Po pošli prejeman: za
celo loto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — , ietrt , , 6 „ 50 , mesec , 2,20 „
Vupravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20K — h pol leta „ 10 „ — , ietrt „ , 6 „ - „ mesec , 1 „ 70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
■	¿y
Političen list za slovenski narod.
Naročnine m inserate ■prejema upravništvo v
Kalol Tiskarni, Kopitarjeve ulice 8t. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrackovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-uiSkih ulicah 3t. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemdi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 25.
V Ljubljani, v sredo 30. januvarija 1901.
Letnik XXIX.
Barantači.
Naši liberalci premišljujejo vedno, kako bi udarili po nas. Izgovor, da se tu ne gre proti veri, ampak le proti »farjem«, je pač toliko vreden, kolikor drugi liberalni izgovori. Iz novejših mahinacij se spozna, kako' hinavski in res podli so ti liberalci.
Vsakomu je jasno, da pri verskih vprašanjih se gre pred vsem za resnico, za notranjo vsebino vere. Božje razodetje je pred vsem izraženo v dogmah, in na teh dogmah sloni nravnost, nje izraža bogoslužje, dogme so temelj verske kulture. V krščanstvu se imamo ravnati po Kristusovih naukih, in njim se moramo brezpogojno udati in jih sprejeti vse in popolnoma. V cerkvi pa obstoji Kristusova učeča in vladajoča oblast, in tej moramo biti udani. Tu ni nobenega druzega ozira, nobenega druzega vprašanja. Kadar se gre za vero, odločuje le edini ozir: Kje je resnica, po kateri poti se doseže zadnji smoter — zveličanje?
Naši liberalci pa so vse drugačni mod rijani. Ti so mnenja, da so vse vere enako vredne, oziroma nevredne, namreč da so le neki surogat za navadno ljudstvo, katero ni še prišlo do one velike prosvetljenosti, do katere se je povspela liberalna veleizobra-žena »inteligenca«. Ko sedaj gore za uni-jatstvo, sami zase seveda nimajo namena, da bi potem hodili k pridigam, darovanjem, sv. zakramentom in k sv. mašam, katere so — čujte liberalci! — po grškem obredu veliko daljše, nego po rimskem. Gre se le zato —: »larje« jeziti in ljudstvo begati !
Teolog teh »učenjakov« je znani Fr. Podgornik, ki je napisal o tej btvari članek v »Slovanskem Veku«, iz katerega odseva vsa puhlost teb »reformatorjev«. Podgornik piše: »Avstro-ogerski Slovani so večinoma katoliki z rimskim obredom in latinskim bogoslužnim jezikom. Oni imajo dandanes posebne, rekli bi specifične, ne toliko verske, kolikor nacijonalne potrebe. Zaradi tega ne morejo izbirati, kar bi jim najbolj ugajalo po kritični razsodbi in po notranji vrednosti predmeta, temveč dolžni so omejiti se na to, kar bi mogli doseči dandanes. Njih
razum jim kaže pogostoma druge boljše poti, nego so tiste, ki jim je možno kreniti je od slučaja do slučaja. Tudi v pogledu na razna veroizpovedanja jim je vezala zgodovinska sila roke, in tudi današnja verska svoboda ni pri njih dejanski taka, da ti se mogli iz lehka odločiti za to, kar bi jim bilo najljubše.
»Jaz v naslednjem naštevam skupnost dejanjskih razmer avstro-ogerskih Slovanov in zato opustim razmišljevanje odogmatičnih oblikah veroiz-povedanj in gledam zgolj na nacijonalni pomen teh veroizpovedanj. Le kolikor bi veroizpovedanja mogla služiti v zaščito narodnosti, bi jih mogli avstro-ogerski Slovani ocenjevati tudi s stališča zbol|šanja svojega narodnega položenja. Razlike dogem bijihne ogrele, in radi takih diferencij bi oni o teh v e r o i z p o v e d a n j i h niti ne premišljevali.«
Tako torej: Za vero, za zveličanje, za resnico tem »teologom« ni nič, dogma sem ali tje — to jim je vse eno. Le to, kar se njim po njihovih strankarskih namenih zdi politično ugodnejše, to naj odločuje tudi v veri! Tu ne stojimo več na krščanskih tleh, ampak v megli nejasnega in-diferentizma, kateri je smrt vsake vere.
Podgornik na to premišljuje razne vere, v katere bi mogli vstopiti Slovenci. Ali naj postanemo mohamedant? Podgornik odgovarja, da ne, ker smo ariško pleme! Torej, v Turke nas ne bodo naredili.
Kaj pa hočejo torej narediti iz Slovencev? Kratki smisel vsega dolgega Podgor-nikovega modrovanja je ta: Najbolje bi bilo, da katoliški Slovenci prestopijo v pravo-slavje. Ker pa ve, da je to nemogoče sedaj, zato zahteva, da se prestopi vsaj v uni-jatstvo, in sicer ne k glagoljašem rimskega obreda, ampak prav v grški obred, ki je po Podgornikovi sodbi najbolj pripraven za »kulturni program« slovanski. Kaj pa, če bi duhovniki tega ne hoteli, in če bi vlada iz političnih vzrokov ne pritrdila uniji ? Tudi za ta slučaj ima Podgornik vratca, skozi katera more uiti sovražnemu »latin-stvu« : V skrajnem slučaju pa se prestopi k
protestantom ali pa »starim ka t o 1 i č a n o m •. — »Protestantize m, s t a r o k a t o 1 i c i z e m in glagolsko bogoslužje so za zapadne Slovane le palijativna sredstva ob okolnostih, v katerih bi ne bilo možno doseči boljšega, tu dokazo\anega,« pravi Podgornik.
Tu se vidi pač v vsi nagoti verski n i -hilizem naših liberalcev. Z verami baran-tajo — odpustite besedo — kakor s kravami na semnju. »Kar mi več nese, to pa bom,« je njihovo geslo. Taki ljudje pač niso več le katoličani, ampak tudi kristijani niso več, ker so zavrgli temelj krščanstva in žive kar tje v en dan kot barantači, ki barantajo ne le s papirjem in s tinto, ampak tudi z najsvetejšimi rečmi. Taki ljudje morda im-ponirajo »inteligenci«, a naše ljudstvo je veliko preveč pametno, da se ne bi takim »teologom« smejalo v obraz in jim v slu čaju potrebe tudi pokazalo vrata.
Zahteve tržaških Slovencev.
Iz Trsta se nam piše : Pred otvoritvijo drž. zbora stojimo. Tržaški Slovenci, ki so o zadnji volivni borbi tako veličastno dokazali, da so ter da hočejo politično i nadalje živeti, ne bodo imeli v državnem zboru nobenega zastopnika. Ostali so sirote. Potrebno se mi zdi, da o tej priliki opozorim potom javnosti naše srečnejše brate, ki pošljejo v novi parlament svoje zagovornike, na stare zahteve tržaških Slovencev, na zahtevo, ki so conditio sine qua non našega nadaljnega narodnega obstanka, ter jim priporočim, da bodo tudi naši zagovorniki ter si kot taki zagotove zaslugo za celokupni slovenski narod.
Naše zahteve, izražene na mnogih javnih shodih so : osnutje posebnega c. kr. okr. glavarstva za vso okolico ; razširjenje delokroga c. kr. državne policije na vseh šest okoličanskih okrajev ; osnutje posebnega c. kr. davčnega urada za vso okolico in podelitev posebnega državnozborskega mandata okolici.
Postopanje mestnega magistrata, kedar vrši svoje dolžnosti v prenešenem delokrogu, poverjenem mu od c. kr. oblasti, nas sili,
da stavimo vedno in vedno zopet prvo tr; zahteve. Tržaški slovenski listi so polni stalnih notic o drznosti magistratovih uradov, ki namesto da bi si bili v svesti ustavno zajamčene nam jednakopravnosti, nas dan za dnevom žalijo na najnesramnejši način. Šikaniranje od strani mestne policije je postalo neznosno. Svoje davke moramo pošiljati naravnost finančnemu ministru na Dunaj, ker jih magistrat od slovenskih strank neče sprejemati.
Kar se tiče zadnjo zahteve po posebnem poslancu za okolico, je pa tudi opravičena v vsakem oziru. Prvič je nesmisel, da bi mestne volivce mestni volivni razred/, trgovce, obrtnike in uradnike in pa okoličane, ki so iz večine kmetje, zastopal eden in isti poslanec. Koristi mesta in okolice divergirajo tako, da jih ni moči spraviti pod isti klobuk.
K temu prihaja še nasprotje v narodnem obziru. Na eni strani izvečine italijanski meščani, na drugi skozi in skozi slovenska okolica. Ob takih razmerah se mora volivna borba poostriti do vrhunca ter roditi izrodke, kakor jih v Trstu doživljamo o vsakih volitvah.
llazven tega pa ima magistrat tako moč v rokah, da okolica s svojim, kandidatox. dokler bo volila skupno z mestom, nikdar ne more več prodreti. Ako reklamiramo mi za tisoč naših volivcev z vspehom volivno pravico, pa imenuje magistrat 2000 čitadinov in si tako zagotovi zmago. O drugih manipulacijah, ki so vsemožnemu magistratu na razpolago, niti nočem govoriti.
In vendar tvori okolica dobro petino vsega prebivalstva tržaškega. Pravično bi torej bilo, da ima tudi enega izmed petih poslancev.
Ane samo za narodni obstanek tržaških Slovencev je neizogibna potreba, da se ugodi našim pravičnim zahtevam, tudi za državo samo je velikega pomena, ako si zagotovi lojalnost slovenskega življa na tržaških tleh. Zvestoba Italijanov je predobro znana, da bi o njej razpravljali. Ako pa bi Slovenci videli, da jih Avstrija nikakor ne mara, da jih noče ščititi, da mirno gleda, kako se jim gode dan za dnevom nečuvene krivice, kako
LISTEK.
Med Slovenci ob Renu.
(Piše Luka Arh.)
(Dalje.)
Homberg.
Župnik van der Loo je star okrog 70 let. Nad 80 let je že v llombergu. Ko je nastopil službo, je imel v fari okrog šest sto katoličanov, sedaj jih je že okoli pet tisoč. Protestantje so v manjšini, zato precej pisano gledajo katoličane, ki se pa bore malo zmenijo zanjo. Da katoliki tako naraščajo, bo vzrok industrija in premogokopi. Delavci, ki pridejo dela in kruha iskat, so skoro izključno katoličani. Tako prevzamejo katoličani mirno in tiho protestantom kraj za krajem iz rok. Lepa dežela ob Renu se vrača nazaj k veri svojih očetov, svojih prednikov. In sredstvo, katerega se Bog v sedanjih časih poslužuje, jo bogastvo, zakopano v temni zemlji, premog in stroji. »Kdo prešteje pota
Gospodova?«
Novo cerkev je sezidal že župnik kmalu po svojem prihodu. A po dobrih desetih
letih jo je moral povečati, in ta povečana cerkev je sedaj že zopet premajhna.
Mnogo je vedel povedati sivolasi župnik o kulturnem boju. Navada je bila — in je tudi še sedaj — da imajo šolski otroci VBak dan skupno sv. mašo ob sedmih, pri kateri nekoliko skupno molijo in pojo. Kar na en krat prepove vlada skupno mašo. Župnik no sme zahtevati, da bi ubogi otroci morali vsak dan v cerkev. Prihodnjo nedeljo pa oznani župnik na prižnici tole:
»Predragi župljani! Vlada mi je prepovedala siliti otroke k skupni šolski maši. Jaz nimam sedaj v tej zadevi nobene oblasti. Obračam se pa na Vas, katoliški očetje in matere, da pošiljato svoje otroke po dosedanji navadi vsak dan v cerkev. To je v korist otrokom, pa tudi Vam; saj molijo za Va?. Uporabljajte od Boga Vam dano očetovsko oblast, saj gre za dobro, sveto stvar. Maša bo kakor dosedaj, ob sedmih. Tega mi vlada ne more prepovedati!«
Poslušali so dobri župljani glas svojega dušnega pastirja in pošiljali pridno otroke v cerkev. Druzega se župniku ni pripetilo v kulturnem boju.
Hujše se je pa godilo nekemu župniku
v njegovi soBeščini Vlada ga je izgnala. Drug duhoven ni smel priti na njegovo mesto, ker vlada ni hotela dobrih škofom uda-nih duhovnikov nastavljati, njej udanih in zvestih »liberalnih« svečenikov je bilo pa bore malo, in verno ljudstvo jih tudi ni maralo; nihče ni prišel v cerkev k njim. Zato je moral sosednji župnik prenesti sv. He šnje Telo iz te cerkve v svojo. Kak prizor je bil to! Vsi verniki so prišli v cerkev, zdihovali in jokali so na ves glas. Duhovnik jih je tolažil, naj zaupajo v Jezusa. Saj to žalostno stanje ne bo dolgo trpelo.
Da, da, verno ljudstvo ve, kaj mu jo duhovnik : posredovalec med Bogom in mtd njim. Če ni duhovnika, ni sv. maše, ni spovedi, ni Jezusa v tabernaklu — in kakšno je brez tega življenje vernega kristijana ? O vi, ki nimate za duhovna druzega nego psovke, ali pomislite vse to ? In ti mož, ki praviš, da si veren, ki res hodiš še v cerkev, kako moreš z mirno vest|o požirati liberalne časopise, ki bruhajo dan na dan psovke na duhovniški stan ? Kje je možatost, kje značajnost? No jemlji strupa, ki deluje sicer počasi, a gotovo. No trpi v svoji hiši gnojnice in ne plačuj jo drago, kajti kmalu
ti zasmradi vse ! Pomisli, kaj ti je duhovnik!
Po kosilu sva šla obiskat s kapelanom Slovence. Stanujejo skoro vsi pičle pol ure od Homberga v Hochheide. Cela slovenska vas! In ravno to upliva nanje, da so ostali dobri katoličani, ker pridejo prav malo z drugimi v dotiko. Sami zase so in pridno hodijo v cerkev.
Ker je imel kapclan pogreb malo pred štirimi, sva se morala hitro obrniti. 28. dec. je razneslo v tovarni neko cev, in oba delavca, ki sta tam delala, mladeniča 16—18 let — je straSno razmesarilo. Živela sta le še malo ur. Jeden jo bil katoličan, drugi protestant. Kaplana so hitro poklicali h katoliku, da ga je dejal v sv. olje (zavedel so ni več), pri onem revežu se je pa medel protestantski pastor in mu narekaval molitve, a kaj, ko se ni zavedel! Tolažilno je umreti v katoliški cerkvi, ki ima sv. zakramente. Kako žalosten in pust si pa ti, protestan-tizem, brez življenja v sebi! Zato tako hiraš in ne bodo ti pomagali vsi »Losvonromovci« z Wolfom in Schonererjem vred! Smrtno kal imaš v sebi od svojega rojstva, pomoči ni zate 1
ee pometa ž njimi v uradih in cerkvah, ne bilo bi čudo, če postanejo tudi oni ireden-tarji ter nastopijo pota, ki jih približajo ostalim Slovanom izven mej, zaznamovanih s črno žoltimi mejniki.
Grožnje se izražajo jasno v tržaških slovenskih glasilih. Komur je na srcu prospeh naroda in sreča domovine, naj bi se ne delal gluhega nasproti tem glasovom.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. januvarija.
Predsedniško vprašanje v poslanski zbornici. Jutri se vrši prva seja novoizvoljenega državnega zbora, a vprašanje glede bodočega zborn čnega predsednika še sedaj ni rešeno in se tudi za las še ni približalo rešitvi. Listi, ki so doslej mnogo pisali o dr. Kathreinu in Fuchsu, so nekako utihnili, grof Alterns tudi ne prihaja več na površje in zdi se, kakor bi bilo že vse obupalo nad konečno ureditvijo te kočljive zadeve. Za izvolitev dosedanjega predsedstva so se izjavili, kakor poročajo listi, doslej samo Čehi in Poljaki. Ta ideja bi tudi pri Jugoslovanih ne zadela ob prevelik odpor, ker se je posebno predsedoik pl. Fuchs kazal vseskozi nepristranskega moža. Vprašanje je le, za kaj se konečno odloči nemška kat. ljudska stranka, o kateri trdijo, da ne bo hotela poslati katerega svojih članov v predsedstvo. Za slučaj, da bi pl. Fuchsu ne do volili vsprejeti predsedniškega mesta, namerava desnica po poročilu »N. Fr. Presse« predlagati predsednikom poljskega poslanca dr. Weigla, ki bo kot starostni predsednik vodil nekaj sej. Zanj bi baje glasovali tudi levičarji. Ta misel pa bržkone ni izšla iz desniških krogov, ampak je le pobožna želja židovskih liberalcev. — Bivši poslanec dr. Ebenhoch izjavlja v »Linz. Volksblattu«, da se z ministerskim predsednikom ni razgo-varjal o političnih zadevah in da so tudi ne-osnovane vse kombinacije.
Vodstvo mladočeškega kluba poveri večina dr. P a c a k u, ker je dr. Engel resigniral, dr. Herold pa obolel. Z dr. Kai-zlom, dr. Kramafem in moravskim Čehom Začekom 6e večina noče sprijazniti. Nerešeno je sedaj le še vprašanje glede izvolitve obeh podpredsednikov. Tu bo treba poprej vedeti, ali pristopijo k Mladočehom res vsi češki poslanci ali ne. Ako se zgodi prvo, potem bo treba prepustiti vsaj jedno mesto drugi češki stranki, agrarcem ali socijalcem. Dosedanji podpredsednik dr. Stransky je baje voljan v to svrho opustiti misel na predsedniško mesto. V poštev bi prišel potem poslanec Schwarz in pa princ Schwarzenberg.
Poljski klub se je včeraj konstituiral in kot je bilo pričakovati, izvolil svojim predsednikom zopet viteza Javorskega, ki je izvolitev tudi vsprejel, akoravno so ga nekateri prištevali v vrsto političnih mrličev in kandidovali na njegovo mesto viteza Cha-mieca- Klubovi načelnik je potem razvil kratek program. Klub se bo potegoval za delavnost parlamenta, obsoja najodločneje vsako obstrukcijo, sicer pa hoče slediti vedno le politiki proste roke. »Mi smo Be, pravi dalje Javorski, v mnogo večjem številu vrnili v parlament, kot smo izšli iz njega. To nam nalaga dolžnost skrbeti za državni in deželni blagor. Naše razmerje do vlade ni odvisno od nas, marveč od vlade. V tem smislu kličemo vladi: Skrbi za naše zaupanje. Naše razmerje do ostalih parlamentarnih strank je dano v politiki proste roke. Podpirali bomo vse (?) opravičene zahteve, naj pridejo od katerekoli strani. Sodbo o tem, kaj je pravično in kaj ni, si pridržujemo sami«. — Včeraj Be je posvetovanje nadaljevalo. Levo klubovo krilo je stavilo zahtevo po premembi klubovih pravil. O tem se bo vršila bržkone burna debata.
Za „slobodno" šolo so je vsprejela v nedeljo na soc. demokraškem shodu v Flo-risdoriu »krepka« resolucija, ki jo je pred lagal novi socijalno-demokraški poslanec učitelj Seitz. Po znanem geslu »šola pedagogom, cerkev teologom« so zahtevali zboro valci od svojega zastopnika, naj takoj v jedni prvih sej stavi predlog na ločitev šole o< cerkve in na razdelitev ministerstva za bogo častje in nauk. Šola, ki je seveda sedaj povsem v »klerikalnem« jarmu, (menda seitz
Bam ni verjel tej budalosti) mora biti prosta vsakega cerkvenega upliva, da se more bolje skrbeti za ljudsko izobrazbo. — Možje zahtevajo v resoluciji, da se ustanovi posebni državni šolski svet, v katerega naj bi pošiljali svoje zastopnike volivci sami. Poslanec Seitz zahteva dalje, da je na vseh šolah pouk brezplačen in da se zboljša položaj učiteljev. — Kar je dobrega in pametnega v tej resoluciji, je vse tuje blago, katero so že davnaj uspešno zagovarjali pravi ljudski zastopniki, vse drugo so pa navadno židov-sko-liberalne frazo, na katere se trezni politiki ne ozirajo Sicer pa je ljudskim »osre-čevalcem« jedino na tem, da se iz šole popolno izbacne tista trohica verouka, kolikor ga še milostno dopušča »vzorni« sedanji šolski zakon.
Ruski pogoji v zadevi kitajskega vprašanja. Kitajski pooblaščenec Li-Hung Čang je prejel brzojavno obvestilo o pogoiih, ki jih stavi ruska vlada ozir Kine in seda njih nemirov. Pogoji so naslednji: 1. Mand žurija ostane i nadalje v upravi kitajske vlado; 2. ruski uradniki morajo njeno delo vanje nadzorovati v vseh zadevah ; 3. cela Mandžurija so vrne kitajski vladi; 4. nadzorstvo vojaških zadev oskrbuje Rusija; 5. odstraniti se morajo vse utrdbe; 6. orožje in streljivo se mora izročiti ruski vojni upravi, nadaljno izdelovanje orožja in stre-ljiva je strogo prepovedano; 7. regularne kitajsko čete ne smejo več v Mandžurijo; 8. Kitajci morajo skrbeti za primerno varstvo ruskih uradnikov; 9. v slučaju vojske podpirajo Rusi Kitajce. — General čeng, ki je prvi prejel te mirovne pogoje, so je izjavil proti njim, Li-llung-čang je pa zapo-vedal, naj se o teh točkah prično pogajanja z Rusijo. — Pričakovati je, da se kitajska vlada ne bo sprijaznila s tem načrtom. Sicer pa ne pomeni v bistvu nič drugega, nego status quo v Mandžuriji.
Kralj Edvard — najvišji gospodar Transvala. Senzačno novico objavlja Reuterjev korespondenčni urad iz Pretorije. Lord Kitchener je namreč 28. t. m. prebral kraljevo proklumaoijo povodom nastopa vlade ter naznanil, da si je kralj Edvard joleg drugih nadel tudi naslov »najvišji gospodar nad Transvalom«. Kaj so si neki pri teh besedah mislili zbrani angleški častniki, ii vidijo na lastne oči, kako predrzno je ravno v sedanjih kritičnih dneh govoriti o gospodstvu nad transvalsko republiko.
nami grozeča prihodnost; strahoma pričakujemo kaj bo, pa v obupnosti pijemo — gift. Za razvedrilo gremo včasih tudi malo na led, ki je letos izvanredno debel in močan. Že dobrih štirinajst dnij je jezero čez in čez pokrito ž njim. Sedanje južno vreme pa ga je začelo nekoliko jemati; torej pridite kmalu, ako hočete še peš na Otok I Saj pride baje v nedeljo tudi srček naših antisvedrcev, g. Pire sem, s kakim namenom, ne vem. Ali predavat o kmetijstvu, ali drsat se, ali pa morda izjokat svojo srčno bol nad žalostnim propadom v naročju tukajšnjih prijateljev. Najbrž vsakega nekaj. Pridite ž njim, če bost« ravno potrebni, vam tudi postrežemo s svojim slavnoznanim gi-itom1, morda pri vas bolj pokaže svoj učinek, kakor pri nas1
Dopisi.
Iz blejskega kota, 26. januv. Že nekaj časa sem ni nobenega glasu z Bleda. »Šte li vsi skupaj zmrznili v jezeru ali kaj«, si morda mislite, g. uredrik. No, tako hudo ravno ni, čeravno smo se prvih par tednov novega stoletja precej stresljali od mraza. Ampak nekaj druzega nam ni dalo do sape. Veselo smo prodajali v zadrugi vino in brezskrbno smo ga pili, kar presenečijo naši ,kunštni' liberalci strmeči svet z ,uradnim1 dokazom, da prodajamo ,g i f t' mesto vina. »Dete vendar, to niso mačkine solze«, smo si mislili. »Ni spak, da bi sedaj ne bilo po nas, če ne od liberalcev, pa od .gilta', ki Brno ga že toliko izpili«. Čakamo in čakamo, pa nič učinka No, polagoma smo se zopet oddahnili od tega strahu, saj veste, svederc je trd, marsikaj prenese, da smo začeli ,giit' mirno naprej prodajati in piti. Ker pa nas imajo liberalci tako radi, pa so v skrbeh za naše zdravje, so si v drugič pritihotapili našega vina in ga poslali na pristojno oblast z gorečo željo, naj vendar najdejo tam strup v njem. In sedaj čakamo, kdaj pridejo možje postave in nam narišejo mrtvaške glave na sodove v znamenje ,giftnosti'. Ce nas sedaj ne rešijo strupa, nas tudi z lepa ne bodo. Saj so se vzdignili pri sodišču za naše zdravje vsi naši velmožje, posebno tisti, ki sami točijo — ne ,gifta' — ampak baje zgolj pristno kapljico.
»Ne bilo bi napačno, si mislijo, ko bi sedaj v predpustu ,zatrli' zadrugo, ko se največ popije«. Nekateri izmed teh nas imajo še posebno radi. Vedno so v skrbeh zaradi zadružnih ,dolgov'. Modrim svedrcem se pa čudno zdi, kako da imajo ti strici vedno^v mislih naš dolg, ko bi se jim vendar bolj spodobilo misliti na nekatere druge, ki imajo sami več dolga, kot vse poltretjesto zadruž nikov skupaj. Kakor vidite torej, visi nad
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. januvarija.
Dež. predsednik baron Hein je bil
predvčoranjim vsprejet v avdijenci pri nad vojvodi Otonu.
Potrjen deželni zakon Cesar je potrdil sklep dež. zbora kranjskega glede opustitve dela okrajne ceste Krško Koritnica.
Šolske vesti Nadučitelj na ljublj. I. mestni deški ljudski šoli in okr. šol. nadzornik g. Andrej Z u m e r je dobil naslov ravnatelja. Članomokrajnihšolskih svetov na Kranjskem so imenovani od strani dež. odbora: za Postojno župan Jos. Dekleva in Maier iz Loža; za Kočevje J. Skadinger in svetnik Fr. Višnikar; za K r š k o dr. Mencinger m J. Globočnik ; za Kranj Ciril Piro in Jan. Urbančič ; za ljubljansko okolico G. Jelovšek in Fr. Košak ; za Litijo notar Svetec in nadučitelj Skrbinc ; za Logatec župan Pogačnik in Fr. Siherl; za Radovljico blejski župan Petrnel in trgovec Human ; za Novo mesto Fr. Majzelj in šol. svetnik Fr. Detela ; za K a m n i k župan Mlakar in okr. sodnik pl. Garzarolli; za Črnomelj Leopold Gangl in župan Puhek.
Meščanski klnb v Ljubljani ima jutri v četrtek svoj družbinski večer v društvenih prostorih. Člani in njihovi prija telji naj se blagovolijo zanimivega večera mnogobrojno udeležiti.
Osebne vesti. Deželni poslanec in odvetnik v Ljutomeru, gospod dr. Fr. Rosi n a, se preseli v Maribor, odvetniški kon-cipijent dr. Karol Grossmann pa otvori svojo pisarno v Ljutomeru.
Premeščen je iz Ljubna na Štajerskem finančni koncipist dr. Ernost R i n g 1 kot davčni referent v Radgono.
Star cerkveni ključar- Pri Devici Mariji v Polju jo umrl dne 28. t. m. J a-kob Kocjančič vulgo Kovterc v 75 letu svoje starosti, ki je ponosno in vestno svojo službo opravljal kot ključar župnijske cerkve blizu 40 let in je znal pripovedovati zani mivosti župnije, katere je doživel že za petega župnika.
Ljubljanske novice. Umrla je na Dunaju gdč. Viktorina R e h n, imejiteljica bivšega vzgojilnega zavoda v Ljubljani. Truplo pokojnice so prepeljali v Ljubljano ter je bodo jutri pokopali pri sv. Krištofu.
—	Miklošičevo cesto bodo podaljšali.
—	Dr. Tavčar je imel včeraj z dr. Trii lerjem, ki bo za časa Tavčarjeve odsotnosti menda šefredakter »Slov. Naroda«, pred svojim odhodom na Dunaj pijačo v gostilni pri znanem trgovcu s prašiči. V tej družbi se je pripravljal za parlamentarno delovanje, za katerega si je pred vsem nabral »mačka«. Zaželel je tudi potrebo po godbi in natakarica je morala iskati meščanske godbe, poslanec Ljubljane pa je hotel poslušati tudi »Ljubljano«, a pevcev ni bilo. Tako veličastno se je dr. Tavčar odpravljal na Dunaj. Doto potegnil jo včeraj pekovski pomočnik Ilrovat. To ga je tako razveselilo, da je plačeval svojim tovarišem za pijačo toliko časa, da so leti pričeli razgrajati po Ljubljani in da je policija dva pekovska pomočnika aretovala. — Sladkarij nabrala se je pri Zalazniku Umarjeva Ma-rička na račun g. Samasse. Ker se je to prvič posrečilo, poskusila si je na ta račun najesti sladkarij tudi drugič, a mej tem so Zalaznikovi že pozvedeli, da jo g. Samassa niti no pozna, in Marička je morala s policajem.
I Razglas o pristojbinskem na-mestku. Z ozirom na naredbo c. kr. fin. ministerstva z dne 14. julija 1900 treba je najpozneje do 1. aprila t. 1. napovedati vso premakljivo in nepremakljivo premoženje, ki je podvrženo pristojbinskemu namestku ali ekvivalentu, kakor tudi temu podvrženo užitne pravice (na pr. za lov, ribištvo, mlinarstvo, cestnino, sejme itd ), in sicer po stanju dne 1. t. m. Te napovedbe se vlagajo pri c. kr. uradu za odmero pristojbin v L;ubljani. Pristojbinskega namestka so oproščene le družbe, katerih pogodha se no razteza čez 15 let ali pa je izrecno ustanovljena samo na žive dni prvotnih deležnikov. Če kdo zataji ali neresnično napove kaj predmetov, katere je priznati, kaznuje se po kaz. zak. o prihodninskih postopkih. Dotični obrazci za napovedbe se dobe pri davčnih uradih.
Na progi dolenjskih železnic se s 1 fobr. opuste v ožovT* *prvegli razreda pri vseh osobnih vlakih.
Vipavska železnica Za vipavsko železnico se pridno kupujejo »švelarji«. Prišlo jo žo tudi ter se naselilo v Št. Petru pri Gorici nekaj delavskih nadzornikov, ki glodajo na to, kje bi dobili delavcev. V prihodnjih dneh započnejo z delom, kar se dozdai ni zgodilo zaradi kratkega dneva.
Prebivalstvo v Novem mestu broji sedaj 2162 duš. Lita 1890 so jih našteli 1965.
Poboj. V gostilni Uršule Kober v Šmartnu ob Savi sta se 15. t. m. sprla kmečka fanta Jan. Marolt in Jos. Bolta, in prišlo je do pretepa. Bolta je udaril tovariša z litersko steklenico po glavi in s toporiščem na hrbet. Marolta so morali odpeljati v bolnico.
Goriška deželna norišnica. Na Goriškem zgrade deželno norišnico, kakor smo svoj čas žo poročali. Deželni odbor je že kupil zemljišče ob cesti med Gorico in Šempetrom ravno nasproti kmetije italijanskega oddelka deželne kmetijske šole , 40 njiv sveta za nekaj nad 50.000 gold. Zgradba bode zidana v paviljonskem sistemu. Prostora bo v zavodu za 350 blaznih. GoriSka dežela ima sedaj v domačih in tujih norišnicah nad 300 blaznih deželanov.
Iz Maribora nam pišejo: Zadnjo nedeljo se je igrala v našem Narodnem domu šaloigra s petjem »Čevljar baron«. Igra se je predstavljala gladko, za kar gre hvala in pripoznanje novemu režiserju in marljivim diletantom. Uloge, večinoma majhne, so bile srečno razdeljene. Večje uloge imajo v igri čevljarski mojster, baronovka in čevljar baron. Slikoviti so bili prizori, v katerih so nastopili čevljarski mojster s Bvojimi pomočniki. Predstava je bila dobro obiskana, ako pomislimo, da so smeli biti pri njej le udje in njih svojci, kakor je zaukazalo naše si. okrajno glavarstvo. Pri vsaki tudi najskrom-nejši zabavi nam dela ali mestni magistrat ali pa okrajno glavarstvo težave. Zadnjič je zahtevalo glavarstvo, da smejo k čitalniškim zabavam le »udje in njih svojci«. Nemškim društvom se ne stavijo to ovire, kakor slovenskim. Proti pristranskemu postopanju našega glavarstva se je vložila na višje mesto pritožba. Zunanjim gostom, ki'radi zahajajo k čitalniškim zabavam, pa se ni treba bati izraza »udje in njih svojci«. Če bo potrebno, bo imel pač vsak ud po petdeset »svojcev«, glavar s svojimi nemško nacijonalnimi uradniki pa bo imel blamažo. Bolj boste nas zatirali, bolj se bomo gibali.
Brežice štejejo po najnovejši štetvi 1164 prebivalcev in sicer 723 Nemcev (?) ter 392 Slovencev.
Lačni slovenske zemlje. V zadnji svoji seji so tuhtali celjski očetje, kako izvabiti slovenski okolici ono zemljišče v Ga-berju, kjer stoji nemški »Studentenheim« in cerkev sv. Maksimilijana. Dobro, da je okoliška občina v rokah previdnih in razumnih mož.
Od rasnih strani. Ruski marša 1 G u r k o je včeraj v Petrogradu umrl. Dosegel je starost 74 let. Slavo si je pridobil pri Plevni. — Reka ima sedaj 39.355 prebivalcev. Od leta 1880 se je prebivalstvo pomnožilo za 8517 duš. — Čudno tele. Iz Sunje na Hrvatskem se poroča, da je ondi došlo na svet tele, ki ima na glavi tri pare ušes. — Hripa v Londonu strašno divja. Na javnih šolah je bolnih 50.000 učen-
cev in i000 učiteljev. V zadnjem tednu je umrlo na hripi 75 ljudi, na pliučnici pa 328. Vseh bolnikov na hripi je v Londonu četrt milijona. — Južna železnica je letos od 1. do 20 januvarija imela dohodkov skupno 4.564 270 K, to je za 183 076 kron manj, nego v istem času preteklega leta. — Trčnila sta na južnem kolodvoru v Gradcu dva železniška stroja. Službujoče osobje se je rešilo ob pravem času. Stroja sta poškodovana. — Kraljici Viktorij' nameravajo v Londonu postaviti kolosalni spomenik. Nabiranje darov se prične po pogrebu. — Romarskih vlakov je prišlo v Rim od 24. decembra 1899 do 24 decembra 1900 — 223. Iz Italije jih je bilo 152. iz Francoske 10, iz Španije 5, Amerike 6, Belgije 2, Portugalske in drugih malih dežel 1, iz Avstrije 23. Nemčije 18, iz Švice 2. Najmanj zastopana je bila tudi mej posameznimi romarji Angleška, ker je del vatikanskega časopisja izrekel se v transvalskem vplašanju proti Angležem.
Kravo ukradel je nekdo v noči od 28. na 29. t. m. posestniku Jan. Kosu v Lazih. Vredna je bila 120 kron. Naslednji dan zjutraj sta jo Jož. in Franč. Trdina iz Krope prodala nekemu mesarju in zbežala baje na Prusko.
Občni zbor „Napreja" v Gradcu. Iz peročila, ki se je podalo na občnem zboru »Napreja« v Gradcu, posnamemo: Društvo šteje 4 ustanovnike, 24 podpornih in 103 redne ude. Dohodkov je društvo v preteklem letu imelo 912 K, izdatkov 862 K. V društvu so člani imeli na razpolago 28 časopisov, društvena hranilnica je imela od maja pr. 1. prometa 3100 K. Društvo je priredilo več predavanj ter je svoje člane poučevalo v nemščini, računstvu, knjigovodstvu in petju.
Prebivalstvo Budimpešte šteje koncem 19. stoletja 729.383 oseb ali 233 383 več kakor leta 1890.
Vina iz Italije se je preko Reke lani zvozilo v avstro-ogersko državo 263 691 meterskih stotov. L. 1899 se ga je zvozilo še 877.813, 1. 1898 pa 937.170 m stotov. Tudi uvoz laškega vina preko Trsta se je precej znižal.
Črna roka. Ogerski katoliški list »Altkotmany« priobčuje svote, katere je škof Zalka, ki je umrl v Gjuru, potrošil za dobrotvorne svrhe. Za cerkve in religijozne namene je dal za časa svojega škofovanja 430.000 K, za šole (ču.j Luka!) in ostale posvetne namene 960.009 K. Vsa ostala njegova dobra dela so tako mnogobrojna, da je žanje izdal nad jeden in pol milijona kron.
Dar Srbov kralju Aleksandru.
ttrbska skupščina jo soglasno sprejela predlog poslanca Geniča, s katerim 8e vlada pooblašča, da predloži skupščini načrt zakona, s katerim se južno zapadni del državnega rudnika v Majdanpeku izroči kralju Aleksandru v last v znak udanosti srbskega naroda do dinastije
Mascagnijeva opera ,Iris" je doživela ob svoji prvi predstavi v tržaškem občinskem gledališču minolo soboto popoln poraz.
73 potomcev ima umrla angleška kraljica Viktorija, in sicer 6 otrok, 31 vnukov in 36 pravnukov.
O kraljici Viktoriji se pripovedu jejo razne zanimive stvari. Zapustila je baje knjižnico s 120 000 knjigami. Jako veliko je čitala in tudi sama pisateljevala, a ne za javnost. Nekaj njenih del je natisnjenih, a ponatiskovati se ne smejo nikdar, dasi velja na Angleškem zakon, da ugasne lastninska pravica sedem let po smrti pisateljevi ali 42 let po publikaciji. Kar je dala za ožji krog svojih častilcev natisniti, je sama založila. Ko je bila 70 let stara, Be je naučila bindostanskega jezika. Znala je pisati z obema rokama.
Dewet in angleški ujetniki. O vsestranski pretkanosti burskega generala De-weta se je že mnogo poročalo. Najbolj za nimivo je pa gotovo njegovo postopanje z angleškimi ujetniki. Kakor znano, so Buri toliko pametni, da ne marajo rediti številnih ujetnikov, ki jim pridejo v pest, marveč jih samo razorožijo in oproste. Vendar se pa Dewet dobro zavaruje pred njih nadaljnimi napadi. Vsakemu Angležu da namreč De-vvet na roko neizbrisljivo znamenje ter mu
pravi: «Po tem znamenju te bomo spoznali. Ako nam še jedenkrat prideš v pest, si brezpogojno ustreljen.« In to pomaga. Nobeden ujetih Angležev si več ne upa Burom pred oči.
Atentat na špansko kraljico re-gentinjo. Iz Madrida je te dni prišlo poročilo, da je nekdo ustrelil na špansko kraljico regentinjo, ko se je s svojimi otroci vozila po bajarju parka Časa de Campos. Strel je pal iz bližnjega grmičevja ter se je kroglja zaglobila v čoln. O napadalcu ni sledu. Šest čuvajev v parku je odpuščenih.
Zrakoplovstvo. lnžener Plates izjavlja, da je nek ruski zdravnik dr. Konstantin Da-nilewski v Charkovu izumil zrakoplov, katerega se lahko vodi po zraku. Danilewski je izvršil že 140 voženj v okolici Charkova. Njegov zrakoplov je vedno obstal na enem kraju, katerega je prej zaznamoval za svoj cilj, ter se je zopet vrnil na kraj, od katerega je odplul. Bodi pripomnjeno, da je princip, na katerem ta Danilewskega iznajdba sloni, že pred leti razlagal preprosti jezuit Augustiani.
Poljaki v Nemčiji ne smejo odpošiljati po pošti poljskih naslovov. Ko so poljski poslanci te dni radi tega interpelirali v nemškem državnem zboru, odgovorilo se jim je, da pošta hoče samo nemške naslove, da se preveč promet no otežkoči.
Smrt pri plesu. Vsled prestrastnega plesanja sta te dni na Dunaju dve ženi mrtvi pali v naročaj svojih plesalcev in sicer žena pekovskega mojstra Ilaindla in žena trgovca s premogom Mestrozzija. Zadela ju je kap.
V Ameriko se je izselilo v minulem letu 380 oseb, največ iz litijskega, novomeškega. črnomaljskega in krškega okraja.
Tekmovanje mej človekom in psom. V Zjedinjenih državah je v West Hobokenu prišlo do čudnega tekmovanja mej nekim 60letnim tramvajskim uslužbencem in nekim psom. Šlo se je zato, da pes ne more pojesti toliko klobas, kakor človek. Tekmovalca naj bi pojedla trikrat zapire-doma po tri funte klobasic. Pri prvi porciji je jedel tramvajski uslužbenec počasi, pes pa je nakrat pojedel klobase, pri drugi je pes le malo prej pojedel klobase, nego njegov tekmec, pri tretji porciji .se je psu ustavilo, njegov tekmec pa je pojedel vse klobase in je izjavil, da bi jih lahko še nekaj pojedel.
Prva milijarda minut po Kristovem rojstvu preteče, kakor je preračunal neki nemški matematik, leta 1902 dne 30. aprila ob 10. uri 40 min. dopoldne.
Kako se je na pariški razstavi skrbelo za reveže. Na pariški svetovni razstavi so bile postavljene na raznih krajih tudi nabiralne pušice za reveže. Po končani razstavi so odprli pušice in v vseh so našli za reveže — 58 frankov 65 cent In pariško razstavo je obiskalo milijone ljudij. V veselju pač skoro nihče ni mislil na reveže. Taki so naši časi !
Atentat ruske študentke. Iz Pariza se poroča, da je ruska študentka Vera Gelov ustrelila iz revolverja na profesorja Emila Deschanela, očeta predsednika francoske zbornice, ravno ko je dovršil svoje predavanje. Kroglja profesorja ni zadela, pač pa je težko ranila prijateljico razburjene študentke Aleksandro Zelenino, ki je priskočila na pomoč profesorju. Gelov izjavlja, da ji je nekdo pravil, da se je profesor neugodno izrazil o njeni ženski časti.
Napačna usmiljena sestra. V de-partementu Avegron se je nekemu zdravniku pripetilo nekaj čudnega. Peljal se je k nekemu bolniku. Na cesti je srečal usmiljeno sestro, ki ga je prosila, naj jo vzame na voz. Rad je zdravnik ustregel tej proš nji, mej potjo pa je zapazil, da ima usmiljena sestra zelo velike roke. Vedno bolj je prihajal do prepričanja, da je pod obleko usmiljenke skrit lopov. Naravnost z voza si lopova ni upal spoditi, zato je prosil usmi-ljenko, naj stopi z voza in naj blagohotno pogleda, ako so ni kolo nekaj pokvarilo. Usmiljenka je res šla pogledat kolo, mej tem pa je pognal zdravnik konja naprej ter se rešil lopova. V svežnju, ki ga je pustila usmiljenka na vozu, našel je zdravnik razna bodala in različno orodje hudodelcev.
NnfvdUO gUNpOilnriitVO. Trgovinski strokovni poročevaloi za inozemstvo.
Kakor druge industrijske državo se je odločila tudi avstrijska vlada, da odpošlje trgovinske strokovne poročevalce v vse one pokrajine, za katere se industrijski in kup-čijski krogi posebno zanimajo. Kot poročevalec za Južno Alriko, Avstralijo in Sibirijo je določen koncipist trgovske in obrtniško zbornice na Dunaju, dr. Erich Pistor. za Per zijo, Sijam, Kino in Japonsko pa Karl Schütze, koneipist trgovske in obrtniške zbornice v Libercih.
Najprej se namerava po pismeni ekspertizi s posredovanjem pristojnih trgovskih in obrtniških zbornic dobiti informacij o željah udeleženih krogov. Na to pa obiščeta poročevalca na večmesečnem potovanju najvažnejša industrijska in trgovinska središča v tostranski državni polovici.
Dobavni razpis
Dne 5. lebruvarija t. 1. vršila se bo v poštnem ter brzojavnem odseku ministerstva za javne stavbe v Belemgradu ustna licitacija za dobavo 10.000 komadov lesenih brzojavnih drogov. Natančne|ši pogoji za dobav ljauje ležijo v gospodarskem oddelku zgo-rajšnega odseka vsakomur na upogled. Va-dija je uložiti 30.000 dinarjev ali v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki dosezajo enako visočino.
Društva.
(I. društvo hišnih posest nikov v Ljubljani.) Občni zbor se vrši v četrtek dne 31. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani »Mestnega doma«. Dnevni red : I. Odobrenje poročila o preteklem letu. 2. Računski zaključek za 1. 1900 in proračun za 1. 1901. 3 Volitev 3 odbornikov. Po § 9 pravil so izžrebani p. n gg.: J Gogala, K. Rom, Fr. Schantel, ki se pa smejo zopet voliti. 4. Volitev 3 preglednikov računov. 5. Določitev članarine za I. 1901. 6 Slučajni predlogi. — Vabilo velja za legitimacijo, ter se odda pri vstopu v dvorano.
Načelništvo društva.
(K atol. izobraževalnodruštvo s v. Jožefa v Tržiču) je imelo 27. jan. ob 4. uri popoludno svoj redni letni občni zbor. Društvo šteje 75 udov ; v knjižnici je 403 različnih knjig, naročenih časopisov ima društvo 20. Odbor je tako sestavljen : predsednik J. Potokar, podpredsednik J Kržišnik, tajnik Fr. Ahačič, blagajnik A. Mikič, knjižničar J. Papov ; odborniki : J. Bahun, Fr. Vidic, K. Končar, M. Papov in P. Perko.
(Zadruga gostilničarjev, krč m a rje v, kavarnarjev, žganjetočni-kov in izkuharjev v Ljubljani) vabi na redni zadružni zbor, ki se vrši v četrtek dne 7. svečana 1901, ob treh popoludne v gostilni gospoda Kramarja (Kopitarjev hram) Miklošičeva cesta. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. čitanje zapisnika zadnjega zadr. zbora. 3. Poročilo o delovanju zadružnega starešinstva tekom 1900. leta. 4. Polaganje letnega računa za poslovno leto 1900. 5. Dopolnilna volitev v zadružno načalnistvo, in s cer v smislu določila § 19. zadružnih pravil štirih odbornikov in dveh odbornikovih namestni kov. 6 Poročilo gospoda J. Maček-o trlede ustanovitve zadružne pivovarne. 7. Posa mezni predlogi. 8 Raznoterosti. — Ker je za sklepčnost zadružnega zbora potrebna na vzočnost 30 udov, naj se ga častiti člani v kar največjem številu udeležiti blago vole, posebno ker se gre za jako važne zadružne koristi.
(»Celjski Sokol«) priredi na pustno nedeljo 17. svečana 1901 v zgornjih prostorih »Narodnega doma« v Cflju »Maška rado«. Začetek je ob 8. uri. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Vstopnina 1 K za osebo. Člani v društveni obleki ali v maskah so VBtopnine prosti. Vsak nemaskovan udeleženec, razen gardedam, dobi pri blagajnici čepico, za katero mu je plačati kot globo 40 v. Vntopnice se dobe le proti izkazu va bila zadnji teden pred maškarado pri društvenem odboru v »Narodnem domu« in na večer maškarade pri blagajni. Svira celjska narodna godba.
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj, 30. januvarija. Na povabilo ministerskega predsednika je sklenila parlamentarna komisija češkega kluba, naj se odzovejo povabilu poslanci P a • cak, Stran sky, Kaizl in Fort. Ti so se včeraj pri vladi informovali o njenih namenih in nazorih. Opoludne seje v stanovanja poslanca dr. Kaizl a vršilo posvetovanje konservativnih veleposestnikov in mladočeškega kluba. Posvetovanja so se udeležili Palffy, Pa-
rish, S t r a n 8 k y, Paca k in L a -žansky. Razgovor je bil o konstitua-ciji parlamenta.
Dunaj, 30. jan. Osem kršč. soci-jalnih zastopnikov nižjeavstrijskih kmetov pisalo je na vse kmetske zastopnike v drž. zboru v zadevi ustanovitve zveze za kmetiške interese.
Dunaj, 30. jan. Katoliška ljudska stranka je vsprejela danes nasvet, da ne bo ugovarjala zahtevi večine, naj se izvoli predsednikom član iz njene srede.
Dunaj, 30. januvarija. Mladočeški poslanci so po dr. Pacaku sporočili dr. \Veigeln. da bode dr. Paoak v prvi seji državnega zbora prosil za besedo, da imenom mladočeškega kluba odda nek ugovor, oziroma pojasnilo v obrambo. Dr. Weigel je izjavil, da po pravilniku ne bo podelil nobenemu besede.
Dunaj, 30. januvar. Poljski klub po svoji večini ni za to, da bi njegov član dr. Weigel postal prov. predsednik državnega zbora.
Dunaj, 30. jan. Liberalni veleposestniki so izdali oficijelno izjavo, v kateri najodločneje protestu j ejo proti posamnim točkam Schonererjevega programa. Klub noče ničesar čuti o prementbi državno-pravnega razmerja mej našo monarhijo in Nemčijo, obsoja protirimsko gibanje in z ogorčenjem zavrača željo, da bi se vršenje samoobsebi umevnih dolžnosti vezalo na pogoje.
Trst, 30. jan. K pogrebu Verdijevem mestni zastop ni odposlal svojega zastopnika.
Milan, 30. jan. (C. B.) Danes zjutraj so je vršil pogreb Verdijev v prisotnosti zastopnikov oblastev, aristokracije in neštevilne množice občinstva.
Berolin, 30. jan. Preko Holandske se poroča iz Transvaala. da so Buri generala Kitchenerja ujeli. (Ta vest se mora pač sprejeti z največjo rezervo. Opomba ured.)
London, 30. jan. Kralj Edvard je odredil, da morajo biti hiše v ulicah, kjer se bo pomikal pogrebni sprevod, mileče in ne črno opravljene.
Kapstadt, 30. jan. (C. B.) Buri so napadli rudnike pri Kleinfonteinu. Provzročena škoda znaša dvesto-tisoč funtov.
Izjava.
Slavno uredništvo «Slovenec«
v Ljubljani.
Naj blagovoli slavno uredništvo vspre jeti in natisniti sledečo izjavo:
V nedeljo, 27. t. m. je imel neki Etbin Kristan v tukajšnjem steklenem salonu kazine neko zborovanje, na katerem jo proglašal delavstvo na postaji južno železnice v Ljubljani kot žrtev izkoriščanja načelnika gospoda inšpektorja G u 11 m a n a. Mi se doslej nismo bavili z lažnpvimi in obrekljivimi govori tega nam popolnoma tujega človeka, da pa si širna javnost o tem človeku napravi sodbo, konstatiramo, da vsi delavci te postaje gospoda Kristana niti ne poznajo, pa ga tudi niso nikdar prosili za njegovo protekcijo in da so v vseh svojih zadevah z najboljšim vspehom se zaupno obračali do gospoda inšpektorja Guttmana, in da bodo to storili tudi nadalje, ako je potem to Kristanu prav ali ne. Generalna direkcija južne železnice nam je s 1. januvarjem t 1. nas materijalni položaj zopet znatno poboljšala, in mi vemo ter smo prepričani, da se imamo za ta vspeh v prvi vrsti zahvaliti vztrajnemu osebnemu priporočanju gospoda inšpektorja Guttmana, ki nam jo tudi dal marsikako službeno olajšavo.
Kar se torej tiče delavstva tukajšnjo postaje, zavarujemo se odločno proti lažnjivim izbruhom škandalov željnega Etbina Kristana ter si njegovo protekcijo najodločnejše prepovedujemo.
Tako, kot mi, misli gotovo vsak dostojen in zaveden uslužbenec tukajšnje postaje.
Ljubljana, dnu 29. januvarja 1901.
Franc Mautz, Janez Verbič, Jožef Marn, Fr. Levstik, Franc Zupančič, Jožef Kralj, Franc Kastelic, Alojzij Zehrer.
Sledi Se 210 podpisov usluibencev južne železnice v Ljubljani.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — I aàk spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—i-
(Dalje.)
Da je prišel na pravo pot brez povpraševanja in poizvedovanja, zdi se rau znamenje božje previdnosti in ugodno znamenje za bodočnost. Tedaj sreča vozove komisar, ki ukaže monattijem ustaviti se. Sprevod se res ustavi in petje se prevrže v hrupen razgovor. Jed en mo-natto na Renzovem vozu skoči na tla. Renzo reče drugemu: „Hvala vam! Bog vam povrni!" in skoči raz voz na drugi strani.
„Le pojdi, mazač!" odgovori monatto: „ti ne bodeš ugonobil Milana."
K sreči tega ni mogel nikdo slišati. Sprevod se ustavi na levi strani ceste. Renzo gre urno na drugo stran, teče tik zidu proti mostu, gre čez-nj in naprej po cesti, kmalu se mu prikaže ogel bolnice. Ko pride skozi ograjo, odprč se Renzu čudovit prizor, ne prizor, ampak le znamenje, poskušnja raznolikih in nepopisljivih prizorov.
Na obeh straneh mrgoli ljudstvo, bolniki gredo v gručah v bolnico. Drugi leže in sede na bregu jarka, ki jo obdaja, bodisi da so jim pošle moči in da ne morejo več naprej, bodisi da so obupani ušli iz bolnice in da so na potu opešali. Nekateri nesrečniki blodijo okrog kot prismuknjeni, nekateri so res znoreli. Jeden goreče pripoveduje svoje prikazni bolniku, katerega je premagala bolezen; drugi besni, tretji se smeje in gleda sem ter tja, kakor bi kaj veselega videl.
Najbolj čudno in hrupno v ti žalostni radosti je glasno in nepretrgano petje, ki na videz ne prihaja iz te nesrečne gnječe, a jo prekriči narodna pesem o šegavi ljubezni. Če sledimo glasu, da bi videli, kdo more tu biti vesel, opazimo nesrečnika, ki sedi v jarku, poje na vse grlo in gleda kvišku.
Jedva stori Renzo na severni strani poslopja par korakov in že čuje nenavaden vrišč v gnječi in glasove: „Primi ga! Pozor!" Renzo se vspne in opazi kljuse, na katerem v diru jaha čuden jahač. Neki norec je opazil neprivezano živinče pri vozu; zasede je urno, tolče z rokama po vratu in vspod-buja žival s petama in jo naganja. Monatti pa tulijo in vro za njim. Vse izgine v prašnem oblaku.
Zmeden in truden pride Renzo do vrat, kjer je bilo menda vse združeno, kar je do-sedaj videl povsod raztreseno. Renzo stopi pod obok vrat in nekoliko postoji na mo-stovžu.
Petintrideseto poglavje.
Čitatelj naj si predstavlja bolnico, v kateri je bilo šestnajst tisoč okuženih; dvorišče je polno barak in koč, vozov in ljudstva. Obe neskončni vrsti stanic na levi in desni hodnika ste polni ječečih bolnikov in mrličev na slami in odeji. Po nezmernem zavetišči vse vrši kot razburkano morje. Ljudje prihajajo in odhajajo, stoje, tekajo, priklanjajo se, vzdigujejo se, okrevajoči, znoreli in sluge.
Vse to namah se prikaže pred Renzo-vimi očmi, tako da osupne in obstane.
Mi ne maramo teh prizorov podrobno opisati, saj tega tudi čitatelj ne želi. Mi sledimo samo svojemu junaku, obstanemo, kjer on obstane, in povemo, kaj se mu je pripetilo, kolikor je potrebno, da razumemo povest.
Od vrat, kjer Renzo obstane, do kapelice in od tod zopet do vrat ni bilo koč in
drugih ropotij. Tu opazi Renzo prerivanje vozov, odnašanje in prinašanje. Kapucinec in uradniki vodijo dela in odpravijo vsa-cega kdor samo gleda. Ker se Renzo je bal, da bi tudi njega proč ne poslali, gre naravnost mej barake proti strani, kamor je bil slučajno obrnjen.
Renzo gre naprej, kjer more, od koče do koče, pokuka v vsako in opazuje postelje, ki so bile zvunaj, ogleduje od trpljenja pre-mrte in od krča nagubane, nepremične obraze ter išče obraz, katerega najti se je tako bal. Že precej daleč je prišel in parkrat ponovil to pot, a ne vidi nikacega ženskega obraza. Spomni se, da so ženske najbrže na posebnem kraji.
Res je bilo tako. A vendar si ne more misliti ali zavohati, kje bi to bilo. Renzo srečuje sluge, različne po pogledu, obleki, vedenji kakor po razlogih, radi katerih so sklenili prevzeti tako službo. Nekateri so udušili vse sočutje, drugi pa so preveč usmiljeni. A nikogar si ne upa vprašati, da bi ne prišel v zadrego. Zato sklene, da sam poišče ženski oddelek; vedno gleda mej potjo naokrog, časi mora celo v stran obrniti svoje oči, ker se ustraši tolikih ran. A kam naj se obrne, ker je povsod dovolj ran?
Zrak in vreme še povečata te grozne prizore, kolikor moreta. Megla se je zgostila in nabrala v oblake, ki postajajo vedno temnejši — znak bližajoče se nevihte. Z temnega in nizkega neba gleda kot izza goste mreže bledo solnčno oblo, ki razširja medel, soparen mrak in mrtvo težko vročino.	(Ualje prih.)
Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki K®
sin v Londonu so izmed vseli lakov, kar se jiii izdeljuje na AngleSkem, priznano najboljši, ker se hilro suši ob vsakem lelnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpeinejši in ne provzročajo niti mnrog, niti ne postanejo bledi. I>oh<5 se po tovarniški ceni pri tvr.tkijBRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	9 11-7
Cena žitu na dunajski bcrzS
dne 3i>. januvarija 1961 Za 50 kilogramov Pšenica za pomlad . K 7-8 Ü do K 7-83
Rž za pomlad . » TI tí »	»
Turšicazamai junij /01 » 5'27 »	» 5 28
Oves za pomlad . . • t> 43 »	» 6 44
Umiril s«:
V hiralnici:
27.	januvarja. Ana Pavšič, kajžarjeva vdova 66 1. kap. — Štefan btupica, gostač, 72 let. kap.
28.	januvarja. Fran Štrauss, gostač, 77 let, vslcd
V bolniSnici: 26. januvarja. Jožef Úerny, inženir 78 let, phye-Ionepbritis.
Meteorologléno porodilo.
Vi.liria oad morjem H06'2ra. srednji »ročni tlak 736-Omuv
raka.
i Stanje Tempo-r. ! Cas opa- I taro- | ratura * zäviuiia I metra l pu
» mm. C»l7.iju
VotT.rt
3 H -3 , "
A S» »
29¡ y. TV»fi I 721-6 i 0-4 I ar. svzETj *neg_
«J 7. zjuli I 724 0 I —0-9 I sr. vzjvz. ¡2. popol. I 723-9 I 0 5 I si sever
oblafi. sneg I
Srednja včerajšnja temperatura 0.1 normale : — 1 9
00

87(1—1)
Žalostnim srcem naznanjam prijateljem in znancem, da so po dolgi bolezni umrli mo a mati
Ana Nemanlč
v nedeljo 27. t. m., večkrat prevideni s svetimi zakramenti v 62. letu svoje starosti.
Priporočam jih v molitev.
Brusnice, due 28. januvarja 1901.
M. Nemanič
župnik.
VABILO
84 1-1
na
IX. redni občni zbor
„Yzajemno podpornega društva"
reg. zadruga z omejenim jamstvom,
ki bode
dne 13. februarja 1901 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cettta ti t .(S
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežne?» in sulldneff» blnffii po nizkih cenah.
Opozarja na veliki» srejo zalogo
zgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
7 9
Dnevni red:
Pozdrav načelnika.
Odobrenjezapisnika VIII. rednega občnega zbora dne 14. lebruarja 1900. Volitev dveh obverovateljev zapisnika IX. občnega zbora.
Poročilo o računskem zaključku za leto 1900.
Dopolnilna volitev članov ravnateljstva. Volitev petero članov nadzorovalnega sveta in dveh namestnikov. Slučajnosti.
Ljubljana, dne 29. januarja 1901.
Ravnateljstvo.
Opomba: Na podlagi § 27. društvenih pravil je občni zbor sklepčen, ako je zastopan deseti del vseh članov. Ako bi ta obč. zbor ne bil sklepčen, vršil se bode drugi obč. zbor dne 27. februarja 1901 z istim dnevnim redom, na istem kraju in ob isti uri, ter se bode sklepalo ne glede na število zastopanih deležev.
Voliti bode 5 člauov ravnateljstva namests 5 po žrebanju izstop>vših v smislu § 29, jednega namesto umrlega člana Ivan* Peterea in jednega namesto izstopi všega člatia Franc Peterca.
Organista js* 0
iščemo na Gojzdu pri Kamniku 81 (3-1)
Hiša je na prodaj
*
v Ljubljani, Krakovsko predmestje,
iz proste roke, pod jako ugodnimi pogoji.
Poslopje je v najboljšem stanu, ima 3 sobe in 2 kuhinji, prostorno dvorišče in velik vrt.	21 6-6
Natančneje pove upravništvo »Slovenca».
Predivo
kakor tudi vse druge
deželne pridelke |
kupi najdražja
Anton Kolenc,
trgovec v Celju, Narodni dom
Kdor ima veliko prediva, naj naznani zadnjo ceno in množino.	35 10-5
Prostovoljno
prodamo posestvo
v Naklem, obstoječo iz hiše, gospodarskih poslopij, lepega vrla, velik, travnika, več n|iv in gozdov. Odprodajo se tudi posamezni kosi.
Več se izve v Naklem št. 17. Ponudbe nai se pošljejo pismeno v Mošnje št. -36, pošta Radovljica.	70 (2 2>


po ceni, pripraven za kurjavo sob in za industrije, brez smradu.
Si razpošilja za vse postaje južne in koroške, kakor tudi ogerskih železnic
po 32 kron za vagon s 100 met. centi
od postaje Skale
Naročila sprejema
70 (12-2)
Šaleški premogokop v Velenji
= (Wöllan ) =====

>s'
a
■f-a
K
¡3 9
Gg. ženini ß ß ß ß in neveste!
Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, obče-znano veliko izbero vsakovrstne zlHteuine in srebrnlne v secesiji, posebno
„rilCH-,
STYRÍA."
lau
Se
S
9C
P* <
lepe poročne prstane
nrave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck) in naiboljše šivalne stroje \se to po najnižjih cenah in z jamstvom.	28 6
Vabim na obilni obisk in ogled
z vsem spoštovanjem
Fr. ČlltlCVl, urar in trgovec
v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža
Ceniki brezplačno m poštnine prosto
M
'I
9V
I > i* ti a j » it a. b o 1* x au
One 30. januvarija.
Skupni ilržavni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . .
Avstrijska zlata renta 4"/0.....
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron
Ogerska zlata renta i"/0......
Ogerska kronska renta 4"/0, 200 . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
KrediUie delnice, 160 gld.....
London vista
98;!0 . 98-20 . 11750 . 9835 . 11715 . 93 — . 1704 — . 662 75 240 67'/j
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drl.velj 117-57';,
20 mark.............23-52
20 frankov (napoleondor).......19 16
Italijanski bankovci.........90-25
C. kr. cekini........................11 32
Dn6 29. JannvariJa.
3-2u/0 državne srečke i. 185-1, 250 gld.. . .	182 —
5°/0 državne srečke L 1860, 100 gld. . .	167 25
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....198 —
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	95 50
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......140—
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	268—
Duuavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	94' —
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	42^-50
• > južne železnice 3°/0	341 50
> » južne železnico 5"/0 .	121-50
» » dolenjskih železnic4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............387-90
4°/0 srečke duuav. parobr. družbe, 100 gld. .	370—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	47-75
Ogerskega » „ » 5 »	23-—
Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....14'—
Rudolfove srečke, 10 gld......60—
Salmove srečke, 40 gld.	180 —
St. Genöis srečke, 40 gld........201
Waldsteinove srečke, 20 gld.......391 60
Ljubljanske- srečke . ........58-—
Akcije aiiglo-ttvst.rijsUe baru», 200 gld. . .	268-—
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	6215 -■
Akcije tržaškega Lloyd» 500 Jtld.....820 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	108.—
Splošna avstrijska atavbiuska družba . . .	146.—
Montanska družba avstr. plan............427-50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	435—
Papirnih rubljev 100 ..................254'—
_ .Nakup in prodaja__
nakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za z gube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako irebanje. K u l a n I n a i i v r 4 i t e v naročil na borzi.
Menjarnicna tíalinalu druzua
„M E II C MT
' I., WollzeitB 10 in 13, Dunaj,
6*
Strobalflä8S8 2.
HUC Pojasnila Tfcffl» ▼ vseh gospodarskih m Knmdniii etvaruh. potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrtdnodalk papirjev in vestni svètl za dosego kolikor je mogoče visocoj» obrestovanja pri popolni varnost! naloženih glavnic.