rdečemu praporju«. Rdeči teroristi na Nemškem kakor tudi v Avstriji se hudo jeze, da je neko katoliško društvo v Neumarktu na Nemškem vpeljalo neko katoliško glasilo obligatno med svoje člane. Kdor ni naročnik tega lista, ne more biti član društva. Rdeči bratci pa ne pomislijo, kako sami delajo in da jim *ni prav nič na tem, da vržejo iz dela vsakogar, ki ne pripada njihovim organizacijam in ni naročnik njihovih „Šmirblatov“. Pritem pa prav nič ne vprašajo, če je dotičnik morda družinski oče in če ta družina morda strada. Poglejte le kako vi terorizirate po železnicah in tovarnah Pa ni vam dosti samo to, da zahtevate od vsakogar visoko tedensko ali mesečno članarino in tudi še naročnino za razne liste, zraven tega še pobirate obligatno prispevke za razne fonde, ki jih je polno, o katerih pa nihče ne ve in računov ne vidi. Le tiho, ker terorizirate vi, zraven pa še goljufate! Še eden. Vneti agitator »sodrug« Czermak je bil obsojen pri c. kr. okrajnem sodišču v Brnu na dva meseca ječe. Ni nam znano, ali se je š)o za »kašo« ali za kak drug denar. Vendar priobčimo slučaj, da se spozna pristaše oziroma »sodruge« »najbolj poštene« stranke. Fn zopet eden. Leta 1895, dne 18. junija, je izginil blagajnik društva »Deutscher Holzarbei-ter-Verband« »sam Bog ve kam, njega in sodruge pa ni sram«. Za njim so ostali žalujoči delavci. Tudi mi jim izrekamo, sicer pozno, so- žalje in upamo, da so se že davno spametovali in zapustili delavstvo o(ne)srečujočo stranko rdečkarjev. Povsod nazaj! Lepo nazadovanje kaže socialna demokracija v Avstriji in v »blaženi« Nemčiji. Da pa tem ne dela Italija sramote, dokazuje »sodrug«, strankin tajnik, poslanec Mor-gari v sledečih številkah: Leta 1904 je bilo 1320 rdečih krajevnih skupin s 45.800 članovi. Leta 1905 jih je pa bilo le 1208 s 33.900 članovi. Leto 1908 pa zopet kaže lep korak nazaj. Vseh članov je le še 31.600. — Ravno tako, kot število članov pada tudi število dohodkov in — sleparij. Blagajnikom in tajnikom »pri srcu pa jim je hudo«. Priporočamo našim rodbinam KOLINSKO CIKORIJO. PlfuJ|(Dllu3lfgi|tJ|[tPllC}ltOlPllOlluJlfOilE3|JE3itOilčJifCai 99 Dobroznana deželna lekarna pri Mariji pomagaj Ljubljana, Resljeva cesta št. 1 poleg jubilejnega mostu Mr. Ph. Milan Leusteka U 0 0 0 0 0 0 0 0 s 0 0 0 0 0 0 priporoča: Antiseptična Melousine-ustna in zobna voda.................................... Tannochinin-tinktura za lase . . . . Železnato China-vino, velika steklenica Želodec krepčujoče vino, velika steklenica ..................................... Planinski zeliščni sok, steklenica . Odvajalne krogljice, škatljica . . Želodčna esenca, steklenica . . Melousine-mazilo in milo za lica -•50 -•50 1-20 -80 -•50 — 21 -•10 —•35 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A. Lukič M* mm tr£°.eVtV>te □ .,\C*V 1*4 .VCC^V □ *v- Ljubljana Pred Škofijo 19. A. Žibert Ljubljana, Prešernove ulice priporoča mil uliti zalogi čevljev domačega izdellra.