Poštnina plačana v gotovini Štev. 13. Mesečna priloga ,.N0VE DOMOUUBOtfE PODOBE". V Ljubljani, dne 1. aprila 1925. Leto I. NOVI Izhaja vsako arcdo oh 6 zjutraj. — Cena 38 Din za colo leto. — Za inoitmslvo 60 Din. — Posamezna Številka 1 Din. — Vinsciatnem dv!u vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. ELmiH. Z. ffi Spisi in dopisi se pošiljajo Uredniltvu »Novega Domoljubu, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravnittvn Noye£* , S Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulic«. j Dve politiki. V narodni .skupščini je imel velik go-ior Pavlo Radič. Pavle Radie je sedanji voditelj hrvatskih Radičevcev — zakaj Stjepan Radič je zaprt. Pavle Radič je govoril v imenu samega Stjepana Radiča, ki ga je za ta govor izrecno pooblastil. Govoril jc dve uri in ne samo cela zbornica — cela Jugoslavija in lahko rečemo; cela Evropa je z veliko napetostjo poslušala njegov;« izvajanja. In kaj jc govoril? Če i/, vseh govorniških okraskov izluščimo jedro, jc rekel Pavle Radič to-!e: Bratje Srbi! Nismo tako hudobni, kot vi mislite, temveč smo zelo pridni in hočemo še bolj pridni postati, kot sino bili. In da vam to dokažemo, se danes odpovedujemo svojemu dosedanjemu programu ter bomo začeli delati drugačno politiko. Doslej smo bili republikanci, od sedaj naprej hočemo biti roonarhisti, do-:.!ej nismo hoteli v narodno skupščino, od sedaj naprej hočemo ostati v Belgradu; zvezi s kmetsko internacionalo in boljše-viki \ Moskvi st odpovedujemo in vidov-etaosko ustavo priznavamo, čeprav na:o v marsičem ni všeč. Lepo vas prosimo, ne vrzite nas iz narodne skupščine. Nam je popolnoma prav, da so Hrvatje končno prišli do nekega spoznanja, da je politika, ki sc je pravi /. glavo skozi zid, neumna. Vendar nam se zdi to-lc: Zakaj pa niso tega naredili že pred 5 leti? Ali »o skozi pet let zalo z vso silo vihteli bojno sekiro proti Belgradu, proti monarhiji in za federativno deljačko hrvatsko republiko, da sc danes na kolenih pred g. Pašičcm vsemu temu odpovedujejo? Čemu pa je bilo potem v vseli 5 letih toliko trpljenja, ki. ga je prestal hrvatski tiarod, pa tudi slovenski vprav radi *o skrajnosti nerodne hrvatske po'itike? Ko bi Hrvati; takoj prvič prišli v Belgrad ter ■c tja tako zvesto držali, kot se ga danes oklepajo in ko bi že takrat povedali, da ne bodo pulili za republiko, bi bila Janes država urejena in sicer v veliko holj hrvatskem in slovenskem smislu, kot pa moremo pričakovati v bližnji bodočnosti. Politika, ki jo delajo Hrvati že vsa leta, odkar smo v Jugoslaviji, je politika kolebanja in mahedravosti, politika brez mozga in hrbtenice. Danes grizeš, jutri ližeš, danes rane sekaš, jutri jih šivaš, da-nek preklinjaš, jutri blagoslavljaš isto stvar. Povdatjamo; prav j<», da Hrvatje svoje usodepolne politične napake popravljajo. Bolje jih je odstraniti kot pa trdovratno v njih vztrajati. Toda način, kako svoje napake popravljajo, je mahedravost, ki je pri hrvatski politiki zadnjih let naravnost bolestna. To znači, da ni resna politika. Neresna, mahedrava in koleba-sta politika brez jasno določenih ciljev koncem koncev vedno tepena. Hrvatje bi po svoji številčni moči lahko imeli vse drugačno vlogo v državi, ko bi nc bilo take mahedravosti v njihovi politiki. In kaj so Hrvatje dobili za to, da so se na najbolj poniževalen način vrgli na kolena prod Pašiča in njegove korupcio-riistične prijatelje? Da so jim potrdili samo eno tretjino mandatov, druge so raz- j veljavi:!, doloma pa potrditev odložili na dan sv. Nikčla. Drugega pa prav nič. To je plačilo za politiko kolebanja, mahedranja, nezrelosti in neresnosti. Pa poglejmo politiko, ki jo vodi že skozi pet let SLS. Jasen program; hočemo avtonomijo v okviru Jugoslavije. To se pravi: slovensko ljudstvo naj si samo daje postave, naj samo sebi in za sebe plačuje davke, naj samo odloča o svojih kulturnih zadevah, naj samo nastavlja svoje uradništvo •— skupnega s Hrvati in Srbi pa naj bo toliko, kot jc za enotnost in moč države nujno potrebno. Ali je Jugoslavija monarhija ali republika, lo vprašanje za enkrat ni važno — glavno je, da odločuje vsak narod sam v lastnih zadevah. Brez aVionoiiiije pa bo slovenski narod kulturno in gospodarsko obubožal. Ker pa vidovdauska ustava tega ne priznava, jo je treba izpretneniti. To ie bila politika SLS včeraj, je danes in ho jutri, dokler se slovenskemu narodu ne dajo pravice, ki mu gredo. Jasno in natančno določena politika brez oklevanja in mahedranja. Vprav radi te jasnosti, odločnosti in neotnajnosti je politika SLS polagoma prekvasila mišljenje vseh drugih strank v Jugoslaviji; da je namreč treba iskati sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi. Le o načinu in dalekosežnosti tega sporazuma so mnenja še zelo različna. Slovenski ljudski stranki vprav radi njene značajnosti ni treba dajati nobenih ponižujočih izjav, zakaj vsakdo pozna njen program, kot bi ga imel na dlani. In baš radi te načelnosti uživa SLS v narodni skupščini toliko spoštovanja, zlasti pri Srbih, da so bili kljub največjim naporom žerjavocev vsi mandati SLS na Štajerskem in v Ljubljani potrjeni — da, radikali so prisilili dr. Žerjava, ki je predlagal in zahteval razveljavljenje polovice mandatov SLS, da je moral glasovati za potrditev. Taka značajua, odločna iu jasna politika brez kolebanja bo tudi prej ali slej zmagala, čeprav moramo žal pripoznati, da je baš mahedravost hrvatske politike, kar so centralisti izvrstno izrabili za svojo koruptno politiko, ta boj znatno zavlekla v bodočnost. „WMM ODTEHTA SVOJI KAKOVOSTI vae manjvredne, cenej ia iskalke. DOaiT« OA V VSAKI TRGOVINI. I1 DedogKi v nar. skupščini. Najbolj pomilovanja vreden mož v narodni skupščini pretekli teden je bil minister dr. Žerjav. Na govor g. Smodeja, ki je razkrinkal v skupščini vso globino korupcijskega smradu v slovenski liberalni stranki, je dr. Žerjav skušal odgovarjati ter preprosto rekel, da ni res. Tedaj pa jc g. Smodej pokazal sodne spise — in ubogi dr. Žerjav je samo pobledel in utihnil. O grdi kupčiji Turn-Taxis pa nista hotela govoriti nc Žerjav ne Pribičevič kljub temu, da so ju naši poslanci neprestano pozivali. Srbski pristaši liberalne stranke so bili radi dr. Žerjava v silni zadregi ter ni niti ede-t odprl ust, da bi ga branil, razen Pribičeviča, ki je pa skušal bolj sebe prati ko d^. Žerjava. Skupščina je razpravljala o potrditvi poslanccv. Vse se je sukalo okrog hrvatskih mandatov. Ob tej priliki so veliko govorili Hrvati. Zlasti sta značilna govora radičevcev dr. Šuperine in Pavla Radič3. Dr. Šuperina in Pavle Radič sta se na naravnost za hrvatski narod ponižujoč nj.či.n opravičevala radi dosedanje radi-č- vike politike ter slovesno izjavijala, da sc bo ta politika od sedaj naprej čisto iz-prenenila. Jr. Šuperina je izjavil: ^Pokazalo se je da republikaosivu in republikanski obliki v naši državi ni mesta. Zato smo se brez vsaki 1 p:rr.islekov odrekli republika a: mu in brez pridržka sprejeli in spre-jeuiauio monarhizem.« Dalje je razlagal, da so Hrvatje, Srbi in Slovenci — en na-rcolj je pa še slabo za na novo pri-Alega človeka, ker se ue more prav nič razgovoriti in izvedeti. Slovencev namreč tukaj do lanskega leta še poznali niso. Se dobi tu pa tam kak Iius, Šved, Nemec, drugo je vso angleško. Nikjer pa ne čujemo tako lepega in nam tako priljubljenega slovenskega jezika. Človek je tukaj prisiljen učiti se angleščine, kar pa ni prav lahko, posebno če je trde glave. Precej veliko je tudi rume-nopoltih Kitajcev in črncev. Večkrat se pa naleti na popolnoma necivilizirani narod Indijancev, kateri so silno nevarni življenju belokožca. Z dolom je bolj slaba, posebno v sedanjem zimskem času je silno veliko ljudi brez dela. Po gozdovih je velik sneg in pa tudi precejšen mraz od 40—70 stopinj pod ničlo onemogoča delo. Jam in tovaren je pa v Kanadi prav malo, pa še tiste so ponajveč že izčrpane. Največ dela je po farmah; to seveda je pa samo v letni sezoni. Plača je pa tam zelo nizka posebno za našega človeka, ker ne umcje delati tako, kot tukaj in pa tudi razumeti in pogovoriti se ponavadi ne more. Silno težko in skoro bi rekel smešno je nekaj časa, dokler prav nič ne znaš govoriti. Namen t(1ga dopisa je poučiti, da bo lahko vsak vedel, kdor namerava potovati v Kana- do. Nobeden naj ne misli, da jo tukaj vse medeno, ker povsod se le s težkim delom in zdravo pametjo da kaj zaslužit, z lenobo ni nič. Kakor sem čul, ako je resnica, nameravajo nekateri celo kmetije prodati ali popustiti in priti sem v Kanado. Ali jaz bi jim svetoval ostati doma in malo bolj ceniti svojo rojstno grudo. Ne bom odsvetoval vsakemu. Ako ni kateri res ne more preskrbeti dostojnega življenja v bodočnosti in ako ima zagotovljeno delo ter da seboj prinese še kaj drugega poleg pridnih rok, naj le pride, ako mu jo sploh dovoljeno. Najlepše pozdrave vsem bralcem Domoljuba posebno fantom in dekletam in najvese-lejše velikonočne praznike ter obilo zabave pošiljava: John Modic, doma ia Goričič pri Cerknici in John Branisalj, Dolenje jezero. d Trboveljska premogokopnn dražba, ki je v rokah inozemskega kapitalu, je dobila večino delnic Slavenske banke. Tako bo sedaj tudi ta banka prešlu v tuje roke. V Ljubljani kmalu nt; bo nobena liberalna banka več v slovenskih rokah. Tako zna dr. Žerjav nacionalizirati«. d Uspehi moderne šole. V srednjih šolah v Sarajevem pade v nekaterih razredih do 90 odstot. in več dijakov. Vzgoja je namreč v vsakem ozira svobodomiselna, zato tako >ogromni: uspehi. d Obsojeni radičevec Roman Beude. Na Štajerskem je bil obsojen gori imenovani pristaš takozvane republikanske stranke (ki je kakor znano sedaj republiko pustila na cedilu) radi razžaljenja kralja na 3 leta zapora. Mi nesrečneža obžalujemo, da se je izpozabil in prišel v nasprotji z zakonom, toda ne razumemo, kako naj bi bili tega krivi pristaši naše stranke. Zadnja številka »Slovenskega republikanca« (ki rta bo Radič najbrž sedaj ukazal prekrstiti v vmonarhista«) piše, kako da so klerikalci preganjali ubogega Beudeta. Mi ugotavljamo, da je Beude začel v listu »Murska Straža« boj proti SLS, ko ni dobil podpor za list, katere je zahteval. Zato se je mož obrnil in šel za Prepe-luhom in Radičem ter prišel po tej poti v triletno ječo, Če pride k nam gospod, ki je napisal napad na SLS, lahko pogleda pisma, ki pričajo, kako se spreminjajo politične barve gotovih ljudi. d 650 železniških nesreč je bilo v zadnjih šestih letih sa mo na progi Brod—Si-sak na Hrvatskem. Tračnice, ki vzdrže samo 20—25 let, so namreč že stare 35 let. Centralizem je — kakor se vidi — v vsakem ozira sijajna iznajdba. d Smrt rojaka v Ameriki. 7. marca t. 1. je umrl po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti v Elly. Min., 34 letni Jakob Z u j e c, doma iz Vel. Račne, žup: nije Kopanj na Dolenjskem. V Ameriki je bil 12 let. Zapušča v Ameriki sina, 2 brata in 1 sestro, doma pa starše, 6 bratov in 1 sestro. Pokoj njegovi duši. dNagloma je umrl tovarnar in trgovec z usnjem g. Ivan Rakovo iz Kranja. Peljal se je na obisk k svoji hčeri 1! Tržič, kjer ga je zadela srčna kap in j« bil takoj mrtev. N. v m. p.l d Centralistične davkarije ali: kaj s« pravi, če je nad davčnimi uradniki gospodar belgrajski centralizem, ne pa ljudstvo. Za 1.1923 je bilo Sloveniji določenih' 48 milijonov dinarjev davkov, da jih mora plačati. Naši davkarji so iztirjali 10Q miljonov dinarjev. Za 1. 1924 je bilo določenih 67 milijonov dinarjev, iztisnilo se jih je pa 101 miljon. To je za eksempel brezverski Domovini, ki vedno kriči, da so Slovenci v paradižu. Utopljenca starega 40—45 let je prinesla Ljubljanica v sredino Ljubljane, Truplo je moralo ležati že kake tri tedna v vodi. d Nesreča s petrolejko. V celjski javni bolnici je umrl dne 20 marca Frana Renier, posestnik v Podplatu, 67 let star. S petrolejko v roki je šel 18. marca pregledovat gospodarsko poslopje. Pri tej priliki je paael tako nesrečno, da se mu je petrolejka razbila. Vnela se je slama in njegova obleka. Vsled opeklin so ga takoj odpeljali v celjsko javno bolnico, kjer je nudim ranam kmalu podlegel. Naj v miru počiva! d Sreča t nesreči. V petek popoldne sta so vadila dva letalca na novosadskem letališču. Z letali sta se dvignila že okoli 200 metrov visoko. Vsled nespretnega manevriranja z aparati 3ta pa trčila drug ob' drugega in padla na tla. Letali sta popolnoma potrti, letalca pa sta ostala nepoškodovana, ker sta oba padla na visok kup slame. d Roparji v mlinu. Na Jeranovem pri Mekinjah sta se neko nedeljo v hiši Jakoba Sitarja, pokazala dva mlada roparja. Doma je bila samo Sitarjeva sestra. Zagrabila sta sestro ter ji nastavila revolver na prša, da naj pove, kje je denar. Ta seveda ni povedala, nakar je eden stražil sestro, drugi je stikal po hiši ter razbil skrinjo, v kateri je bilo res do 10.000 Din denarja. Pa ga ni našel. Medtem pa je sestra ušla, skočila v sobo ter začela klicati ua pomoč. Roparja sta pobegnila, ne da bi bila kaj odnesla, pač pa sta napravila nekaj škode. d Žrtve ljubosumnosti. Preteklo sredo se je dogodil v Framu pri Mariboru strahovit zločin, ki je zahteval dve človeški življenji. Posestniški sin Peter Lešnik je imel že deset let l jubezensko razmerje s posestniško hčerko Štefko čerič. Oba ljubimca sta bila stara že krog 30 let Zadnje čase je Lešnik s strahom opažal, da postaja Štefka napram njemu vedno bolj hladna. Polotila se ga je strašna ljubosumnost, ki je bila tudi povod njegovemu zločinu. V sredo je Lešnik popival popoldne v gostilni g. Hogenvvarta. V gostilni se je nahajal tudi neki Stern, ki je prišel k Lešniku in mu ponudil piti. Med pogovorom pa je Lešnik nenadoma potegnil samokres ter ustrelil Sterna v prsi; ranil ga je smrtno in nesrečnež je kmalu izdihnil. Najbrž je ustrelil Lešnik Stema, ker je sumil, da je ljubimeo njegove Štefke. Po zločinu jo pobegnil v vas Varte, kamor bi morala njegova ljubica priti, ker je bila botra pri krstu nekega otroka, V Vartah je opazil v Rožmanovem sauunosuiku neko žensko, in mislec. (ia Je to Štefka Čerie, je kar brez pomisleka streljal na njo. Še le ko je njegova žrtev ležala na tleh, je opazil, da se je strašno zmotil. Ranjeno dekle ni bila Štefka, ampak Ciia Kotnik. Videč svojo zmoto, se je sodil sam. Prestrelil si je srce ter sc zgrudil na mestu mrtev. Cilo Kotnik so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so ugotovili, da njene rane niso nevarne. Strašna žaloigra, ki se je odigrala v Framu, je vzbudila med prebivalstvom veliko razbunijenje. d Iisledeni vlomilci. V noči 1. februarja t 1. je bilo na kolodvoru Trbovlje vlomljeno v vagon ter ukradeno 78 kg usnja, v vrednosti 30.000 K. — Dne 28. marca pa sta orožniška kaplara Josip Ogrinc in Anton Čopi v Trbovljah z požrtvovalnim delovanjem storilca, dva železniška delavca v Trbovljah, izsledila ter našla v stranišču in pod podom kozjega hleva zakopano ukradeno usnje. d Dolga blaznost. Te dni je umrla v Belgiji bivša inehikaiiska cesarica šar-lota, vdova po nesrečnem cesrju Maksimilijanu, ki so ga 1. 18(17 ustrelili. Radi izdajstva, ki so zagrešili nad njenim 1110-fcem, ki ga ie zelo ljubila, se ji je omračil um že l. 18(57, in sicer še preje, preden so ji moža ustrelili, za kar pa ona ni nikdar {vedela. Blaznost je nepretrgoma trajala 5S let. Ub času vojske so iraneoske in oemš-ke armade čisto tiho in neopazeno korakale mimo njenega gradu, tako da jo tudi svetovna vojska n<-opaženo .sla mimo nje, Smernica, ta lepa in nežna cvetka, ima v vseh svojih delil) dva strupa. Eden (convalhtmarin) povzroča slabost in škoduje srcu, druga (ccnvallarin) pa povzroča drisko. Imeti v ustih ali grizti karkoli od šmarnice ni priporočljivo. d Pevec. Ravnokar je izšla v ponmo-ženi obliki 3. 4. številka tega pevskega lasila z naskdnjo vsebino: Premrl: Dr. osip Cerin. (Korec.) — H, Svetel; Pevec in razvoj zborovske glasbe. .— M. Bajuk: Narodna pesem v sekiricah. (Dalje.) — V, VoJopivec: Nekaj o tamburicab. — Jak. Aljaž; Pevski spomini. (Dalje.) — Naši zbori. — Vestnik P, Zii-Nove skladbe. — Iz glasbenih listov. — Kronika. — Glasbeua priloga prinaša dve nagrajeni skladbi V. Vodopivec: Noč na Adriji. — P. II. Saitner; K polnočnici. — Pevec se naroča pri upravi, Miklošičeva cesta 7 v Ljubljani. Priporočamo ga vsem ljubiteljem lepega petja. MED BRATI IN SESTRAMI. Sveti gaji na Goriškem. Na Goriškem so ustanovili društvo, ki bo po vseh gorišk h gričih, kjer so se vršili boji, zasadilo gozdiče imenovane «svete gaje«. Vojno ministrstvo je v ta namen prispevalo 10.000 lir. Na Vrhu sv. Mihaela so te dni že pričeli z nasadi. Pokrajnski zbori (deželni zbori) v Italiji. Italjijanska zbornica je te dni rešila zakonski načrt o pokrajinskih zborih in upravnih pokrajinskih odborih. Spomenik pok. dr. Gregorčiču. Na itandrežkem pokopališču je napravil goriški stavbenik Josip Mozetič na lastne stroške betonirno grobnico za pokojnega dr. Gregorčiča. Truplo pokojnika so v nedeljo prepeljali v novo grobnico. Odločen nastop poslanca dr. Besednjaka za pravice Slovencev na sodišču. Ob priliki razprave o proračunu v italijanskem parlamentu se je oglasil k besedi tudi slovenski poslanec dr. Besednjak. ki je ostro grajal zatiranje slovenskega jezika nn sodišču. Minister za pravosodje je namreč ukazal, dn se mora na vseh sodiščih na Goriškem razpravljati italijanski, Poslanec Resednjak je kazal na škodljive posledice te odredbe, ki jih ne bodo občutili samo Slovenci, ampak tudi ugled sodnikov, ki ne razumejo jezika strank. Seveda je našel pri italijanski večini le gluha ušesa. Z:i pravice vojnih oškodovancev. Italijanska vlada je svoje čase obljubila, da bo vojnim oškodovancem izplačala vso prijavljeno škodo. Tegn pa še do danes ni i>ovsem izpolnila. Zato je te dni kmctfiko-delavska zveza priredila na Goriškem mnogo i-hodov, na katerih s o sprejeli tozadevne resolucijo., ki so jih pos'nli vladi. VOJAŠKE ZADEVE. Vprašanje. Letos poj Jem prvič na nabor. Oče mi je umrl leto 1!>16. mati pa leta 1923. štiri sestre so vse od doma. Oče je služil pri vojakih 4 leta. Imam hišo in nekaj zemlje? J. K. I). Odgovor. Pravic? do oprostitve vojaške službe nimate, pač pa imate kot sa-mobranilee pravico do skrajšanega roka. Vprašanje. Jaz sem rojen I. 1004 in sem potrjen k pešadiji. Starejši brat, ki jo roji-u 1. 1903 služi pri mornarici. Dalje imam še dva mlajša brata, ki sta rojena i. J90G in 1909. Oče, ki je rojen 18G3 je služil polni rok in ni sposoben za delo. Direktnega davka plačujem 20 Din. Ali imam pravico do oprostitve, ali vsaj do skrajšanega roko? F. H. K. Odgovor. Za oprostitev nimate pogojev, pač pa imate pravice do skrajšanega roka, če sta »Iva iz Vaše družine t. j. brat in oče pred Vami služila polni rok. Vprašanje. Rojen sem 1. 1904 in sem bil pri prvem naboru začasno za nesposobnega spoznan. Ali bi šel lahko prostovoljno k vojakom? Kam naj se obrnem? A. P. U. Odgovor. Če ste lc začasno nesposoben, pridete letos itak zopet na nabor in če boste spoznani sposobnim, ne bo treba prositi za prostovoljni vstop v vojaško službo. Sicer pa je za vse enake prošnje pristojno poveljstvo vojnega okrožja. Vprašanje. Sem najstarejši sin in rojen 1. 1905 ter pojdem letos na nabor. Oče je rojen 1.18G8, mati pa 1880, brat je star 14 let, dve sestri pa 18 in 16 let. Neposrednega davka plačujemo 7 Din. Ali bom na podlagi teh okoliščin mogel dobiti skrajšan rok? Kaj moram storiti? F. B. V. Odgovor. Ker brat ob Vašem naboru Se ne bo 17 let star, imate kot prvenec pravico do skrajšanega roka. Tega Vam določi naborna komisija na podlagi podatkov o Vaa, ki morajo biti razvidni iz rekrutnega »piska, ki ga je sestavil župan. w— w POLITIČni • ZRPISKI gfe_^fe_^ Klerikalizem naših samostojnežev. Samostojna kmetijska stranka ne more živeti brez duhovnikov. V vsaki številki so iih primerno spomni. V 15. številki letošnjega leta jih kmetijski list kar petkrat počasti; enemu posveti kar dve koloni drobnega tiska. Pepčkom, ki jim vse verjamejo, pa seveda zraven dopovedujejo, da niso proti duhovščini! Le kaj bi ti reveži pisali, če ne bi bilo duhovnov! Ali niso ti ljudje najhujši klerikalci, ko kar naprej govore in pišejo o črnili suknjah? p V velikanski zadregi je Prepeluhov »Republikanec*. Odkar so Radieevci, ki so na Kranjskem kandidirali Prepeluha, zavrgli republiko ter se odločno zavzeli zu monarhijo, ne ve Prepeluh, no kam ue kod. Izpremeniti bi moral vnovič ime svojega časopisa, da bi se glasil: »Slovenski mo-narliist . Dalje bi moral na vse pretege za-govarjati monarhijo ter preganjati republi-kanstvo. Vse to pa je težko, tako silno težko. Kaj porečejo ljudje. Id vprav zaradi republikanstva volili Prepeluha in izvolili na Štajerskem tri Radieevce. Za tu se je Prepeluh v svoji veliki zadregi zatekel k najbolj običajnemu časnikarskemu sredstvu, da zakrije strahotno zadrego: zabavljanje na klerikalce, da se vse kadi in ne v tej megli ne vidi smešna zadrega g. Pro-peluba. No, pa še tako gosto zabavljanjo ne more zakrili nesmrtne blamaže, ki jo je doživel g. Prepeluh s svojim halo-republikanstvom. Politična ueznačajmrst še nikdar ni spoštovanja vzbujala. p Se ena prošnja. Bivši »Republikanec« in sedanji Monarhist« Radičeve podružnice v Sloveniji piše o volivnih nasiljih in protizakonitostili, ki jih je zakrivila SLS pri teh volitvah. Naj bo gospod tako dober in nam jih našteic in seveda tako določno, da ga primemo primerno za predolgi jeziček. Korajža velja! Izza plota mečejo kamenje Ie strahopetni otroci. Vprašanje. Moj drugi sin jo bil vpoklican 18. marca. Sem vojna vdova s 6 otroci. Moj mož je služil pred vojno 3 leta in v vojni, kjer je zbolel in umrl; starejši sin, ki je visokošolec služi pri vojakih že 6. mesec, drugi sinovi so pa vsi mlajši in nima še nobeden 17 let. Imam malo posestvo in ne plačujem 20 Din direktnega davka. Drugi sin mi je bil v edino oporo pri posestvu in jo bolan na očeh. Kaj mi je storiti, da bil oproščen? A. F. Odgovor. Vložite prošnjo na komando vojnega okrožja Ljubljana za oprostitev sina kot edinega hranitelja nesposobnih družinskih članov. Prošnji priložite rodbinsko polo, ki jo izda župm urad in potrdilo o davkih. Ako postane vojaški obvezanec za vojaško službo nesposoben, naj se ob priliki nabora javi z rekruti domače občine naborni komisiji, ki bo ocenila njegovo sposobnost in ga nato pridelila v zanj pri; merno vojaško edinico. Vsak tak vojaški obveznik naj prinese s Beboj vojaško izkaznico (vojničko izpravo). nnznmiiFi n Orlovski odsek v Starem trga pri Ložu pri- •edi dne 5. aprila t. 1. telovadno akademijo v Društveni dvorani z bogatim sporedom. K obilni udo-iožbi vabi v Se prijatelje telovadbo in dobre vzgojo mladine — odbor. n Kat. dijaki in dijakinj« kamniškega okraja naj se gotovo udeleže občnega zbora Kamniške podružnice SDZ, ki se vrši Vel. sredo 8. aprila ob pol 2. pop. v Društvenem domu v Domžalah. Zelo važno! n Križna gora. To soboto (28. marca) bosta od 3. popoldne dva spovednika. Po pridigi bo spoveaovanje. V nedeljo (tiha) bosta pa dve sv. maši (ob 6. in 10. uri), spovedova-nje od 5. ure dalje. Okoli 80 oseb lahko tudi prenoči gori vzlic mrazu. Prehrano dobe vsi, kolikor jih pride, pri cerkovniku. Vabljeni ao posebno fantje in zaobljubljeni. n Cepilni tečaj za vinogradnike. Pri državni kmetijski šoli na Grmu (Novo mesto) se vrši v pondeljek, dne 6. aprila enodnevni cepilni tečaj, na katerem se vinogradniki lahko izučijo v suhem cepljenju in stralici-ranju trt. Pričetek ob 9. uri zjutraj. Vstop Pr°Sn Mladeničem-glasbenikomt Pri mestni glasbi v Koprivnici (Hrvatska) bi se imelo namestiti nekoliko glasbenikov. Prednost imajo posebno oni, kateri so vešči več inštrumentov, Kot obrtniki bi mogli tu dostojno živeti. Kateri bi hotel, imel bi tudi priliko se učiti orgle in klavir in splošno. Oni, kateri se zanimajo, naj mi pišejo, katerih inštrumentov so zmožni kakor tudi v kakšni obrli so iz-učeni, a jaz jim na vse odgovorim in objasnim. — Karlo Adamič, mestni kapclnik, p. Koprivnica, Hrvatska. n Zahvala. Podpisani izrekam Vzajemni zavarovalnici svojo zahvalo, ker mi .ie zavarovalnino v polnem obsegu izplačala, kljub tomu, da glede vplačila premije nisem bil poitolnonia točen. Vsled toga nI štejem v dolžnost, da jo vsestransko najtopleje priporoam. Franc Kržišnlk, Zminec pri Skofji Loki. n Konj ali krava, ali fin voa samo za 5 Din, toda ne drugje kot v &t. Vidu pri Stični. Kdor se za to zanima, naj i>a prihodnjo Številka »Novega Domoljuba: natančno pregleda. Pogreša so velik, bel pes, od 21. marca, s temno tigrasto glavo in z dvema lisama na križu in hrbtu. Komu; je kaj znanega o njem, sc prosi, da sporoči proti nagradi Ivanu Zajcu, gostiln., Soteska, p. Dol pri Ljubljani. n Dežnik se je izgubil v sredini Št. Vida nad Ljubljano v nedeljo 22. t. m. zvečer. Posten najditelj se vljudno prosi, da ga odda v trafiki Zakotnik (Št. Vid). V VSAKI PRAimCš HA1DE 35 ZLATO ROG MBLOa iRon DoncpfnB I.TO.1'. ■ W W8WW t MEKINJE. To solnčno leto smo začeli v znamenju žalosti: prve tri tedne je bilo že šest mrll-čev. Zlasti hud udarec je bil za Miklavževo hišo na Zduši, kjer je umrla gospodinja Katarina Potočnik kot žrtev materinskega R oklica in pustila pet nedoraslih otrok. — a prostoru nekdanje cementne tovarne v Mekinjah so danes združene tovarne »Vesna*. »Vesna« si je uredila lani jeseni in to zimo tukaj svoje prostore in se preselila iz kamniške strani, kjer je ohranila le še žago in se na novih prostorih znatno razširila: tako izdelujejo sedaj na enem kraju vsakovrstno moško perilo, na drugem rin-Čice, kljukice za čevlje, kovinaste gumbe in slično blago, na tretjem vsakovrstne škat-Ije in zaklopnice (kartonaža), na četrtem zopet lesene zaboje. Kakor kaie, se bo obrat v kratkem še bolj razširil; že točasno je zaposlenih skupno 52 moči. Vsi tovarniški prostori so bili 4. ntarca t 1. blagoslovljeni. — Zduško graščino z vsem pripadajočim posestvom je lansko leto kupil g. Anton Rebolj iz Preddvora. Prejšnja lastnica je odšla v Nemško Avstrijo. — Izobraž. društvo je imelo zadnjo tri mesece tri predavanja: o Lurdu (skioptično), iz zvezdoznanstva o velikosti in oddaljenosti zvezd itd. ter o novejši iznajdbi: radiotclefouu. V isteui času je društvo priredilo dve predstavi: Pri Hrastovih in Dve teti ter Repoštev; za Belo nedeljo 19. marca pa pripravlja priljubljeno igro »Dom«; fantje pa nameravajo na Cvetno nedeljo uprizoriti igro »Fernando, strah AsturJje«. KRMEL. Tri dni nismo delali. Električni stroj je obstal in žnpm vred vse delo. Take »počitnice« nas rudarje občutno zadenejo. Že itak ae zaslužim« niti toliko — zlasti oni, ki živino samo od tega zaslužka — da bi borno preživeli svoje družine, o obleki pa niti sanjati ae smerno. Nič čudnega. Plačo nam znižujejo na vse mogoče načine. Kaj jim rnari naše lačne družine, kaj raztrgani in bosi otroci, samo da oni spravljajo milijone v svoje žepe. Ali bo kdaj boljše? Gotovo. Kdaj pa? Takrat, kadar bomo zopet vsi eno — takrat, ko bomo združeni v močni in nepremagljivi organizaciji. Vse drugo nas ne reši. Toliko časa pa, dokler bo vlekel vsak na svojo piat, dokter bo pri ras strank in strančicj kolikor je rudarjev in dokler bodo pri ras ljudje, ki za skledo leče prodajo sebe in svoje sotovariše, bo padal po naših hrbtih še hujši bič brezsrčnega kapitalista. Rudarji, zganiino se, organizirajmo sc, združimo se, borimo sa vsi za enega, eden za vse, to smo dolžni sebi, svojim ženam ziasti pa še svojim malim. Veliko sem videl sveta, pri mnogih rudnikih jedel kruh. a z vso pravico trdim, da razmer, kakršne so na Kimeiu, še nisem doživel. Svoje hrbte krivimo, klanjamo se, vse trpimo in mirno prenašamo, nihče si ne upa odpreti ust. Vprašajmo se, aii smo pošteni delavci, ali rimski sužnji in še več kot sužnji? Ako hočemo biti sužnji, polagoma hirati in v cunje zaviti letati ckiojj kot cigančki, potem ostanimo neorganizirani, ostanimo čreda brez pastirja in vodstva. Ako pa hočemo ostati delavci, in sicer za delo pošteno plačani delavci, potem, združimo se, organizirajmo se. Ta misel mora prodreti v vsakega rudarja, in organizacija mo/a izrasti iz aas samih. Tisti, ki ste bili na "Irrasia pred vojsko, ali še veste kako smo bili močni? Močni pa smo bili zato, ker smo bili va? kot en mož v enotni organizaciji. Kar je bilo močno takrat, |e močno tudi danes. — Rndar. STARI TRG PRI LOŽU. Ta teden imamo v naši veliki župniji duhovne vaje, ki jih vodijo č. pater Ciril, kapu-cin iz Škofje Loke. Vseh govorov bo 21, spovednikov 5, kakor beremo iz sporeda na cer- kvenih vratih. Lahko bomo vsi dobro opravili velikonočno versko dolžnost. Škoda, da toliko fantov in mož ni doma; ker okoli 200 jih je odšlo na Francosko za kruhom, ki ga nam doma vsak dan bolj tenko režejo. Voziti moramo že po 30 kron 100 kg po slabi cesti na Rakek 23 kilometrov, tako da par konj, vos in en človek komaj cel dan zasluži 600 kron. Ker konje in sebe moramo kako preživiti, nam ne preostaja drugega, kakor vzeti vožnjo za vsako ceno, četudi podplati, voz, krma i. dr, stroški vsaj toliko znesejo kakor porabimo. Če komu pogine na slabi cesti konj, j« uničen, ker nimamo živine zavarovane. To bo menda tako dolgo trajalo, če ne bo še slabše, da bomo morali eden za drugim po svetu, ali pa da se bomo — organizirali. Or« ganizacija, ta bi zmogla zopet pomagati nam v sili, kakor nam je pred 30 leti že. Samo da smo že preveč pozabili, kaj zmore delavna ljudstvo, če ie edino in ima dobre voditelje. Pri nas smo že od nekdaj navajeni spoštovati in ubogati svoje duhovnike kot vodnike, ki jim smemo zaapati in slediti. Zato smo se že bali, kaj bo z našo dolino, če je res, kar so eni govorili — da so naš novi župnik — liberalec, ker so z vsemi prijazen in radi povdarjajo, da so za vse farans poslan in žele biti z vsemi prijatelj. Menda so žo spoznali, da je to zelo težko, ker so po volitvah začeli bolj odločno nastopati, ko so videli na svoje oči, kako nasilni in krivični so tudi pri nas liberalci- Mi smo se že bali, da se v posvetnih zadevah za nas ne bodo brigali in bomo ovce brez pastirja, pa so jih v »Jutru« grdo napadli, da uganjajo »klerikalno demagogijo« (zapeljevanje ljudstva). Nato so jim g. župnik v »Slovencu« (ta ie šel od rok do rolr, tudi liberalci so stikali za njimi) res moško in naravnost povedali svoje naziranje, ki nns je zelo potolažilo. Tako imamo v teh slabih časih vsaj to tolažbo, da imamo svojo glavo. Če se navdušimo, kakor pred 30 leti (letos bo 301etnica hranilnice in konsuma), bomo z organizacijo zopet izboljšali slabe čase. ŽIRI. V nedeljo, 22. marca t. 1. fe umrl tu naš zvesti pristaš Andrej Soletti. Bil je več let cerkovnik in nndil neštetokrat nspešno pomoč v nezgodah, vsled česar ga bomo težko pogrešali. Naj v miru počival BLED. Kdor je opazoval oster politični boj v časopisju za časa občinskih volitev v oktobru lanskega leta, ta se gotovo čudi, kako je vse nekam potihnlo sedaj na Bleda. A temu nI tako, ker pod videzom resnega pripravljanja za skorajšnjo sezijo na eni strani, iu na po-mladaniika dela na drugi se skrivajo tihi, a zato tem Ostrejši politični boji. Da predn.iacl pred vsemi naš slavni graščak (v zadnjem času zopet samo skromen kmet), ki je pa pri državnozborskih volitvah jadrno obrnil svojim samostojnim očvicam hrbet in postal ljubljencc Žerjava, to je nam blejcem cisto umljivo. Druga cvetka na našem lokalnem političnem polju je gerent cestnega odbora, žerjavovcc Majccn. Prvo slavno njegovo delo je, da je »razkrinkal« prejšnji cestni odbor, v katerem so bili tudi pristaši SKS, kaka da je oškodoval predvsem blejsko občino, ker jo naredil preko 300.000 Din — dolga. Ni pa mo.u-pan, poklican varuh ljudske blaginje, storil vse, kar Je v tem oziru potreba, in izvajal posledice? — Bomo videli. SPD&HRI Kako si pomagamo pri našem mlekarstvu. Naše mlekarstvo se približuje krizi. Bliža se pomlad in i njo zeleno krmljenje, ki bo pospešilo mlečnost naših krav in steni tudi zvišalo množino mleka v Sloveniji, ki bo razpoložljivo za trg. Dokler je Avstriji primanjkovalo mleka in jc naš dinar stal nizko, se je lahko izvozila vsaka množina mleka v to državo in prodala po ! primernih cenah. Dandanes se je pa kup-j čija z mlekom preccj ustavila. Prvič se je t v Avstriji živinoreja tako zboljšala, da po • mestih ni več tako nujne potrebe po mle-| ku, in drugič jc cena našemu mleku v. ozi-! nun na dvig dinarja previsoka, tako da | s® našim izvoznikom izvoz komaj izplača, ! oziroma da morajo kmetovalcem nuditi le j 'i' ?ke ceno za mleko, če hočejo s-oni delati brc:- izgube. Posledica k-ga jc. da plačujejo po de-:-eli kmetom mleko že samo po šest in kvečjemu po sedem kron liter. Naravno je, d«, se kmetu za malo zdi, če mora tako poceni oddajati svoj pridelek, dočim naj za vse svoje gospodarske potrebščine plačuje iste visoke ceno kakor nekdaj Kako si naj pa vsaj deloma pomag-t? Namesto prodajati polnega ni]::ka, naj po-snanilie in dela maslo, ki mu bo več neslo nego samo mleko. Računajmo malo: Iz 100 kg mleka dobi recimo 4 in pol Kilograma masla, ki g.i proda v Ljubljani na trgi; najmanj po 45 Din, torej skupno ».n 202 50 Din, S tem že dobi mleko plačano po 2 Din ali 8 kron. Razventega mu pa ostane čc 90 litrov posnetega mleka, ki je vredno najmanj po kroni liter. Na la način sc mu torej nilcko izplača skoraj po 10 kitm. Za napravo masla potrebuje pa p o sp e m a 1 n i k , da ■>. njim lažje dela in mleko debro i/koristi. I/, gorenjega računa pa lahko razvidi, tla sc mu ta stroj prav hitro izplača. Zatorej, kmetovalci, pripravite sc že sedaj na bližajočo se mlekarsko krizo, (iospo<$nr&k a o b ve« 411«. DKNAK. g Vrednost denarju 31. marcu t. I. J ekoru minolega tedna se je dinar v Cu-rihu popravil in stal skozi na 8.20. Vzrok tej stalno,-ti so bile vesti o sklepu Blai-rovega posojila v zvozi s ponudbo londonske Armstrongove finančne skupine, ki je naši državi ponudila 7 miljonov funtov sterlingov pod zelo ugodnimi pogoji. 0e bo to posojilo sklenjeno, je pričakovali. 7; ajda siva nit štnjorski postaji Din 287; krompir mi šlajer:;kj jKJstuji: rdečkast Din J40, bolj Din 135, rumeni Din 1.10. X Žitni trg v Ameriki in pri iu>s. Na ameriških borzah še vc.iJno padajo t-.-iic, Var<-ki ti niu jiadanju Ic/.i jo piclv; :n v pojuanjkanju ]>ovjira- -'-;inj,-- iz ii--i;-,ciu-stva i ii v poročilih ni- diinrodj --gM poljc-didslcga x,avoda v Himu, , noče tako /h-pa popust-1 i o«! .svojih visokih cen. g Tržišče ts sladkorjem. . -. -lieiu trgu je sl;idko»'ja en o^o \< >' n,-g0 ga potrebuj« tudi šo tiiko po\- e;rti kol'-zuiu, vsled česar so ga sku- n. o ciogii po goditi. Tudi sladkorni karlei s,- j« znčt'5 krhati, ker prodajajo liekutcro l«>v .nt" NAŠIM RODBINAM' pnporočur:;o nr o domačo Kolinsko clkorijo, izvrstni pridatek ?» 1<«V0- Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOP Vzajemna zami LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 1? ki je edini te vrstel — Podružnice t CELJU, Breg »t 33 — ZAGREB, Hacelnova ulita 12 — SARAJEVO, Korolčeva ulica 15 in t SPLl'1'0. mHca XL puka, uJadkor izpod po kartelu določene cene. g Tržišče jajc. Sedaj pred velikonočnimi prazniki se je položaj na tržišču jajc nekoliko zboljšal in kupčija živahnejše razvila. Zaraditega so se tudi cene |K)!j okrepile. Domače cene za komad se gibljejo ined 0.80—0.90 Din. Tudi izvoz je oživel, posebno v Švico in Nemčijo gre precej tega blaga. V teh dveh državah se trgujejo jajca od 140—150 frankov za zaboj (1440 komadov) fco Buchs ali Salz-burg. Na Dunaju stanejo jajca 1150 aK komad, v Londonu 1.1 šlingov 120 kom. g Tobačne cene v Sloveniji. Prevzemna tobačna komisija v Ptuju plačuje tobak v Sloveniji sledeče cene: 1 razred 40 Din, l.a razred 34 Din, 11. razred 32 Din, Ha 28 Din, Ilb 26 Din, lila 22 Din, Illb 20 Din, IVa 14 Din, IVI. 11 Din. V 8 Din, VT. 4 Din za kg. J/;V0Z IN IJVOZ. H Izvoz naših vin v Češkoslovaško. V zadnjem času prihajajo vesti iz Češkoslovaške, da sc je izvoz naših vin v to državo povečal, kar je omogočila z Jugoslavijo sklenjena konvencija in znatno znižanje jugoslovanskih izvoznih tarif. Češkoslovaška jc, kar se tiče količine, tretji največji konzument jugoslovenskih vin. Izgleda pa, da Čehi rajši nakupujejo cenejša banaška in dalmatinska vina, dočim sc slovenskih vin vsled njihovih višjih cen ne morejo oprijeti. PAVKI. -J Neposredni davki 1924 iz Slovenije, 1/. uradnih objav v ^Službenih novinah« tloznamo, da je v letu 1924 plačala Slovenija neposrednih davkov 101,163.823 dinarjev, dočim jc proračun znašal samo «>7,700.687 dinarjev. Torej smo plačali za 33,363.136 Din več kakor je določal proračun. krednega prebitka je Slovenija vplačala 47,575.052 dinarjev. Lani je torej S! ovenija plačala neposrednih davkov in pribitkov 148, 638.875 dinarjev, k A ZA«. g Stanje posevkov februarja t. 1. Kmetijsko ministrstvo je izdalo poročilo o stanju posevkov meseca februarja t. 1, Po tem poročilu so zaradi bl&ge zime ozimni posevi tudi brez snega dobro prezimili. Koncem februarja je bilo stanje ozimine po celi k< al je vini med dobrim in prav dobrini. Zelo dobro stoji ozimina v mariborski oblasti, dobro pa v ljubljanski oblasti, KVMGARN in SUKNO ura moške obleke 11 Mltfl V.-ji ica kovaSko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v 1 drugo po do-šo\(.ni, TOŽR KOGOVŠEK, Dravlje itev. 67, » fia St. Vid nt.d Ljubljano, 1971 sprejmem, BEK-Llč ALOJZIJ, Šent Vid nad Ljubljano. 2048 spoDirun tako urno, Rezfka? ciL^avice! - Kam? - V Kamnik na Sufno k ®"1ELŠKU; tam dobim nogavice domačega iz- Jelka v vseh barvah in najceneje. 3950 Vrtnarstvo. Radovednost na pravem mestu je potrebna. O osebah se izprašuje, kdo je, kaj je, od kod je, koliko je star ali stara. Pa še druge stvari bi se rade izvedele. Prenesimo pa to radovednost od oseb na stvari in sicer na različne zelenjadnice. Gospodinja pozna nebroj zelenjadnic, a največkrat ne ve, od kod je, kje je njena prvotna domovina, koliko je stara in kakšna svojstva ima. Kar začnimo. Najbolj navadna, povsod udomačena, povsod priljubljena, je navadna vrtna solata. Njena prava prvotna domovina je Kavkaz, Kavkaz je pogorje ob Črnem morju. Poznali so jo že Perzi, Rimljani in stari Grki. Rimljani so jo cenili, ker so ji pripisovali zdravilno moč in sicer radi mlečnega soka, ki ga vsebuje. Iz divje hčerke se je s pomočjo strežbe, s pomočjo različne zemlje in s pomočjo različnega podnebja prerodila ta zelenjadnica do visoke stopnje popolnosti. Dandanec štejemo nebrojno število vrst, ki se razločujejo druga od druge po velikosti, obliki, barvi, okusit, sočnosti in krhkosti. Pri nas poznamo: Navadno poletno glavnato solato, braziljanko, ljubljansko bedeko (ajserco), žolto kamenko, žolto posilko, rjavo po-silko, navadno postrvko, zlato postrvko, stručnico ali povezanko, ki sc imenuje tudi poletna edivija. Endivija sc tudi pri-števu med salaie. Salata sc prideluje i/, semena, A na-sejana in ne presajena se uc stori v glave, Lc pravilno presajena dobro uspeva in ima prijetno sečnat okus. Glede zemlje jc izbirčna in lc v dobro pognojeni rahli zemlji se skaže hvaležno, v slabi zemlji pa ostane trda, lesnata in kaj rada gre v cvet. Suše in vročine ne prenese, zato jo je treba pridno zamakati. Najzgodtiija je navadna glavnata salata, Za prvo saditev odgojimo sadike v gnoiaku, ali pa si jih kupimo pri vrtnarju. Sadimo jo od 20—25 cm narazen. Za njo pride ledenka, brazilka in še druge. Najbolj trpežni sta brazilka, to je tista, ki je kako- poškropljena v: rujavimi drobnimi pikami, in pa »tračnica ali povezanka. Po-vezanka tudi ni proti vročini občutljiva. Gospodinja naj uredi pridelovanje sa-late tako, da začne z zgodnjo, nadaljuje s poznejšo bi konča z najzadnjo. Zato pa je treba salato sejati v pre-ledkih 3—4 tednov. Med rastjo je jc treba prav pridno okopavati, snav.iti plevela in jo po dežju ali pred njim namakati z gnojnico. Salata pa ima tudi sovražnike. Naj-httjša je ličinka rjavega hrošča. Zgodi se, da uniči cele vrtove s tem, da itni odje korenino, Salata ovene in odpade. Edini pripomoček k temu nepridipravu je uničevanje. Nahaja se precej globoko v zemlji; zato je treba zemljo globoko prekopati in te škodljivce pobiti. Drugi škodljivci so polži, ki jih je treba zatirati s tem, da jih pridno obiramo in uničujemo. Bolečine v križu. Mnogo žena toži o tem, zadene pa tudi moške. Bolečine v križu so pogosto-ma tako hude, da se šc premakniti nc moreš, Vzrok bolečini je lahko prehlad, bolezen ledvic, hrbtišča, želodca, zapeka, utrujenost po hudem telesnem ali duševnem naporu, pešanje krvi in podobno. Pri skladanju in vzdigovanju težkih reči se premakne rada ključna kost. Pri ženskah so pogoste bolečine v križu večinoma znak, da je bolna maternica. Zato je treba, da si poišče ženska, ki čuti večkrat bolečine v križu, zdravniškega sveta, posebno če jo napade nenadoma in hudo. Zdravnik ali zdravnica doženeta, zakaj boli križ. Gospa, katero je napadala huda bolečina v križu, je imela priraščeno maternico in samo nagl& operacija ji je rešila življenje. Ako boli križ in vsa hrbtenica od utrujenosti ali od pešanja krvi, se mora tak človek odtegniti za nekaj časa vsakemu napornemu delu in mora vživati med, surovo masio s črnim kruhom, orehe, ječmenov slad, mleko. Dostikrat pomaga sprememba zraka, Utrujenja sc morajo posebno varovati žene, ki so blagoslovljene in jih boli križ, a tudi vsaka druga, ki čuti bolečine tam, ne sme dosti hoditi, ne telovaditi in plesati ia se mora seveda ogibati težkega dela. Nespametna obleka je tudi pogostoma kriva prehlada v križu. To vam je nekakova jopa ali mo-dere, ki sc konča ravno nad križem in ga ?repusti vplivu vetra, prepiha aH mraza. o se vidi najbolj pri pericah ob slabem vremenu, ko ponujajo nad škafom alt nad vodo sklonjene svoj križ prehlajcnjtt, Ako piha od okna ali vrat na križ, jc prehlad gotov, če se tudi ne javi ravno v križu, sc pa drugod. . Malim otrokom zavaruje modra mati križ — saj včasih je bilo tako. Otrok je dobil ruto na rame, ki je šla preko prs in je bila zvezana na križu. Kdor je slaboten, si mora varovati križ s toplo obleko, vse kar ni več mlado (kdo hoče biti dandanes star) vse, kar jc bolno na krvi, mora si zadelati križ, da mu ne piha vanj. Da toži zdaj toliko žensk radi križa, je zelo kriva tenka in neumna obleka, posebno pri ženskah, ki so prekoračile štirideseto leto, pa hočejo slepo slediti modi. Prej so imele pasove kikel okoli križa, zdaj pa le malo tenkega blaga, ker je ženska kolikor mogoče malo podoblečena. Pa tudi kajenje tobaka in celo samo požiranje tobakove-ga dima v zakajenih in zaprtih prostorih' povzroča lahko bolečine v križu — da ne govorimo o drugih nerednostih. Domača zdravila za bolečine vsled prehlada so; Zavri lavorjevih zrn, namoči cunjo in devaj gorko na križ. Ali namaži se s hrenovim cvetom ali gorkim oljem ali drugo podobno rečjo. Ako je zapeka vzrok bolečin, vzemi čistilo in pokliči zdravnika, posebno nujna j« zdravniška pomoč, ako se je ustavila voda in so se zaprli vetrovi Dokler ne pride zdravnik, nc dajaj bolnemu drugega kakor kimlov čaj ali črno kavo s kimlom. Praktični migljaji. Zelo dobro sredstvo za pravilno prebavo pri perutnini je drobno stolčeuo lesno oglje. Ker se z dobro prebavo izra-rabijo vse hranilne snovi in so kokoši tudi pridnejše za lego jajc, naj jim nikoli ne manjka tega dodatka na dvorišču. Izkazal se je tudi kot dobro sredstvo proti kurji driski. Pogosto se zgodi, da kokoši v kakem posebnem skrivališču neso jajca in jih gospodinja ne najde, ali jih kokoš napravi neužitne, ker jih vali, četudi niso oplo-dena. Vzrok temu skrivanju je ta, ker ima kckoš preplitvo gnezdo. Ne mara namreč, da bi jo kdo videl, ko gre jajca leč, zato se sama skrije. Dajmo torej kokošim globoka gnezda in ta nedostatek je odpravljen. Moško obleko ali sploh volnene stvari je treba previdno prati. Na 3 litre vode dencmo 2 žlici salmijakovih kapljic in namočimo 24 ur v tej vodi. Potem ovi-jemo in izperemo v čisti vodi in obesimo neovito, da se odteče in še lepo po niti nategnemo. Oblika dobi svojo prvotno barvo. — Likamo, ko še ni čisto suho, na nepravi strani. Staro pralno sredstvo. Gospodinje na deželi, ki kurijo le z drvmi, si ga lahko pripravijo. Pepel hranijo in ko ga je že primerna množina, ga stresejo na rjuho (večjo neraztrgano cunjo) in denejo čez velik škaf ali čeber in vlijejo nanj vrele voclc. V škafu se nabira kalijev lug (rjavkasta tekočina), ki je izvrstno pralno sredstvo. — Lahko se ta način porabi tudi na polnem čebrit perila, paziti je le treba, da vrhnje perilo ne postane rjavo, (Pokriti je perilo s perilnimi kosi, ki jih ni tako škoda.) Po deželi, kjer je mušja nadloga navadno zelo sitna, gospodinja že ne ve, kam naj skrije razne jedi pred temi sitni-cami. Kuhinjska omara je že prenapolnjena in tudi prevroča; zato si lahko po-ms^a z navadnim zabojem od sladkorja ali cikorije, ki ga kupi pri trgovcu. Gotovo je kdo pri hiši, ki ji more ta zaboj kpremeniti v nekako omaro: pokoncu stoječemu pritrdi noge, z nekaterimi letvami in deskami napravi police, pokrov izpremeni v vrata (stare pante!) in vijak za zapah. V shrambi je taka omara dovolj čedna, v kuhinji pa jo lahko gospodinja še okrasi s kakšnim prtičkom, ki ga pritrdi nanjo kot zastor. In jedi so varne pred muhami! Kuhanje. Fižol z hleki. Kuhaj y4 litra namočenega fižola in ga osoli. Posebej pa kuhaj v slani vodi 2 pesti blokov. Ko je oboje Dobro in poceni M kupuj« v manolakturni trgovini A. * E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10. 5 skuhano stresi skupaj, prideni prežganje iz ene žlico masti in moke; razredči prežganje z zajemalko mrzlo vode in stresi k fižolu in blekom; pridaj še lovorjev list; ko še nekoliko prevre, prideifi kisa po okusu. Jed naj bo primerno gostljata. Slanik v ješprenjti. Kuhaj litra debelega ješprenja, mu pridaj drobno zre/.a-nega, zelenega peteršilja in za drobno jajce surovega masla; četrt ure preden daš je-šprenj na mizo, pa prideni osnaženega in na kocke narezanega slanika, ki naj prevre. Postavi kot samostojno jed na mizo. Fižol s korenjem in suhim mesom. Četrt litra namočenega fižola kuhaj v pol litru vode. Ko je fižol na pol kuhan mu prideni 10—15 dkg prav mastnega svinjskega mesa in eno olupljeno in na kosce zrezano korenje, osoli in vse skupaj kuha j do mehkega. Kuhano meso drobno zreži, zmešaj med fižol in korenje in postavi na mizo. Fižol z makaroni iu suhim svinjskim mesom. Skuhaj v pol litru vode % litra namočenega fižola, prideni mu 10 dkg mastnega svinjskega mesa. Posebej pa skuhaj eno pest makaronov, kuhane odcetli in prideni fižolu, napravi prežganje i/, ene žlice masti in moke, razredči ga in stresi k fižolu, k tereni u prideni še lovorjev list, strok dobro strtega česna, ščep popra in ko vse še nekaj minut vre, prilij kisa po okusu. In postavi kot samostojno jed na mizo. »PEKATETE« ▼ Jugoslaviji. V Ljubljani se jc ustanovil« tvrdka: Prva kranjska tovarna testenin »pekatete«, ŽniderSič & Co., družba z p. z., kot posestrima tovarno istega imena v Ilirski Bistrici, ki slovi po svojih izbomih pekatetah. Druiba je zgradila v Ljubljani novo tovarno za peka-tete. Oo sedaj je bilo treba uvažati pekatete iz Il!rske Bistrice, ki je pa po vojni pripadla Italiji, ter plačevati visoko carino. Poznavalci dobrih testenin so plačevali visoke vsote za uvožene pekatete, niso jih pa mo!na - . . . tpoiMuHu, ob itM i »««!«trezphin. V.flttu sar.ntlja. Delavnica ■« popravila »•"•m* um« ni jt Mii najcenejši naftup r.itdracev, Sitnih vlolko*, d!. VBBJV, otomaa ter vseh tapetniških izdelkov. Prodaja tudi iimo, alrik in b)«go za žimmee po najniZiih cenah. — Se priporoča Rudolf Sever, specijalna zaloga tapeti) lik h izdelkov, Ljub!,«na, Goaposvetflka ceata 6. Najpopolnejš1 ST0EWER šivalni stroji za Mrilj«. kroiaia in J«»li«r1a t« »» vialc dom. Prati«« «1 nabavlja .M. ojlafla 1 t« isrednofll pri trrdkl L. Baraga, Ljubljana Selenburg. ul. ti'-JBrMpl»«an jO Mm« !»•««• fantovski večeri v pssmih. IX. Dragi slovenski fnntjel Zadnjo pismo sem zaključil z ugoto vitvijo, da krivda današnjih dokaj nele-pili razmer ni toliko na strani današnje mladine same, temveč v prvi vrsti jo moramo iskati v zelo izpremenjenih živ-ljenskih razmerah naše dobe. Obžalovati je sicer, da naša mladež ne išče več zatočišča in zadovoljstva v krogu svojih družin v tisti meri, kot ga je iskala in našla nekdaj. Toda zavedati se moramo, da so družinske vezi razrahljaji drugi vzroki, naša mladež pa nikakor ni vzrok, temveč žrtev t oh razmer. Vsa moderna družba z vsem svojim dejanjem in nehanjem j*; družini in njenim uredbam prav malo prijazna. Tovarniški stroj, ki se zadnji čas bolj in bolj uveljavlja tudi pri nas, jc prvi »n glavni povzročitelj razkroja v slovenski družini. Dokler ni bilo tovuren, so imeli kmečki ljudje doma dovoli dela in jela. Bto potrebščin za vsakdanje življenje, ki jih dane« izdelujejo tovarne, si je oskrboval takrat kmet sani. Pri tem je po treboval obilo pridnih rok in je mogel svoje delavce tudi prehranjevati. Tovarne pa delajo hitreje, ceneje in lepše — če tudi trpežneje, to jc seveda drugo vprašanje — kako bi mogel majhen obrt-jiik tekmovati z njimit Nujna posledica je bil a, da je bilo na kmetih kmalu mnogo ljudi brez dela in brez jela, tovarno so jih pa vabile in jih vabijo bolj in bolj. Za napredek tehnike in industrijskega gospodarstva Beveda to dejsvo pomeni napredek, toda zavest družinske skupnosti mora trpeti nenadomestljivo škodo. Kdor je ves dan z doma in pride domov kvečjemu čez noč in v praznike, gotovo ne more biti s srcem navezan na grudo, na tlom in družinsko skupnost, posebno fce, če ga druščina tain zunaj zna prikleniti nas«. In da ko to pogosto zgodi, vemo le predobro. Da pa taka druščina ni ravno najboljša, je tudi samo po sebi umevno, saj je njen razvoj tako silno odvisen od slučaja in nastaja pod najrazličnejšimi vplivi. Marsikje gredo družinski udje v svet ali vsaj od doma — seveda večinoma v tovarne —, ko so komaj odrasli soli ali pa še niti ne. Takrat, ko bi jih morala družina s svojo toploto in varno roko najbolj zajeti in prikleniti nase, jih živijenski boj kruto iztrga iz naročja družine in vrže v vrtoglavi vrtincc življenja tain zunaj. Dostikrat mora celo mati od doma in v krajih, ki so se pre- Sa- Amerika •e Imenuje lina rujava kotenlna, izdelana iz naj-»oilJega ameriškega bombaža. — Po trikratnem pranju postane »nežno bela. V zalogi pri * E. SKABERNE — LJubljana, Mestni trg 10. tvorili v industrijske kraje, je to čisto n"va'!na prikazen, ki se razume sama po srbi. Vzemimo zraven še žalostne stanovanjske razmere po takih krajih — in vsi vemo, kako številni so žo taki kraji na naši zemlji — potem si pa predstavimo, kaj morejo taki ljudje razumeti pod besedo «dom«, »družina«, »družinski čut« in kaj morejo njihova srca ob takih občutiti. Težko kaj več kot — nič! Naj navedem konkreten zgled. Jaz sem za svojo osebo zmerom zoper to, da razna društva prirejajo veselico ali vsaj kaj podobnega take dneve in večere kot je n. pr. sveti večer. Vsi vemo, da je Božič izrazito družinski praznik in ničesar ne moremo bolj želeti, kot da bi bile naše družine takrat v celoti zbrane okoli jaslic ob domačem ognjišču. Pa sem nekoč bral objavo, da katoliško društvo v nekem večjem industrijskem kraju priredi v Domu božični večer. Prav do polnočnice so bili skupaj in na sveti dan popoldne zopet. Prilika je nanesla, da sem govoril s predsednikom tistega društva in sem ga močno pograjal. Pa mi jo dejal: Lepo govoriš, toda kaj govoriš, sam ne veš. Pri nas ljudje nimajo domov v takem smislu, kot ti to razumeš. Njihovi domovi, bolje stanovanja, 60 le nekaka prenočišča, v katerih je nemogoče razviti kako praznično razpoloženje. Kdor hoče biti nekoliko praznično ntivdabnjen, gre drugam, in če nima prav nikamor drugam iti? bo šel seveda — v gostilno, Boga hvalim, da morem temu ljudstvu dati vsaj Društveni dom na razpolago, čeprav na aam sveti večer. Na ta pouk sem seveda utihnil. Smilili so se mi ti ljudje in od takrat se ne čudim več, če slišim med delavsko mladino govorjenje o vsem mogočim, samo o domu in o domačih ljudeh ne. Kako more tak fant ali deklič imeti v tebi čut in zavest družinske skupnosti in vzajemnosti, če ima pa od družine tako silno malo in je v življenju navezan le sam nase in na svoj stroj v tovarni... Kako važno je torej, da se takim sirotam ustvari kje zunuj doma prilika za življenje v dobri druščini, mora vsakdo uvideti. Orlovska organizacija, ki se za ustvaritev dobre fantovske druščine na vso moč trudi, je torej za naše čase naravnost božji blagoslov. Sicer pa, dragi fantje, bomo o tem še marsikatero rekli, do takrat Vas pa prav lepo pozdravlja Vaš iskreni prijatelj star fant. Črfice iz sedanjih dni Cerke! Francija ne spi. V Parizu je zborovalo kat. ljudstvo v dvorani Wagram 6. marca. Udeležba je bila velikanska. Govorili so Castelnau, nadškof Dubois, P. Doucoeur. V mestu Anger je bilo zbranih 60.000 ljudi na sijajnem shodu. Kljub slabemu vremenu in nagajanju oblasti, je zborovanje sijajno uspelo. Francozi vedno glasneje kličejo: čim bolj nas boste zatirali, tem slabše za Vas. Mala cvetka, bi. Terezija od Deteta Jezusa bo proglašena svetnicam v letošnjem maju. Francozi bodo tedaj v tisočih pohiteli v Rim. Tudi v Lisieux, kjer je Terezika umrla, gre mnogo romarjev. Pred kratkim je bilo tam 250 vojakov in mornarjev. Šolski pionirji. Znam novelist ReuS Boreir piše v listu Revue des Deux Mondes zanimivo poročilo o De la Salle, ki je ustanovil zavod šolskih bratov. Ustanovo je sv. stolica potrdila 1. 1725, nato so se razkropili po vsem svetu. Letos obhajajo 200 letnico tega dogodka. Danes imajo 50 šol v Aziji, 55 v Afriki, 282 v Ameriki in 432 v raznih deželah v Evropi, nobene pa v Franciji. V Franciji jih je bilo pred 30 leti tudi 1500, predvsem za delavsko otroke, toda »napredni« nasprotniki katoličanov ho jih' prepovedali. Nekaj iz misljonov. Družba očetov ■v. Duha jc bila ustanovljena 1703. ImA svoje hiše po Evropi in Ameriki. Glavno njeno misijonsko polje pa je Afrika. Danes ima 319 hiš, 955 očetov (600 jiK je sedaj v Afriki), 547 bratov, 355 bogo-slovcev z obljubami in 1.500 kandidatov. V zvezi so z 23,000.000 pagani, izmed teh' 1,300.000 katoličanov in 232 katehume-nov. Pomaga jim 988 redovnic in 3.900 domačih katehistov. Imajo 4 škofije, 10 vikarijatov, 10 prefektur. VABILO na obBni zbov Kmetske zveze sa ljubljansko okolico, ki bo v nedeljo, dne S., t. m. ob 10 dopoldan v Rokodelskem domu, Komenskega ulic« št. 12. — Dnevni red: 1. Živinoreja (instr. Krištof), 2. Stanovska organizacija (tajnik Gabrovšek), 3. Volitev odbora, 4. Slučajnosti. — Vse podružnice pozivamo, da pošljejo svoje zastopnike. Odbor. Krepkega mladeniča v starosti nad 15 let, 8 primerno šolsko naobrazbo, lepega vedenja, poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine, sprejme takoj tvrdlca LEVSTEK A OBLAK, veletrgovina z meš. blagom na Rakeka. Pri odjemu čez 500 Din 5% popusta! Neverjetno I Prodajam vse luanufakturnu blago, kakor: najfinejše češke kamgarne za obleke in površnike, sukno od najboljšega angleškega do najcenejšega (Din 38), žamet za hlače, kakor tudi hlačevino, ševjot vseh vrst, fini češki cefir, šifone (od 14 Din), plavino in vso drugo po izredno nizki ceni ia pH odjema Cez 500 Din dam 5 % POPUSTA t Krojači in Šivilje popust pri vsaki vaoti. Edino pri Ivan Kos Celovška cesta 2. Podružnica: Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. Podružnicas Gorenjsko, Srednja vas it X Pri odjema 2es 500 Din 5$ popusta!, Sovraštvo in ljubezen. (Dalje.) Zjutraj je nesla Meta pismo na Bukovje. Ni trajalo dolgo in vrnila se je z odgovorom. >Takoj po poroki moje sestre bom odpotoval, zato Vašega očeta, kateremu želim, da bi ozdravel, ne moreni obiskati. Henrik Naglič.« Prebrala je to očetu. S širokoodprlimi očmi je strmel vanjo. Nato je zatulil: Ne bo prišel? Ne bo prišel?r .Molčala je. Čez nekaj časa se je liripu-vo zasmejal: »Potem bom šel pač tako — tako — pač tak« — na drugi svet —.< Lota je stala pri oknu in je na široko odgrnila zavese. Tam preko sta se pripeljala mimo dva svatovska voza. Prvi je prišel iz hiše Henrik in je pogledal proti oknu, kjer je stala Lota. Prestrašil se je in je dvignil klobuk, kakor tudi kalija, ki je stal zraven. Lota se ni /ranila. Neto sta prišla ženin in nevesta, in odpe';ali so se proti cerkvi. Tudi stari Prek je slišal vozove. Odšli so,c je rekel z blodnim sim-h-Ijajeii:. Lota ic še vedno nepremično sta'a. Minila je ura. Tedaj je poklicala Lota v sobo Meto, sama pa jo odšla ven. istekla jc preko ceste — na Bukovje. »Počakala bom tn gospoda Naglica, moram z njim govoriti. Povejte mu, ko se bo vrnil,-: je ukazala dekli in sedla v naslonjač, ki je stal ob oknu v družinski sobi ua Bukovju. Ozrla se je okoli. Kot mala deklica je bila večkrat tukaj, potem na nič več. Slika stnvga Naglica je zrla nanjo. Mirno je gledala. Sedaj so privozili vozovi na dvorišče. V veži jo služinčad pozdravila novoporo-(enca, nato pa je šla mala družbie« po stop-njicah navzgor. »Kaj? — Kaj? — Kje?« On je bil to. Kmalu nato je stopil v sobo, v svatovaki obleki, s cilindrom v roki. Nekaj minut je stal cisto tiho pred Loto; nato j/a je stopila ona hitro par korakov k njemu in naglo rekla: > Prosim, oprostite, toda še enkrat vas osebno prosim, da bi obiskali mojega očeta Na smrtni postelji je in bi silno rad govoril z vami.r Z velikimi očmi in ves prestrašen jo je gledal. A ni rekel besedice. Zardela je in začela znova: »Samo za par minut, umira in —«, »Pridem —.« >Hvalak_ Ivn&nuita žtevilko 4 pri nakupu za moško ali žensko obleko ter dobite en ROBEC za nagrado pri LENASI & GERKMAN — LJUBLJANA, največja zaloga suka a. Naglo je odšel iz sobe. Se vedno jo stal nepremično na svojem mestu, ko je bila ena že čez cesto. Govoril je še nekaj potihem z Matijo, nato pa je šel proti Zabukovju. Dobil je Preka in Loto samo. Ko Je vstopil, je bolnik zaprl oči, odprl je nekoliko usla in težko telo so je dvignilo v naslonjaču. Lota je bleda in nepremično slonela ob neki omari. Henrik je šel naglo preko sobe in je »onndil bolniku roko. Dober dan. gospod Prek! Kako vam gre?.. Razburjeni mož ga je boječe pogledal. ■ Hvala, prav dobro mi gre. . Gost je sedel ua stol poleg bolnika in je govoril z njim o njegovi bolezni Prek je odgovarjal in je začel sam pripovedoval. Minila je minuta za minuto. Nikuko besede o izpovedi. Nato je pogledal Henrik na veliko stensko uro in se je dvignil. >MoJ čas je zelo pičel. Želim vam, gospod Prek —.: >Že greste?-: Boječe ie vprašal bolnik. >Moraiu iti, ostal bi sicer Sc nekoliko.« »Morant vam — moram vam nekaj povedati —.t Napadle so ga grozne bolečine in Lota je morala priti očetu na pomoč. Z bledim obrazom je zrl Henrik ta prizor. Lota — Lota — povej — povoj mu ti — ti — jaz — jaz — ooooh — I.ola se je obrnila k Henriku. Z mrt\ im glasom je rekla: >Moj oče vam mora nekaj izpovedati. Že od začetka je vedel, da je moj brat za-žgal blcedenj, vedel je pred sodno razpravo, — krivo je pri?egel, — hotel je dobiti Bukovje, — zato je storil vse to, — sedaj veste vse!« Trdo se je oprijela mize; bolnik jo strmel v Henrika, ki je stal tu kot kip. Hotel sem — Naglica uničiti — z delnicami — in tudi pozneje, — krivo sem ! prisegel.« Henrik je počasi sedel nazaj na stol. »No, — in sedaj pojdite po orožnike — jaz — jaz — z menoj je končano! Končano! Predno me bodo pripeljali v mesto, bom mrtev.«: »Prek!« Nastal je dolg odmor. Vsi trije so se gledali. >In vse to mi poveste v obraz?i , Smrt — ne veste — če mora človek umreti, potem bo vse drugače — hipoma vse drugače — »In vi ste res spravili mojegu očeta v smrt? Vi — vi —« »Ne — da bi se ustrelil — tega nisem hotel — samo posestvo — lepo posestvo!« Henrik se je dvignil. Kletev je bila na njegovih ustnicah, kletev, ki naj bi spremljala tega človeka v grob in v večnost. Tedaj je pokleknila Lota pred njega in • tresočimi M ustnicami poljubila ujIn ti, Lota, ti si tudi vedela?« Neka groza je ležala v tem vprašanju, »Vedela sem to od one noči, ko som odpotovala.« Strmel je vanjo. Nekaj se je zasvetilo vt njem. »Zato?! — Zato si šla proč? Ne radj brata? Ne radi očeta?« »Da! c Počasi je prikimala z glavo. »Da, potem razumem!« Morala si itll Morala! To je jasno!« Napol glasno je govoril Henrik predse, kot da bi moral sam sebi predložiti računi »Očeta v zapor — v smrt, nas vse v revščino, bedo, sovraštvo — ooh — umrfta —■ umrite, kakor hočete, vi bedna stvari« Lota je skočila kvišku. »Ne prosim več, oče! Sedaj ne več! Sedaj je dovolj! Priznali smo in dali zadoščen je ! Pojdite, gospod Nagličt« Začudeno jo jo pogledal. »Da! Pojdite! Pojdite!« »Ne — ne pojdite — oooh — boleflt no —. Smrt — Ne pojdite, Henriki Strali Bolnik je vstal iz naslonjača, hote! j« iti h Henriku, in je težko padel na tla. Nastala Je groza, ki je močnejša kol vsedi-ugo in ju je 7.o 130 Din ka 100 kg J)yakral, iadatnojii kot dom. promog. Kdor poskusi enkrat, ostane stalen odjemalec. PREPRIČAJ TA SE TUDI VI! Cene padle! Kje??? V modni In manufaklurnl trgovini F. in I. Gorižar „Pri Ivanki" Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 katera je dobila celo veliko Izbiro modnega BLAGA za molke in ženske obleke, kotenine de-lenov, ceiirjev, exiordov; svilenih, delenastih ln kambrikastlh rut. Izgotovljene otroške oblekce za dečke in deklice, predpasnike, najmodernejše moške srajce itd. po neverjetno nizkih cenah. Pridite in prepričajte se! Največja izbira vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleke A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10. Pozor! Alilevesic. Pozor! da se trgovina Marija Rogelj sedaj nahaja na Sv. Petra cesti štev. 26 Polen Koiodvorstte ulice? PriporoCn svojo krasno spomladansko zalogo Stolov, cajgov, klota, cefirja, oksforda, delena, kambrika, Sifona, bele in rujave kotenine, platna za rjuhe, dalje moško in žensko perilo, svilene jumperje, krasne rute ln Serpe, kravate, nogavice, pavolo in drobnarije. Povsod se javno' govori, da se pri meni dobro in najceneje dobil Marija Rogelj. Vedno najnovejše volneno blago sa ženske obleke In bluze A. & E. SKABERNE — LJubljana, Mestni trg tO. najboljji in vendar najcenejši stro) za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroje. J. Goreč, Lfubljana, Palača Ljubljanske kreditne banke Najboljša kolesa najceneje. Vsakovrstne dele in opremo. Naflepše velikonočne darilo! Samo 300 Din franko na dom. Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija, snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali povzetju. u »i ci mi b Kovinska industrija INZ.J.&H.BOHL.Marlbor.SltS. (MeulIMustria) ftlmandren c«a «•*«. Posode držijo in to gornja vrsta od leve na desno po ci 2'lt, 1 »/■ in 1 V* litra in spodnja vrsta po cA 1, 1'/«, iVa, I Vi litra, ponev ima 20 cm premera. Naročite takoj, ker ne vemo, ako nam bodo razmere dovolile, vzdržati trajno to ugodno ponudbo. Cenik brezplačno. Inserat priložite. Ako ne ugaja se vzame radevolje nazaj. Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znaSajo nad 200 milijonov kron. N N K ti ti ti ti ti ti ti Svilene rute Zoper slabo prebavo, bledico ln oslabelost naročajte HOCEVARJEVO »AROMATIČNO ŽEIEZNATO TINKTURO« po 20 Din steklenica! — Številno zahvalo na razpolago! Po p»šti od 3 steklenic daljo 1 izdelovalca loharnarla. HOČEVARJA,_VRHNIKA. I Prva norosti pomlaJantkeita la letngg« Migi | An Alt a VII Ustanovlj. 1. HH»» N« mm ^toubSfs UnUUnlll * j lj«v btrfiinin, stoti, Frilie 1.11.1.» trski «a obrobo. Kadar pridete v Ljubljano oglejte si veliko zalogo BLAGA za tnožke in Ionsko obleke. — Blago kakor cona Vam bosta ugajala. IZPLAČALA SE BO VOŽNJA! R. MIKLAUC »PRI ŠKOFU«, LJUBLJANA. Prepriča te se pred nakupom! Da se dobi dobro in trpežno y blago, za moško in ženske / obloke, in vse druge po- / t trebščine samo / . »rpeeno .Trni* m II Din. siolno „snvau IX Dir« Slovensko platno »•-lo rao-no 10 !>»::. tiuo .Bongrad« tkBr. no 17 P"' 'flo tme ik«n>ne rr»c>ricb-z5 srajce 19 Din. j.»-.elmo lini nuturel ciion PJ cm :s t>.n, r.i-n. iit-a voletrgcvina R Ster-ncčst, Ce!t« it. 13. IiusTinr.i • n:K e ter 1000 i-Siiiami sc j.c sljo akemn asftom. rzorc.o i nitkim. '.atr.garuii ;n > .inrr.e t- bo pa Kam;' ra 8 dni nn ogledi. 'iur prid* a vlakom ^ :,o ku-j črn*, il"t: na!rut n pri- t, < p" \rniter vr>:":.je. Weroflila če»! 600 •->: Irgov*; engros* cono. I)ir. * o-itr.ir. Lastni iide t.i otijj Konjski »teci f ZDRUŽUNE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA MIKI.OSICKVA CESTA K) ,.reio VID1C-KNEZ tovarn« na Vič« in Brdu aiidijo v poljubni množini, tu':oj dobavno, nnjb)l,.'e prel^kuSci« nndele strešnikov, z euo ali dvema za re-.iaim, kakor tudi Imbrovcev (hibsrl lu ssidrio opeko Na željo se pošlje tako] popis >n ponudba I LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št, 2, Najboljši šhahii stroji in piolilni stroji, I zborna konstrukcija in elegantna izvršiti v iz tovarne v !.ir,cu. - Ustanovljena leta 1867. - Vezenje poučuje brezplačno Posamezni deli koles in šival, stroj v. - 10 letna garanciji. — Pisalne stroje >-ADLF.R« in »URANIA«. Kolesa iz prvih tovarn »I)Qrkopp«, »Styria«, »\Vaitcnrad« in »Kayscr«. Zadružna gospodarska banka d. d l»i»j:i konzorcij ; Domoljubu Tiska Jugoslovanska t'«1"1"1'''' f)dgovorni urednik Josip Grošelj v LjubljanL