PRIMORSKI DNEVNIK PoStnina otočana v gotovini A.bb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XX. St. 23 (5706) TRST, torek 28. januarja 1964 URADNO SPOROČILO V PARIZU IN PEKINGU Navezani diplomatski odnosi med Francijo in LR Kitajsko Čangkajškov protest - Ameriška vlada «obžaluje» - Nesoglasja med ameriško in japonsko vlado - Malajska vlada bo morda sledila francoskemu zgledu - Poziv italijanski vladi, naj prizna pekinško vlado PARIZ, 27. — V Parizu in Pekingu so danes istočasno objavi uradno sporočilo, da sta Francija in LR Kitajska navezali diplomatske odnose. Sporočilo francoskega zunanjega ministrstva se glasi: «Vlada francoske republike in vlada kitajske ljudske republike sta sporazumno sklenili navezati diplomatske odnose. V ta namen sta se sporazumeli, da bosta imenovali veleposlanika v treh mesecih.« Predstavnik francoskega zu-nanjega ministrstva je izjavil, da bo v kratkem odpotoval v Peking francoski odpravnik poslov, ki bo imel nalogo predvsem urediti sedež poslaništva. Prvi komentar v Parizu je izrekel bivši predsednik vlade Edgar fkure, ki se je nedavno razgovar-■'kl v Pekingu o navezavi diplomatskih odnosov med obema državama. Izjavil je: ((Odločitev Francije postavlja načelo ponovne vključitve v mednarodno skupnost de-ze3e:,ki predstavlja približno četrtino človeštva, kajti ob njeni odsotnosti se nobeno od sedanjih velikih vprašanj — miroljubno sožit-}?>. razorožitev itd. — ne more rešiti in tudi ne učinkovito proučevati.« v Formoška vlada pa je poslala protest francoski vladi. V uradnem sporočilu, ki ga je ta vlada pozneje objavila, je rečeno, da je fran-coska vlada s svojo odločitvijo «stonla sovražno dejanje« proti Formozi, ki je ((prijateljica in zvesta zaveznica Francije toliko let«, riolga izjava pravi dalje, da francosko dejanje škoduje interesom ormoze in tudi interesom «svo-odnega sveta«, ker ((razbija svetovno ravnotežje spričo komuni-\jne ekspanzije«. Na koncu pravi dolga izjava, da tormoska vlada nasprotuje sleher- ni rešitvi, ki bi temeljila na tezi «dveh kitajskih držav«, ih da ne bo menjala svojega stališča. Vendar pa do sedaj ni še znano, ali misli Formoza prekiniti diplomatske odnose s Francijo. Kakor je znano, je de Gaulle poslal na Formozo generala Peškofa, ki je bil svoj čas poslanik na Kitajskem. V golističnih krogih pravijo, da je bila njegova naloga, o-brazložiti Cangkajšku razloge, zaradi katerih je Francija mnenja, da je priznanje pekinške vlade potrebno ne samo v interesu Francije, pač pa tudi v mednarodnem interesu. Bonska vlada v svojem komentarju, da želi «poudariti predvsem važnost, ki jo pripisuje enotnosti Zahoda«. Komentar pravi dalje: ((Zvezna vlada bi bila zelo zadovoljna, če bi se bili, o francoski odločitvi svoj čas posvetovali v zahodnih organizacijah. Upa, da francoski korak ne bo škodoval zahodnemu zavezništvu in položaju svobodnega sveta.« V angleških krogih odklanjajo vsak uraden komentar. V zunanjem ministrstvu pravijo, da gre za zadevo, ki se tiče izključno Francije. Znano je namreč, da ima Velika Britanija že štirinajst let diplomatske odnose s kitajsko vlado. Do sedaj je kitajsko vlado priznalo 49 držav, od katerih so tudi nekatere članice NATO, in sicer Nizozemska, Norveška in Danska. Ameriška vlada je davi objavila izjavo, v kateri izraža ((obžalovanje« zaradi francoske odločitve, o kateri pravi, da je ((nesrečen korak«, ker ga je Francija storila «v času, ko kitajski komunisti aktivno vodijo napad in prevrat«. Ameriški nfavosodni minister Robert Kennedy pa je v Londonu izjavil, da francoski korak ((povzroča veliko zaskrbljenost ostalemu svobodnemu svetu«. Izjava ameriške vlade pravi dalje, da namerava ameriška vlada spoštovati obveznosti do Cangkajška in tudi do južnovietnamske vlade, kakor tudi do vseh drugih držav «v skupnem naporu, da preprečimo napad«. Ameriški državni tajnik Dean Rusk, ki je prišel v Tokio na razgovore z japonskimi voditelji in na japonsko-ameriško gospodarsko konferenco, je davi izjavil, da ZDA ne morgjo menjati svojega stališča do Kitajske, dokler ne bo ta menjala svoje politike in bo nasprotovala miroljubnemu sožitju. Kakor piše današnji japonski tisk, so se pri razgovorih Deana Ruska z japonskimi voditelji poka. zala precejšnja nesoglasja pri analizi kitajskega vprašanja. List «Yomiuri» piše, da je japonski zunanji minister Ohira pri svojem včerajšnjem razgovoru z Deanoma Ruskom poudaril važnost, ki jo ra-N. njegova vlada pripisuje temu vpi šanju, spričo odmevov v OZ; Rusk je baje izključil možnost, da bi v OZN razpravljali o kitajskem predstavništvu, češ da je stvar prezgodnja. List »Mainichi« govori o »bistveni razliki« med ameriškim ■■>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„„liilllllllllt]ltl|||IJ||t)||lt|||It|||1||1||||nl|||)|||||||l||||||||I||||)n||||||||MI|||||||||||||||||||||||||1|||||(||||||||t|||||||1|||n||||||||i||t|t||||||||)|t||||||||| SZ obtožuje Veliko Britanijo da pripravlja napad na Zanzibar Ukrepi proti uporniškim vojakom v Tanganjiki, Keniji in Ugandi ru. Nesmiselnost izgovora, ki so ga mnogokrat uporabljali voditelji ((kolonialnega pomirjenja« in kazenske ekspedicije, je preveč očita.« V Nairobiju Je glavni tajnik vladne stranke Tom Nboja izjavil, da njegova stranka v celoti podpira odločno stališče, ki ga je zavzel Ke-njata do upornikov v vojski. Uporniške vojake v taborišču Lanet, ki so jih razorožili, sedaj zaslišujejo. Predstavnik vojske je izjavil, da so od petsto aretiranih vojakov izpustili dvesto, ker niso sodelovali pri uporu, ostale so pridržali. Tanganjiška vlada je objavila danes izjavo, ki ponovno zanikuje, da so imeli ((komunisti« kaj opraviti pri neredih v deželi. Izjava dodaja, da je vlada zelo zaskrbljena, ko ugotavlja, da Je prišlo do poskusov, LONDON, 27. — V Londonu zavračajo sovjetsko izjavo, ki obtožuje Veliko Britanijo, da namerava napasti Zanzibar. Sovjetska vlada Je namreč izročila včeraj britanskemu zunanjemu ministrstvu noto, ki Protestira proti angleškim načrtom za oborožen napad na Zanzibar ter opozarja na izjavo Hruščova, da nove neodvisne države lahko raču-najo na sovjetsko pomoč v primeril napada n„?uVjetska ,iziava Pravl dalje, da bi hasilna akcija proti Zanzibaru po-menil® napad in bi imela hude po-- ?dice. Glede poročil o angleški vojaški dejavnosti v bližini otoka doti8 *^ , z^ava: “Oboroženi napad pro-i neki afriški državi se pripravlja r>Jvf?vi)ronV da se zajamči varnost kaj desetin Angležev na Zanziba- ANGLIJA HOČE POSTAVITI CIPER POD VOJAŠKO NADZORSTVO NATO Posvetovanje z ZDA in drugimi državami NATO, da bi poslale svoje čete na otok 27- ~ V poučenih kro-zač»fravlJ0' da ie Velika Britanija moa po,svetovanje za ustanovitev nai v?r°-dne “Policijske sile«, ki so -J0 Poslali na Ciper, kjer trn foi 1 ,sarno britanske čete. Za-prf.l ji10’, da je angleška vlada za-svofp z |Udi ZDA, naj bi poslale _ce*e na CiPer- V vladnih kro-vlad«Pa ?r?vii°> da je britanska O to,« zacela samo posvetovanja, nieni S° g0.vt>rili tudi med biva-ministraat?/nŠkeJga Pravosodnega Predeta* Kennedyja v Londonu. P°udariTndk ?oreifin °«icea pa je sedai3^ ’ ,da .britanska vlada ni do zahtewa°Sjavil9 ^e nobene uradne dale „5 dru8im vladam, naj bi per *J? ,^azPolago svoje čete za Ci-zadeoa *-ia Britanija trdi, da se Združtr,-v5e bo’i NATO kakor pa M h narodov. Weai?v,ster za odnose s Ci včeraf m Duncan Sandys minisirom!tal Z grŽkim Zt pravosodni minister nes i, t n,nedy je odpotoval da-svoii tiai0ndona v Washington. Na hodom kovni konferenci pred od-vori „i3e, ‘zjavil, da, če bi razgo-težko °nrod Malezije propadli, je Vsai vPu1d.vl.devati mirno rešitev je d- j b“znji prihodnosti. Dodal organi,;6 V^no truditi se, da se zijo Mn!* konferenca med Indone-fereno! ezil° in Filipini. «Ce kon-BveriUune • usPela, se bo začela nevarno8 J0311.8. v džungli, kar je utegnil0’ ker bl. se vojaški spopad Prizadit iztegniti. Do sedaj niso Pzoučiti^vn 8se imele Priložnosti, 0 nesnJinVPuaSanje ln razpravljati rile 0glasl'h’. kar bodo lahko sto-a Predvideni konferenci.« PN obiskom avstrijskega Podkanclerja v Jugoslaviji zn^g?-žitje s komunistično ideologijo nemogoče«. Dalje je Dean Rusk izjavil, da ZDA upajo, da bo Japonka (timela bolj konstruktivno funkcijo« v mednarodni politiki, zlasti v Aziji in Združenih narodih. Tiskovni urad japonskega zunanjega ministrstva je objavil izjavo, v kateri je med drugim rečeno, da Japonska upa, da francoski korak ne bd škodoval solidarnosti «med svobodnimi državami«. Japonska vlada bo zelo skrbno proučila posledice francoske pobude za mednarodni položaj ter bo pri tem previdno ravnala, upoštevajoč poseben položaj Japonske na azijski celini. «Ceprav priznava obstoj komunističnega režima, ki nadzoruje nad 600 milijonov Kitaj-skev, japonska javnost želi nadaljevanje prijateljskih odnosov s Formozo«, Kar se tiče kitajskega predstavništva v OZN, se bo Japonska ravnala po listini Združenih narodov. Filipinski predsednik Macapagal je poslal de Gaullu pismo, v katerem trdi, da bo priznanje Kitajske “hudo motilo ravnotežja sil v jugovzhodni Aziji«. Zatem Izraža upanje, da Francija «ne bo zapustila številnih azijskih narodov, ki so realna ali potencialna tarča prevrata in napadov Kitajske«. Nizozemski zunanji minister Luns je izjavil, da njegova vlada razume argumente francoske vlade, s katerimi utemeljuje svoj korak, toda obsoja dejstvo, da se francosko zunanje ministrstvo ni prej posvetovalo z zavezniškimi vladami. Predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je francosko priznanje Kitajske logičen ukrep v okviru normalizacije odnosov med državami, in torej lahko prispeva k ohranitvi miru v južni in jugovzhodni Aziji. Predstavnik malajskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bi utegnila malajska vlada slediti zgledu Francije, če bo tej uspelo priznati Peking, ne da bi prekinila svoje odnose s Tajpehom. Predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva je izjavil, da vidi sovjetska vlada v francoskem priznanju Kitajske korak za okrepitev miru na svetu. Pripomnil je, da Sovjetska zveza želi prijateljske odnose med državami, in tudi med državami z različnim gospodarskim in socialnim sistemom. V italijanskem senatu je socialistični senator Vittorelli postavil vprašanje zunanjemu ministru, naj pove svoje mnenje glede francoske odločitve, da prizna pekinško vlado, in ali se mu zdi, da bi v novem položaju morala tudi italijanska vlada priznati pekinško vlado. Čuenlaj v Sudanu KARTUM, 27. — Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je prišel danes na štiridnevna uraden obisk v Sudan. Na letališču je Cuenlaja in zunanjega ministra pozdravil predsednik republike general Abud. Navzoč je bil tudi francoski poslanik. Politični razgovori med kitajskimi in sudanskimi voditelji se bodo začeli jutri. Patrulja britanskih topničarjev v Tanganjiki, kjer je britanska vojska zatrla upor tanganjišklh vojakov Radijske oddaje za manjšino v Vojvodini BEOGRAD, 27. — V uradu za informacije izvršnega sveta Vojvodine je bilo danes posvetovanje glavnih urednikov radio postaje v Novem Sadu in listov, ki izhajajo v madžarščini, romunščini, slovaščini in rusiaščini o obveščanju pripadnikov teh narodnosti v materinem jeziku. V Vojvodini izhaja danes 17 dnevnih, tedenskih in otroških manjšinskih listov. Tem listom in radio postaji Novi Sad, ki ima posebne oddaje v jezikih narodnih manjšin, bo za njihovo delovanje dodeljeno iz proračunskih sredstev letos 400 milijonov dinarjev, poleg 130 milijonov dinarjev, ki bodo dodeljeni za tiskanje šolske literature. V zadnjih štirih letih je bila manjšinskemu tisku in radio oddajam dodeljena iz pokrajinskega proračuna nad milijarda dinarjev. Isti znesek je bil za omenjene namene dodeljen tudi iz zveznega proračuna. BEOGRAD, 27. — Jugoslovan-Ska liga za mir. neodvisnost in enakopravnost narodov je v zvezi z alarmantnimi vestmi o zapiranju uglednih osebnosti in napovedanih procesih v Južnoafriški zvezi poslala generalnemu tajniku OZN U Tantu brzojavko, v kateri ga naproša, naj v skladu s svojimi pooblastili, sprejetimi resolucijami in listino o pravicah človeka stori vse potrebne ukrepe za izpustitev po nedolžnem zaprtih in zagotovitev najosnovnaj. ših človeških pravic preganjanih ter prenehanje politike diskrimi-nacije v Južnoafriški zvezi. SVEČANA OTVORITEV NOVEGA SEDEŽA V ČEDADU Prosvetno društvo Ivan Trinko» V nedeljo je bila v Čedadu slovesna otvoritev novega sedeža prosvetnega društva «Ivan Trinko«. Na sliki predsednik Mario Kont, prof. Bergnach, ki govori o pok. Trinku, in tajnik društva Izidor Predan. (Glej poročilo na 5. strani) nKiiiiiimiiimHiHimmmm itiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiHiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitNt Erhard in zunanji minister Schroder prispela na uraden obisk v Italijo Glavni odbor KD izvolil Rumorja za novega tajnika stranke in novo vodstvo, z vključitvijo predstavnikov vseh struj, ki podpirajo politiko levega centra - Kongres KD bo od 27. do 30. junija RIM, 27. — Danes dopoldne sta prišla na uraden obisk v Italijo nemški kancler Erhard in zunanji minister bonske vlade Schroeder in sta imela že popoldne prvi razgovor s predsednikom italijanske vlade Morom m zunanjim ministrom Sa-ragatom. Med razgovorom so se dotaknili vprašanja utrditve procesa evropske združitve, upoštevajoč mednarodni položaj in prijateljske odnose med obema deželama na vseh področjih, ki jih bodo še bolj okrepili, ker jih smatrajo za bistveni pogoj za evropsko združitev. Zunanja ministra pa sta poročala o svojih obiskih v ZDA in ---------------------- Angliji, nato pa so proučili vprašanja, ki so povezana z akcijo obeh držav v Evropi, ori čemer so ugotovili bistveno soglasje med obema delegacijama. Erhard je zlasti poudaril, da v Evropi ne bo moglo priti nikoli do hegemonije ene same dežele. ((Nemčija — f° dejal Erhard — se ne bo pridružila in ne bo nikoli sodelovala pri morebitni hegemoniji ene same dežele.« Razgovori se bodo nadaljevali jutri. Zunanja ministra bosta proučila gospodarska in trgovska vprašanja ter vprašanje italijanskih izseljencev v Nemčiji; ob 9.30 pa se bo Erhard ponovno sestal z Mo- Moro je priredil gostom večerjo v vili Madama, ki so se je udeležili tudi Gronchi, Merzagora, Buc-ciarelli Ducci, Pella, Parri, nekateri ministri rimski župan in drugi visoki državni funkcionarji. V zdravici na koncu večerje je Moro podčrtal vsestranske prijateljske odnose med obema državama, ki ju danes družijo isti ideali svobode in pravičnosti in enaki pogledi na vprašanje evropske združitve, ki mora vključevati tudi Anglijo; gospodarsko in politično združena Evropa mora biti odprta skupnost, predvsem pa mora imeti" razumevanje za vprašanja zaostalih dežel. Moro je še poudaril, da si bo Italija prizadevala neutrudno, da bi poiskali vsakršno možnost za pomirjenje v odnosih med vzhodom in zahodom, da bi V AMERIŠKI DRŽAVI GEORGIJI Nove aretacije črncev ki zahtevajo enakopravnost Med bivanjem podkomisije OZN za borbo proti rasni diskriminaciji v Atlanti je policija surovo nastopila proti črncem ATLANTA, 27. — V prestolnici ameriške države Georgije so črnci priredili včeraj protirasistične demonstracije, policija pa je zelo surovo nastopila proti njim in jih aretirala 86. Demonstracije so organizirali, ko so v Atlanto prišli člani podkomisije Združenih narodov za borbo proti rasni diskriminaciji. V Atlanto so prišli na vabilo župana, da bi u-gotovili »napredovanje* glede rasne integracije. Ko so se črnci zbrali pred neko restavracijo, so jih belci napadli, in zatem je policija veliko število od njih aretirala. Pozneje so belci napadli šest črnskih deklet, ki so hotele vstopiti v restavracijo. Dve od njih so morali odpeljati v bolnišnico. Policija ni nič storila, da bi jih zaščitila. Združenje rasističnih lastnikov restavracij y\ Atlanti pa je objavilo protestno izjavo, v kateri protestira .proti akciji ekstremistov, ki so prišli v Atlanto, da organizirajo manifestacije in ki postavljajo zahteve, ki lahko motijo mir v našem- mestu*. Ukrepi proti inflaciji v Švici ŽENEVA, 27. — Švicarska zvezna vlada je objavila danes v celoti dva načrta zakona, ki določata ukrepe proti ((razširjenju« švicarskega gospodarstva, ki u-■stvarja nevarnost inflacije. Prvi načrt daje zveznemu sve- možmoet intervencije in izdajanja zakonov, da se preprečijo hude motnje gospodarskega ravnotežja in da se ohrani kupna moč franka. Zvezni svet zahteva pooblastilo, da lahko prisili banke: 1. da ne plačujejo več obresti na tuj kapital, položen v Švici po 1. januarju 1964. Ta kaipital bo podvržen obveznosti, da položi protivrednost na poseben račun državne banke. 2. da ne investirajo investicije. 3. naj omejijo zvišanje svojih kreditov v Švici na določeno višino. 4. naj omejijo izdajanje investicijskih skladov za nakupovanje nepremičnin, 5. naj omejijo obseg bančnih kreditov. Načrt zakona, ki naj bi veljal dve leti, določa stroge kazni za kršitelje in tudi zapor. Drugi načrt zakona se tiče u-krepov glede konjunkturne politike na gradbenem sektorju. Načrt zakona prepoveduje med drugim za eno leto zidanje kinematografskih dvoran, plesnih dvoran, prostorov za zabavo, muzejev, razstavnih dvoran, športnih naprav (bazenov, telovadnih dvoran, itd.), javnih in privatnih upravnih poslopij, luksuznih počitniških hiš, bencinskih črpalk itd. Dala se bo prednost zidanju ljudskih stanovanj, bolnišnic, graditvi vodovodov, kmečkih naprav, skladišč za tekoča govira. Vse to pa pod strogim nadzorstvom in na podlagi po. sebnega dovoljenja. RIM, 27. — Ravnatelj političnega urada rimske kvesture je v okviru pTeiskav o atentatu na sedež CGIL v Rimu prijavil sodišču dve osebi, ki sta že zaprti, ker so pri njih našli eksplozivni material. našli večje medsebojno zaupanje in da bi zmanjšali nevarnosti vojne «z uveljavljenjem tistih ukrepov, ki bi mogli utrditi mir v napredku in svobodi vseh narodov, ne da bi pri tem spremenili ravnotežje sil, na katerem še danes sloni varnost vseh držav«. V odgovoru na zdravico Mora je kancler Erhard sicer poudaril, da ni razlike med Nemčijo in Italijo glede bistvenega vprašanja o gospodarski in politični združitvi Evrope, tudi kar zadeva priključitev Anglije, vendar pa da so nastale nekatere težkoče, ki jih bo moč premostiti le postopno z vztrajnim delom. Ko pa je govoril o pogodbi med Nemčijo in Francijo, pa je vsa zadeva postala precej nejasna, ker je pripomnil, da je «pogodba o prijateljstvu med Francijo in Nemčijo temeljni element za vsakršno zdravo evropsko politiko, vendar pa da nima in ne sme imeti ekskluzivnega značaja. Nemčija ima namen in teži za sklenitvijo enakih odnosov prijateljstva z vsemi drugimi državami, kakor to priča kar sem dejal na svojih nedavnih potovanjih: najprej v Parizu, nato v ZDA in Veliki Britaniji, sedaj Pa tu v Italiji«. Zasedanje glavnega odbora KD se je zaključilo danes zvečer po dolgotrajnih pogajanjih med predstavniki štirih struj, ko je propadel poskus, da bi sestavili enotno vodstvo z vključitvijo predstavnikov vseh struj), ki so se sporazumele, da bodo v vodstvu zasto-panes vse struje, ki podpirajo sedanjo politiko levega centra, z izključitvijo predstavnikov Scelbove-ga ((ljudskega centrizma«. Glavni odbor je izvolil z ogromno večino novega tajnika stranke v osebi Mariana Rumorja, ki je prejel 127 glasov, deset članov glavnega odbora pa je oddalo bele glasovnice (pristaši Scelbovega »ljudskega centrizma, sindikalist Scaglia in tajnik mladinske organizacije KD Benadusi. glavnega urednika strankinega glasila «11 Popolo« pa je bil določen Giovan Battista Scaglia, V vodstvu, ki ima sedaj 23. ne več 20 članov, so bili izvoljeni: Barbi, Berloffa, Vittorino Colombo, Curti, Dal Falco, D’A-rezzo. De Mita, Evangelisti, Forla-hi, Granelli, Gullotti, Lattanzio, Mazzarolli, Mengozza, Morlino, Pic-coli, Pinna, Rampa, Salvi, Sarti, Scaglia, Spataro in Truzzi. Glavni odbor je odobril predlog, da se skliče kongres stranke za 27. do 30. junija, hkrati pa o-dobril proporcionalni sistem za izvolitev delegatov ža prihodnji kongres stranke. Kraj kongresa bo določilo vodstvo, ki se bo sestalo prvič v sredo ali četrtek. Novo vodstvo bo moralo izvoliti dva namestnika tajnika (kakor to predvideva sporazum med štirimi strujami), in sicer Forlanija in Scaglio; prvi se bo pečal s ((splošnimi političnimi vprašanji«, drugi pa z »mednarodnimi, ideološkimi in zakonodajnimi vprašanji«. Vedno po sporazumu, bo novo vodstvo moralo imenovati »tajniški odbor«, v katerem bodo: tajnik stranke, oba namestnika tajnika, predstavnik struje »rinnova-mento« (govpri se, da bo to poslanec Vittorio Colombo) in predstavnik «baze» (verjetno Granel-li); poslednja dva bosta zadolžena za gospodarska in delavska vprašanja, za vprašanja dela, kulture, proučevanja in za založniš-tvo «Cinque lune«. Sporazum predvideva tudi, da bo prihodnji kongres spremenil statut, da bi proporcionalni sistem obveljal tudi na rednih pokrajinskih kongresih stranke. V novem vodstvu je 12 članov, ki ipripadajo večinski skupini «mo. rotejcev« in »dorotejcev«, 7 članov pripada Fanfanijevi skupini «Nuove Cronache«, dva pripada, ta struji rrinnovamento« (eindika-listi), dva pa struji ebaza«. Za našo slovensko skupnost v Italiji je bila predvčerajšnja nedelja pomemben dan: v Čedadu, v podnožju prelepih dolin naše Beneške Slovenije je bila svečana in hkrati prisrčna otvoritev novega sedeža prosvetnega društva «Ivan Trinko*. Društvo — edino prosvetno društvo beneških Slovencev — deluje v novih prostorih sicer že nekaj mesecev, toda svečana, takorekoč uradna otvoritev je imela še prav poseben pomen iz dveh razlogov. Prvič zaradi tega, ker je otvoritev pismeno pozdravil član vlade — podtajnik v notranjem ministrstvu, socialistični poslanec dr. Leonetto Arna-dei, osebno pa se je svečanosti udeležil predsednik italijanskega čedadskega kulturnega krožka dr. Luigi Bront, kar je znamenje, da so prenehali časi šovinističnega uradnega odpora in negiranja vsega, kar je slovenskega v videmski pokrajini, ter da se je pojavil prvi znak priznanja pravice kulturnega in prosvetnega izobraževanja tudi beneškim Slovencem, oboje pa vzbuja upravičeno upanje, da bo moglo edino njihovo prosvetno društvo neovirano navijati svojo plemenito dejavnost. Drugi razlog pomembnosti otvoritve pa je v dejstvu, da so se je udeležili ali pa so poslali pismeno svoje izraze solidarnosti predstavniki vseh Slovencev z Goriškega ne glede na politično opredeljenost, kar je prav gotovo edinstven primer prosvetnega društva, ki je vsem Slovencem v Italiji enako pri srcu, in upati je, da bodo v prihodnosti tudi vsi brez izjeme z ljubeznijo skrbeli, da se bo društvo razvijalo in že- lo uspehe. Zato je Boris Race popredsednik SKGZ iz Trsta ▼ svojem pozdravu v nedeljo pravilno poudaril željo, naj bi politični premiki omogočili našim bratom v Beneški Sloveniji priznanje vseh tistih pravic, ki jim pripadajo. V Rimu so včeraj po treh dneh razprave na zasedanju glavnega odbora KD izvolili novega političnega tajnika, ki je — kot je bile predvideno — poslanec prof. Ma-riano Humor, prvak najmočnejše, dorotejske, struje v stranki; v novo izvoljenem vodstvu so zastopane vse ostale struje razen Scelbovega «ljudskega centrizma*. Drugi važen rimski dogodek pa je včerajšnji prihod zahodnomenške-ga kanclerja Erharda na uraden obisk, ki ima še prav poseben pomen spričo sedanjih mednarodnih dogajanj. Med temi dogajanji je pač najvažnejši dogodek francosko uradno priznanje kitajske vlade, ki je bilo včeraj objavljeno ter je naletelo najprej na protest Cang-kajškove vlade pri francoski vladi, na izjavo ameriške vlade, v kateri se francosko priznanje označuje kot .nesrečen korak«, na izjavo bonske vlade, ki upa, da «ne bo škodoval zahodnemu zavezništvu in položaju sodobnega sveta*; v italijanskem senatu pa je socialistični senator Vitto-relli vprašal za mnenje zunanjega ministra glede francoskega priznanja pekinške vlade in .ali sa mu ne zdi, da bi v novem položaju moral tudi Rim priznati kitajsko vlado.* V džunglali južnega Vietnama je prava «univorza za morilce« «New York Herald Tribune« piše: «5est dni in šest noči smo samo šepetaje govorili, kajti centralno pogorje v Južnem Vietnamu je področje, kjer gospodari Vietkong. Sloni so divje trobili, bučanje žuželk je paralo ušesa ...» Tato pripoveduje fotoreporter neke velike ameriške agencije, ki je šest dni in šest noči blodil s »posebno patruljo«, ki jo je vodil ameriški vojak po neprehodnih področjih Južnega Vietnama. Te patrulje so sestavljene iz enega ali dveh ameriških vojakov, ki so posebej izurjeni, ter iz prostovoljcev, ki jih rekrutirajo med najbolj zaostalimi, skoraj še divjimi plemeni. Le-te plačujejo za njihovo službo z živežem, orožjem, včasih pa jim dajo tudi kak dolar. Te patrulje pomenijo vrnitev k primitivnemu vojskovanju, kjer velja načelo «oko za oko, zob za zob!« Ameriški tehnično izurjeni vojaki uporabljajo taktiko, ki jo pripisujejo sovražniku. »Južnovietnamska vlada je trdila, da na tem področju ni prebivalcev — pripoveduje fotoreporter omenjenega newyorškega lista — patrulja »special forces«, ki so jo sestavljali domačini, pod vodstvom ameriške vojske, pa je ubila več kot osemdeset borcev Vietkonga .. .« Veteran »posebnih oddelkov«, vodnik Ho-ward Stevens, ki je star 31 let, pojasnjuje: »Ce videti moža, ki imeti orožje, ga mi ubiti. Ce mi videti teči človeka, ga mi ubiti in nič govoriti, ker Vietkong poslušati in vzdigniti alarm ...» Kdor je preživel tujo okupacijo, bo do dna doumel smisel teh nenavadnih besedi. Stevens poveljuje skupini na pol divjih domačinov iz plemena Kohor in praktično živi v plemenski skupnosti. Včasih ga domačini za-puste, toda v glavnem so zelo navezani nanj. Tako je navajen življenja med domačini, da tudi v pogovoru s svojimi vojaki u-porablja primitivno angleščino z nedoločniki, tako imenovano »Pidgin English«. Ne bi razpravljali o učinkovitosti teh »specialnih patrulj« v boju proti Vietkongu. Treba pa je opozoriti, da so se ameriške sile povezale z na pol divjimi plemeni zato, da bi se borile proti gibanju, ki je znalo vključiti v svoje okvire težnje 'in sanje o emancipaciji velike večine vietnamskega ljudstva. Iz tega sledi, da je ameriška politika že v načelu zgrešena in da njene perspektive »nimajo per-snektiv«. Pred Američani so že Francozi ubrali enako pot in v neusmiljenem boju v džunglah uporabljali posamezne d’Arta-gnane, ki so zbirali okoli sebe najbolj zaostale domačine. Takrat so se ti osamljeni vojščaki imenovali »baroudeurs«. Toda poraz pr: Dien Bien Fuju je kot plaz odnesel sleherno iluzijo in preživeli »baroudeurs« so se čez noč spremenili v teroriste OAS. To je nujna posledica za vsakega, ki si zamišlja vojno samo kot do maksimuma razvite »bojevniške sposobnosti«. Intelektualni nivo pripadnikov »special forces«, ki so posebej izvežbani za boj v džungli, ne presega okvirov primitivne govorice »Pidgin English«. Takemu intelektualnemu potencialu pa je treba dodati zelo učinkovito vojaško izurjenost. V teh povojnih letih so bile ameriške oborožene sile izpostavljene nevarnemu psihološkemu vplivu, bile so priča hitrega in skokovitega naraščanja svoje moči, do tiste mere, da so postale prva ali pa druga sila na svetu. Za seboj so pustile britansko mornarico, prepričane so, da so prehitele tudi sovjetske kopenske sile. Ameriško letalstvo je prepričani, da je najmočnejše na svetu. In vendar, vsa ta moč ni imela priti kje do izraza, ko je bilo konec korejske vojne. Ladje so spravili v »naftalin« kmalu potem, ko so jih splavili, ali Pa se zibljejo zasidrane v kakem zakotnem azijskem pristanišču. Letala gredo v muzej domala takoj, ko pridejo iz tovarn, ker jih potisnejo v ozadie novi modeli. Suhnzemske sile se obnavljajo in slede druga drugi, ne da bj bilo predvideno, da jih bodo uporabili. Svet pa gre naprej po svoji poti. v senci strahu pred brezosebnimi raketami in brezbrižen za želje in hotenja velikih vojaških politikov. Naoredek v znanosti vse bolj potiska v ozadje tradicio-na'ne voiaške vrline. Kam le z navdušenjem, z ogromno energijo in z bojevniškimi ambicijami deset in desettisnčev oficirjev ter sto in stotisočev podoficirjev? Kam z amhicijami vseh teh ljudi, ki so m izbrali vojaško kariero, ker se niso mogli vživeti v civilno življenje? Dušitev uporov v kolonijah je dala posebno priložnost za uporabo nekaterih posebnih enot. Prav to se dogaja v Južnem Vietnamu Urjenje pripadnikov teh enot je popolno. Neki major britanskih komandosov ml je dejal, da jč to »univerza morilcev«. Stare vojaške navade o lojalnosti, o terh, da pogledaš sovražniku v oči, da sovražnika ne pobiješ, če je brez orožja, so spravljene v ropotarnico. Nož je spet dobil avojo veljavo, japonska rokoborba in judo sta na Isti lestvici kot zvijačnost džungelskih zveri. Človek, ki pride iz šole »Spe- cial forces«, natanko ve, kako je treba ubiti človeka od zadaj, od spredaj, ali pa s strani. Seveda pa ga taka »popolnost« ne zavaruje pred možnostjo, da bi bil tudi sam ubit. Prav to pa je tisto, kar poraja pri njem nevarno enosmerno miselnost. Pri vzgajanju pripadnikov »specialnih enot« se poslužujejo dokaj nenavadnih in nizkotnih metod. Borcev ne vzgajajo samo v tem, kako morajo ubijati nasprotnike, marveč tudi v tem, kako se morajo obnašati, če padejo v ujetništvo. »Prav gotovo ti bodo prali možgane,« mu pravijo, kar z drugimi besedami pomeni, da ga bodo skušali pridobiti za svojo ideologijo. In da bi mu »nazorno« pokazali, kako poteka taka reč, pride h gojencu nekaj v vietkonške uniforme preoblečenih ljudi, ki naj bi igrali vlogo »vietkonškega komisarja«; ti »komisarji« potem skoraj do nezavesti pretepejo kandidata, ki polaga izpite na »univerzi za morilce«. Prav ta postopek nazorno kaže, kako malo so Američani dojeli o Aziji. V resnici poteka »pranje mož-gan« popolnoma drugače. Ameriškega vojaka postavijo pred očitna dejstva, ki jih prej zaradi nevednosti ali pa fanatizma ni poznal. Dostikrat je dovolj, da napravijo primerjavo med delovnimi pogoji v ZDA in med delovnimi pogoji v vietnamskih močvirjih, da se ujetemu pripadniku »specialnih enot«, če ni popoln tepec ali pa zakrknjen fanatik, posveti, da ima navsezadnje tudi Vietkong »voje moralno opravičilo za tako neizprosen boj. Ameriški vojak v takem primeru razume, da obstaja razen kolonialistične restavracije še kaj drugega. Dvom o pravičnosti lastnega bo.ia pogosto zadostuje, da ameriški vojaki popolnoma prelomijo s svojim svetom in »preidejo na vzhodno stran«, kot to imenujejo v Ameriki. Pri drugih pa ostane v možganih neznanska zmeda in praznina. Lee Harwey Oswald, domnevni morilec predsednika Ken-nedyja, je bil tipičen primer za to. Iz protesta je prešel iz enot • Marines« (mornariška pehota) na vzhod, toda tudi tam se ni znašel in se je vrnil v domovino? Toda tudi doma se ni več znašel, vse okoli njega je zazijala praznina. Edino, kar mu je ostalo, je bilo to, kar se je naučil v času vojaškega življe- nja: strast za orožje in veščina v ubijanju. Zaenkrat imajo ZDA varnostno zaklopko — Južni Vietnam. Zaenkrat se ljudje take vrste izživljajo v tem delu Azije. Vsekakor pa ni naključje, da so v zadnjih dveh letih pred umorom predsednika Kennedyja naravnost preplavili Ameriko s kriminalnimi romani, televizijskimi in radijskimi skeči, ki obravnavajo zelo perečo in, kot kaže, psihološko aktualno temo: vojaško zaroto z vsemi tehničnimi podrobnostmi proti republiškim institucijam ZDA. Mar je zgolj naključje, da izhaja človek, ki naj bi streljal na predsednika Ken-nedyja, iz take »univerze morilcev«. Najbrž ni naključje, kot ni naključje, da so vse atentate na predsednika de Gaulla organizirali ljudje, ki so obiskovali prav tako univerzo, samo s francoskim učnim jezikom. . ' , ;■ * ": s , . V neki trgovini v Collegnu je plin iz jeklenke povzročil silno eksplozijo, ki je uničila tri trgovine; deset oseb je bilo ranjenih. (Na sliki ena od razdejanih trgovin) NEPRIČAKOVANA VEST IZ PARIZA Mnenje francoskih znanstvenikov «Gaston Naessens se je zmotil» Predvsem zbuja začudenje naglica, s katero je prišla uradna obsodba - Tisti, ki so pričeli zdravljenje z Naessensovim serumom, ga hočejo nadaljevati PARIZ, 27. — Kakor strela z jasnega je prišlo sporočilo prof. Pierra Denoixa, ravnatelja initi-tuta Gustave-Roussy, ki je imel nalogo, da prekontrolira Naessen-sov serum, in ki je izjavil: »Naes-sens se je zmotil.» Vest se je včeraj zvečer naglo razširila po Franciji, kjer je napravila silen vtis, ter po ostalem svetu. Vso noč so si sledile izjave uglednih osebnosti, objavljena so bila poročila, obvestila In predvsem je bilo mnogo bridkih komentarjev na račun sodbe, ki je uničila upanja mnogih bolnikov. Isti naslov »Naessens se je zmotil* je bilo mogoče čitati danes Obsodba Naessensovega seruma slil, da so te slike mikroorgani- nistrstvo za zdravstvo tako hitro je toliko bolj presenetljiva, ker zmi; se je ponovno zatrjevalo, da bo : Naessens se je zmotil, ko je mi- kontrola seruma «an.ablast» traja- slil, da so mikroorganizmi, ki jih la dolgo. Mnogi so bili presene- i je on izoliral, ob: tajali v krvi čepi, da je lahko prof. Denoix I bolnikov v trenutku odvzema kr-tako nenadoma že lahko obsodil vi; in to z zelo odločnimi besedami — serum, od katerega so de-settišoči pričakovali rešitev. Zaključki poročila, ki ga je prof. Denoix izročil ministru za zdravstvo Raymondu Marcellinu, se lahko takole povzamejo: Naessens se je zmotil, ko misli, da samo on z mikroskopom opazuje posebne slike v krvi, odvzeti bolnikom z rakom in levkemi- na prvih strtmeh vseh pariških jo; listov. I Naessens se je zmotil, ko je mi- iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiitiiirMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimtrfiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiintiiimiiiiiiiiiiiiiimiiii JOHNSONOVO POROČILO O VESOLJSKI DEJAVNOSTI ZDA Ameriški satelit «Echo-2» izstreljen po sovjetsko-ameriškem sporazumu Odložena izstrelitev satelita € Saturn 1» MOSKVA, 27. — Sovjetski akademik Blagonravov, ki je predsednik komisije za raziskovanje vesolja pri sovjetski akademiji znanosti, je izjavil, da sovjetski znanstveniki, prav tako kakor njihovi ameriški tovariši vidijo v izstrelitvi satelita «Echo-2» simbol prijateljskih odnosov, ki se utrjujejo na znanstvenem sektorju med obema državama. Omenil je, da je bil satelit izstreljen v skladu s sovjetsko-ameriškim sporazumom lanskega junija in da se začenja vesoljsko sodelovanje med obema državama. Izrazil je upanje, da bo • Echo-2« imel dolgo življenje m da bo ta prvi skupni poskus u-spešen. Podpredsednica sveta za astronavtiko v sovjetski akademiji znanosti gospa Masevič je izjavila, da sovjetske opazovalne postaje sledijo poletu satelita od vsega začetka. Fotografirali so ga, ko je letel nad Taškentom. Med njegovim prvim krogom okoli Zemlje so ga opazovali v Samarkan-di, Saratovu, Arhangelsku in v številnih drugih krajih. Satelit se sveti kakor zvezda prve velikosti. Spremljajo za trije drobci: dva, ki letita pred satelitom in ki se svetita kakor zvezde sedme velikosti, tretji pa leti za satelitom in se sveti kakor zvezda pete velikosti. Radijske oddaje med ZDA in Sovjetsko zvezo po tem satelitu se bodo začele pozneje. VVASHINGTON, 27. — Ameriški predsednik Johnson je izjavil danes v kongresu, da je Sovjetska zveza obdržala lani prednost pred ZDA, kar se tiče velikih operativnih raket, toda ZDA so »pred« Sovjetsko zvezo, kar se tiče izkoriščanja »vesoljskega na predka v korist človeštvu«. V dolgem poročilu o ameriški dejavnosti na področju letalstva in vesoljskega raziskovanja v lanskem letu pravi Johnson, da so ZDA izstrelile lani na tir okoli Zemlje 60 satelitov, tako da so od začetka »vesoljske dobe« izstrelile skupno 180 satelitov, med-tem ko je Sovjetska zveza posta, vila na tir okoli Zemlje lani »pri. bližno eno tretjino*. Johnson je dodal, da so sovjetski sateliti težji, tako da ima Sovjetska zveza prednost glede celotne teže, izstreljene na tir okoli Zemlje Dalje pravi poročilo, da so ime- jih je Sovjetska zveza imela do sedaj. ZDA so znatno pred Sovjetsko zvezo, kar se tiče izkoriščanja vesoljske znanosti za izboljšanje . življenjskih pogojev človeka po meteoroloških satelitih ali s komunikacijami. Hkrati pa ima Sovjetska zveza prednost glede velikih operativnih raket, glede poskusov vesoljskih »sestankov« in glede vesoljske biologije. «Syncom» so uporabili za prvo povezavo med Severno Ameriko in Afriko in za povezavo ZDA z Evropo. Do konca lanskega leta se je 65 »političnih jurisdikcij« pridružilo NASA pri raznih programih za miroljubno uporabljanje vesolja. Štirideset meteoroloških ustanov je sodelovalo pri koordiniranih meteoroloških študijah med letenjem satelita »Tiros«. Izstrelitev rakete »Saturn 1» je odložena in neki predstavnik NA SA je izjavil, da ni določen noben datum za poznejšo Izstrelitev. Raketo »Saturn 1», ki jo v ZDA imajo za najmočnejšo na Mnogo prahu Je dvignilo dejstvo da se Je stara mati Rite Pavone obrnila na znani turinski list prošnjo, da ji podari majhen radijski aparat, da bo lahko poslušala svojo ljubljeno vnukinjo, češ da sama nima sredstev, da bi si ga nabavila. Na splošno zgražanje ljudi (ko vnukinja služi milijone) je odgovoril oče Rite Pavone, ki Je hčer zagovarjal, češ da so družinske razmere take, da s staro materjo sploh niso v odnosih in da je za to odgo- svetu, bi morali izstreliti danes v prvih popoldanskih urah. Ta raketa bi morala spraviti v orbito 17 ton težak satelit z oddajnim aparatom. Najtežji sovjetski sateliti so tehtali 6,5 tone. Zaradi nekih težkoč so izstrelitev odložili najprej za kratek čas, potem so jo preložili na 19. uro izreklo svojo sodbo. Naessens se je končno zmotil, ko je mislil, da lahko terapija, ki jo je razvil na podlagi teh številnih zmot, uspešno deluje na raka ali levkemijo. Prvi komentarji pariškega tiska nakazujejo polemiko, ki bo mogoče dlje časa ostala v središču aktualnosti. Kot je bilo pričako-vati, jih je mnogo, ki si ne pomišljajo zagovarjati Naessensa kljub obsodbi zdravstvenih oblasti, mnogo pa jih je že tudi, ki ne štedijo kritik na račun teh oblasti zaradi načina, po katerem je bil ves ta primer obravnavan že od začetka. Polemika pa bo zavzela še večje dimenzije, če bo prišlo do sodnih posledic. Če bo prišlo do sodnih preiskav i.n se bo ugotovilo, da je Naessens sam dajal injekcije seruma, potem ga lahko prijavijo sodišču zaradi nezakonitega opravljanja zdravniškega poklica. Lahko pa bi se tudi zdravniška zbornica ukvarjala z zdravniki, ki so upo-rabljali serum, ko še ni bil od oblasti potrjen. Tudi ves britanski tisk se u- „„ „ _ . kva-rja z Naessensovim primerom. ! TEHERAN, . — 1 . Starši dveh otrok, ki sta bila po- iranski list! poročajo da je 22 slana na Korziko, so Izjavili, da!®»?» utMJl10. k° e ae£ bodo nadaljevali zdravljeni z &>h. zajela nevihta v Pemjskem Naessensovim serumom. Tudi Da- zalivu. o n je 0 P P niel Davis je izjavil, da velja še desetimi dnevi iz Bahrema. hnfiije ~ tfledrtllfive glnbbn ^ Zaplenjena o salojski Knjiga republiki Razgovori Hruščov-D’Estaing Agenoija Nova Kitajska je danes javila, da bo Cuefllaj obiskal tudi Etiopijo na vabilo etiopskega cesarja. Obisk v Tanganjiki in v Somaliji pa je bil odložen. MOSKVA, 27. — Francoski finančni minister Giscar D’Estaing je imel danes v Kijevu razgovor s Hruščovom. Po mnenju opazovalcev je moč videti v tem razgovoru političen značaj, kajti gospodarska in trgovska vprašanja so se verjetno že rešila na razgovorih, ki jih je francoski minister imel v Moskvi s podpredsednikom vlade Ko-siginom in z rrvmstrom za zunanjo trgovino Patoličevom. HUBE NESREČE VSEPOVSOD Voda, ogenj in bolezni zahtevale na desetine žrtev TURIN, 27. — Na zahtevo odvetnikov Toffanina in Tognona je pretor iz Padove z nujnim ukrepom pozval turinskega založnika Giulia Einaudija, naj preneha razpečavati knjigo angleškega zgodovinarja Deakina «Zgodovina salojske republike». Ta ukrep je zahteval XJgo Leo-nardi, ki je na 625. strani naveden kot član posebnega sodišča, ki je sodilo člane ■«velikega sveta« v Veroni. Leonardi izjavlja, da je bil generallajt-nant fašistične milice, pozneje pa, v času salojske republike, za nekaj časa parmski prefekt, nikakor pa ne član posebnega sodišča. — Kar navaja Deakin, je \prepis telegrama, ki ga je nemški veleposlanik pri «socialni republiki» Rahn poslal zunanjemu ministru von Ribbentropu. — V zvezi z zaplembo Dea-kinove knjige je založnik Giu-lio Einaudi izjavil: «Bivši general fašistične milice Leonardi je od pretorja v Padovi dosegel zaplembo •Zgodovine salojske republike« F. Deagina, ker je menil, da je njegova čast Italijana prizadeta, ker je nacistični veleposlanik pri salojski vladi telegrafiral njegovo ime med tistimi, ki jih je Pavolini predlagal kot osebe, ki »nudijo največje jamstvo» za smrtno obsodbo na veronskem procesu proti Cianu. Dejstvo, da v dekretu, s katerim se ustanavlja posebno sodišče v Veroni, ni imena generala Leonardija, ne odvzema nobene veljave dokumentu veleposlanika Rahna. Sicer pa je bil nekaj mesecev potem, februarja 1944, Leonardi imenovan za prefekta salojske republike v Parmi, kar potrjuje zaupanje, ki so ga do njega gojili fašistični voditelji». Einaudi je na koncu svoje izjave izrazil presenečenje, da se januarja 1964, ob dvajsetletnici odporništva, očitno še skuša »skrivati' zgodovina italijanske socialne republike, ko se pre* 1 poveduje razpečevanje knjige, katere vrednost se osla nja na kar najbolj bogat vir dokumentov tiste dobe in, plasti dokumentov iz arhivov tretjega rajha«. Hans Habe «Tamovska» Usoda ruske grofice Marije Tarnovske, ki je bila leta 1910 v Benetkah ob sojena zaradi napeljevanja k umoru svojega Iju- naprej njegova ponudba za podporo 3000 šterlingov na leto, da lahko Naessens nadaljuje svoje raziskave. Znanstveni urednik zabeležili 16 nadaljnjih primerov smrti zaradi kolere. V prvi od teh dveh po'vajin je bilo od 18. do 24. t.m. 36 smrtnih žrtev ko- (po italijanskem času), končno. «Daily Telegrapha« izraža močno lere. Epidemija se je razširila tu-so jo za danes črtali s programa. [ presenečenje, da je francosko mi-^ dl v številne kraje pokrajine An imiinmmMlHianitiiiaiinHiuuinniiiiiainiitiim....................................n PROCES PROTI ESESOVCEM V FRANKFURTU Zdravnik Lucas priznava da je nekaj oseb steriliziral Na pripombe, da jetniki umirajo od lakote, so na višjih mestih odgovarjali: . — Ravnatelj ameriškega zbora prostovoljcev miru Shriver je izročil nepalskemu kralju Johnsonovo pismo, katerega vsebina ni bila objavljena. Stanje Giovanne Frecchlo (na «11 ki), ki je bila nevarno ranjena pri bimca, je zamikala pisatelja Hansa Habeja, da je ob zgodovinskih dogodkih napisal roman. Ne samo roman o zanimivih dogodivščinah in usodi grofice Tarnovske ter ljudi okrog nje, temveč socialno-kritičcn roman o evropski, meščansko-plemiški družbi na prelomu stoletja. Ta roman pod naslovom uTarnovska» smo v slovenskem prevodu dobili te dni na naš knjižni trg. Izdala ga je založba Obzorja o svoji zbirki romanov iz svetovne književnosti «Prizma». Roman je prevedel Jože Gostenčnik, kniigo pa je opremil Janez Vidic. Tako so s tem romanom v kratkem presledku dobili že tretjo knjigo Hansa Habeja v slovenskem prevodu. Dejstvo, da umetniški oblikovalci bodisi v filmih ali romanih iščejo snov za svoja dela v velikih procesih, ni nekaj novega. In tako se je tudi Habe, potem ko je na Dunaju slučajno videl sliko Tarnovske in zvedel za njeno življenjsko usodo, začel zanimati zanjo in za senzacionalen proces o njej. Pri nekem starinarju je staknil njene spomine, obiskal nato kraje, kjer se je dejanje dogajalo, preštudiral sam proces in na podlagi vsega tega napisal obširen roman. Kot sam pravi, ustrezajo zgodovinski dogodki, obravnavani v knjigi, zgodovinskim dejstvom. Le kraj in čas sta na nekaterih mestih nebistveno spremenjena. Seveda je pisatelj, kot sam pravi, moral tudi dodajati, marsikaj pa izpustiti. Sam pisatelj pa tudi pojasnjuje, kaj ga je privedlo do tega, da se je lotil te snovi ter sledil življenjski usodi Marije Tarnovske. Najprej presenečenje, kaj vse je bilo ujeto v življenje, propad in proces Tarnovske: bacil naše bolezni, nastanek novega zdravilstva, spor med vero in znanostjo. Nadalje spoznanje, da se je čas. ki ga imenujemo našega, rodil ob koncil preteklega stoletja na vzhodu in da se je to, kar se danes dogam v Rimu v Ul. Veneta, že pred petdesetimi leti in več doga-alo na Tverskem bulvarju v Moskvi. K pisanju romana ga je nadalje vodil občutek, da je bila Tamov-ska sicer človek, vendar tudi $imbol. In naposled prepričanje, da v krivdi Tarnovske odseva tudi krivda ljudi njenega časa. Tudi danes živi na tisoče podobnih žensk kot je bila Tarnovska. vendar jih le malo pride na zatožno klop. Tako je po teh avtorjevih razlaganjih motivov nastanka, pisatelj napisal roman v treh delih, obširen pripovedni te' st o ru-iki plemkinji in njenem času-V prvem delu «Preiskava» pripoveduje pisatelj o dogodkih neposredno po umoru grofa Pavla Kamarovskega, ko so v Italiji prijeli morilca študenta Naumo-va, nato pa na Dunau še moskovskega odvetnika Prilukova in grgfico Tamovsko, ki sta na-snovala umor. V drugem, osrednjem delu, ki obsega čez tristo strani, je jedro romana, V njem pripoveduje pisatelj o življenjski usodi Tarnovske, njenem nesrečnem zakonu in njenem maščevanju, njenih ljubeznih ter dogodkih, ki so privedli do uboja njenega ljubimca Kumarov-skega. Tretji del romana pa o-pisuje sam proces, sodbo in nastop kazni v ženski kaznilnici v južni Italiji, Ves ta široko razpredeni pripovedni tekst je torej predvsem roman o grofici Tamovski in razpravljanje o tem, kako je to prikupno mlado dekle iz plemiške ruske družine, po nesrečnem zakonu postala ne akn untčeval-ka moških in konec koncev celo morilka. To je torej roman o ženski demoničnosti, kot ga je o-znočila svetovna kritika, v katerem analizira pisatelj usodo mlade plemkinje, njeno Vube-zenska srečanja in na koncu njen zločin. Skupaj z življenjem Tarnovske pa odkriva pisatelj tudi življenje ruske aristokratske dnlžbe v zadnjih letih pred revolucijo, tisto življenje, ki 0a sicer kot brezciljno, izkari čeval-sko in brezsmiselno že poznamo iz drugih del. Seveda ta čas na prelomu stoletja ni bil miren, idiličen in urejen čas, kot si Pa napačno predstavljamo, temveč v svojem bistvu razklan in močno nagnit, v katerem pa so se že začele kazati silnice nove dobe. Zato je roman o Tamovski ne samo roman o ženski, temveč roman o družbi in času. Habe se tudi v tem delu kaže kot odličen pripovednik, izredno razgiban, ki zna spretno pisati, pritegniti bralca, zadovoljiti nje‘ govo vedoželjnost in razpiha*' njegovo domišljijo. Tako ja ta pripovedni tekst, ki je sicer zajet široko, epsko močan in Pr*' vlačen, napisan tako, da ga bralec z užitkom jemlje v roke-Vendar pa bi ob njem lahko vseeno ugotovili nekaj. Čeprav j* tudi ta tekst analitičen, pa *° vendar Habejeve knjige «Vstop prepovedani), »Ce jih tisoč Va~ det in deloma tudi ellonat, M*r te avtor z ostro kritično analizo dotika problemov sodobnega sveta, zlasti okrog Nemčije ,n po- zadnje vojne, močnejše i« da se je vedno izognil odbiranju ' roparskem napadu na neko turin- ■ membnejše. jetnikov za plinske celice Iško banko, se polagoma Izboljšuje I SL. »U- PROSLAVA 20. OBLETNICE PARTIJSKE^ ŠOLE V CERKNEM Neumrljivi ste vi, ker ste dali svoja življenja za zmago socializma Nekega mračnega januarskega jutra je pod rafali nemške solda-teske padlo 47 mladih ljudi: njihova žrtev pa ni bila zaman, ker je pomagala primorskemu ljudstvu, da si skuje popolno enotnost Sedeminštirideset mrtvih in se-deminštirideset preživelih tečaj nikov 6. partijskega tečaja se je skupaj s tisočglavo množico spet srečalo na Labinjskem griču nad partizanskim Cerknom. Spet so odjeknile pozdravne salve v spomin mladih fantov in deklet, ki so tistega mračnega jutra 27. januarja 1944 dali življenje za boljšo bodočnost svojega ljudstva, Cerkna pa bivši borci in aktivisti res ne morejo pozabiti. Tu vsak zid, vsaka še tako borna hišica, vsak hlev in vsak kozolec predstavljajo žive spomenike dogajanj v narodnoosvobodilni borbi. Zato se vsi radi vračajo v ta kraj, vsaj enkrat na leto. Tako so tudi predvčerajšnjim prihiteli bivši borci in aktivisti iz Primorske, Gorenjske in drugih krajev Slovenije, da bi proslavili 20-letnieo partijske šole za Primorsko in Gorenjsko ter počastili spomin padlih tečajnikov. _ V nižinah vlada v tem letnem času megla, toda v Cerknem že občutiš vpliv visokogorskega podnebja. Sonce sije po zasneženih vrhovih, a na 'severu se veličastno dviga očak teh cerkljanskih gora; mogočni Potezen. Ob n. zjutraj je bila dvorana tovarne ETA že nabito polna. Iz Ljubljane go prišli visoki pred-stavniki Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije: članica centralnega komiteja ZKJ Lidija Sentjurčeva, dr. Aleš Bebler, pisatelj France Bevk, član izvršnega komiteja ZKS Mitja Ribičič, Podpredsednika GO SZDL dr. Joža Vilfzn in Franc Kimovec Žiga, član CK ZKS Heli Modic, šte-vdtii drugi člani centralnega ko-nhteja ZKS svojci padlih tečajnikov, preživeli tečajniki, domačini. bivši borci in aktivisti. Potenj, no je Invaldski partizanski zbor zapel Internacionalo, le spregovoril dr. Aleš Bebler, ki je bil nekoč inštruktor CK Slovenije za Primorsko. Govorniku se je tresel glas, ko se je spra-fval: «Zakaj istočasno proslavljanje 20-letnice partijske šole ter ^alna svečanost v spomin 47 mla-ih komunistov?)) In vendar je v tem navideznem protislovju stvar-na in mogočna enotnost: prav Partijska šola je na Primorskem Vzgojila nove kadre mladih komu-nist°v, med katerimi so bili tu-dl Padli. Njihovi tovariši iz prejš-nlih in poznejših tečajev so ponesli med primorsko ljudstvo be-*edo partije ter ustvarili mogočne podlago za njegovo enotnost, aedeminštiridesetorica ni padla zaman, saj sta njihova žrtev in napori preživelih preprečila, da. se med primorskim ljudstvom ugnezdila bela in plava garda. Partijska šola za Primorsko in Gorenjsko je bila edina šola te Vlste, ki je delovala do konca v°jne. Bila pa je tudi prva slo-' venska šola na Primorskem po kot JOJetni fašistični stra-0vladi. Prav zato so se je mla-1 Judje oklenili z navdušenjem er zeljno sledili besedam inštruktorjev. _,P° Beb!erievem govoru so si e ie recitacije Poldeta Dežma-Jh Franca Presetnika, Vladoše Simčičeve in pesmi Vande Ger-'lceve. Globoko je presunila P isotne recitacija pesmi, ki jo je p>sal tečajnik Adolf Kos in ki Spominska svečanost ob 20. obletnici smrti 47 tečajnikov VI. partijskega tečaja se je začela v dvorani tovarne ETA v Cerknem, kjer so se zbrali številni gosti, preživeli tečajniki, domačini, bivši borci in aktivisti V OKVIRU ZDRUŽENIH NARODOV Pospešene priprave strokovnjakov za konferenco o trgovini in razvoju Dve najvažnejši nalogi: priprava osnovnega dokumenta in poročilo generalnega sekretarja konference - Poglavitna vprašanja v deklaraciji zapopadena v sedmih točkah 2ivahnosti, kakršno je pred kratkim bilo '.paziti v ekonomskem oddelku OZN, v tej organizaciji še nikoli v njeni zgodovini niso bili zabeležili. Malone vsi funkcionarji in osebje so mobilizirani za uresničitev napotil generalne skupščine, se pravi v zvezi s pripravljelnimi in zdaj že h koncu bližajočimi se deli konference o trgovini in razvoju, ki se bo začela 23. marca v Ženevi. Intenzivna in obsežna dejavnost ekonomskega oddelka je predvsem osredotočena na dve osnovni nalogi: na pripravo osnovnega dokumenta Konference in na poročilo, ki ga bo na konferenci imel generalni sekretar konference Raoul Prebish. V sekretariat Združenih narodov pa vsakodnevno še naprej prihajajo najrazličnejša priporočila, mnenja in ideje od strani vlad, članic OZN, raznih mednarodnih organizacij, uglednih ekonomistov in vrste drugih zain teresiranih činiteljev. Generalnemu sekretarju svetov, ne konference pa pri tem ne pomagajo samo vodilni strokovnjaki in funkcionarji ekonomskega oddelka, marveč tudi vrsta drugih uglednih ekonomistov, ki so na sedež OZN prišli prav zaradi tega, da bi se udeležili zadnjih, toda zelo važnih pripravljalnih del za konferenco. Vsakodnevnih posvetovanj in sestankov se udeležujejo tako funkcionarji regionalnih ekonomskih organizacij kot tudi funkcionarji specializiranih agencij OZN, ki so posebej zainteresirani na delu skorajšnje konference, na kateri bo udeleženih okrog 1500 predstavnikov. Poročilo generalnega sekretarja konference bo predstavljalo dokument ekonomsko - političnega značaja, v katerem bodo navedena priporočila za mednarodno akcijo in politiko na področju e-konomskega sodelovanja in trgovinske izmenjave. Stališča, ki jih bo zavzel sekretar Prebish u- glednj ekonomist iz Latinske A-merike, se opirajo na priporočila, ki jih je bila sprejela generalna skupščina OZN, in na deklaracijo, ki jo je na zadnjem zasedanju skupaj sprejelo petinsedemdeset dežel. Osnovni smisel deklaracije je v tem, da dežele v razvoju pričakujejo in upajo da bo konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju v stanju doprinesti k pospešitvi njihovega gospodarskega napredka ter postati instrument krepitve stabilnosti in varnosti v svetu. V deklaraciji je poudarjeno, da je za odpravo 'azlik, ki danes delijo industrijske od nerazvitih dežel, neobhodno potrebna določena bolj dinamična mednarodna trgovinska politika. Ta bi predvsem morala biti osnovana na zagotovitvi pomoči in varnosti slabo razvitih področij svetovnega gospodarstva. V deklaraciji so v sedmih točkah zapopadeni osnovni problemi in poti za rešitve, o ka- je nekaj dni potem padel pod rafali nacističnih krvnikov ((Morda grem umret, mati« — piše v preprostih stihih mlad človek, ki je komaj prestopil prag življenja. Iz njegovih besed pa veje trdna odločnost, da se bo boril proti največjemu sovražniku svojega naroda. Slutnja pa, da so mu dnevi šteti, ie grozeča: ((Morda grem umret, mati, zbogom«. Po proslavi v tovarni ETA na kateri je sodelovala tudi godba Ljudske milice iz Ljubljane so se vsi prisotni napotili na La-binjski grič, kjer je postavljen preprost, toda zelo ličen spomenik padlim tečajnikom. Prisotnim je spregovoril Ivan Bratko, ki je bil leta 1944 upravnik politične šole v Cerknem. Govornik je počastil spomin padlih: ((Neumrljivi ste je dejal — ker ste se borili za socializem. Ko pa se 27. januarja zberemo okoli tega spomenika, imamo občutek, da smo še vedno vsi skupaj in prav v tem je smisel našega vsakoletnega srečanja. Rdeča nit socializma pa se v.eče skozi desetletja in danes smo vedno bliže zmagi naprednega človeštva. K tej zmagi ste vi prispevali v največji meri; s svojim življenjem«. Med Bratkovim govorom so trije pionirji, dva dečka in ena deklica, prižgali z baklami ogenj ob spomeniku. V popolni tišini, ki jo je sekal le pridušeni govornikov glas, ie zaplapolal plamen v trinožniku, kot simbol trajne prisotnosti padlih tečajnikov na lej mučeniški, a junaški zemlji, Rezko so v cerkljansko poldne odjeknile salve vojakov planin-ske čete. Odmev je valovil čez strma pobočja gor do Porezna ter še enkrat izpričal da to ljudstvo ni pozabilo in ne bo pozabilo svojih najboljših sinov in hčera, bratov in sester. Molče so se prisotni razšli. V vasici pod Labinjskim gričem so s preživelimi obujali spomine na slavne dni narodnoosvobodilne borbe. V Cerknem pa bije novo življenje: kjer je bila nekoč revna gorska vasica, stoji danes tovarna, Ki zaposluje morda 500 delavcev in delavk. Tudi to novo življenje je v precejšnji meri zasluga tistih, ki so padli na Labinjskem griču. VL. KENDA n m,n,m »i,umili umnimi BOLEZEN, KI V RAZVITIH DEŽELAH TERJA NAJVEČ SMRTI Srčni napad se ne more le predvideti ampak tudi preprečiti Kaj so pokazali poskusi s 600 prostovoljci v ZDA «Srčni profil» zdravnikov harvardskega vseučilišča Holesterol ni edini «grešnik», tudi poklic ni važen Poleg raka so obolenja srca in ožilja tiste bolezni, ki terjajo največ žrtev. Za naše stoletje sta ti dve bolezni to, kar je bila nekoč tuberkuloza. V ZDA npr. se boleznim srca in nim napadom, vtem ko po 'tej fiziološki dobi med njo in moškim ni več nobene razlike. Z druge plati pa velja za moškega v mlajših letih nekaj osnovnih znakov, ki govore, kdo je bolj nagnjen ožilja pripisuje kar 30 odst. vseh k tej bolezni in kdo manj. Pred- smrti. Pri tem pa je treba poudariti to, da traja «inkubacija» te bolezni tudi dvajset in več let, da pa more človeka spraviti pod zemljo brez vsakega vidnega simptoma, tako rekoč brez vsakega prejšnjega opozorila. Vsak ssdmi moški v starosti med 45. in 60. letom podleže srčnim napadem. Tako pravijo a-meriSke statistike. Najbolj verjetno je, da bodo moški pretrpeli srčni napad V starosti okoli 55. leta, *oda tudi pod 40. letom starosti sreni .napad ni izjema. Prav gotovo je za razmeroma mladega človeka tragično, da v svojih najboljših in najbolj produktivnih letih utrpi bolezenski napad, ki ga lahko za družbo in za družino tako rekoč omrtviči. Se bolj tragično pa je, da se tak napad s sodobno znanostjo in s sodobnimi sredstvi more preprečiti, ali vsaj časovno pomakniti daleč nazaj, če se pravočasno poavzamejo ustrezni u-kijepi, da pa se to zgodi zelo zelo redko, kajti ((kandidat za srčni napad« se skoraj vedno spomni na to, ko je že prepozno. In vendar je danes tako rekoč lahko srčni napad napovedati. Moremo ga tudi preprečiti, moremo se mu celo povsem izogniti. Kako? Predvsem je gotovo, da je ženska vse do svojega klimakteri* ja tako rekoč imuna proti srč- c' ‘ /f r \ mm - k, - '! , * \ -a; . V * ,,i tl 1 , .k-,,:-* HOROSKOP ‘Svečanost se je zaključila pred spomenikom padlim tečajnikom na Labinjskem griču nad vasjo l>>l""",|,ll|,|llliiilliaiiaiiiiiaiiliiiiiiiiiiliiliiiiiiiii^iliallluiiiIIViiiliNilmllllil|iilitllinflilitlinlllti|illitattaiIBIInliiitll|l|IRItlllliail|llllll|lliIIIBIIIIIIIIIIillllil (od 2L3. do 20.4.) Upora-*obnosti,e„na!bolJSe razumske spo-Stareen l,da bi si ohranili nekega poreli >enta. Ne zavračajte pod-Vaše tegobe’ del*t* z vami dajboB (e prejel 500.000 lir, a Guandalini še nadaljnjih 475.000 lir. Te vsote so prejeli od Ettora Sala, ki je nameraval odkupiti neko licenco za lekarno. Tu je potrebno kratko pojasnilo. Santoro je nekega dne 1. 1955 stopil v stik z Guandalinijevim očetom Fabiom, ki je imel v Bologni lekarniški urad. Fabio Guandalini (ki je kmalu potem umrl) je odkupil od Santora neko licenco ter tako prišel do lastne lekarne. To je bila edina kupoprodajna pogodba, ki je imela trdno podlago. Vse, kar se je zgodilo pozneje, pa je stalo na trhlih in zelo verjetno 'sleparskih nogah. Santoro pa je delal na tak način; navezoval je stike z raznimi istrskimi begunci, ki so pribežali v Italijo. Slo pa je za ljudi, ki so imeli svoj čas v Istri lekarniške licence. Po zakonu imajo pravico, če pridejo v Italijo, da ohranijo te licence ter postavijo lekarne v poljubnem italijanskem mestu. Prav tako licenco je Santoro obljubil o-menjenemu Šali, ki je izplačal gornjo vsoto. V resnici pa je bila dokumentacija licence pomanjkljiva in nepravilna ter je Sala bil zato ob denar (baje, da bi ga potolažili in preprečili prijavo policijskim oblastem, mu je Guandalini preskrbel dobro plačano mesto v svoji lekarni. Poleg tega so obdolžili vse tri, da so se po krivem bahali, da imajo dobre znam ce na tedanjem komisariatu za higieno in zdravstvo ter da rabijo denar, da bi podkupili funkcionarje. Druga obtožba zadeva prodajo lekarniške licence, ki je bila last neke Ade Fonda. Licenco je od kupil lekarnar Raffaele Pecchmi, toda tuai v tem primeru ie bila dokumentaciia nepravil"a Peechi ni je izročil F«nWn 3 lir. Tudi to pot so se vsi trije bahali z znanci v Rimu ter so jih zato obtožili tudi tega prekrška. Tretja goljufija pa se tiče prodajanja neke druge licence, za katero je kupec, Euticchio Gandol-fi, odštel kar 30 milijonov lir. Tudi v tem primeru so obdolžili vse tri prekrška bahanja. Kot smo že dejali, gre za prekrške, ki jih obtoženci niso v glavnem zagrešili v Trstu. V našem mestu je prišlo le do podpisa raznih pogodb, ker so pač prizadeti begunci živeli v našem mestu. Prav v tem pa tiči vzrok, da je kazensko sodišče v Bologni poslalo vse sodne akte v Trst, da bi tukaj sodili obtožencem. Na procesu bo nastopilo 13 prič. Med njimi je tudi nekaj Tržačanov: prof. Vettore Cappello iz Ul. Franca 4/1, notar Oscar Sandrinelli s Korza 21, dr. Guido Berger iz Ul. Scaglione 5 ter Umberto Fonda iz Ul. Marco Polo 20. Pripomniti je še treba, da ni stoodstotno gotovo, da bo proces v našem mestu. Zvedelo se je namreč, da nameravajo nekateri zagovorniki oporekati tržaškemu sodišču teritorialno pristojnost za sojenje. Obvestilo lastnikom psov Tržaško županstvi, obvešča vse lastnike psov, da bodo morali od 29. februarja dalje nositi vsi psi ploščice (znamkice) za leto 1964. Lastniki lahko dobe ploščice na IV. občinskem oddelku za davke in pristojbine, Trg Granatieri 2-III., soba št. 272. S seboj morajo prinesti osebno izkaznico ali drug dokument. Z motorjem pod avto Včeraj popoldne okrog 17. ure se je na vogalu Ul. San Marco in Ul. Broletto dogodila prometna nesreča, pri kateri se je ranil in poškodoval 20-letni radiotehnik Ugo Saponaro iz Ul. Scalinata 3. Saponaro je z motorjem TS 23339 privozi) navzdol po Ul. San Marco, ko je na vogalu z Ul. Broletto iz neznanih razlogov trčil v fiat 1100 TS 20558, ki ga je iz na-sprotne smeri privozil 27-letni Stellio Grandi z Lomjerske ceste 16 Zaradi trčenja je Saponaro padel z motorja ter si pri padcu verjetno zlomil desno stegnenico in se ranil tudi po desnem bedru. Z zasebnim avtom, ki je privozil _ mimo, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja od 10 do 50 dni. Otroško pustno rajanje »kraljestvu palčkov bo v nedeljo 9. februarja popoldne Gledališča VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče 47 200 71 limone 71 129 106 mandarini 53 200 106 Jabolka 24 141 71 hruške 41 212 129 pesa 25 63 38 artičoke 40 45 40 zelje . •••••••••* 51 61 56 cvetača 94 141 118 ohrovt 29 59 36 cikorija 24 47 29 čebula 30 50 40 koromač 47 94 59 solata . . . 50 163 113 krompir 25 49. 37 paradižnik . . . . 153 460 165 goriški rdeči radič . . 313 438 375 pisani rdeči radič . . . 175 200 188 uvoženi zeleni radič . 250 313 275 zelena 59 94 88 uvožena špinača . . . . 50 163 173 TEATRO STABILE Danes, 28. t. m. ob 21. uri v Avditoriju (vhod iz Ulice Tor Bande-na) 9. ponovitev Aristofanove igre «Zene v parlamentu« v priredbi Lina Carpinterija in Mariana Faragu-ne. Režija Fulvio Tolusso, scene M kostumi Laura Sabatelli. Izvirna glasba Doriano Saracino. Absolutna novost. Rezervacija in prodaja vstopnic pri centralni prodajalni v PasaS Prottl (tel. 36-372). Cene: parter A 1200 Mr, parter B 700 lir, balkon 300 lir. Nazionale 15.00 »Ierl, oggl, domani«, Technicolor. Sophla Loren, Marcel-lo Mastroiannl. Arcobaleno 16.00 «11 settimo giurato«, Bernard Blair. Prepovedano mladini. Ezcelsior 16,00 »Liola«. Ugo Tognaz-zi, Giovanna Ralli, Pierre Bras-seur. Prepovedano mladini. Fenlce 15.00 «Alta infedeltš«, Ugo To-gnazzi, Nino Manfredi, Monica Vitli. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Questa e la ml* vita«. Anna Karina. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 «Le tre sfide m Tarzan«, Iocky Mahoney, Woody Strode. Technicolor. Alabarda 15.30 «1 due capitanl«, Charl-ton Heston, Donna Reed. FModrammatico 16.00 «1 piaceri nw mondo«. Technicolor. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «Per sempre con te«. Cristallo 16.00 «11 maestro dl Vigc-vano«. Alberto Sordl. Capitol 16.00 «lrma la dolce«. Technicolor. Jack Ltmonn. Shlrley Mac Laine. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 «L’occhio che ucd-de«. Moira Sharer. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 «Prlma linea«. J*c* Palance, Eddie Albert. Impero 16,30 «Toto e Cleopatra*. Moderno 16.00 «Cavalca vaquero». Robert Taylor, Ava Gardner. Technicolor. Sledi «Tom in Jerry». Astoria 16.30 «Mitlle donne e un capo rale«. Astra 16.30 «Ritorno a Peyton plače«. Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 15.30 «La grande f'*’ ga«. James Garner. Technicolor. Abbazia 16.00 «L’lnesorablle detectl-ve». Eddie Constantine. Ideale 16.00 «L'isola dn capo al mondo«. Rosanna Podesti. Prepovedan« mladini. Marconi 15,30 «11 bulo oltre la slepe«. Gregory Pečk. Skedenj 16,00 «La glumenta verde«-Technicolor. Sandra Milo. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat-Ul. iv. FrtmčISUa 20 Telelon 61-70» NOVO: Hans Habe: Tarnovska L 2.050.— Vojinovič: Brezno in višave L 1.350.— Večina blaga se prodaja po prevlad 'eni (3. stolpec) Darovi in prispevki V počastitev spomina dragega no-nota Perhavca daruje D. K. 5000 lir za Dijaško Matico. Razna obvestila MLADINSKA INICIATIVA obvešča vse člane, da bo v četrtek, 30, t. m. ob 20.30 seja glavnega odbora, Mali oglasi pokrivanje podov m podi u pia stike, guma, llnoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge m plzstične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namesti, tev izkušenih delavcev. 1TALPLAST Trst Trg Ospedale 8, tet. (8-911. KUPIM V PIRANU ali Fjesl hišo ali stanovanj Pom-dbe s ceno pošljite na Tanko Kutloll - Saika vas 44 - Kočevje, Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROK* Dne 26. in 27. Januarja se je Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa J' 18 oseb. Umrli so: 65-letna Anna Keki, ** letna Maria Kaslllster por. Marlnc vlch, 87-letna Alma de Haag, 5-l«tn Mara Pavan, 81-!etna Carla Rossat vd. Fabbro, 77-letna Alba Benedetj por. De Mori, 80-letna Carotina M' den por. Gerl, 68-letna Agostlna v« doplvec por. Bevllacnua, 85-letna At na Contento vd. Ruzzier, 78-letna M! rla Vovk, 85-letni Antonio Checcc 71-letna Francesca Principe por. a Pinto, 74-letna Erminla Pipan P° Lesti, 72-letna Vittorla Pregare P° Ollvierl, 72-letna Maria Cblcco P® Perentin, 83-letni Luigi Friferlo, »J letna Maria Guljas por. Merle, 41 letni Renato Osana. DNEVNA SLUŽBA LEKARN 27.1.-*J; Gl usti, Ul. Bonomea 93 (Greta) • Dr. Rossettt, Ul. Combl 19: Dr. 0 -“■TL s. gnorl. Trg Ospedale 8: Tamaro comP- Nesti, Ul. Dante 7: Godina, Trg Uni' Glacomo 1; AUa Minerva, Trg Frančiška 1; Al Due Mori, Trg ti 4; G. Papa, Ul. Felluga (Sv. A»J* NOČNA SLUŽBA LEKARN 27.*.-*- ' Glustl, Ul. Bonomea 93 (Gret*; Dr. Rossettl, Ul. Combl 19; Dr. ® gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro con v Nesti, Ul. Dante 7. VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Poslovilni obisk dr. Zeccbina pri predsedniku okr. skupščine Velik vrvež v koprski luki - Razne prometne nesreče zaradi poledice Predsednik otoajme sfcup&čime ■Kopra Jože Erženi je včeraj spre-Oel na poslovilni obisk. dosedanje-ga italijanskega generalnega kon-Wla v Kopru dr. Guida Zecchima, , * je zavzemal ta položaj od aprila 1956. letd. Na sprejemu so bili navzoči tudi novi konzul dr. Amedeo Čereh ion e, podpredsednik Ojrrajjne skupščine Franc Skok in ufugi zastopniki političnega im lavnega življenja okraja. Jože Er-je ob tej priložnosti podaril dr. Zecchimu dve monografiji o Istri in mu v imenu okrajne skupščine čestital na imenovanje na nov položaj v italijanskem zunanjem ministrstvu. Novi italijanski konzul v Kopru dr. Cerchio-ne je bil do sedaj svetnik veleposlaništva v Bagdadu. * * * ■V Luki Koper je v zadnjih tednih izredno velik vrvež. V posameznih dneh je bilo v pristani-s$a eli zasidranih v bližini pristanita tudi po 17 ladij. Vsekakor je to dokaz zmeraj večjega ugleda, ga uživa luka. Po drugi strani Pa so ze nastopile težave, kako hitro in kvalitetno opraviti vse te usluge, kajti cestni transport brez železnice ne zmore vsega. Zdaj so e odločili, da bodo vprašanje prevoza blaga prepustili specializira-nim špediterskim podjetjem. ,ede železnice so vse priprave glavnem končane in vse kaže, Qa bodo začeli s prvimi deli že v rebruarju. Razen tega bodo kmalu aceh z gradnjo specialne obale za azsuti tovor. Oba objekta bosta Predvidoma končana do leta 1966. ristamsče bo takrat imelo možnost ustvariti okrog dva njilijo-a orometa letno, zlasti če upo-stevamo zmeraj večji interes Madžarske in Češkoslovaške za tran-zitm promet skozi Koper. * * * i ^t*\ka hitrost pri prehitevanju Je bila usodna za avtomobilista „ arj.ana Ferlina, komercialista trgovskega podjetja «Istra» v Pulju. cesti Pr* Strunjanu je pre-■teval dva osebna avtomobila. Za-T'll.te. hitrosti ga je začelo 5 na®atl *h je trčil v obcestno dre-• Zaradi pretresa možganov so Prepe.jali v izolsko bolnišnico. „°ZI.10 1? močno poškodovanj in ebnari Sk°d° na °krog 800 tisoč * * * hitrost je bila včeraj u-avt a i^,d* za voznika osebnega I a Evgena Pervanja iz Ko ie vozil iz Cernega v khLnu .po poledeneli cesti, oseh.;16 prlpe^aI nasproti voznik sebnega avtomobiia Peter Lahaj-ppL *2. Cerknega. Ker je vozil Po z d°kajšnjo hitrostjo in ramrznjenih brazdah, ni mogel tožila nravofasnn .. JVL |h|nriSE>niKJScJ£5 zdravci erknega in so mu nudil' buknti P°m0Č V idrijski am’ * * * caPfitCv.^n^0 srep0 je imela vozni-iz £ ‘;bnega avtomobila Olga Baj Postnnv3'- blagem ovinku, pri sneffjm- J° ;,e zaradi, n^pluženega zanezaradi velike hitrosti I® prevrnila. Tetes-' . puskodb m bilo, na vozilu pa škode* °kr°g 200 tisoa dinarjev Sežan- -1 od Fernetičev proti tehvzeti^ll V°žnjo ie voznik ho-lo k1 ne^° stvar in držal krmi- nad vnzn° roko' Izgubil ie oblast cestnn°ailom ‘i? s.e zaletel v ob-bila lasreV0'-Pn 'n sopotnica sta odnaii f-e Poškodovana in so ju v Trst U * reŠUnim avtomobilom Pri. padcu po stopnicah Sl je prebil lobanjo nifčaVakeV1rntikDn.a stopnici stoP‘ bivšn’ ♦1 lz ^ ' ®aiamonti vodi v boln?šnipVaaa°i ,vrvi- je pravil v toria •43'letnega delavca Vit- šedff"l]a 1Z Uk Umag0 1«. ki ku S na nevrokirurškem oddel- taknil n,1 arr' se ie spo- r, « 2 avtomVRicldanl ob rob. stopnice. nišnico i^evSc„ga prepeljali v h0.1: na nevVnu61 ?? ga nujno sprejeli Pridržannklruršk* oddelek s strogo njegovo ° Prognozo. Do včeraj se boljšalo zdravstveno stanje ni iz- NesreČa težaka na ladji «Bertani» Prepekli ZjUtrla-1 80 z avtom RK delavca ArivV bolniSntco 48-letnega lano o, fdalberta Vrabca lz Ul. Ml-skj nri,!0, ^ S8 sprejeli na ortoped-nogi z „ek, -zaradi rane na desni hn mišiJ letnimi Poškodbami žil jeCSfv Y,rabe<-- ki si je ver-ral zdravhi stoPa,°. se bo mo-hišnico 40d 20 d0 30 dn*- v bol-lovni ga|e spremljal 49-letnl detli. s tovvar« Tomr.iaso Locastro lz je malo,!!/4' kjef je P°vedal. da lat. v skupaj z Vrabcem de- tanb) P, d?llubJu sto,-. 5 ladje «Ber-ti skladR^,ra;n.e ob Pomolu naspro-stanišču Sča Stev- 62 v Novem prl- kladahf hi? Locastro sta skupaj na. jo uporahi ■ ,n“ke Posebne snovi, ki vrabec ^p Ja o, za izdelavo kleja. ea je nprfa^sta na skladovnioi, ko kt je ®nrtadorr-a oplazila neka bala, tega i« v, ? s skladovnice. Zaradi Padel z vuj ec izgubil ravnotežje in lavca lne dveh metrov. Oba de-izvoznem zaP°slena pri uvoznem-nem Podjetju Huetter. Požar na tramvaju S kratkeea stika 6> ki ie _na tramvaju proge štev. Sanzi0' VnP,M Drevoredu Raffaello ^{erai DoštpSroU Sv' Ivanu' so se i! ‘ramvii I 0 Pr,estraši4. Ko se ®4a na vnJniPreTI?laknil 8 postajali-^ vogaiu Ul. Donatello je na- stal kratek stik zaradi česar se je vnel motor tramvaja. Medtem ko je sprevodnik odprl vrata in pozval potnike naj izstopijo, je drugi uslužbenec iz bližnje trgovine telefonsko poklical gasilce. Po izstopu potnikov je sprevodnik speljal tramvaj do čelne postaje na Trgu Gioberti, kjer so Acegatovi uslužbenci takoj začeli gasiti nastali požar s pomočjo posebnih priprav za gašenje, !:i so jih imeli pri roki in z močnimi cunc, vode. Ko so prispeli gasiici so p~/ar že pogasili. Edina š-ioda je poškodovan tramvaj. V desetih minutah dvakrat trčil z avtom V nedeljo zvečer je 28-letni Ser-gio Ciacchi iz Ul. Ginestre 3 je v desetih minutah povzročil kar dve nesreči. Ko je vozil po Furlanski cesti navzdol s svojim avtom TO 534932 se je naenkrat hotel izogniti avtu, ki mu je prihajal nasproti, in je trčil v parkiran fiat 1300 TS 50296. Nesreča se je zgodila pri hišni štev. 415. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije, ki so morali nekaj minut kasneje na vogal Ul. Cisternone, kjer ie Ciacchi trčil v avtobus TS 27530, ki ga je vozil 41-letni Cristoforo Biagi iz Ul. Baseggio 6. Druga nesreča se je dogodila, ker se je moral Ciacchi izogniti avtu, ki ga je pred njim vozil Nicolo Macillis. Ta se je namreč nenadoma ustavil, ker je hotel priskočiti na pomoč neki ženski, ki se ie tedaj spotaknila na robu pločnika. luiiiifitiiiiaiiii mi n 11 im 11K m um 11111111111,111,1111,11 v' Zavarujte števce! Občinska podjetja opozarjajo potrošnike, naj pazijo na vodovodne števce in cevi, ki so izpostavljeni mrazu. Kakršen koli strošek pri popravilu okvare bo moral plačati potrošnik. ZELO POMEMBEN DOGODEK ZA KULTURNO ŽIVLJENJE BENEŠKIH SLOVENCEV Svečana otvoritev novega sedeža prosvetnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu Otvoritvena govora predsednika Maria Konta in prof. Bergnacha, Trinko-vega učenca - Pozdravni govor predstavnika SKGZ Borisa Raceta Nastop pevskega zbora, harmonikar ja Birtiča in recitatork Trinkovih pesmi Avto podrl 15-letno dekle Sinoči okrog 18. ure se je 53-letni Fioravante Brumat iz Gradiške peljal s svojim avtom iz Gradiške proti Gorici. V bližini gostilne Marega pred Farro je vozil mimo avtobusa, ki' je prihajal iz Gorice. Ko , je bil že skoro mimo pa se je prikazala izza avtobusa 15-letna Elena Bedin iz Farre, ki je malo prej izstopila iz avtobusa, da bi šla domov. Šofer je ni pravočasno opazil in jo je podrl s svojim vozilom. Takoj so jo odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na desnem sencu, udarec na glavi in pretres možganov z izgubo spomina. Pridržali so jo za 20 dni na zdravljenju. Samomor obupane ženice V nedeljo zvečer okrog 20. ure Je drugega nadstropja hiše št.'61na Travniku v Gorici, skočila na cesto 70-letna Regina Louvier, ki v tej hiši stanuje. Najprej se je zapletla v žico električne napeljave ob hiši in nato padla na pločnik ter se močno udarila v glavo. Z avtom Zelenega križa so jo takoj odpeljali v bolnišnico, vendar je že med potjo podlegla poškodbam. Zenica je bila že nekaj let bolna ter je večkrat tožila zaradi bolezni in dejala, da se bo usmrtila. Tokrat so resnično ugotovili, da je napravila samomor. Beneški Slovenci so dobili dostojen prosvetni sedež, ki so ga imenovali po svojem največjem sinu Ivanu Trinku. Otvorili so ga v nedeljo popoldne v Čedadu, naravnem središču, proti kateremu gravitirajo vsi pripadniki naše manjšine, živeče v videmski pokrajini. Temu nadvse pomembnemu dogodku so prisostvovali številni beneški Slovenci iz Čedada in okoliških vasi ter številno zastopstvo slovenske manjšine iz Trsta in Gorice. Dvoranica je bila za to priliko lepo pripravljena: po stenah so visele lepe umetniške slike, med vsemi pa je prihajala najbolj do izraza izvirna Kraljeva slika iz leta 1936, ki prikazuje Ivana Trinka v naravni velikosti. Uradno svečanost je otvoril tajnik prosvetnega društva Izidor Predan, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, še prav posebno pa predsednika čedadskega kulturnega krožka Luigija Bronta, predsednika Slovenske kulturno-gospo-darske zveze Borisa Raceta, predstavnika Skupne slovenske liste iz Trsta odv. Škrka, Černeta, Le-gišo, Sosiča in Bandlja, predsednika društva Pravnik iz Trsta odv. Ferlugo, prof. Paola Rieffi-ja iz Čedada, prof. Andreja Budala, prijatelja pokojnega Ivana Trinka, prof. Severina Bergnacha, pokojnikovega učenca, predstavnika tržaškega slovenskega radia inž. Sancina in ravnatelja slovenske trgovske akademije iz Trsta dr. Turino. Nadalje je prebral pismene čestitke posameznikov. Poslali so jih podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve Leonetto Amadei, poslanec Mario Lizzero, ki je na zdravljenju, prof. Gino Lizzero, občinski svetovalec iz Čedada, tajnik Slovensko hrvatske ljudske prosvete Mirko Kapelj in odv. Avgust Sfiligoj, ki je v svojem obsežnem pozdravnem pismu dejal, da je že samo ime velikega narodnega buditelja in voditelja msgr. Ivana Trinka porok za njihovo uspešno delovanje. »Današnji dogodek v Čedadu — nadaljuje odv. Sfiligoj — utegne imeti zgodovinski pomen, ker ima namen zbrati težko preizkušene brate, zbegane pod pritiskom sto in sto Slovencem krivičnih dogodkov, jim vliti v dušo pogum in obuditi veselje in ljubezen do materinega jezika, do naše slovenske kulture*. Za njim je predsednik društva Marjo Kont dejal: Medtem ko svečano otvarjamo nov sedež našega prosvetnega društva, ne moremo mimo, ne da bi se spomnili človeka, pisatelja, filozofa in pesnika, katerega ime nosi naše društvo, to je profesorja Monsignorja Ivana Trinka. velikega sina naše zemlje, branitelja našega jezika, branitelja običajev, šeg in navad naših staršev in nas samih', kateregh rojstvo smo praznovali prav včeraj. Kot je znano, prof. Trinko se je rodil v Trčmunu nad So- Ti so glavni nameni našega prosvetnega društva. Ce bomo srečno opravili do konca to naše poslanstvo, če bomo dosegli te cilje, bo dostojno počaščen spomin naših očetov in našega dragega pesnika, prof. Ivana Trinka. Dovolite mi na koncu, je dejal, da se zahvalim vsem našim članom, posebno našim emigrantom, prijateljem in dobrotnikom iz Čedada, Vidma, iz Nadiških dolin, našim bratom iz Gorice in Trsta in vsem tistim, ki so pri- Trinkov učenec prof. Bergnach ki naj bi imel za podlago medsebojno spoštovanje in civilizirano, človeško sožitje med narodi z različnim jezikom in kulturo. V svojih objavljenih delih, v slovenščini in italijanščini, je pridigal ljubezen in mir med narodi in državami. On je videl v obstoju slovenske narodne manjšine v Italiji, ne jabolko spotike, temveč možnost, da bi mogla ta manjšina služiti kot most zbliževanja in povezovanja dveh sosednih si narodov in dveh kultur. > Bil je prepričan, da obstaja v medsebojnem spoznavanju ljubezen in medsebojno spoštovanje, človeško sožitje in sodelovanje v obojestransko korist. Evo zakaj nismo slučajno zbrali naziva, ki ga nosi naše prosvetno društvo. Našemu društvu smo dtp li ime tega velikega človeka v upanju, da bi na ta način počastili njegov spomin, z ene strani, in z druge, da bi v njegovem imenu, poslužujoč se njegovih naukov, nadaljevali to, kar je bil on tako odlično začel. Mi se bomo trudili, ’ v spoštovanju obstoječih zakonov, da bodo ostale nedotaknjene navade in jezik naših očetov, se bomo trudili, da se razvila po zahtevah današnjega modernega in civil'ztranega svetu. Poleg tega, bomo storili vse, kar bo v naših močeh, da bi služili kot most ztliževanja in povezam med dvema sosednima narodoma, prepričani, da bomo tako delali v obojestransko korist. vodnjem 25. januarja 1863. leta. spevali in omogočili otvoritev te-Msgr. Trinko, poleg tega, da je ga našega lepega sedeža». bil človek globoke feultJttefeje bil Za n]im ,e prof Severino B?r_ zelo človeški. On si ]e želel svet gnach( Trinkov učenec, v izbra-brez razprtij in sovraštva, svet, nih bes€dalj orisal lik velikega Slovenca, katerega smo slavili in kateremu smo se oddolžili s tako lepim sedežem. Prof. Ber-gnach je dejal, da mu jen v veliko čast govoriti o svojem učitelju, ki mu ne more .najti primere. «V tej dvoranici sem mogoče edini, ki sem imel ta privilegij, v Furlaniji pa je njegovih učencev le za majhno legijo. V glavnem so to vsi duhovniki, stari nad 40 let.» Prof. Severino Bergnach je govoril o vrlinah pokojnega Trinka, o posegih na najrazličnejših področjih ustvarjanja človeškega duha, kjer je vsepovsod pustil znake svoje visoke kulture in inteligenčne sposobnosti. Predvsem pa je govornik prikazal pokojnega monsignorja kot izrazito človeško figuro z vsemi tistimi odlikami, ki so ga napravile za vsečloveški simbol dobrote. »Omeniti ga moramo — je dejal ob koncu — tudi kot usmiljenega in doslednega duhovnika, ki v svojem 82 let trajajočem življenju ni poznal omahovanj. S svojim nasmeškom je vedno dokazoval, da je gospodar sgmega sebe in da ima v sebi toliko bogastva, da ga je lahko razdajal*. Predsednik Slovenske kultumo-gospodarske zveze Boris Race je iskreno čestital predstavnikom prosvetnega društva Ivan Trinko, da so s svojimi napori uspeli očf-preti v Čedadu sedež, v katerem se bodo zbirali beneški Slovenci, -v katerem bodo govorili v svojem jeziku in se prosvetno dvigali, Izrazil je željo, da bodo politični premiki omogočili našim bratom v Benečiji priznanje vseh tistih pravic, ki jim pripadajo. Po uradnih govorih in pozdravnih nagovorih je sledil kratek in pester kulturni spored. Najprej je na harmoniko zaigral nekaj beneških pesmi Anton Bir-tič, beneški rojak, ki širom po Sloveniji ter na radip v Ljubljani id Kopru nastopa s svojim ansamblom Beneški fantje. Mladi beneški dijakinji, gojenki Dijaške, ga doma v Gorici Maria Grazia Vižintin in Ivanka Moro, sta recitirali Trinkovi pesmi Majska noč in Spomin. Člani pevskega zbora Gallus iz Trsta so pod vodstvom Ubalda Vrabca zapeli v komorni zasedbi več pesmi. Ivajanje moškega kvinteta kakor tudi petje mešanega zasedbi no pn- z iskrenim plo- bo naša kultura zbora v manjši šotni pozdravili skanjem. izms&sm Nastop članov pevskega zbora «J. Gallus« iz Trsta je zapel nekaj pesmi pod vodstvom Ubalda Vrabca iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiililililliiiiiiiliilililililiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiirviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SMRTNA NESRIČA NA TRŽAŠKI asTI Mladenič iz Pierisa podlegel poškodbam po trčenju dveh avtov blizu pokopališča v Bil je na poti k svoji nevesti v Steverjan Preteklo nedeljo popoldne okrog 15. ure se je zgodila na Tržaški cesti, nedaleč od vhoda v goriško mestno pokopališče, avtomobilska nesreča, pri kateri se je eden človek ubil in trije so bili laže ranjeni. Ob tisti uri se je 29-letni Nevio Delpin, ki stanuje v Pierisu, Ul. Roma 5, peljal s svojim avtom Fiat 2100 po državni cesti v smeri iz Trsta proti Gorici. Ko je prišel do odcepa ceste proti goriškemu pokopališču, je od tam privozil nekaj pred njim na državno cesto svojo Fiat 600 50-letni Mario D’Orlandi iz Čedada, Ul. Duca degli Abruzzt 7. Z njim sta bili v avtomobilu tudi njegova žena 40-letna Rita Vidussi in njena svakinja Olga Zanatel. Orlando Je usmeril svoje vozilo proti Gorici, ko je s precejšnjo brzino pri- kino «ikis» p kos k k coforjl? danes 28- *• “■ ob 19.30 uri Paramount film v techni- FR0NTIERE DELL ’OD 10 (Meje sovraštva) fSfrajo; RAY MILAND in HEDY LAMARR vozil za njim Delpin, ki ni mogel preprečiti trčenja in se je od zadaj zaletel v Fiat 600. D’Orlandi je bil toliko priseben, da Je zavozil v živo mejo ob cesti in so bili vsi trije potniki le laže ranjeni. Delpin pa Je izgubil kontro. lo nad svojim vozilom ter treščil na levi strani ceste ob drevo. Hudo ranjenega so z avtom Zelenega križa odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer pa mu zdravniki niso mogli več pomagati, ker si je prebil prsni koš in se močno ranil tudi na čelu. Kmalu po prihodu v bolnišnico Je podlegel poškodbam. V bolnišnico so se zatekli tudi trije potniki Fiata 600. Olga Zanatel bo morala ostati na zdravljenju za deset dni zaradi udarca na glavi in rane na lasišču, D’Orlandi in njegova žena pa sta prejela samo prvo pomoč In sta lahko odšla domov s prognozo okrevanja v osmih in petih dnevih. Omenimo naj, da Je D’Orlandi pripeljal ženo na grob njenega brata Ettora Vidussija, ki je bil šofer pri goriškem podjetju Kusterle ter se je 14. Januarja smrtno ponesrečil na cesti v Furlaniji. Nevio Del-pin, ki Je prihajal iz Pierisa, je kmečki sin in prekupčevaleo z živino ter je bil po vsej verjetnosti namenjen v Steverjan k svoji zaročenki Sonji Maraž lz Uklancev. Pravijo tudi, da je vozil precej naglo in da Je na cesti prehitel več drugih vozil ter celo na ovinkih. Zapisnik o nesreči je napravila cestna policija iz Gorice, ki Je ugotovila veliko škodo na obeh vozilih. Ze med zakusko in po njej je Anton Birtič poštene’ nategnil svojo harmoniko in iz nje izvabil celo vrsto otožnih beneških pesmi, ki so jih ^.isotni, v glavnem domačini iz beneških vasi, poslušali s solzami v očeh. Te pesmi so jih tako navdušile, da so se pridružili Birtiču in začeli peti z njim. V dvoranici je zavladalo prijetno vzdušje, tako da so se počutili kot doma. To pa je tudi eden od prvih ciljev, ki jih zasleduje društvo. Pozneje so se prisotni zavrteli ob igranju valčkov in polk. Prosvetno društvo Ivan Trinko je tako začelo s svojim delom. Naj mu tudi z naše strani izrazimo najboljše želje pri delu na narodno obrambnem področju. Kratke iz bolnišnice Ob 8.45 so pridržali na zdravljenju za 25 dni 33-letnega Giuseppa Ipavca iz Ul. Giustiniani 65. Padel je z lambreto v Krminu in si zlomil levo ključnico. Ob 10. uri so pridržali za 25 dni na zdravljenju 8-letno Loreno Polo iz Ul. Avellino. Padla je s kolesa blizu doma in si zlomil desni komolec. Ob 11.3o so nudili prvo pomoč Antonietti Faccin iz Ul. Vlttorio Veneto 33. V nedeljo Jo je tovornik pahnil v Ul. Duca D’Aosta, kjer se je peljala s kolesom. Pri paocu se je ranila po čelu. Včeraj se je zatekla v bolnico po pomoč. Doma se bo zdravila pet dni. Bernard Cemic star 50 let, doma z Martinščine, se je včeraj potol- Nezgoda Tržačanov pri Tržiču Zaradi megle avto zavozil v zid V nedeljo zvečer okrog 21.30 je 29-letni Sergio Ceppl iz Trsta, Ul. Capodistria 14, vozil svoj avto Fiat 1100/103 lz Cervignana proti Trstu. Ko je privozil do Begllana, ga je zalotila na cesti taka megla, da ni več videl pred seboj in z avtom zdrknil s ceste ter zadel v zid ob njej. z njim so bili v avtomobilu poleg žene 23-letne Franche Vivaldi še 29-letni Fulvio Prodan iz Trsta Ul Gozzi št. 3, njegova žena 32-let-na Silvia Prodan in 16-letna Elda Prodan. Pri nezgodi Je bila najhuje ranjena šoferjeva žena Franca Vivaldi, ki so jo sprejeli za 10* dni na zdravljenje v tržiško bolnišnico. Manjše poškodbe sta dobili tudi Silvia Prodan In Elda Prodan, ki so ju odpeljali v bolnišnico v Trstu, kjer so jima nudili prvo jjomoč s prognozo okrevanja v 15 dneh in v 5 dneh. Šofer in Fulvio Prodan pa sfi ostala nepoškodovana. Zapisnik o nezgoc’1 je napravila cestna poli- Tajnik p. d. »Ivan Trinko« Izidor Predan in predsednik društva Mario Kont V Gradiški so izvolili nov izvršni odbor PSI Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI sporoča: Preteklo nedeljo se je sestal v Gradiški pokrajinski odbor federacije PSI, da bi ugotovil položaj po odcepu enega dela članov. Ugotovili so, da je razcep na Goriškem oškodoval stranko v najmanjši meri ter da je ostala skoro neokrnjena operativna in organizacijska sila v vseh sekcijah socialistične stranke na Goriškem. Ker so nekateri člani pokrajinskega vodstva podali ostavko, so jih nadomestili s tremi pripadniki levice in s tovarišem Osvaldom Carraro iz Zagraja. Izvolili so tudi nov izvršni odbor, ki je sestavljen takole: Semola, Zuliani, Doria, Cristlani, Zorzut, Valtrič, Cecchini, Cellie in Carraro. Pokrajinski odbor socialistične stranke spričo dejstva, da je velika večina članov izrazila svojo zvesto-, bo stranki, se jim zahvaljuje in jih poziva, naj po svojih sekcijah pripomorejo k organizativni in kvalitativni okrepitvi stranke, ker Je to predpogoj za napredek delavcev v naši državi in za vedno večjo njihovo udeležbo pri vodstvu državne politike. Z GOSTOVANJA V ITALIJI Povratek članov ljubljanske Opere Včeraj dopoldne so se čez mednarodni prehod Rdeča hiša vrnili v Ljubljano s šestimi avtobusi člani Opere, ki so teden dni gostovali po raznih mestih Emilije. Na turneji je bilo skupno 250 članov umetniškega ansambla in tehnikov. Pri vseh nastopih so bili gostje iz Ljubljane deležni toplega priznanja publike. Na Krasu bodo nastavili strup proti roparicam Občinska uprava iz Doberdoba nas je . obvestila, da bodo lovci v kratkem nastavili strup škodljivim živalim in roparicam. Da bi se ne zastrupili psi in mačke, naj lastniki za nekaj časa držijo te živali doma. Prav tako je nevarno pobirati mrhovino. iiiiiiiiiitifimulmiimiiiiiiiitimiitiiiiiiiiiiiiiititniiiiuiimimiiimMMnimmiiimiiiiiiiMtiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiimiimitiiiiiiiitiiiifmiiimiiiiiiiiiiiiiiiimi LEP GLASBEN! VEČER V GORIŠKEM DIJAŠKEM DOMU Gojenci treh glasbenih šol so navdušili številno občinstvo Mladi umetniki iz Št. Petra, Trsta in Gorice so zelo dobro izvajali svoje točke in dokazali ljubezen mladine do glasbe V soboto zvečer je številno občinstvo iz Gorice in okolice do kraja napolnilo dvoranico Dijaškega doma v Gorici kamor so prišli poslušat nastop gojencev šole Glasbene Matice iz Gorice in Trsta, ki so nastopili skupaj z gojen. ci Glasbene šole iz St. Petra. Uvodoma je ravnatelj Dijaškega doma dr. Peter Sancin pozdravil vse. k> so prišli poslušat mlade umetnike v okviru sobotnih večerov, ki jih stalno prirejajo v Dijaškem domu, Poudaril je, da visoko cenimo napore mladine, da bi se uveljavila v glasbi in prav velika udeležba občinstva je temu dokaz. Izrazil je željo, da bi se tudi gojenci iz Gorice toliko iz-vežbali, da bi lahko vrnili obisk v St. Petru ter obžaloval, da ni prišel v Gorice tudi orkester gojencev iz St. Petra, ki imajo prav te dni semestralne počitnic;, Pri izvajanju sporeda je najprej nastopila rojakinja iz Beneške Slovenije Tamara Kont, ki je lepo zaigrala na klavirju, nato je nastopil Črtomir Siškovič z violino ob spremljavi Mojce Siškovič prt klavirju. Bogdan Nemec je na harmoniko zaigral Zrelcovo mazurko. Nadja Kralj pa na klavirju Glierovo sNa poljani*. Zelo je ugajal tudi vojaški marš, ki sta ga štiriročno zaigrala na klavirju Vilma Gorkič in Ljubica Humar kakor tudi duet harmonikarjev Klavdija Mikaca in Alda Micalija. Franko Leon se je izkazal s trobento pri Chopinovi skladbi »Otožnost* ob spremljavi Lojzke Persičevz Nastopili so še Mojca SiŠkpvič na klavirju in An-tek Šaražin z violino ob spremljavi prof. Demšarja. Nato pa je Ivo Klanjšček iz Steverjana zaigral na harmoniko poskočno tirolsko, .sledil je Vojko Cotič s Turškim maršem na klavirju. Oba sta pri občinstvu naletela na živahno ploskanje. Tudi godalni kvartet; Jadranka Stoviček, Zdravko Batistič, Boris Krajnik trt Eva Plestenjhk so bili deležni Hvahnega odobravanja občinstva za njihovo precizno izvajanje. Za zaključek je orkester harmonikarjev iz Trsta pod vodstvom Svetka Grgiča prav dobro izvedel štiri pesmi ter tudi spremljal Nadjo Srebrnik, ki je lepo zapela Mojčino pesem iz filma »Kekec*. Skoda ker nt bilo zvočnika, da bi njeno petje prišlo še bolj do izraza. Nastop tega orkestra pa je bila glavna točka lepega večera, ki bo ostal Goričanom v najlepšem spominu in kar verjeti nismo mogli, da se mladi harmonikarji učijo komaj dobro leto. Ob zaključku je ravnatelj Sancin tolmačil željo vseh prisotnih da bi nam naša mladina kaj kmalu zopet pripravila tako lep umetniški užitek. kel po glavi in zadobil Vok r.ra li padca pred h:Jo, !:;er se je spoiak. j cija iz Trriča, ki jo ugotovila tudi nil, V bolnici se bo zdravil 12 dni. J'roctj'njo škodo na avtomobilu. Ustanovitev federacije PSIUP za Goriško V Gradišiki so se zbrali v nedeljo predstavniki bivše levice LSI, ki so proučili položaj, ki je nastal v vsedržavnem okviru po u-stanovitvi PSIUP. V obširni razpravi so ugotovili, da velika večina pripadnikov levice soglaša s stelepi rimskega zasedanja 11. in 12. januarja in da je pristopila k novi stranki. Zato so sklenili u. stanoviti goriško federacijo PSIUP, ki bo imela sedež v Tržiču. V izvršni odbor so bili izvoljeni naslednji člani: Blaz’g, Borri, Bra-gagnolo, Cappello, Fattor, Fedele, Gerin, Giordani, Giorgi. Lenardon Caterina, Maenarm, l.irrtinelli, Martini, š/asut, Poletto, Pontini, Ricci, Soronzio, Tartaro, Tossi, Tramomtini, Valoovich, Vallc*t> I-talia. Ugotovili ao, da ae je vpisalo zadovoljivo število članov nove stranke v Tržiču, Romkah, Foglia-nu, Rediipuglii, Gradiški, Roman-su. Villesseju, Kaiprivi, Gorici in Cormonsu in so sklenili v teh 'krajih ustanoviti sekcije PSIUP. Na zborovanju so pooblastili novo izvoljeni lavršni odbor, ki ho imel začasni značaj, da čim-prej pozove socialistične delavce goriške pokrajine, da okrepe sta. lišča članov PSIUP in ohranijo zaupanje v možnost demokratič. n« utrditve idealov In načel socializma v državi, da ne zapuste borbe in da ne upognejo glave pred izsiljevanjem sedanjih vodilnih razredov. Na sestanku je v slovenščini govoril Karel Cemec. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I sko društvo, ki ima tam še vedno svoj vsakoletni občni zbor. V dveh zakonih je imela pokojnica pet otrok, od katerih sta dva še živa. Pokojnica je bila tudi zvesta čita-teljica našega lista. Družini izrekamo ob tej izgubi naše iskreno sožalje. V našem uredništvu in na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1 so na razpolago vabila za tradicionalni ples Primorskega dnevnika, ki bo v soboto, 1 februarja s pričetkom ob 20.30 v prosvetni dvorani na Verdijevem kor-zu v Gorici. Smrt ugledne goriške gostilničark« Včeraj dopoldne so spremili k zadnjemu počitku na goriško pokopališče 77-letno Wilmo Molar vd. Gulin, gostilničarko znane goriške gostilne «Pri zvezdi* na Trgu sv. Antona.' Pokojnica Je po kratki bolezni umrla v soboto zvečer v civilni gorički bolnišnici. S pokojno Wilmo Molar nas je zapustila zgledna slovenska žena. Po rodu Je bila iz Standreža iz znane Molarijeve družine. Gostilno v Gorici Je odprla že leta 1920 ln Je bila zlasti po prvi svetovni vojni znano shajališče Slovencev, zlasti okoličanov iz Vipavske doline, ki so tod mimo prihajali v mesto. Razne slovenske organizacije so imele Cesto v prostorih njene gostilne zabavne prireditve, seje ln zborovanja, med njimi Slovensko planin- KLUB »SIMON GREGORČIČ* Večeri v sredah Jutri, 29. januarja ob 20. uri bo časnika, Jože Koren prikazal v reportažni obliki in z diapozitivi Mana Magajne ter Rafaela Perka razvoj tiskarstva in nastajanje časopisa Predavanje bo v klubu '(Simon Gregorčič* na Verdijevem kor-zu št. 19. VERDI. 14.30: «La noia«, Catherim Spaak ln H. Buchholtz. Italijanski čmobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.15: «La ragazza dl Bube«, George Characiris in C. Car-dinale. Cmobeli italijanski panoramski film. VITTORIA. 17.15: «La maledizione del serpente giallo«, j Fuchsber-ger in B. Grothum. Nemški črno-beli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: »Lo sperone in-sanguinato*, J. Stevvard in J. Leigh. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel 25-76, TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 7,2 stopinje ob 13.20, najnižjo 7,4 stopinje pod ničlo ob 3.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov. V nedeljskem zavrtljaju A LIGE Bologna tudi v Genovi s celotnim izkupičkom Juve zmagovit na tujih tleh Bologna je dosegla to, kar se drugim ni posrečilo. Na gostovanju pri Genoi je vratarju domačinov, ki že osem tednov ni okusil grenkobe poraza, dvakrat pretresla mrežo in se tako vrnila bogatejša domov. Tudi Milan je zmagal in isto se je posrečilo Juventusu na nevarnem igrišču moštva v Ferrari. Medtem ko je Fiorentini uspelo spraviti na ko- lena uporni Lazio, je morala Roma prepustiti dragoceno točko gostujočemu Bariju. Točko je iztrgala Catanii tudi Atalanta in lato se je zgodilo Torinu, ki se je moral zadovoljiti v tekmi z Lanerossi z neodločenim izidom. Tekmo Modena-Inter pa so morali zaradi goste megle odložiti. Ker pa bodo Milančani v sredo igrali v zaostali tekmi z Genoo, so srečanje z Modeno odložili do datuma, ki ga bo določila zveza. Aiaili JL IZIDI LESTVICA 'Catania-Atalanta 0-0 Bologna 18 12 5 1 32 10 29 Bologna-*Genoa 2-0 Milan 18 12 5 1 35 13 29 'Messina-Sampdoria 4-3 Juventus 18 10 4 4 33 19 24 'Mllan-Mantova 1-0 Inter 16 10 3 3 20 13 23 •Modena-Inter (odložena) Fiorentina 18 8 6 4 22 12 22 'Roma-Bari o-o LR Vicenza 17 7 4 6 15 16 18 Juventus-'Spal 3-1 Atalanta 18 6 6 6 15 19 18 'Torino-LR Vicenza 0-0 Roma 18 6 5 7 21 20 17 'Fiorentina-Lazio l-o Torino 18 4 9 5 15 16 17 PRIHODNJE TEKME Genoa 17 4 8 5 14 14 16 Catania 18 4 7 7 12 18 15 (2. februarja) Mantova 17 4 6 7 17 23 14 Mantova-Bari, Atalanta-Fiorenti- Lazio 18 5 4 9 12 15 14 na, Catania-Genoa, Inter-Lane- Sampdoria 18 6 2 10 21 30 14 rossi Vicenza, Messina-Milan, Spal 18 4 6 8 17 20 14 Juventus-Modena, Sampdoria- Modena 17 4 5 8 17 27 13 Roma, 1 azio-Spal, Bologna-To- Bari 18 2 7 9 7 21 11 rino Messina 18 3 4 11 14 33 10 ODBOJKARSKA MOŠKA B LIGA Za tokijsko olimpiado Odpor v Mestrah ni rešil I n v _ • i J. Afriki Borove sestorke poraza Tri sete za beneške gasilce, eden za borovce V nedeljo je Bor gostoval v Mestrah proti močni ekipi beneških gasilcev. Po rezultatu pretekle nedelje smo na tihem upali, da bodo naši tak nastop ponovili. Na žalost ni bilo tako. Priznati pa moramo, da nas borovi odbojkarji niso razočarali in pokazali so velik agonizem, čeprav njihova igra ni bila več tako efektna. V prvi tekmi se ekipa Bora res ni mogla znajti na igrišču in je pustila popolnoma pobudo svojim nasprotnikom. Igra je bila zelo medla in naši niso skoraj nikdar znali primerno od- govarjati svojim nasprotnikom. Set se je zaključil z veliko prednostjo gasilcev. V drugem setu pa je bilo dru- V VARESEJU KLJUB BOLJŠI ICBI >111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 IZIDI 'Alessandria-Parma 1-1 BL -i (prek. v 18’ d.p.) •Brescia-Lecco 0-0 LESTVICA (prek. v 35’ d.p.) Varese 18 7 9 2 20 7 23 'Catanzaro-Prato 1-0 Foggia 18 8 7 3 22 11 23 'Padova-NapoU 0-0 Cagliari 18 8 7 3 13 9 23 (prek. v 12’ d.p.) Napoli 18 7 7 4 22 19 21 Potenza- 'Palermo 1-0 Brescia 17 11 5 1 29 19 20 Cagliari- 'ProPatria 1-0 Pro Patria 19 6 8 4 22 18 20 'Simmonza-Cosenza Verona 17 5 9 3 17 U 19 (odložena zaradi megle) Lecco 17 7 5 5 15 15 19 Verona-'Udinese 1-0 Catanzaro 18 7 5 6 22 24 19 •Varese-Triestina 1-0 Potenza 19 5 9 5 18 14 19 •Venezia-Foggia 0-0 Padova 16 5 8 3 9 7 18 (prek. v 16’ d.p.) Udinese 19 6 6 7 14 16 18 PRIHODNJE TEKME Venezia 18 • 5 7 17 19 17 (2. februarja) Triestina 18 6 5 7 16 20 17 Catanzaro-Alessandria, Cosenza- Palermo 19 4 8 7 15 15 16 Foggia, Triestina-Lecco, Verona- Alessandria 17 4 6 7 10 19 14 Palermo, Venezia-Parma, Pado- Cosenza 18 4 4 10 10 19 12 va-Potenza, Cagliari-Prato, Na- Prato 19 2 8 9 11 25 12 poU-S. Monza, Pro Patria-Udine- Simmonza 17 1 9 7 10 20 11 se, Brescia-Varese Parma 18 1 8 9 13 27 10 Zaradi avtogola Triestina izgubila dragoceno točko Frigeri zakrivil poraz ■ Žvižganje domačinom, ploskanje gostom Speha, Cucchi, STRELEC: Vrtali (T) avtogol v 12’ p.p. « VARESE: Lonardi; Soldo, Maroso; Ossola, Beltrami, Ferrari; Traspedini, Volpato, Rossano. TRIESTINA: Mirtiussi; Frigeri, Vitali- Pez, Sadar, Ferrara; Rancati, Dalio, Orlando, Porro, Novelli. SODNIK: Politano. liiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiimiiiiiimiiiitmimmiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimtiiiimiiiiiiitimiiimiiiii JUTRI BO V INNSBRUCKU ZAGOREL OLIMPIJSKI OGENJ Merim a zlate lr*ee'tiln>? Srednjevropejci v alpskih, severnjaki v nordijskih panogah INNSBRUCK, 27. — Avstrija bo imela letos čast in tudi odgovornost, da izvede letošnje devete zimske olimpijske igre. Kako bodo tekme potekale danes je nemogoče predvidevati, ker so slabe snežne razmere onemogočile pregled sil na številnih mednarodnih nastopih pred olimpiado. Časi superasov vrste Toni Sailer in Ženo Colo so že za nami in tudi tehnični napredek smučarjev je tak,, da' so si več ali manj vsi enakovredni- med/ seboj. Cjgj®,,, države, ki so prevladovale v nekaterih panogah kot Avstrija in Francija v alpskih in severne v tekih ter skokih, se danes ne morejo več stoodstotno zanašati na svoje tekmovalce. ki se bodo morali pošteno potruditi, če bodo še hoteli ohraniti nepremagljivost. V tem vzdušju so se države u-deleženke pripravljale za nastop na olimpiadi v Innsbrucku. Treningi so bili naporni in napredek viden. Največje zanimanje vlada za alpske panoge. Resnih kandidatov za olimpijske lovorike je precej. Ne moremo in ne smemo mimo Avstrijcev s Zimmermannom in Schranzom ter Leitnerjem, Stieg-lerjem in Nenningom. Za njimi moramo omeniti Francoze Peril-lata, Bonlieuja in Killyja, medtem ko tokrat ne bomo slišali o Viollatu, ki se je prav danes ponesrečil. Letos pa bo verjetno treba precej računati z nemškim • apetitom*. To so dokazali na edinem resnem tekmovanju v Madonni di Campiglio, kjer sta Bogner in Bartels pustila v smuku vse favorite precej za seboj, IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlllinlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUl VČERAJ MED TRENINGI NA SNEGU V Innsbrucku vrsta nez; god INNSBRUCK, 27. — Tudi danes so številni tekmovalci izšli s treningov z večjimi ali manjšimi poškodbami. Najhujšo so ugotovili francoskemu olimpijcu Emilu Viollatu, kateremu so ugotovili zlom leve ključnice. Skupno z Viollatom so odpeljali na zdravniški pregled tudi Avstrijca Gerharda Nen-ninga, ki je padel skupno s Francozom. Avstrijcu so nudili samo prvo pomoč in vse kaže, da bo lahko nastopil na olimpiadi. Viol-lat pa tega ne bo mogel in njegov trener ga je zamenjal s Sta-mosom. Tudi svetovna prvakinja v smuku Avstrijka Haasova se je poškodovala, vendar ni bilo nič resnega. Kasneje si je izpahnil ramp tudi grški smučar Vassilios Ma-kridis, medtem ko je neki češkoslovaški tekmovalec tako nerodno padel, da je dobil pretres možganov. Ne smemo podcenjevati švicarskih predstavnikov (Favre, Minsch in Bruggman), ki so se poslužili nekaterih tehničnih novosti, ter Američana Buda Wernerja. Manj zmede bo verjetno v ženski konkurenci, kjer sta v predolimpijskih tekmovanjih izstopili samo dve smučarki: Francozinja Marielle Goitchel in Američanka Joan Saubert. Za njima lahko navedemo Avstrijki Marianne Jahn, ki pa je postala mamica, Christl Haas in tudi, posebno če v dobrem dnevu, Italijanko Pio Rivo. V nordijskih panogah je logično, da prevladujejo severnjaki. Borba v tekih bo potekala verjetno izključno med Norvežani, Švedi, Finci in tudi, posebno v štafetah, Sovjeti. Pred vsemi izstopa Šved, ki se ponaša s številnimi naslovi Sixten Jernberg. Za tega odličnega smučarskega tekača bo verjetno insbruška olim-piada zadnja: tekmovalec je namreč v nevarnosti, da izgubi vid. Čeprav vsi želijo Jernbergu zmagovit zaključek njegove športne kariere, se njegovi tekmeci ne bodo odpovedali možnosti, da si osvojijo kako lovoriko. In ti so brez dvoma Stefansson in Roenn-lund, ki bosta branila švedske barve, Norvežan Lundemo, Finec Maentyranta, verjetno kak sovjetski tekmovalec in teoretično lahko tudi Italijan De Dorigo. V skokih in v kombinaciji moramo ponovno navajati imena severnjakov. Za polete imata dva vse papirje v redu, da zmagata. Ta dva sta Norvežan Engan in Finec Kankkonen, medtem ko bo v kombinaciji skušal Nemec Tho-ma, s privoljenjem sovjetskih tek. mečev, potrditi svoj stari sloves. Malokdaj je Triestina zaslužila neodločen izid kot v nedeljo v tekmi proti Varese. Toda tudi tokrat je sreča rešila gostitelje, ki so zmagali z golom, ki pa ni bil sad njihovih zaslug. Ce tega ne bi bilo, bi se Triestina gotovo vrnila domov z dragoceno točko. Toda Vitali, pa čeprav vedno med najboljšimi na igrišču, je zaradi prenagljenosti poslal prav nič nevarno žogo v lastno mrežo. Gostje so tako prišli do zmage, a z igro niso zadovoljili ni- kogar. Dokaz, da to drži, imamo v žvižganju, ki je spremljalo njihov odhod z igrišča, medtem ko so domači navijači Triestino pozdravili s ploskanjem. Vsaj majhno zadoščenje. Domačini so v napadu precej... jecljali. Prodori jim nikakor niso šli od rok in kadar so jih izvedli, so se razbili ob Sadarju, ki je igral vlogo »prostega* in ni dovolil nasprotnikom, da bi se preveč nevarno kretali v kazenskem prostoru »rdečih*. V obrambi je bilo bolje, a vseeno so tržaški napadalci vedno vnašali zmedo v nasprotnikove vrste. Orlando je večkrat prodrl v bližino vrat, a tu je našel v Ma- rosu nepremagljivo oviro. Bolj nevarna sta bila Porro in Novelli, ki je bil v pomoč tako o-brambi kot tudi napadu, ko je ta potreboval njegovo prisotnost. Igra se je tako odvijala zdaj na tem, zdaj na drugem delu igrišča in akcije so bliskovito premikale žogo z enega na drugi del, pri čemer je bila Triestina za spoznanje boljša. Igro, ki so jo tokrat prikazali Tržačani, je bila prijetna za oči in tudi dovolj hitra, a jim žal ni prinesla sadov. Tudi po Vitalijevem avtogolu se Tržačani niso demoralizirali, temveč so vztrajali pri svojih shemah, ki so jih obdržali do zaključnega žvižga, ki je našel, v iskanju neodločenega izida, Triestino pred vrati Varese. V 10’ je imel Novelli izredno priložnost, a ker si je zaradi dolgega osebnega prodora s preigravanjem dveh branilcev, zapravil sile, je poslal žogo medlo pred vratarja, ki pa je usnje v prenagljenosti poslal nerazumljivo v kot. Dve minuti kasneje so bili domačini že v vodstvu. Vitali jim je podaril gol, ki ga gotovo sami ne bi bili zmožni doseči. Po številnih napadih in odgovorih je imel Novelli v 30’ izredno priložnost za izenačenje. Porro je poslal Novelliju žogo, ki je zahtevala samo udarec. Novelli pa jo je ustavil in se preveč približal vratom. Žoga je tako končala na zunanji strani mreže. V drugem polčasu nič posebnega z izjemo parade Miniussija, ki je močno streljano žogo poslal v kot in dve minuti pred koncem napako Rancatija, ki je žogo u-smeril v roke vratarju gostiteljev. In ta žoga je bila prav gotovo vredna točke. MONZA, 27. — Danes bi morali odigrati tekmo med Simmenthalom in Cosenzo, ki so jo v nedeljo odložili zaradi goste megle. Današnje srečanje so igrali do 27’ drugega polčasa, ko je moral sodnik ponovno prekiniti. Stanje je bilo 0:0. gače. Naši so morali vsekakor na-1 v znamenju velike bojevitosti z doknaditi izgubljeni niz. Uspelo obeh strani. Nasprotniki so ho-jim je tako pospešiti tempo igreteli zmagati, naši pa niso hoteli INNSBRUCK, 27. -- Mednarodni olimpijski odbor je izglasoval 1« j odobril resolucijo, s katero je skl«-| nil preklicati vabilo Južni Afriki I za nastop na tokijski olimpiadi. To | je nocoj izjavil predsednik IOC Avery Brundage, ki je pripomnil« da južnoafriška vlada ni izvedi« sklepov proti rasni diskriminaciji kot je IOC zanteval oktobra lani v Baden Badenu. in prisiliti nasprotnike na bolj previdno igro. Igra se je nadaljevala v nenadnem, popuščanju zdaj ene, zdaj druge ekipe, tako da sta obe moštvi složno nabirali točke. Pri stanju 13:10 za gasilce se je borovcem posrečilo vnesti zmedo v nasprotnikovo polje in povesti 14:13. Le točka še pa bi osvojili set. Borovcem pa sreča ni bila mila in niso znali izrabiti te prednosti. Menjave so si pri tem kritičnem trenutku sledile in ekipi sta si nabrali le po eno točko. Rahlo prednost so gasilci po hudem napadu povečali še za točko in tako osvojili set. Ta je bil vsekakor najdaljši in najtežji set, ki jih je Bor kdaj igral, kar jasno dokazuje tudi izreden rezultat, ki je bil potreben nasprotnikom za zmago. V tretjem setu pa so se naši takoj razvneli. V tem setu se je zlasti odlikoval Jurkič, ki je večkrat tolkel tudi z druge linije. Naši so že vodili 10:3, ko so začeli zaradi utrujenosti postopoma popuščati. Nasprotniki so se že nevarno približevali, toda Tržačanom je končno le uspelo o-svojiti set. Tudi četrta igra se je začela popustiti. Borovci so v tem setu storili, kar so zmogli, vendar to ni bilo zadosti, ker so nasprotniki polagoma začeli voditi in pustiti za seboj naše igralce. Se zadnji odpor v vrstah plavih, ki se niso nikakor hoteli predati, nato pa konec igre. Kljub negativnemu rezultatu je bila igra bodisi naših, bodisi nasprotnikov zelo dinamična in ago-nistična, kar je številno občinstvo vseskozi podčrtovalo s ploskanjem. Borovci so v glavnem pokazali dobro igro, vendar smo opazili, da se večkrat ne držijo sistema in da skušajo improvizirati. Druga hiba je bila v obrambi, ki je bila precej slaba. Tudi napad ni bil tako prodoren in efekten. To se je morda zgodilo, ker so se tolkači bali odličnega bloka gasilcev, ki ga je malokatera žoga prodrla. Gasilci so s to tekmo ponovno dokazali svojo veliko kvaliteto in potrdili, da upravičeno stremijo na prvo mesto. IZID Gasilci BenetJce-Sportno združenje Bor 3:1 (15:2, 20:18, 12:15, 15:9) ŠKRINJAR RUDI HOKEJ NA LEDU INNSBRUCK, 27. — V izločilni tekmi turnirja v hokeju na ledu zimske olimpiade je Kanada premagala Jugoslavijo 14:1 (5:1, 6:0, 3:0). Izločilne tekme bodo služile za sestavo A in B skupine. * * * Švicarska hokejska reprezentant se je z zmago nad Norveško s 5:1 (2:0, 1:0, 2:1) uvrstila v A skupino olimpijskega turnirja. Ostale kvalifikacijske tekme bodo odigrali jutri in sicer Švedska - Italija, Nemčija . Poljska, Finska - Avstrija, CSSR - Japonska, SZ - Madžarska in ZDA - Romunija. • * * PRAGA, 27. — B reprezentanca CSSR je v prijateljski tekmi igrala neodločeno 4.4 (1:1, 2:2, 1:1) s Švedsko. NOGOMET MILAN, 27. — Vodstvo FIGC javlja, da bodo v sredo odigrali zaostali tekmi A lige in sicer Inter-Genoa, ki je bila na sporedu *• t. m. in Langrossi Vicenza-Mantova, katero so 11. t. m. prekinili zaradi goste megle. Catania-Atalanta Fiorentina-Lazio Genoa-Bologna Messina-Sampdoria Mllan-Mantova Modena-Inter Roma-Bari Spal-Juventus Torino-LR Vicenza Padova-Napoli Venezia-Foggia In. Anconi tana-Forli Perugla-Livomo (04)) (1-0) (0-2) (4-3) (1-0) nev. (0-0) (1-3) (0-0) nev. — nev, — nev. — (0-1) * X 2 X L — 1. Nike Hanover 2. Nisos H. 2. — X. Merrie Begone 2. Stupendo 3. — 1. Bazzano 2. Frizelle 4. - 1. nev. 2. nev, 5. — 1. Sieve 2. Pennarossa 6. — 1. Mlao 2. Grammatica X 1 2 1 2 1 1 X X 2 KVOTA ^ 9 — 120.400 lir KVOTE 10. — 673.635 Ur 9 — 30.465 Ur iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiTiiiiniiiiiiiiiiiriiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiirfiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiO PRIJATELJSKO SREČANJE V NAMIZNEM TENISU Igralci zgoniškega Krasa na gostovanju pri Opencih Čez mesec dni verjetno povratni dvoboj V soboto zvečer je bilo v Prosvetnem domu na Opčinah pred številnimi gledalci zanimivo prijateljsko srečanje v namiznem tenisu med moštvi z Opčin in špo rtnega krožka Kras iz Zgonika. Posamezno - sta se srečali A in B ekipi obeh moštev. Za Opčine so igrali: A ekipa: Sosič, Gulič, Skerlavaj; B ekipa: Kokošar, Hrovatin, Grilanc. Za Kras iz Zgonika: A ekipa: Milič, Kocman, Živec; B ekipa: Furlan, Simoneta B., Simoneta Z. Posamezna srečanja so dala naslednje rezultate: Sosič-Milič 2:0 (21:8, 21:16) Gulič-Kocman 1:2 (21:15, 19:21 in 18:21) Škerlavaj-Živec 1:2 (21:18, 15:21, 14:21) Sosič-Kocman 2:0 (21:19, 21:12) Skerlavaj-Milič 2:1 (21:18, 13:21, 21:10) Gulič-Zivec 0:2 (14:21, 11:21) Skerlavaj-Kocman 0:2 (17:21 in 19:21) Sosič-Zivec 2:0 (21:5, 21:12) Gulič-Milič 2:1 (21:14, 7:21, 21:13) Hrovatin-Furlan 0:2 (17:21, 11:21) Grilanc-Simoneta B. 2:0 (21:18 in 21:13) Kokošar-Simoneta Z. 2:0 (21:14 in 21:15) Hrovatin-Simoneta B. 2:0 (23:21, 21:15) Grilanc-Furlan 2:0 (21:11, 21:18) Kokošar-Simoneta Z. 2:0 (21:13, 26:24) Hrovatin-Simoneta Z. 2:1 (21:17, 22:24, 21:17) Kokošar-Furlan 2:0 (21:15, 24:22) Grilanc-Simoneta B. 2:0 (21:13 in 21:18) Srečanja B skupine so bila večinoma nezanimiva, ker so igralci z Opčin z veliko lahkoto nabirali točke in sete. Do konca pa je bil izenačen spopad igralcev A skupine. Po 8 dvobojih je bilo stanje v točkah 4:4. Najboljšo igro je pokazal Sosič, zelo dobri pa so bili tudi Milič, Kocman in Gulič. V zadnjem odločilnem sre- vratno srečanje bo čez mesec dni verjetno na Opčinah, ker v Zgoniku nimajo primernega prostora. BRUNO KRIŽMAN NOGOMET MADRID, 27. — Igralci Milana so ponoči prispeli v Madrid, kJe.‘ bodo v sredo igrali tekmo v okvl* ru turnirja za evropski pokal pj^8" kov. Trener Milana je optimistično razpoložen, pa čeprav se ne °° mogel poslužiti ne Sanija, ne Tra-pattonija, ki je bil pred dnevi oPe" Čanju sta se spoprijela Gulič in Milič. Prvi set je z lahkoto osvojil Gulič, v drugem pa je Milič z vrsto močnih udarcev nasprotnika iznenadil in mu pustil le 7 točk. V tretjem setu je Gulič ponovno vsilil svoj način igre in zasluženo zmagal. Splošna kvaliteta srečanja je bila zadovoljiva, dober vtis pa so pustili predvsem zelo mladi igralci iz Zgonika. Po- TENIS V SANREMU Dvoboj reprezentantov: Jugoslavija 4 - Italija / V juniorskem tekmovanju zmaga Italijanov s 4:1 SANREMO, 27. — Za italijanske reprezentante se je teniški dvoboj z Jugoslavijo zaključil porazno. Edino Pietrangeliju se j« posrečilo iztrgati točko Piliču in je tako rešil čast. Gardini, ki je že izgubil s Piličem, pa se je moral predati tudi Jovanoviču- Dvoboj ekip z reprezentančnimi igralci se je tako zaključil * 4:1 v korist Jugoslavije. V juniorskem tekmovanju pa je poraz doletel Jugoslavijo. In to z istim rezultatom kot sta Pie-trangeli in Gardini izgubila z jugoslovanskima tekmecema. Za Jugoslavijo je edino točko priboril Stolzer, medtem ko je moral Slaviček poražen z igrišča. IZIDI Reprezentanti Jovanovič-Gardini Pietrangeli-Pilič J unior ji Stolzer-Mennella Capozza-Slaviček 7:5, 6:2, 6:3, 6:2, *■* 6:2, 5:7, 6:3, «•* V V ZAPUŠČENA OGRANCA 3. IZIDOR PREDAN; '^ww^xw^' tadA bomo amelaj zmelaj ku- z ročico brisal solze. za odhajajočo družino, dokler čiejevo piščalko. Ce bi ne bili se je vrnil domov ves premo- Blažina več nobenega upanja- «Bronco-polmonite!» je rek®1 In začel pisati recept. Stara Blažinka Je zajoka'9’ Prosila je prijatelje, naj prosv zdravnika, oni, ki znalo leP8) govoriti njegov jezik, da n9j napravi vse mogoče, da bi 9 rešil, da bo imela vsaj nje?9’ drugače, sirota, bo o-stala satf19 na svetu. Zdravnik je obljub** da bo napravil vse, kar bo njegovih močeh, a naj si ne d* lajo utvar, ker je bolnikovo st9r nje zelo resno. * • ♦Mogoče se motim,> Je cM9 zdravnik, «a občutek Imam. 9 ga gledam v oči, da mu manj*1; volja, da bi se upiral smrti, * kor da bi se mu mudilo od’ . Veste, mnogokrat upanje v Ijenje pomaga več kot vsaf RESNIČNA ZGODBA IZ ŽIVLJENJA BENEŠKIH SLOVENCEV «^w*v*va' ♦Plidem, plidem, nono!» je odgovoril Tonček. Čeprav je imel že nad štiri leta, ni še mogel izgovarjati m. «Ce me ne bo palpeju tata, plidem pa sam!» je potrdil, kakor da bi bil vse lepo razumel, kar mu Je hotel povedati stari oče. ♦Vidiš! Ta brest tle bomo pustili, da boš tud’ ti pod njim počivau, kadar boš truden, kot je stokrat počivau tvoj nono!» «Anta potlč mi kupiš majha-no kosioo, da ti bom pomagau sječ tlavo, kadal plidem domov, a nono?» ♦Kupim, kupim, sarotlc moj!» ♦Tud’ majhan, takole maj- han osunjak (13)» Je pokazal z ročicami. ♦Tud’ majhan osunjak an še puno drugih reči, samuo, da prideš še k tvojemu nonu!» Tedaj Je odmeval po Ogranci klic neveste. Klicala Ju Je, naj prideta domov, ker morajo Ton-čicja še pripraviti za odhod. Ta klic je zadel starega Blažina v srce kot strupena puščica. Molče je prijel vnučka za ročico in ga odpeljal proti domu. Oči je imel že orošene. ♦Ne Jokajte, nonoj S tatom borna zaslužila puno puno sov-du. No taso (14) takole veliko!* je spet pokazal z ročicami, ♦potle plidemo domov an- tadA bomo zmelaj zmelaj kupe!* Jakob ga Je pogladil po laseh in je molče stopal z njim proti domu. V hiši so bili kovčki že pripravljeni. Ko so preoblekli Tončič j a, so se poslovili. Aldo je stopil pred očeta, stara mati Je v kotu zahlipala. ♦Zbogom, tata, ist vas pozdravim. Ne zamerite, biu sem primoran stopiti na tole pot. Ne ubijajte se z djelom! Krave prodajte, imate majhan penzion, pa tudi ist vama bom pomagau!* ♦Ist ti želim vso srečo, pa ne pozabi na naju! Ce si se takuo odloču, pa takuo naj bo! Ogran-ca te bo čakala, kot vas borna čakala ist an mati. Ce ti bo težko, vješ kam lahko prideš!* mu Je odgovoril oče. Obraz mu Je bil strašansko bled. Bolj Je bil podoben mrliču, kot živemu človeku. S sinom sta se‘objela in poljubila. Nato sta ga poljubila še nevesta in Olga. Tončicja pa je vzel v naročje, ga dolgo držal in poljubljal. Tončič mu Je z ročico brisal solze. ♦DJe-te moje male, zakl muo-raš tud’ ti okusti dugo an grenko pot svjeta!* ♦Nono, nono, ne bod’ žalosten, saj plidemo pleča nazaj!* Pozdravili so še staro mater, ki je obupno jokala in ponavljala: ♦Buoh naj gre pred vam’ an za vam’!* Nato sta mlada Blažinova zadela vsak svoj kovček na ramo in odšla po poti v dolino. Oče Je peljal za roko Tončicja, mati pa Olgo, Tudi Jakob Je šel iz hiše in jo urezal z urnimi koraki po stezi, ki pelje v Ogran-co, da bi še enkrat videl Tončicja in ostale, ki so odhajali. Izpod debelega bresta je gledal za njimi in se jokal, da še nikoli tako. Star Je. Z materjo sta ostala sama. Nista več za delo. Ogranca, ponos stoletnih eoepo-darjev, bo zapuščena, neobdelana. Kjer so pridelali toliko krompirja, koruze in pšenice, bosta zrastli laza in robida in bosta to rodovitno zemljo neusmiljeno prepredla. Gledal je za odhajajočo družino, dokler ni stopila za breg, in jokal. • • • Jakob se vrača z Ogrance proti domu s težkimi koraki. Zdi se mu, da se je postaral to jutro za deset let. Noge ga niso hotele več nositi. Ko mu je pripravila žena kosilo, ga je odklonil. Legel je v posteljo in m vstal tri dni. Ni jedel, ni pil. Ljudje so začeli govoriti, da ga bo žalost strla. Vendar Je bil po treh dneh spet na nogah, toda bil Je ves drugačen, kot so ga prej domačini poznali. Malo je govoril, s staro Blaž Inko p« se je osorno obnašal. Večkrat se je podnevi zaprl v spalno sobo in stal notri ure in ure. V to sobo Je bil spravil vse Ton-čiojeve Igračke. Hranil jih je kot duhovnik relikvijo. Majhen Tončicjev koš je bil postavil na nočno omaro, vlakico (15) pa k postelji. Po tleh pa Je bilo polno drugih igračk. Gumijasta mačka, psiček, puškica, piščal in drugo. Okrog teh igračk Je zamudil ure in ure. Novinci so ga slišali večkrat piskati s Ton- čiejevo piščalko. Ce bi ne bili razumeli, kaj je iskal Jakob med temi igračkami, bi bili lahko rekli, da mu gre na otročje, a ko so ga slišali govoriti z igračkami, so imeli občutek, da ima Tončicja pri sebi. Ta občutek Je imel tudi Jakob, življenje v Novinci Je potekalo po odhodu mlade Blažinove družine, nespremenjeno kakor prej. Petelini so peli, psi so lajali, krave so mulile travo, stari kmetje so delali od zore do mraka na polju, mladine ni bilo, ker je v tujini. Vse kot prej. Le stari Jakob se je bil spremenil, kot povedano. Včasih se je zagnal v delo s podivjanimi močmi, a to ni trajalo dolgo. Potem se Je spet zaprl v spalno sobo, se pogovarjal s Tončicje-viml igračkami, malo Jedel in se izogibal ljudem. Videlo se Je, da hujša iz dneva v dan. Nekega mrzlega jesenskega jutra se je napravil v gozd, da bi poiskal pote in prostacč (10), da bi spletel koš, podoben tistemu, ki ga Je nosil Tončič. V gozdu ga je dobil dež, tako da se je vrnil domov ves premočen. Čeprav se je takoj preoblekel, ga !e začelo popoldne tresti po vsem telesu. Zvečer ga je začel daviti še kašelj. Bil je strašansko bled. Stara Blažinka je poklicala prijatelje, da bi šli po zdravnika. Zdravnik ni pri-šel takoj. Bil Je preveč zaposlen, ker opravlja svojo službo kar v štirih občinah. Ko Je končno zdravnik prestopil prag Blažinove hiše, Je bilo že zdavnaj odzvonilo uro noči. Hitro so ga odpeljali k bolniku. Stari Blaiin Je ležal vznak in nemo gledal v strop. Njegove oči so bile motne in neizrazne. Zdravnik mu je položil roko na čelo Nato ga je prijel za zapestje in poslušal utripanje žile. Pulz mu je utripal z nedopovedljivo naglico. Ko mu je zmgril vročino, je bilo živo srebro na štirideset stopinj. Blažina so postavili sede na posteljo. Zdravnik Je postavil uho na njegov hrbet, potem na prsi in na srce. Ko se je dvignil, je pogledal po prisotnih. Iz tega pogleda se je dalo razbrati, da ni za starega zdravilo, daje moč, da se čk>v' bojuje s smrtjo s stisnjen*1’ zobmi.* (13) Osunjak: čselnik. G4) Tasa; sklada, skladanic«- „ (15) Vlakica; od vlake. Vlaka: * (16) Prostac: drenova šiba. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 0 -II. TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Olioa 8ilvio Pellico 1- IL Telefon SS-8J - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: 800 lir - Vnaprej: šjjJ letna 2 250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920'din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 *- Za SFRJ: ADIT, DZS, LJublJ9*^ Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v- širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške Bi soriške pokrajin* naročajo pri upravi. — Is vseh drugih pokrajin Italije pri ♦SocietA PubbUcitA Itallana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaje ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst