St' List Izr straneh polletni uprava: Dopisi s rokopisi _ __ v/siAae. za vsak m limeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. Narodna in Studijska , K n j i; -.ini c a via G eppa, 9 T R I E S T E' r,'na Šestih j na JOPO lir; j ednišivo in j in Hf-047. ! DELO GLASILO KOHVKISTIČKG PARTIJK T.O. Prihodnjo nedeljo bomo počastili spomin prvih žrtev v Rižarni pri Sv. Soboti. Naj bo ta manifestacija v znamenju antifašistične enotnosti. anstBNoVLjENA izdaja LETO Vlil. ŠTEV. 24 (403) TRST - SOBOTA, 16. JUNIJA 1956 CENA 20 UR NAJ SE UPOŠTEVAJO REZULTATI VOLITEV nai sloni na leulčarshih silah in siranhah Nekateri demokristjani bi se radi povezali z desnico - Ali bodo nove volitve ? - V Miljah bosta župan in odbor izšla iz vrst svetovalcev liste “Frausin" - V podeželskih obč nah ne bo težav za izvolitev novih uprav - Ali se bodo socialdemokrati povezali v pokrajinskem svetu z DC? Naj tovariši diskutirajo o kritiki proti čaščenju osebnosti V zvezi z objavo poročila tov. Hruščeva o Stalinu v nekaterih listih - Znova objavljamo del poročila CK na V. kongresu KP TO o čaščenju osebnosti 15. '.adj>“u Partije ohAUnistična 3'ai “J H?VŽlaSkih V0litV3h ki je skupno s sociale, 'bhii tovariši presegla fa°;_ v Miljah in je na po- ) volitvah dobila pre- glasov, ki se je u-ii( p udeležila zmage občin- it8v°v* uresničenje in uvelj kor JJii ig0^a. občina odbor, ki naj ^llslt^^kratičnih list v do-v On;-’ . nabrežinskodevinski, , in repentabrski obči-■jrf6%atra te u,sPehe ae P°" jlsftloi neiše v okviru novega, I Dfij ga sunka na levo, ki oA)j ,el do izraza pri tržaških "K L 6f0L *er je pred komisijo Ameriško delovanje iz- S : 5*0” borba za .VlJa m da so da je njegova borba za list ^ -a j ^i'^VLZaradi njegovega d- svobodo da so mu potni list Ui njegovega ° demokratičnega V italijanski poslanski zbornici je bila razprava -o zunanji politiki. V sredo je posegel v razpravo tudi tov. Togliatti, ki je kritiziral vlado zaradi njenega zakrknjenega atlanti-zma, o katerem že vs; priznavajo, da je v krizi. Govornik je poudaril, da je hladna vojna že pokopana v zavesti vseh ljudi in da je zaradi tega mirno sožitje edino izhodišče. Toda Italija ni spremenila svojega stališča, zato pa ne igra danes nobene vloge v procesu pomiritve. Togliatti je kritiziral dejstvo, da vlada še ni odgovorila na p'oziv vrhovnega sovjeta ZS-S-R, naj bi se parlamentarna delegacija Italije podala na -obisk v ZSSR, in ni še nič novega glede obiska italijanskih državnikov v Moskvi. Prav tako ima vlada trdovratno negativno stališče do LR Kitajske in noče razširiti odnosov z državami vzhoda. Vzrok teh vladnih- stališč . je treba poiskati v koncepcijah klerikalnega atlantizma, ki se jih vlada drži, kar lahko privede do še večjih neuspehov italijanske zunanje kot tudi notranje politike. Glede Bul-ganinovega pisma ministrskemu predsedniku Segni ju o vprašanju razorožitve je tovariš Togliatti dejal, da bi ga morala vlada sprejeti in tako prispevati k razjasnitvi mednarodnega položaja. Govor tov. Togliattija je dejansko postavil v ospredje vprašanje neodvisnih koncepcij v zunanji politiki, ki se jih vlada iz servilnosti do ZDA noče oprijeti. • Da je tako. nam potrjuje način, kako je vlada neuradno sprejela Bul.ganinovo pismo Se-gniju. Slično pismo je Bul-ganin poslal Eisenhowerju, fidenti, Molletu in Adenauerju priznana Italiji važna vloga v procesu pomiritve v svetu. Sedanjo vlado- pa to ne briga. Zato se iz neuradnih komentarjev tiska sklepa, da vlada sploh ne namerava odgovoriti in da smatra Bul-ganinovo pismo «kot propagandni manever». Velikanske važnosti je razsodba ustavnega sodišča glede pristojnosti in glede specifičnega primera nekaterih členov zakona štev. 113, ki je bil u-veden za časa fašizma in je dapal vse pravice policipi za kontrolo nad svobodo -misli. Ustavno sodišče je odločilo, da je pristojno- tudi za zakone pred uveljavitvijo- ustave in da se razveljavijo členi zakona štev. 113. ki omejujejo svobodo misli. Na ta način je bil zadan prvi udarec juridični zgradbi fašizma, ki je do sedaj služila konservativnim silam v borbi proti demokrati- Dejansko je bila na ta način zaciji javnega življenja. terem je v ruščini ginjen spregovoril tudi maršal Tito. Po obisku v tovarni sta se Tito m Bulga-nin sprehajala po mestu; ko so ju meščani -spoznali, -o ju navdušeno pozdravljali in vzklikali sovjetsko-jugoslo-vanskemu prijateljstvu. Po obisku v Leningradu so se jugoslovanski voditelji vrnili v Moskvo, kjer so se nadaljevali razgovori s sovjetskimi voditelji; v nedeljo pa so v spremstvu Hruščeva in Miko-iana odpotovali na obisk v južne predele SZ. Prebivalstvo junaškega Stalingrada je gostom priredilo, prav tako- kot druga mesta, nepozaben sprejem. Kljub hudi vročini jih je sprejela velikanska množica, katerjpj J s' nagovoril predsednik Tito. V tem nagovoru je med dru-gim poudaril, da je bila zgodovinska zmaga pri Stalingradu tudi moralna, podpora jugoslovanskim -narodom v -borbi proti skupnemu sovražniku.» Svoj govor pa je zaključil, poudarjajoč, da gre Jugoslavija tudi v miru kot med vojno skupno s Sovjetsko zvezo naproti istemu cilju, naproti zmagi socializma. Med drugim- so si jugoslovanski voditelji ogledali tudi gradbišče največje elektrarne na svetu, ki jo gradijo na Volgi in ki bo, ko bo dokončana leta 1956, proizvajala letno 2 milijonov kwh. Na gradbišču je goste pozdravilo nad 10.000 delavcev, ki so tam zaposleni. Maršal Tito je izrazil občudovanje nad njihovim delom in izrazil željo, da bi centralo videli, ko bo dokončana« Tov. Hruščev ga je nato pred zbranimi delavci povabil, naj ponovno obišče centralo. Od tu se je delegacija v spremstvu Mikojana p-o-dala na Krim in na Kavkaz, od koder se bo te dni ponovno vrnila v Mo-skvo. blike Italije št. 295 od 24. decembra 1947. Odlok z obema ukrepoma pomeni, da se ne sme postopati p ‘i osebam ali imovini zaradi političnih dejanj v času borbe za STO, istotako pa da se ne sme postopati proti osebam ali imovini (v skladu s čl. 16 mirovne pogodbe) zaradi vojnih dejanj v sklopu zavezniških ali pridruženih sil. Odlok štev. 190 je izredno važen. Predvsem je važen, ker se prvič po podpisu londonskega sporazuma omenja memorandum v zvezi z njegovo uveljavitvijo. S tem odlokom vladnega komisariata je bila uveljavljena na našem področju ena (šesta) izmed osmih t-očk memoranduma. Ml smo vedno zahtevali, naj se memorandum v celoti uveljavi in vsakodnevno izvaja. Da je sedaj prišlo do uveljavitve enega izmed njegovih členov, je zelo- važno, ker pomeni, da se memorandum more in mora uveljaviti v celoti. Mi pozdravljamo uveljavitev šeste t-očke memoranduma, kljub temu mislimo, da to m dovolj in da morajo oblasti ukreniti vse potrebno, da se čimprej izvedejo tudi vse ostar le točke memoranduma, prav posebno pa tiste točke memoranduma, ki vsebujejo posebni statut za tržaške Sl-ovence in listino o človeških pravicah. Ne moremo se zadovoljiti samo z delno uveljavitvijo memoranduma, prav posebno ne. ker se z njegovo delno uveljavitvijo dokazuje, da se lahko izvede njegova celotna u-veljavitev. Po drugi strani je odlok štev. 1-90 važen, ker se na nje- govi podla,gi morajo ustaviti vsi tisti postopki proti ljudem ali skupinam ljudi, ki so jih zaprli in so uvedli sodni postopek proti njim prav na podlagi diskriminacij v zvezi z -borbo, ki se je vodila v okviru STO in osvobodilne vojne proti nacifašizmu. V tej zvezi je >8. člen memoranduma dopolnjen z odločbo, ki uveljavlja tudi 16. člen mirovne pogodbe o nedopustnosti postopka proti ljudem zaradi vojaške ali politične aktivnosti za časa vojne in do podpisa mirovne pogodbe. Zato je treba, da se na podlagi obeh odločb, ustavijo postopki proti škedenjskim antifašistom, ki so že sk-oraj dve leti v ječi, proti dr. Sosiču, o katerem postaja jasno, da je popolnoma nedolžen, in proti skupini iz Miljskih -hribov. Vsi ti postopki so bili uvedeni iz določenih razlogov. Gla. vna uprizoritelja sta. bila kve-stor Marzano in njeg-ov pomočnik dr. Grappone, ki pa sta bila že davno premeščena. Zaradi 'tega naj se ti ljudje izpustijo zato, da se lahko vrnejo domov. Tako se bo -odlok štev. 190 začel praktično izvajati. Belgijski državniki bodo obiskali ZSSR BRUSELJ — Jeseni se bosta podala v Moskvo belgijski ministrski predsednik Van Acker in zunanji minister Spaak. Državnika sta bila povabljena od sovjetske vlade. Pred obiskom Van Acker ja in Spaaka e bodo podali v ZSSR tudi drugi belgijski ministri. in obveznosti organov partije, da pogostoma in redno polagajo račun svojega delovanja, kritike in samokritike, to je vseh tistih pogojev, ki so odločujoči za razvijanje pobude članov, da se doseže pri komunistih večja aktivnost in čut odgovornosti. Praksa čaščenja osebnosti — nasprotna duhu in načelom našega nauka — ki se je razširjala še posebno v Sovjetski zvezi, je povzročila težko škodo bodisi organizacijsko kot ideološko ne samo v Sovjetski zvezi, marveč tudi v mednarodnem merilu. Ta praksa v resnici zmanjšuje vlogo partije in njenega kolektivnega vodstva, ovira delovanje članov, njihovo pobudo, podpira pomanjkanje kontrole nad vodilnimi organi in dopušča osebno samovoljo, preprečuje kritiko in samokritiko, vodi k e-nostran-skim in mnogokrat zgrešenim rešitvam poedinih važnih problemov. Pretirano poveličevanje Stalina je privedlo do tega, da so se mu pripisovale nadnaravne sposobnosti, da je bila od nje-g-a odvisna rešitev vseh najvažnejših teoretskih in praktičnih problemov. Citali ste v teh tednih kritiko, ki so jo napravili sovjetski tovariši Stalinu, proti težkim napakam, ki so veliko stale na področju ideologije, politike, državne in partijske organizacije, notranje m zunanje politike, pred, v teku in po drugi svetovni vojni. Ne smatram za potrebno, da jih naštejem, verjetno pa je. da jih je več kot smo jih do sedaj poznali. Odgovorno-st seveda ne pada samo na St-alina, marveč tudi na njegove sodelavce, ki so jo kolektivno prevzeli, na vodilne kadre in, čeprav v manjši meri, na vso partijo Sovjetske zveze. Tudi ml, voditelji in člani komunističnih partij vsega svet-a moramo razumeti lekcijo, ker je bila in je naša pravica in dolžnost, da interveniramo pri sovjetskih tovariših s kritičnimi opazkami« kot imajo slednji dolžnost in pravico, da to napravijo v odnosu do bratskih partij. Ni dvoma, da so vse zasluge Stalina, in teh je mnogo, zatemnjene od njegovih napak, od njegovega v zadnjih letih vedno bolj vsiljivega, težkega in škodljivega despot "m a. Marks, Engels in Lenin sa bili veliki možje, višji, znamenite in izredne osebnosti, toda istočasno skromni in preprosti. Ob desetinah prilik so se zoperstavili proslavam sebi v čast in so sovražili priliz-oval-ce, tiste, ki znajo samo pritrjevati. Tudi -Stalin je obsijal čaščenje osebnosti in v njegovih spisih, v spisih drugih v leti-h, ko je vodil partijo, najdemo pogostoma to obsodbo. To se je pripetilo tudi na XIX. kongresu v prisotnosti Stalina, ki er se je govorilo o kolektivnem vodstvu, n-otranji demokraciji. demokratičnem centra, lizmu, kritiki in samokritiki. Toda danes je zn-ano, da je on s pritrditvijo ali strpnostjo svojih sodelavcev v praksi podžigal čaščenje svoje osebe. Spominjamo se proslav za njegov 70. rojstni dan, knjige, pesmi, glasbe, čaščenja brez primere v zgodovini. Isto se je dogodilo na XIX. kongresu, na katerem sj bili vsi govori prepolni Stalinovega imena. To čaščenje je dopustilo, da ATENE '— Grška vlada javlja, da je poslala GZN spomenico, v kateri prikazuje angleško preganjanje na otoku Ciper. V spomenici je rečeno, da so Angleži spremenili Ciper v velikansko koncentracijsko taborišče, kjer se uvajajo metode, ki so jih uporabljali za časa vojne nacisti in fašisti. RIM — Z ladjo «Pobjeda» je 12. junija prispelo v Napoli 437' sovjetskih turistov, ki so si v torek in sredo ogledali Napoli in Rim. Iz Napolija je ladja odplula v Francijo. listov. Vršijo se množične aretacije in zgleda, da je policija zaprla približno 3000 oseb. Tudi vodja upora gen. Valle je bil tak-oj po smrtni obsodbi ustreljen. Zaradi teh pokoljev, ki se niso dogodili niti za časa Perona, vlada v Argentini velika vznemirjenost ker se ugotavlja, da so represije neprimerno večje kot upor, ki ni bil tako obsežen, kot ga skuša prikazati vlada, da bi opravičila svoje krvavo početje. BUENOS AIRES ljo je v nekaterih mestih Ar-tine nenadoma izbruhnil upor, ki so se ga udeležile nekatere manjše vojaške edinice. Takoj po začetku upora se je začela v-ojaška represija s strani vlade predsednika Aramburuja, ki je uvedel obsedno stanje in ukazal, naj se z uporniki strogo postopa. Zaradi tega ukaza je bilo na mestu ustreljenih približno 300 vojakov m civi- MOSKVA — V teku prihodnjega leta bo Moskva dobila televizijsko anteno, ki bo vi-V nede- šja od največje-ga ameriškega nebotičnika in stolpa Eiffel. od pariškega KAIRO — 18. junija bo E-gipt svečano proslavil popolno narodno osvoboditev, ker bodo do tistega dne zadnji angleški vojaki zapustili egiptovska tla. Svečane proslave se bo udeležil tudi novi sovjetski zunanji minister Sepi-lov, ki bo imel važne razgo- vore z -Naserjem. Na povratni poti se bo Sepilov ustavil tudi v '■ Atenah, kjer se bo razgo-varjal z grškimi voditelji. PARIZ — Zunanji minister Pineau je na neki konferenci dejal, da je treba dokončno likvidirati hladno vojno in napraviti konec z geslom «Kdor -ni z nami, je proti nam». Izjavil je tudi, da se odnosi med Francijo in Kitajsko stalno izboljšujejo. WASHINGTON — V soboto je bij Eisenhovver z vso naglico operiran. Zdravniki trdijo, da ni nič hudega. Ob tej priliki so mu sovjetski voditelji Vorošilov, Bulganin, Hruščev in Zukov postali brzojavke, v katerih mu želijo čimprejšnjo okrevanje. VARŠAVA — Prestolonaslednik Kambodže Norodom Sihanuk, ki obiskuje Poljsko, in pre :sednik Poljske Zawad-ski sta podpisala pakt mirnega sožitja med obema državama. je prišlo do surovega kršenja notranje partijske demokracije, do razbitja socialistične zakonitosti, pomanjkanja spoštovanja ustave, kršenja pravic državljanov; vse to s težkimi posledicami. Ne zanikamo vloge znamenitih osebnosti — nasprotno, hoteli bi jih imeti n-a stotine v naših partijah in škoda je, da jih ni še več — toda mora biti jasno, da zgodovino ustvarjajo ljudstvo, delovne množice, s svojim delovanjem, svojim delom, svojim junaštvom. Znamenite osebnosti so v našem gibanju take, v kolikor igrajo važno vlo-go v zgodovini kot organizatorji in voditelji, ker vidijo dalje in jasneje od drugih in bolje od drugih, toda r zumevajoč, da je pravi poglavar In organizator partija, n:en centralni komite, demokratično izvoljen, spoštljiv do pravil partijskega življenja, povezan z ljudskimi množicami in poznavalec njihovih problemov in teženj. Ne bi bilo točno, če -bi vam rekli, da smo delegati na XX. kongresu vedeli za vse to, kar je danes v javnosti. Zvedeli smo malo in še tisto malo sem sporočil CK, čim sem se vrnil. Toda v primeri s tistim, kar se zna danes, ni bilo nič. Izne-nadeni smo bili zaradi teh odkritij prav tako kot vi. Mislim, da bi bilo bolje, če bi bili sovjetski tovariši izkoristili našo prisotnost v Moskvi za to, da bi nam povedali to, kar so povedali na tajnem zasedanju XX. kongresao, na katerega snio imeli vstopa inozemski delegati. Na vsak način moramo izraziti zadovoljstvo nad priznanjem napak, čeprav so med tovariši različna mnenja glede oportunosti trenutka in o-fclik, v katerih se je to zgodilo, in glede odgovornosti. Ni revolucionar, kdor ne priznava svojih napak, in bolje je, da to napravi kmalu in ne pozno. Priznati napako ni dejanje slabosti, marveč poguma in volje, da jo premosti in popravi. Ne pozabite, da čim več komunist študira in se čuti odgovornega, čim več se u-deležuje sestankov svoje celice in svoje sekcije, in če je voditelj, pristojnih komitejev, čim več razvija konstruktivno kritiko in samokritiko v smeli in prosti obliki do svojih napak in pomanjkljivosti, do n.i-pak in pomanjkljivosti svojih tovarišev in voditeljev, tem manj bodo možne -sa|movolj-i nosti, osebno vodstvo, čaščenje osebnosti. Lekcija je težka in težke so bile in so še danes posledice napak bodisi v Sovjetski zvezi kot v mednarodnem delavskem gibanju. -Ne smemo pa pozabiti, da se borba, ki se danes vodi proti čaščenju osebnosti, vrši v obdobju vzpona, triumfov in zmagovitega pohoda. -Ce se trdi, da so -bila leninska pravila o partijskem življenju zopet vzpostavljena v kratkem času, pomeni ne samo, da je bila in je linija v temeljih pravilna, marveč tudi da je bil sistem kot tak — kljub deformacijam, napakam in pomanjkljivostim, ugotovljenim zaradi čaščenja osebnosti — odporen, se je dalje razvijal po pravilni poti in s pravilnimi perspektivami in je zadostovalo opozorilo na leninska načela in kolektivni napor, da so se ustvarili pogoji zato, da bi se napake, ki so bile zagrešene v preteklosti, ne ponovile. Se enkrat so ostali nasprotniki z dolgim nosom, bodisi kar se tiče notranjega položaja Sovjetske zveze, ki so ga po XX. kongresu -smatrali v nevarnosti, bodisi kar se tiče stanja v komunističnih partijah v kapitalističnih in kolonialnih deželah, za katere so predvidevali strahovit polom. Tudi mi — ponavljam — se moramo naučiti od te lekcije. Tiste opazke veljajo za nas. Oprostiti se moramo pasivnosti, odpraviti moramo birokratizem in formalizem iz naših delovnih metod, pospešiti in izboljšati notranjo demokracijo, vzgajati tovariše v zavedni disciplini, istočasno pa kre piti ideološko in politično e-notnost naše partije, delati zato, da bo prispevek k izdelavi linije skupen in ko bo enkrat linija izdelana, da se ji vsi prilagodijo in jo izvajajo v -delu in v borbi. Na ta način bomo imeli večji polet in možnost povezati se z ljudskimi množicami, organizirati borbe, lažji bo razgovor z državljani vseh družbenih slojev. Osvojimo si besede, s katerimi je tovariš Togliatti zaključil svoje poročilo na zad-dnjem zasedanju OK: «Tudi mi potrebujemo večjega poguma, večje smelosti, večje svobode v diskusiji o znan- (Nanal)cvanje a n IY sfantj 0 NEKATERIH VPRAŠANJIH V ZVEZI Z DELOVANJEM INFORMACIJSKEGA URADA Pred dnevi je tisk objavil vest o polemiki med «Borbo», glasilom Zveze komunistov Jugoslavije in (d’Humanitè», glasilom Komunistične partije Francije. Ker so buržoazni listi objavili le delne in netočne vesti o tej polemiki, menimo, da je umestno, da objav-vimo oba članka. Tako bodo naši bralci in tovariši pravilno obveščeni. Članka povzemamo iz «l’Humanitè». Centralni komite naše partije (pravi «l’Humanitè») je soglasno sprejel na svojem zadnjem zasedanju osnutek tez, ki naj služijo kot podlaga za diskusijo v partiji pred XIV. kongresom. Zaradi objave teh tez je «Borba», glasilo Zveze komunistov Jugoslavije, objavilo članek, ki je bil posnet v Parizu od biltena jugoslovanske informacijske agencije. Zaradi važnosti, ki se je posvetila temu članku, in zaradi njegove vsebine ter oblike, naša partija, ki «je zato, da vzpostavi s komunisti Jugo-j slavije za stvar miru in v interesu mednarodnega delavske, ga gibanja plodne stike in odnose» (točka 40 osnutka tez), ne more puščati brez odgovora članka «Borbe» in to ne samo v interesu naše partije, temveč mednarodnega delavskega gibanja. članek “Borbe" Teze Maurice Thoreza «l’Humanitè» je v svoji številki od 16. maja objavila teze Komunistične partije Francije za kongres. V njih se govori tudi o Kominformu, o njegovem razpustu, o resolucji 1948. V njih se izraža želja po vzpostavitvi 'Stikov z Zvezo komunistov Jugoslavije, ker so bili potrebni popravki «že izvršeni». Te resolucije osvetljujejo nekaj več govor Maurice Thoreza na seji Centralnega komiteja od 10. maja. Teze še enkrat proglašajo, da «je Informacijski urad komunističnih in delavskih partij imel pozitivno vlogo v okrepitvi proletarskega internacio. nalizma in da je utrdil bratske partije iz ideološkega, političnega in organizacijskega vidika». O resoluciji Kominforma teze izjavljajo: «Informacijski urad in mi ■— tudi osebno — smo leta 1948 napravili jugoslovanskim komunistom nekatere opazke glede njihovih tez o vodilni vlogi proletariata, o razredni borbi na vasi, o odnosih med komunistično partijo in ljudsko fronto. Resolucija d jugoslovanskih vprašanjih, ki je bila sprejeta od Informacijskega urada leta 1949 z u-deležbo naših predstavnikov, je bila napačna in nedopustna, ker je prekršila načelo; nevme-šavanja v notranje zadeve komunistične partije». Te teze kot tudi komentarji Thoreza zahtevajo razjasnitve zaradi načina, formulacije in trenutka objave. To, kar je bistveno v tem pojmovanju, je nemarksistični način, s katerim presoja vodstvo KPF delovanje Kominforma in dogodke iz leta 1948. In res resolucije Konrnforma od 1948 in 1949 nista bili slučajna napaka in ni šlo samo za «opazke» jugoslovanskim komunistom, «opazke», o katerih še danes Maurice Tho-rez ima pogum reči, da «so bile pravilne»'. Gre za mnogo važnejša vprašanja in za analizo vsega obdobja, katerega višek je bilo delovanje Kominforma. In to obdobje zahteva, da se analizira in tolmači na drug način, na marksističen način. Mučno je' slišati Thoreza trditi, da nihče od članov komiteja ni govoril o tem delu tez, ker «so vsi mnenja, da je del tez, ki se tiče tega vprašanja, dober». V resnici je zaskrbljujoče dejstvo, da vodstvo Komunistične partije, ki ima za seboj več milijonov francoskih ljudi, obravnava na tako malo marksističen način vprašanja take važnosti. Thorez omejuje «napako» Kominforma in Komunistične partije Francije na proceduralno napako. Iz tega izhaja, da če bi bila procedura pravilna, 'bi bilo vse v redu. No torej, danes je vsaj bolj kot jasno, da napaka ni bila proceduralnega značaja. To je, kar bi morali vendarle razumeti voditelji KPF in to v dobro njihove partije. Ta način razpravljanja bi bil lahko dopusten -leta 1952 ali 1953, danes pa je nedopusten. To dokazuje, da so še osebe, ki popolnoma nič ne razumejo o značaju sedanjih dogodkov. Težko je misliti, da Thorez, ki je bil leta 1948 ne- sposoben razumevati dogodke, lahko razume vprašanja, ki se sedaj postavljajo pred delavskim razredom in KFP. More se upati samo, da bo taki številni partiji, četudi z določeno zamudo, uspelo razumeti sedanje dogodke, popraviti, kar je neobhodno potrebno, in ustvariti'pogoje za sodelovanje ne samo z Zvezo komunistov Jugoslavije, temveč tudi z ostalimi delavskimi strankami. Kajti, kar se tiče sodelovanja delavskih strank in organizacij, ne gre sa-mo za Jugoslavijo, temveč na širši podlagi za razumevanje sedanje razvojne stopnje družbe in razvoja družbenih sil kot tudi za razumevanje nalog, ki -se postavljajo pred delavskimi strankami in organizacijami. Odgovor “Borbi" Potrebno je opomniti naslednje: 1. «Borba» se čudi, da teze Centralnega komiteja — in ne teze Maurice Thoreza — še enkrat proglašajo pozitivno vlogo Informacijskega urada komunističnih in delavskih partij. Mi enostavno opozarjamo na to, da ocena v tezah v tej zvezi popolnoma odgovarja temu, kar je bilo formulirano v dokumentu, s katerim se je dne 17. aprila 1956 prenehalo delovanje Informacijskega urada, v dokumentu, ki so ga podpisali centralni komiteji vsake od partij, ki so ga sestavljale (Komunistična partija Bolgarije, Partija delovnih ljudi Madžarske, Komunistična partija Italije, Združena delavska partija Poljske, Delavska partija Romunije, Komunistična partija Sovjetske zveze, Komunistična partija Češkoslovaške, Komunistična partija Francije). Mi puščamo «Borbi» odgovornost za to, da ima za «nemarksistično» omenjeno oceno o «delovanju Kominforma». 2. Tedaj v okviru istega Informacijskega urada- in na splošno v okviru samih stikov, ki se danes imajo za potrebne med bratskimi partijami za izmenjavo njihovih izkušenj, se lahko napravijo opazke, t. j. medsebojne kritike, v inte"-resu mednarodnega delavske, ga gibanja pod pogojem, da se ne krši nikoli načelo nevmešavanja v notranje zadeve neke komunistične partije. N>o, tedaj (1948) smo, Informacijski urad in mi sami, formulirali napram jugoslovanskih komunistov -opazke glede na njihovo -stališče o vodilni vlogi proletariata, o razredni borbi na vasi, o odnosih med komunistično partijo in ljudsko fronto (teze, točka 40). Na tan način nismo šli preko svojih pravic, več kot so oni šli preko svojih pravic na ustanovnem sestanku I. urada. Oni so meli za oportunistično naše stališče do socialistične stranke, s katero smo sodelovali v vladi kakšen mesec prej, in naše stališče o novih poteh v socializem, stališče, ki ga je predložil prav Maurice Thorez v -svojem m-tervjuvu «Timesu» z dne 18. novembra 1946. Naša delegacija je odgovorila na kritike, toda nikoli ni smatrala, da so naši jugoslovanski tovariši šli preko svojih pravic. Napaka Informacijskega tirada in naše partije je bila v tem, da smo šli preko svojih pravic v točki resolucije 1948 in še bolj v resoluciji 1949, kršeč «načelo nevmešavanja v notranje zadeve neke komunistične partije». Ta napaka je vodila našo partijo do tega, da je sprejela brez dokazov težke, neopravičene in neutemeljene obtožbe proti jugoslovanski partiji — vprašanja, ki -so bila danes razjasnjena in so bila predmet potrebnih popravkov. 3. Vprašanje nevmešavanja v notranje zadeve neke komunistične partije je jasno, da ni «proceduralno», marveč načelno vprašanje. Z naše strani se po izkušnji žalostnih dogodkov, ki so sledili po letu 1949, mislimo trdno držati tega načelnega stališča in menimo, da je veljavno za vse stranke, ki se sklicujejo na marksizem-leninizem. Zato mi smatramo kot nedopustno vmešavanje «Borbe» v notranje zadeve Komunistične partije Francije in prav posebno odkrite napade na njeno politiko, njeno vodstvo in njenega generalnega sekretarja. ■Naša partija, ki je v središču narodnega življenja, ki vidi kako se povečujeta njena vloga in njen vpliv — zadnje volitve so to znova potrdile — zahvaljujoč se svoji neutrudni borbi za mir, svobodo, socialni napredek; ki postavlja v središče svojega delovanja e-notno fronto, bogata na izkušnjah iz let 1934-1836, in otva-rja perspektivo socialistične Francije po samosvojih poteh, se zaveda, da v polni meri izvršuje svojo dolžnost napram francoskemu ljudstvu in v duhu proletarskega interna,ci-o-nalizma napram narodom vseh dežel. Teze Centralnega komiteja imajo pra-v cilj, da- osvetlijo delavski razred v njegovi borbi za socializem. «Borba», ki je od teh tez govorila samo o eni točki, smatra pa, da mislijo kot marksisti in leninisti samo tisti, ki se popolnoma strinjajo z gledanjem voditeljev Zveze komunistov Ju- goslavije. To je mnenje, toda Komunistična partija Francije meni, da njeni uspehi izhajajo iz naporov, ki jih je napravila v teku 35 let za uveljavitev marksistično-lemnistične teorije v Franciji in v sv-oji dosledni borbi na dveh frontah, proti sektaštvu in dogmatizmu, istotako pa proti reformizmu in oportunizmu. 4. Mi ponovno poudarjamo, da pripisujemo veliko važnost «ponovni upostavitvi stikov in odnosov z jugoslovanskimi komunisti» kot tudi okrepitvi «naših odnosov s komunističnimi in delavskimi strankami različnih dežel». Po drugi strani, močna zaradi svojih izkušenj na tem področju in z upoštevanjem novih možnosti, «bo naša partija podprla vse pobude, bo poiskala vse koristne kontakte za uresničenje akcijske enotnosti v mednarodnem merilu, istočasno pa bo imela v vidiku neposredne cilje in bodoči razvoj položaja in zmage socializma» (36. točka tez). Socialistični svet d OD ZNIŽANJE DELOVNEGA URNIKA V LR ROMUNIJI Ministrski svet LR Romunije je objavil odločbo, ki znižuje delovni urnik za nekatere stroke delavcev, ki -so zaposleni v težkih pogojih. Sest-urni delovni dan je bil določen za delavce in tehnike številnih kemičnih podjetij, v katerih so delovni pogoji nevarni, za delavce pri vlivanju barvastih kovin in za nekatere stroke podzemskih delavcev. Delovni urnik je -bil znižan tudi za telefoniste, za mehanike pri avtomati čnih telefonih v velikih mestih, za zdravstveno osebje višje in srednje stop-nje v laboratorjih, v katerih se uporabljajo roentgenovi žarki. THA1LANDIJA PRODAJA GUMI LR KITAJSKI Thailandski finančni minister Yudhakit je izjavil, da bo tudi njegova dežela, če bo Malaja direktno prodajala gumi Kitajski, napravila isto. Na ta način se je tudi Thailandija, ki je članica jugovzhodno azijskega vojaškega bloka, uvrstila z Malajo in Indonezijo in napravila konec s politiko omejevanja trgovine z LR Kitajsko. PRVI DOMACI AVTOMOBILI NA KITAJSKEM Avtomobilska tovarna v Ca-nčunu na Kitajskem je izdelala prvo serijo preizkusnih avtomobilov. Gre za avtomo- bile s 95 konjskimi silami in 6 cilindri. Tovarna bo v kratkem začela izdelovati tovorne avtomobile znamke «Osvoboditev». DIREKTNA ŽELEZNIŠKA ZVEZA MOSKVA - DUNAJ 4. junija, je bila otvorjena neposredna železniška zveza Moskva-Dunaj. Brzi vlak Mo-skva-Dunaj je priklopljen br-zemu vlaku Moskva-Berlin. Zveza je trikrat tedenska. Danes je Moskva direktno povezana s prestolnicami 12 dežel: Beogradom, Berlinom, Budimpešto, Bukarešto, Varšavo, Dunajem, Pekingom, Prago, Fe-njangom, Sofijo, Ulan Bato-rjem in Helisinkimi. NUKLEARNA RAZISKOVANJA NA BOLGARSKEM Na Bolgarskem se je začela gradnja središča za znanstvena raziskovanja na področju jedrne energije. Gradnja se vrši s pomočjo Sovjet,ske zveze, kot predvideva pogodba za znanstveno pomoč in tehniko. Bolgarsko središče bo imelo na razpolago atomski reaktor, ci-kl-otron i-n fizični inštitut. ZSSR bo dobavila Bolgariji a-tomski reaktor in pospeševal- let Nemška demokratična republika znižuje vsako leto cene življenjskih potrebščin in na ta način dvigUjC kupno moč denarja. UNIVERZE NA POLJSKEM 1. junija so se začeli na poljskih višjih šolah poletni izpiti. Izpitov se udeležuje preko 140.000 študentk in študentov. V povojnih letih se je število višjih šol na Poljskem potrojilo. Poljska ima danes 87 višjih šol, 16 jih je Varšari. Posebno so se povečale tehnične, kmetijske in pedagoške visoke šole. Letos bo poljsko gospodarstvo- dobilo 20.000 novih strokovnjakov. ZADRUŽNIŠTVO NA KITAJSKEM NOVO ZNIŽANJE CEN V NEMŠKI DR S 4. junijem je začelo veljati v Nemški demokratični republiki novo znižanje cen življenjskih potrebščin. Že več Reka je v enem letu za šestkrat povečala promet z zalednimi deželami Kaj pa čaka vlada, da uredi položaj In promet tržaške luke? Reška luka se vedno brij uveljavlja. Njen razvoj favorizira zlasti zbližanje med Jugoslavijo in sosednimi drža. vami, ki se nahajajo v naravnem zaledju reške luke. Prav tako favorizira ta razvoj modra politika, ki jo vodi Jugoslavija na področju trgovine in prome-ta s tujino. Reka je prav tako kot Trst povezana z državami v zaledju, zlasti z Madžarsko in Avstrijo z dobrimi železniškimi progami. Zato pa postaja reška luka z dneva v dan nevarnejši tekmec tržaške luke. V teku enega leta je reška luka za šestkrat povečala bla govni promet z Madžarsko Češkoslovaško in Avstrijo. V bodoče se bo zlasti promet z Madžarsko še povečal, kar predvideva med drugim tudi trgovinska pogodba, ki je bila pred nedavnim sklenjena med Jugoslavijo in Madžarsko. Na o-snovi tega sporazuma bo madžarski promet presegel avstrijskega. Tako se bo Madžarska ponovno povzpela na prvo mesto v reški luki. Promet v reški luki pospešuje nadalje tudi ugoden razvoj trgovanja med deželami ljudske demokracije ter deželami na Bližnjem, Srednjem in Daljnjem vzho-du. Večina blaga, ki ga izmenjujejo dežele v omenjenih predelih sveta, prevažajo skozi reško luko. Kot je znano, je bila reška luka z vsemi njenimi napravami skoraj popolnoma uniče- Prebivalci mesta Bologne so dali duška nepopisnemu veselju ob zmagi levičarskih sil na volitvah 27. maja. Kljub prerokovanju demokristjanov je ostala uprava mesta trdno v rokah komunistov in socialistov ZAGREBŠKI VELESEJEM Na letošnjem zagrebškem velesejmu, ki bo jeseni, bo razstavljalo poleg Jugoslavije še 25 držav. Kitajska, ZSSR, Poljska, Italija, Romunija in Madžarska že pripravljajo svoje paviljone. Posebno zanimiv bo kitajski, zgrajen v -obliki pagode in s tipično kitajsko streho. Jugoslovanski paviljon bo imel streho posebne konstrukcije z brezšivnimi cevmi, ki jih prvič gradijo v Jugoslaviji, Velesejmski prostor bo letos znatno večji. Razen prejšnjih 30.000 kv m, bo letos na razpolago razstav-ljalcem še 90 tisoč k v m- prostora. Ko bo vse urejeno bo velesejem obsegal približno 370.000 kv m. Vesti iz Jugoslavije bodo lahko obdelovali 43fl'.00U ha zemlje. * * * * * * ELEKTROMEHANICNE URE V tovarni «Ikom» v Zagrebu so začeli s serijskim izdelovanjem električno - mehaničnih stenskih ur. Patent za take ure je jugoslovanski. C e se prekine električni tok, teče ura še vedno na mehanični način štiri dni. Ura ima posebno podlago z umetniškimi figurami, ki prikazujejo dogodke iz narodnoosvobodilne borbe. * * * KOMUNALNA BANKA NA GORIŠKEM V Šempetru, pri Gorici je bila te dni otvorjena prva komunalna banka, kjer je bila prej podružnica Narodne ban- ke. Novega bančnega zavoda rom». Romunsko podjetje bo se bodo posluževala vsa manjša podjetja in ustanove s samostojnim finansiranjem. Večja podjetja pa se bodo posluževala podružnice Narodne banke v Novi Gorici. * * * TRGOVINSKA IZMENJAVA MED SOVJETSKO ZVEZO IN JUGOSLAVIJO Prve dni tega meseca so v Beogradu podpisali protokol -o nadaljnjem povečanju izmenjave blaga med FLRJ m ZSSR. Do konca- leta bodo na podlagi nove pogodbe dobavili z obeh strani blago v vrednosti 20 milijonov dolarjev. Sovjetska zveza bo dobavila Jugoslaviji pšenico, nafto, aluminij, opremo in drugo blago. Jugoslavija pa bo dobavila SZ izdelke črne metalurgije, kmetijske pridelke, volnene tkanine, obutev, izdelke lesne industrije in drugo. * * * LETALSKA ZVEZA BEOGRAD - BUKAREŠTA Prve dni junija je bil vzpostavljen letalski promet med Jugoslavijo in Romunijo. 5. junija je prispelo v Beograd romunsko letalo družbe «Aa- vzdrževalo reden promet na tej progi dvakrat v tednu in sicer vsak torek in petek. * * * LETALSKA PROGA BEOGRAD - MILAN Prve dni junija je bila vzpostavljena letalska zveza med Beogradom in Milanom. Redno tedensko zvezo bosta vzdrževali jugoslovanska letalska družba JAT in italijansko družba LAI. * * * REKORDEN IZVOZ VINA IZ SLOVENIJE Podjetje «Slovenija-vino» je lansko leto povečalo izvoz vina na 572 vagonov, nasproti 373, 2-55 in 127 v-agonom v prejšnjih treh letih. Računa se, da bo letos podjetje dvignilo svoj izvoz na 700 vagonov. V maju je navedeno podjetje izvozilo 102 vagona vina v vrednosti 52 milijonov deviznih dinarjev, kar je doslej največji mesečni izvoz. V prvih petit) mesecih letos je podjetje izvozilo 308 vagonov vina v vred- v Sovjetsko zvezo in Češko slovaško. Za razbremenitev trga pa bi treba izvoz še povečati. To bi se lahko doseglo, če bi podjetje razpolagalo z večjim številom kleti in večjimi napravami. Računajo, da bi na ta način lahko podjetje povečalo svoj izvoz do 900 vagonov. * * * AJDOVŠČINA BO IMELA KOPALIŠČE Krajevno telesnovzgojno društvo «Partizan»' si je zadalo nalogo, da zgradi na potoku Lokavček -letno kopališče. V ta namen so že izkopali bazen in zgradili umeten jez. Za gradnjo bazena je prispeval ljudski odbor 400.000 dinarjev. Večina del bo opravljena s prostovoljnim delom. * e * DOMACI KMETIJSKI STROJI Tovarna kmetijskih strojev «Z-maj)y je začela izdelovati kmetijske kombajne. Vsak kombajn bo lahko v eni sezoni nadomestil delo 640 ljudi, nos ti 137.2 milijona' deviznih no konj, 9 žetvenih strojev in' dinarjev. j 9 mlatilnic. Do leta 1963 bodo Pretekli mesec je «Slovenija- imeli na razpolago kakih dva-vino« izvozilo precej vina tudi tisoč kombajnov, s katerimi DRUŽBENI PLAN LR SLOVENIJE Letošnji osnutek družbenega plana LR Slovenije predvideva, da se bo letos industrijska proizvodnja v Sloveniji dvignila za 7 odst. Industrijska proizvodnja se bo dvignila zaradi boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti, prav tako tudi zaradi tega, ker so začele obratovati nekatere nove tovarne. * * * V RUDNIKU VELENJE Kolektiv rudnika lignita v Velenju ima 2200 članov. Delavski svet šteje 60 članov. Letos pa bodo volili člana delavskega sveta na vsakih 30 članov. Lani -so v rudniku dvignili proizvodnjo lignita na preko milijon to-n. -Letos pa so v prvih dveh mesecih kljub vremenskim- neprilikam nakopali 200.000 ton lignita. Zato so na zadnji seji delavskega sveta sklenili, da bodo do nadaljnjega ukinili nedeljsko delo. * * * JUGOSLOVANSKE LADJE ZA INDIJO na v teku zadnje vojne. Jugoslavija je ne le obnovila porušene naprave, temveč je iste tudi -modernizirala in povečala. Kljub temu pa nastaja resno vprašanje še nadaljnjega povečanja luških naprav. Ob gornjih ugotovitvah se vprašujemo: ali ni tudi tržaška luka, -luka naravnega zaledja Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške? Kako torej, da se promet iz omenjenih dežel ali obratno ne usmerja tudi skozi tržaško luko? Na to vprašanje- ni težko odgovoriti. Italijanska vlada- se noče sprijazniti z dejstvom, da treba spremeniti dosedanjo politiko konservativizma in blok-ovstva ter da je treba odpreti vrata trgovini in prometu z vsemi državami sveta. A-ko bi se to zgodilo, potem bi se prav gotovo tudi v Trst lahko vrnilo stanje, kakršno je vladalo že pred pol -stoletjem in še prej. Tudi tržaška luka bi kmalu postala premajhna in njene naprave ne bi zadoščale potrebam. Kar pa je najvažnejše, je to, da bi se v Trst povrnilo blagostanje in bi bilo dovolj dela in kruha za vse prebivalstvo i-n se ne bi Tržačani več izseljevali v mačehovsko tujino. Pretekli teden je bilo v naši luki zasidranih mnogo ladij. V zvezi s tem je bivši župan Bartoli poslal čestitke luškemu poveljstvu. Toda, ako bi vlada, ki jo vodijo ljudje, ki pripadajo isti stranki kot Bartoli, upoštevala predloge, ki jih stavi leva opozicija in bi tako o-mogočila povrnitev nekdanjega stanja v tržaški luki, bi se stanje, ki je vladalo te dni v luki, za stalno uveljavilo. Potem bi lahko Bartoli vsak dan sproti pošiljal čestitke luškemu poveljstvu. V NEKAJ ODSTAVKIH AVTOMATIZACIJA POVZROČA BREZPOSELNOST Na podlagi zadnjih uradnih podatkov je v Veliki Britaniji 237.000 brezposelnih. Postopno uvajanje avtomatizacije povzroča vedno večjo brezposelnost. Posebno resen je položaj v Coventryju, kjer so začeli uvajati avtomatizacijo v velike tovarne avtomobilov. Tako je sedaj delno zaposlenih v avtomobilski industriji 2,2 tisoč delavcev, izdelovanju pohištva 8.000 in radio aparatov 3.000. Razen tega pa grozi -brezposelnost še večjemu številu delavcev. «Standard Motor», ena izmed največjih angleških proizvajalk avtomobilov namerava odpustiti 20% delovne sile. Odpuščeni delavci, ki niso specializirani ali pa imajo samo delno -specializacijo, imajo malo možnosti, da dobijo v Coventryju kako zaposlitev. V resnici je imela družba 20(1 odst. dobička. Zaradi tega je indijska vlada ustanovila posebno komisijo, ki ima nalogo, da revidira podpisane sporazume z družbami in najde način, kako bi se slednjim omejilo kopičenje tako velikih dobičkov. PONOVNE PROVOKACIJE «SVOBODNE EVROPE» Kot poroča praška agencija «Ceteka» je začela radijska postaja «Svobodna Evropa», ki se naha-ja v Zapadni Nemčiji, prve dni junija zopet pošiljati propagandne balone nad ozemlje Češkoslovaške in drugih dežel ljudske demokracije. Večje števil-o balonov s propagandnim materialom so spustili z baze v Zapadni Nemčiji v noči 3. junija. Spuščanje takih balonov se je nadaljevalo tudi naslednje dni. V jutranjih urah 6. junija so opazili nad Prago večje število ameriških balonov. Nekaj jih je padlo n praške ulice. Na vseh so našli stotine propagandnih le. takov sovražne vsebine. ■Skoraj v vseh okrajih Kitajske se je zaključila višja faza kmetijskega zadružništva. Samo v pokrajini Hopej -so zadruge zajele v svoje območje 8.010.000 družin. Istočasno z masovnim zadru-žniškim gibanjem se je začelo združevanje malih v večje zadruge. V pokrajini Hopej je danes name- sto 140.000 malih 23.000 kih zadrug. RAZSTAVA O JUGOSU V MOSKVI 30. maja so otvorili v ljonih centralnega l| ia i k( «Gorki» v Moskvi razstaj desetih letih nove Jugosltšize; m se Razstavo tvorijo razni '23. mare grafski posnetki in dokuAga .shoc ki kažejo jugoslovanske Mero. N he v izgradnji socializmi itnenen NOVA VELIKA TOV/ ie bil NA KITAJSKEM Nenom in to». ipQ V pokrajini Wuhan se I je čela gradnja največje 'u Se 1 ” nične tovarne na Kitaj* 0 , ° ki bo proizvajala mo 4jq. a e stružnice. Tovarna s-e g1 siti % 5 pomočjo sovjetskih tetiL, 8 a&' p stano NOVI PETROLEJSK Vigimj-VRELCI N je šte V MOLDAVIJI R 30 vi V teku zadnjih dv-etjl in pol so v Moldaviji (lAs v*no munija) odprli 222 nov" trolej-skih vrelcev, kar mno prispeva k P6^. niu petrolejske proizV*^ so v Romuiji. Z izkorišča Jacchi !orto in š . cìetà ( acetku o zb( , s° dol ržavni vsakih nič« Večjem {|oveki r8a odvt IttV6 itr I ‘a. »ret J1 Muss Drvi % ni iz ratorei jV!)l «skr ‘Soke elega Tovarne v Sovjetski zvezi nudijo že na prvi pogled zno lice. Obkrožene so z lepimi vrtovi, ki jih negu' ■st -L 'a» 0 *astim r Precej ;> Sre-. postan -n t'Plačev a se j 6Vnemo na JUtil k< šk žv6u, kj ,*ap. tLTrize> i? , 0 ra (..^U-Ssol £hk-h i Mussc u V zno lice. vuKruzeue »u z icpnm vnuvi, m jm neguje j St, jtjer lavci sami, ali pa na njihovo izrecno željo, za to delo a‘>šču r, vrtnarji Kako bo sestavljen tržaški občinski svet Jugoslovanski in indijski predstavniki se pogajajo za zgraditev večjega števila ladij v jugoslovanskih ladjedelnicah. Ladje, ki bodo zgrajene v Jugoslaviji, bodo služile Indiji za okrepitev trgovinske mornarice. INDIJSKA VLADA BO PREPREČILA PRETIRANE PRO- FITE AMERIŠKIH DRUŽB Ves indijski tisk se zgraža zaradi velikanskih profitov, ki so jih imele ameriške in angleške petrolejske družbe, katere so pred petimi leti sklenile sporazum z vlado za gradnjo čistilnic petroleja. «Standard Vacuum O il Co» je imela v prvem letu obra-tovanjja čistilnice v Bombayu čistega dobička, ki je kril že 60% vloženega kapitala. Tako pravi poročilo omenjene družbe. Indijski strokovnjaki pa so mnenja, da prijavljeni dobički ne odgovarjajo realnosti. "Carlo Colognatti Komunistična partija: Vittorio Vid ali (2376) preferenčnih glasov), Giuseppe Rogassi (1136), Franc Gombač (694), Ernesto 'Riadich (615), Laura Weiss (481), Umberto Sajovitz (194), Giuseppe Muslin (169), Claudio Toneti (153)j Stanka Hrovatin (150), Arturo Calabria (125), Giuseppe Burlo (113), Iolanda Russo por. De-ferri (97), Braun Atto (81) Alceo Lucchesi (7(6), Lista KP je dobila skupno 41.016 veljavnih glasov in 14 sedežev. Italijanska- liberalna stranka: Daniele (Nello) Morpurgo (470 preferenčnih glasov). Liberalna lista je dobila skupno 4542 veljavnih glasov in 1 sedež. Neodvisna sociallistična lista: dr. Jože Dekleva (922 preferenčnih glasov), Bortolo Petronio (296). NSL je d ob lite skupno 5569 veljavnih glasov in dva sedeža. Italijanska socialistična stranka - «Unità popolare»: Aurelia Benco por. Gruber (1322), Salvatore Temer (1051) Bruno Pincherle (983), Lista PSI-UP je dobila skupno 9633 veljavnih glasov in 3 sedeže. Radikali . s-o dobili skupno 1-762 glasov in jim ne pritiče noben sedež Krščanska demokracija: Gianni Bartoli (9073), Luigi Masutto (2208), Ester Bastiani (1982), Redento Romano (1 tisoč 'SOD, Raimondo Visintin (16*20), Narciso S-ciolis (1470), Paolo Venier (1170), Teodoro De Rinaldini (10218), Mario Franzi! (1010), Ugo Verza (976), Sergio Gasparo (958), Miario- De-l Conte (953), Antonio Coslovich (837), Iginio Vascotto (831), Nereo Stop-per (793), Ugo Harabaglia (752), Fausto Pecorari (717), Mario Gridelli (683), Domenico Antonio Adovasio (i63’5), Livio Novelli (631), Lista DC je dobila skupno 57.023 Veljavnih glasov in 20 sedežev. Nacionalna monarhistična stranka: Beniamino Antonini (1132), Agostino Origone (228). Monarhistična lista je dobila skupno 5832 veljavnih glasov in 2 sedeža. Italijansko socialno gibanje (MSI): Alfio Morelli. (42-91), (3760), Ida Sganzerla' por. De Vecchi (2 tisoč 458), Enrico Tagliaferro (2402), Riiccìa-rdo, Getter-,Won-drich (-2306), Beniamino Bat-tigelli (1706), Rodolfo Accer-boni (851), Carlo Battaglia. (827), Claudio de Farra (42.3). Lista MSI jei dobila -skupnoi 26X934 veljavnih --glasov in, 9 sedežev. Nacionalno gospodarsko gibanje (MEN): Bino Barbi (579), Luigi Caravelli (317). Lista M-E.N je dobila skupno 7674 veljavnih glasov in 2 sedeža. Slovenska lista: Josip A-gne-letto (589). Slovenska lista je dobila skupno 3791 veljavnih glasov in 1 sedež. Italijanska socialistična de^ mokratična stranka (PSDI): Lucio Lonza (1341), Giuseppe Dulci (1145), Michele Mia-ri i (794), Raimondo Benussi-Gamnel (522). Lista PS-DI je dobila skupno 12.586 veljavnih glasov in 4 sedeže. novih petrolejskih vrel^Jk i staja Romunija ena izfiH večjih proizvajalk petrolft nia L m pi svetu. STROKOVNJAKI V gospodarstvu ZlŠSPfe 'avjf.’ lci 5.500.000 siroti )am( danes kov z višje in sredjne,1 izobrazbo. Leto-s je v ’ skih višjih šolah v-1.8-65.000 študentov. V U1 petletke se bo število S11 njakov z višje in sredn) izpbrazbo povečalo za *>ČlljyQ gi krat. , ROMUNSKOBIRMAN) Ur DIPLOMATSKI O0V 1 jih * Vladi LR Romunije ‘1 ftij jn or mans-ke zveze sta skle,,ls,bre”dP1 izmenjata diplomatske . Ji tetn Vt diplomatske „ *i stavnik e in vojaške m is, aviiijvc m vujasKC ii^ UMETNIŠKA RAZSf- ^rr,,, rl V BRA-1 V Bratislavi so otvo^ 'J °bičajj V BRATISLAVI,^ ori" »j stavo ljudskih umetnišk^ .|rlr2j(j izvodov, ki je zbudila (j‘l narav zanimanje ne samo doO,i| ie 2gre. ampak tudi tujcev. Raz; /^io, ne so vezenine iz DetvCi reni in Slovaške Marav: ,;l H kusno tkana platna več predmeti iz lesa in slaD1^ ^ *■ Tu^j vaške bo te umetniške Pl, ^ ^°da te razstavilo tudi v pozneje v Belgiji in na p bo skem. Ker % rast V>a i ZA VSAKOGAR NEK illkanie Vendar se čez -nekaj J1« l(jan «Nikar ne streljaj, da se ne prestraši! Ali ne vidiš, da je mesečnik?» * * * NI UTEGNIL Nekaj minut pred začetkom pouka pride v šolo Franček z dvema jabolkoma. Učiteljica sku- čn f «vib-rv i i-7tlri i c i t i miPcrnvA ra. ša takoj preizkusiti njegovo dodarno&t in ga zato vpraša: «-Res le-pa jabo-lka imaš danes, Franček, A-li bi- ponudi-l eno meni?» «Kar vzemite jih gospodična» — ofitmvn-ri deček i-n ji -ponudi odgovo-ri deček obe jabolki. Učiteljica vzame eno, vesela nad -dečkovo da-rež-ljivostjo ter ga zato tudi pohvali. „ der misli', ker se ji je vse«-njj Nek.,, to, da se za dečkovo d*p >e/'dtei'i st jo nekaj skriva. fljii ali ------ - Franček», ,-h Urah ° «Povej mi vpraša — «zakaj pa si dii kar obe jabolki?» «Veste gospodična, k«? jri Prax danes zjutraj stresel s jyiKjfa izv •- a “n. ga drevesa, so -mi padla j . V u in iih n iicp-m i ut p a n M flD‘ ^ Štlo * * * >Čne rast in jih nisem utegnil op'" ih, 'X K M"'J *ale SAMO ZA PET «Kam pa je Sla -m< vpraša oče sina. Zal . u 'eni£ i» >ejš, bo« «Pred dvema urama 5 "avajxosto rekla, da gre ^ Je. ( dom a In teljici za pet minut na * * * ZATO JE TEKEM.,, Spždrobi Poredni Pepček se...» *b|, »c «de rastl Šole. Med -potjo mu ŽIlLuC :*bu miru -in, ke-r -ne ve, tu0Uj6j-krajšal čas, začne met» t je rxidJOCLl veto, Z.ax.llC “tv- . , j (4 nje. Toda_ kamen prilepi ^ neke izložbe i-n jo »v- «c« -™p bije. . I ljaaai ote Pe-Pček zbeži, mtisie^J v do z trgovec me bo -dohitel. ' A , “ nik trgovine je bil hitujjjjo ^_K°re mie urguv.me je un - >. = je fantka in ga začel * ',thi reb / «Ti nepridiprav grd*',[i Je veš, da boš moral plačati?» «Seveda vem» odreže po-red-než. — v® 1. - H tega sem. tudi tekel, da -prinesem denar z don1»' L HiLjUNIJA. 1948 STRAN 8 .000 isU i V ODLOMEK IZ BROŠURE “FAŠIZEM V TRSTU" [ako je nastal fašizem t kdo so bili njegovi ustanovitelji gosltsizem se je rodil v Mila-mi A marca 1919, ob priliki )ku*ga .shoda na trgu San ilval «protistranko». y\/t ie bil tudi ustanovljen al "benom «Fasci di combat-sej:!)to>>'- Toda takoj v začet-lJe bilo razumljivo, proti jtaJ* se bo boril. Ze 3. apri-nf bekateri voditelji stare T?joče ; g: teh'« stranke ustanovili i «fascio». Sestanek je stanovanju dr. Bartolo-JSKj Viginija. Se pred koncem a je štel «fascio» v Trstu "v vidnejših predstav-V' Prvi voditelji so bili n h so ' Pi vìi v vuiuciji ov» disvino Biasioli, odv. Ser-mvir^Pieri, Gustavo Comici, ar : Jacchia, prof. Ruggero po °rto in še par drugih. Prvi iizV t; so se vršili na sede-.iStìjeietà Operaia Triestina». cetku oktobra je bilo pr- ___- ecle zborovanje, na kate- 50 določili delegate za ^Nvni kongres v Firen- $e je začela pustolovšči-^a Pohod na Reko, se je v ustanovila baza za zve-PProvizacijo in rekrutira-utienovali so jo «Comitato ''•urne». Voditelj je bil Piero Pieri. Fašistično :ìe se je kmalu razširilo Javnih mestih istrske oba-Motovun, Buje itd. doviteli i «tržaškega fa. V Pa sq bili skor-o izklju-12 malomeščanskih vrst, 0 se brigali predvsem za * kupčije in kot taki niso najbolj primerni, da bi se a*i v negotove pustolov-j' Zato je bilo treba mla-, človeka, energičnega, 1 Vsakih predsodov, ki bi , e* ničesar izgubiti, mar-9 ^učjemu pridobiti. In ta-6 človeka so našli v osebi $8a odvetnika iz Livorna, U ie imenoval Francesco a> Predan z dušo in te-v Mussoliniju. Giunta je j ®rvi svetovni vojni, kjer ui izkazal, zato ga je i^More» pozneje vedno ^ «skrivač Giunta». Bil e, suhe postave, poru-ilj e§a obraza z velikim L stim nosom. Prišel je v ,ri?f®cej razcapan in brez oj ‘h sredstev, Vendar se je v hotelu Excel-0t. ‘ačevali so industrijci. a se je takoj spravil z Bj^hlo na delo, začel je K? ‘. ua kvesturo, kjer se hwUtil kot doma. Ustanovil Vjj.e škvadre, podružnico i U' kjer je poveril vodji^ kap. Barbettaniju in purizem se je v Trstu ze-e iuQ r«vil, v veliko ve-jtfj^ssoiinija in seveda tu- Kako si je razlagati nagel razvoj fašističnega škvadnzma v Trstu, ki je pozneje služil celo za vzgled drugim pokrajinam Italije? Raziskava in odgovor nista težka. Vojaške oblasti, ki so imele v režimu premirja v rokah vrhovno oblast, niso poznale stvarnih pogojev teh pokrajin. Zato so takoj padle pod vpliv nacionalističnega tiska iz prve svetovne vojne in oficirjev tržaškega in istrskega porekla. Prišlo je torej do tega, da so Trst smatrali ne kot osvobojeno italijansko ■ mesto, marveč kot zavojevano sovražno mesto, ki ga je bilo šele «treba spraviti k pameti». Za-to so se favorizirali elementi, ki so prihajali iz notranjosti Italije in slednji niso bili vedno najboljši. Krajevni nacionalistični italijanski tisk in časopisje v Italiji so krepko pihali na žerjavico-. Prikazovali so Trst kot gnezdo sovražnikov Italije, italijanske socialiste in slovenske nacionaliste so stlačili v eno samo grupo in jo nazivali z istim imenom «slavo-comunisti». Pri tem podlem delu so prednjačili elementi, ki jih je celo sam fašistični prvak Farinacci pravilno ocenil kot «elemente iz vrst tolste buržoazije, ki Je prevladovala na gospodarskem polju, socialno egoistična in surova, politično fUoavstnjska (razen plemenitih izjem), hlapčevska in brezbrižna do Vittorio Veneta, takoj nato italianissima, oziroma maciona, listična, z gnusečo se vnemo, kot je.bila prej strahopetna in filovstrijska». Tako je lahko začel Francesco Giunta svoje -«delo». Dobil je vso podporo v prvi vrsti s strani visokih poveljstev oboroženih sil, ki so mu preskrbela orožje, municijo in uniforme. Pomagali so mu tudi suvernatorat, komisar na občini, ki mu je dajal na razpolago celo šolske telovadnice, poveljstvo karabinjerjev, kvestura, ki so mu pustili proste roke v vseh njegovih podvigih. Posebne zasluge je imel pri tem načelnik policije Carusi. Poleg tega je imel Giunta na svoji strani indu-strijce in bivše filoavstrijce, ki so mu dali denarna sredstva za ustanovitev glasila «Popolo di Trieste». (Iz brošure «Fašizem v Trstu», ki jo je izdala Komunistična partija TO.) . i industrijcev. Ko je teJl^st Usso!ini 20- -septembra je imel govor v ° Svi j,, n najvažnejših poslov, 'Tki • nioramo opravljati' na ent j, ln Pri zelenjavi sploh, e ni t e2dvomno zalivanje. In •STati-111 c*e*u’ ki S a navadno ^Kh811'0 za nailažie> ako j ° dovolj vode na raz- marsikdo greši. Sko- itii-i a^no ie, da zalivamo j 'kij vodo, ki smo jo čr--j o j Naravnost iz vodnjaka. Mu z8rešeno. Ako zalijemo ifl - °> ki je vsa -sparjena e vročine, z mrzlo iV-JS „ r 'Org- Napravimo rastlinam f Uti l Veé škode kakor ko-^ !» v' ’^Udi rahlo škropljenje f _rhu- zemlje ne izda m-no- p' Ly°da .................. a.|\g eti zemlji hitro izhlapi, bolje je da zalijemo 'to 0 ra-stiino posebej in do-J Ulto ^er Pa se zalivanje Ult0 rastline posebej le po-*I |>o more paziti, mora-J 'htj, rdeti vsaj za to, da za-iliv“ dobro. Važno je tako aie posebno v času V ker potem ni potreba »X>ka®enriZalivatiV. . ■ se6n teri S1 mislijo, da je i *'iih ,a ali zalivamo v jutra-fli U c rah ali pa zvečer ah y lri|j 0 ob toplih urah. Naj-oSfi Pfavilno je zalivanje, K ‘ / to ’ >nčn v tem primeru na izvršimo ob večernih ker tako rastline lah- %^Va,jo vso noč vlago in ,v> 2aiivanje najbolj tek-Vg '6njadi- ll1 kot zalivanje pa ^ kvg^°sto in večkratno oko-i%j ?Je' Ce redno zalivamo, 'tfo , ^Nllja po vrhu precej-, J» do skorjo, ki jo mora-",f »jg dobiti, da ne ovira razil % astlin. Kakor je zrak tf” en listju, tako ga po--\ p je tudi korenine. Ce J do-.Zernlia Po vrhu trda, i °P zraka do korenin J Jati0J eiNžkočen. Skozi zrah-iS: , erhljo pa. lahko vsrka, d >4 $>ot °renine vse snovi, ki j at)i lebne za dobro uspe- 11 tt, rastlm- Uq -1ifna zeml ja po vrhu skorj,0, tudi hitreje posuši; tako voda sili vedno na površino zaradi kapilar-nosti. Saj umni vrtnarji pra, vijo, da je okopavanje enakovredno enkratnemu zalivanju. V rahlo zemljo lahko prodreta tudi dež in rosa, kar ni brez pomena. Z. večkratnim okopavanjem se zatre tudi plevel, še pretino se more bohotno razrasti im priti v seme. Okopavanje naj se vrši vsake tri tedne ali pa sproti, kakor hitro se je napravila po vrhu zemlje skorja. Okopava naj se kolikor mogoče plitvo, da -se pri tem ne preveč poškodujejo nežne koreninice zelenjave. 0 škropljenju trt Trte smo že škropili, ko so poganjki dosegli dolžino 15 do 20 cm (ped dolgi). Naslednja škropljenja vršimo vsakih 15 dni ali pa tudi pogosteje v primeru deževnega in toplega vremena (sopari-ce). Nemogoče je točno odre. diti na papirju, kdaj in kolikokrat moramo škropiti. Potreba po škropljenju je v največji meri odvisna od vremenskih prilik in od podnebja. V primeru vlage je potrebno večkratno škropljenje, ker vlag-a omogoči in pospeši razvoj peronospore. Ako toča ali pa burja poškodujeta trte, naj se slednje takoj poškrope. Za vsako škropljenje zadostuje 1% galično-apnena raztopina, le v zelo deževnih letih naj se uporablja l,Vt do l,V2°/o raztopina. Sedaj se vedno bolj širi uporaba drugih kemičnih snovi, ki nadomestujejo modro galico v borbi proti pe-ronospori na trtah. Ta nova sredstva so se že izkazala kot odlično sredstvo. Ob u-porabi teh pa se moramo držati navodil, ki so različna za razne preparate. Kar se je do sedaj dogajalo v Trstu glede proste cone je značilnost posebne mentalitete, ki jo kažejo voditelji nekaterih političnih strank, še posebno pa vlade. Posl. Ferrari Aggradi, podtajnik prj zakladnem ministrstvu je v govoru, ki ga je ime-1 v mali dvorani gledališča «Verdi» izjavil, da vlada ne namerava dati Trstu proste cone. Da te izjave, ki je bila dana v teku volilne kampanje, je prišlo po več kot dveh letih, odkar so široke plasti prebivalstva postavile na dnevni red ta problem. Ce bi se kaj takega pripetilo v Genovi, bi nastal skoro potres. Protestirali bi predstavniki vseh političnih skupin z županom na čelu, kar se je tudi že večkrat pripetilo. Poslali bi delegacije v Rim, kjer bi izrazili vladi ogorčenje vsega mesta. V Trstu pa, če izvzamemo protest naše partije in intervencijo pri komunističnih parlamentarnih skupinah, da iznesejo problem v parlamentu, se ni nihče zganil. Prav posebno se niso zganili socialdemokrati, ki sodelujejo v vladi in so vključili prosta cono v svoj volilni program ter o njej na široko govorili na tržaških ulicah in trgih. Krščan-sV demokracija ni zinila niti besedice, čeprav se je izjavila ,Jza omejene carinske olajšave in še manj se je zganil župan Bartoli, zvesti tolmač besede Canfiridustrie. Toda jasno je, da se mnenje vlade, ne more in ne sme smatrati kot neovrgljivo razsodbo. To pa tudi iz razloga, ker zadnja beseda pripada na vsak način parlamentu in ne vladi. Mnenja vlade ni mogo- če smatrati kot neovr^fjtvo pesimizma, ki sta značilnosti razsodbo tudi zaradi tega, ker vprašanje proste cone ni postranski problem v gospodarskem življenju in perspektivah našega mesta. Problem proste cone se neposredno povezuje, kot bistveni element z obnovo tržaškega gospodarstva. Od o-živitve mednarodnega trgovskega prometa je odvisno življenje vseh proizvajalnih sektorjev. .Zatb je treba začeti s pobudami, da se zopet spravi problem poste cone v ospredje pozornosti mesta, da se tako lahko zopet postavi problem pred vlado in jo prisili na ponovno preučitev zahteve in na obvezujoč odgovor. Najboljša pobuda bi bila v tem, da se pošlje v Rim tista delegacija, ki je ni poslal mestni odbor za prosto cono. V tej delegaciji naj bi bili predstavniki vseh strank, ki podpirajo ustanovitev cone ter predstavniki glavnih gospodarskih kategorij in gospodarskih ustanov, ki so bolj neposredno navezane na mednarodni trgovski promet. Delegacija bi morala urgirati podporo raznih parlamentarnih skupin, v vidiku diskusije v obeh vejah parlamenta o gospodarskih ukrepih za Trst. Predvsem pa bi morala poseči od parlamentarnih skupin, da pritisnejo na vlado za čimprej. šnjo odločitev glede obljubljenega organičnega načrta gospodarskih ukrepov za naše mesto. V tem bi morala biti na prvem mestu prosta cona. Seveda takia pobuda nikakor ne izključuje drugih, ki bi jo lahko izpopolnile ali celo nadomestile. Poglavitno je, da se napravi korak naprej iz apatije in današnjega vzdušja po volitvah, kar se tiče gospodarskih perspektiv mesta. Važno je, da se pokaže Rimu, vladi in vsedržavnim vodstvom vladnih strank, da Trst ne sprejme sklepov, ki so nasprotni njegovim interesom m pri katerih ni mogel priti do besede. Va žno je pokazati vladi, da je mesto odločeno braniti svojo pravico do življenja in dela. Potreba sedanjega trenutka je, da se na kak način mani festira bistvena enotnost Tržačanov o prob'emih gospodarske obnove, predvsem proste cone, ki je sredstvo za zagotovitev dela in bistveni črniti j za gospodarsko poživitev. Dr. UMBERTO SAJOVITZ /z Sovjetske zveze V Moskvi se je pred kratkim sestala finsko-sovjetska komisija za tehnično in znanstveno sodelovanje med Finsko in ZSSR. Komisija je diskutirala o sodelovanju v teku letošnjega leta in je podpisala protokol, v katerem se obe državi obvezujeta, da si bosta izmenjali odkritja in iznajdbe na področju znanosti, tehnike, industrije in kmetijstva. Na podlagi protokola bodo letos sovjetske ustanove sprejele finske znanstvenike in strokovnjake in jih seznanile z iznajdbami in odkritji na področju matematike, fizike, elektrotehnike, lesne kemične tehnologije, jezikoslovja, arheologije in medicine. Finski znanstveniki in strokovnjaki bodo lahko preučevali vsa ta vprašanja po laboratorijih, knjižnicah, tovarnah itd. Isto bodo napravili Finci s sovjetskimi znanstveniki in strokovnjaki. Obe strani si bosta izmenjali obiske profesorjev, učiteljev, študentov in dijakov. Pogodbenici sta se obvezali, da bosta poleti skupno izvajali v Baltskem morju oceanografska raziskovanja. ANGLEŠKA UMETNOST NA RAZSTAVI V MOSKVI V moskovskem muzeju «Pu škili» so odprli razstavo angle ške umetnosti od 16. do 20. sto letja. Razstavljenih je več ka kor 500 del najvidnejših angle ških umetnikov iz tega razdo bja in dragocena dela iz porcelana, ki jih branijo v raznih muzejih Sovjetske zveze. NOV FILM «MATI» V Kijevu je Mark Donsko j, znani režiser posnel film «Mati» po znanem romanu Gorkega. Kot je znano, je bil prvič posnet film «Mati» od pokojnega režiserja Pudovkina. Film Pu-dovkina je svoječasno doživel izreden uspeh in ga štejejo med klasike filma. Glavno vlogo v novem filmu Donskega igra Vera Mareskaja. LENINGRAJSKA UNIVERZA Leningrajska univerza ima 45 fakultet in višjih inštitutov. V Leningradu je 100 srednjih šol in veliko število drugih posebnih srednjih šol. Lani je bilo vpisanih na univerzi in v tehničnih srednjih šolah 16.000 študentov in dijakov več kot leta 1954. žarki X pokazali znatno zmanjšanje teh brazgotin. Ta pòjav se lahko razlaga s povečanjem stopnje razpršitve beljakovin v tvarini brazgotin in z njihovim v pojem pod vplivom "ria-trijevega bikarbonata. jaz ne delam drugega kot to, da določam znanstveno načelo in teorijo o pospešitvi metaboli. zrna; na tej podlagi se lahko u-porablja natrijev bikarbonat. Ker pa nisem klinik, ne zdravim nikogar. Več desetin zdravstvenih ustanov v raznih krajih naše prostrane Sovjetske zveze se bavi s preučevanjem vprašanja kopeli z natrijevim bikarbonatom. Poleg tega je bilo nadzorstvo nad to metodo z odlokom ministrstva za zdravstvo ZSSR poverjeno številnim inštitutom in bolnicam. Rezultati poskusov o zdravilnem učinku natrijevega bikarbonata nad raznimi boleznimi bodo občasno sporočeni kliničnim specialistom. Jaz že prejemam veliko število pisem od mznih oseb, ki na lastno pobudo izkoriščajo na-tri jev bikarbonat. Ta pisma dokazujejo, da je natrijev bikarbonat koristen za bolezni, kot so hipernapetost, ekcem, skleroza, IvorV, motnje živčevja. Prav posebno mazilo, sestavljeno z vazelinom z 2 odst. natrijevim bikarbonatom, dobro služi zdravljenju različnih tvorov, ran in tudi ekcema. Razumljivo je, da se različne bolezni lahko zdravijo z natrijevim bikarbonatom, ki pospešuje metabolizem in povečuje odpor telesa proti bolezni. Poleg tega vsa pisma in mne- no stanje, prispevajo k prenovitvi energije in čilosti, razvijajo delovno sposobnost. In vse to dokazuje okrepitev in pomladitev telesa. UČINKI NA KMETIJSKI PRIDELEK Na podlagi dejstva, da natrijev bikarbonat pospešuje metabolizem in razvoj telesa, sem napravila poskus s tem, da sem 24 ur močila pesna semena v raztopini 1 % natrijevega bikarbonata. Kontrolna semena so bila namočena istočasno v navadno vodo. Ena in druga so bda istočasno in v istih pogojih sa jena. Rezultati so bili naslednji: semena, ki so bila namočena v raztopini natrijevega bikarbonata, so nudili 40% večji pridelek kot semena, ki so bila namočena v navadni vodi. Ti poskusi so bili izvedeni tudi v stotinah šolskih zavodov in po kolhozih. Pisma, ki sem jih prejela iz novgorodske in poltavske oblasti, iz SSR Kirgizije in iz drugih krajev, pravijo, da so ti poskusi rodili dobre sadove na po. dročjih, ki so podvrženi vetrovom, in tudi na več hektarjih: pridelek se je povečal za 30.50 odst. Podobni poskusi so se na-pravili s semeni korenja, dinj, limon, kumar, sončnic, prose in vsi so nudili povečanje pridelka za 20-50%. In končno se je ugotovilo, da močenje pesnega semena v raztopini natrijevega bikarbonata nudi tudi povečanje količine sladkorja. Zalivanje cvetlic in popkov s šibko raztopino natrijevega bikarbonata pospešuje raščo rastlin in prispeva k temu, da postajajo odpornejše proti mrazu in suii. Številne informacije, ki nam prihajajo, dokazujejo ugoden vpliv natrijevega bikarbonata z dodatkom alkalija pri hranitvi živine, v borbi proti neplodnosti krav in kobil. Toda te izkušnje še niso zadostne zato, da bi se iz njih povlekli določeni in precizni zaključki, čeprav vsi primeri do-kazujejo, da ima natrijev bikar. bonat zelo močam in pozitiven vpliv na organizem. Preučevanja se morajo široko razviti v tej smeri in zanimivo vprašanje o vplivu natrijevega bikarbonata na presnavljanje se mora preučevati s strani biologov in klinikov. Vprašanje pospešitve presnov-Ijanja v telesu se mora preučiti ne samo v interesu medicine, marveč tudi agronomije. Naše prve, četudi nepopolne izkušnje, morajo biti vzpodbuda k natančnemu in globokemu preučevanju vpliva drugih snovi, ki povečujejo stopnjo razpršitve be. Ijakovin, pospešujoč metabolizem in življenjskost organizmov. Na ta način lahko dobijo snovi, ki pospešujejo stopnjo razpršitve beljakovin — v tem primeru natrijev bikarbonat važno vlogo v borbi proti stara-n ju, proti hipernapetosti in proti drugim boleznim kot tudi pri povečanju kmetijskih pridelkov. OLGA LEPEŠINSKAJA HULTURfie HUBSTIH Na sliki: v porodniškem inštitutu v Moskvi dr. Siskova razlaga trem bodočim materam, kako se rodi brez bolečin. Objavljamo povest velikega ruskega pisatelja Ivana Sergejeviča Turgenjeva <1818-1893), Njegova največja dela so: Lovčevi zapiski (1852), Rudin (1855), Plemiško gnezdo (1858), Na predvečer (1860), Očetje in sinovi (1862), Dim <1876), No-vtna (1876) in druga skupno s številnimi novelami in povestmi, ki ga označujejo kot enega najboljših novelistov ruskega realizma. 1 ril isti večer nam je Kuzma Vasiljevič Jergunov -*■ spet povedal svojo povest. Ponavljal jo je vestno vsak mesec po enkrat in vsakokrat smo jo poslušali z novim veseljem, čeprav smo jo že znali malone na pamet z vsemi njenimi podrobnostmi. Te podrobnosti so prerasle, ce smemo tako reči, prvotno deblo same povesti, kakor lisičke obrastejo drevesni štor. Ker smo predobro poznali značaj našega pripovedovalca, se nismo trudili s tem, da bi dopolnjevali njegove zamolke in vrzeli. Ker pa je zdaj Kuzma Vasiljevič že mrtev in ne bo mogel nihče več praviti njegove povesti, smo se odločili, da jo bomo posredovali vsem v vednost, 2 Dogodilo se je pred kakimi štiridesetimi leti, ko je bil Kuzma Vasiljevič še mlad. Sam je pravil o sebi, da je bil takrat gizdalin in lepotec, kri in mleko ; ustnice je imel rdeče, lase skodrane in oči kakor sokol. Verjeli smo mu na besedo, čeprav nismo na njem opazili nič takega ; našim očem se je Kuzma Vasiljevič dozdeval človek prilično navadne zunanjosti, preprostega in nekam zaspanega obraza, težkega in nerodnega telesa. Pa je tudi to treba pove-dati : leta pač izkazijo ne vem kakšno lepoto! Sledovi gizdalinstva so se na Kuzmu Vasiljeviču jasneje ohranili. Do sivih let je nosil ozke hlače na trakove, tesno si je prepasoral rejeni život, zatilje si je strigel, na čelu si je navijal lase in brke si je barval s perzijsko barvo, ki pa je, med drugim rečeno, udarjala bolj na rdeče in celo na zeleno kakor na črno. Pri vsem tem je bil Kuzma Vasiljevič prav spodoben plemič, čeprav je pri preferansu rad «metal oči» po sosednih, to se pravi, pogledoval jim v list ; toda tega ni počel toliko iz pohlepa, kolikor iz previdnosti, ker ni rad kar tjavdan izgubljal denarja. Toda pustimo I. S. TURGENJEV Posvel- poročnika Jergunova te domisleke : lotimo se same zgodbe, 3 To se je zgodilo spomladi v takrat še novem mestu Nikolajevu, kamor je bil Kuzma Vasiljevič poslan po državnem naročilu (Bil je mornariški poročnik). Predstojniki so mu kot zanesljivemu in razsodnemu častniku zaupali nadzorstvo nad nekimi mornariškimi stavbami in mu tu pa tam včasih izročali na upo-rabo kar pomembne vsote, ki jih je zaradi večje varnosti nosil zmeraj v usnjenem pasu s seboj. Kuzma Vasiljeviča je resnično odlikovala razsodnost in ne glede na svoja leta se je zgledno vedel ; skrbno se je ogibal slcher-nega nespodobnega vedenja, ni se dotaknil kart, ni pil vina in še celo družbi se je odtegoval, da so ga njegovi mirni tovariši imenovali sramežljivo devico, objestni pa počasne-ta in nerodo. Kuzma Vasiljevič je imel eno samo napako : na vso moč je bil navdušen za lepi spol ; pa tudi pri tem je znal krotiti svoje nagone in si ni dovoljeval nikakršnega «malodušja». Zgodaj je vstajal in hodil spat, vestno opravljal svoje dolžnosti in njegovo edino razvedrilo so bili večerni, dokaj dolgi sprehodi po predmestnih ulicah Nikolajeva. Knjig ni bral, ker se je bal pritiska krvi v glavo ; vsako pomlad je pil poseben čaj zoper krvni pritisk. Kuzma Vasiljevič si je oblekel uniformo, se skrbno osnažil z metličko in z dostojanst-venim korakom krenil vzdolž plotov ob sadovnjakih, se na gosto ustavljal, užival lepoto narave ' in si utrgal rožico za spomin, a pri tem ga je navdajala le prilična slast ; prav posebno je užival samo takrat, kadar se mu je posre-čilo, da je srečal «amorčka», to se pravi čedno meščanko, ko je hitela domov z oplečnikom, ogrnjenim čez rame, s culico v goli ročici in s pisano ruto na glavi. Ker je bil Kuzma Vasiljevič, kakor se je sam izražal, čustvenega, a ponižnega kompleksa, sicer ni nagovoril «amorčka», zalo se mu je pa prijazno nasmehnil in dolgo in pazljivo pogledoval za njim... Potem je globoko zavzdihnil, odšel s prav tako dostojanstvenim korakom proti domu, sedel k okencu in kake pol urice sanjaril, skrbno kadeč krepki tobak iz velike pipe iz morske pene, ki mu jo je bil podaril krstni boter, nemški četrtni nadzornik. Tako so mu minevali dnevi, ne veselo, ne dolgočasno. No, ko se je Kuzma Vasiljevič nekoč vračal pred mrakom po praznih uličicah na svoje stanovanje, je zaslišal za seboj hitre korake in hlastne besede, pomešane z jokom. Ozrl se je in zagledal dekle pri dvajsetih letih, nenavadno prijetnega, a popolnoma zmedenega in objokanega obraza. Videti je bilo, da jo je zadela velika in nepričakovana nesreča : tekla je, se pri teku spotikala, govorila sama s seboj, stokala, krilila z rokami ; plavkasti lasje so se ji razmršili, ovratna rutica (takrat še m-zo poznali ne burnusov, ne svršnic) pa ji je zdrsnila z ramen in se držala na eni sami buciki. Dekle je bila oblečena kot gospodična, ne kot malomeščanka. Kuzma Vasiljevič se ji je umaknil ; sočutnost je zmagala v njem bojazen pred malodušnostjo in ko je prišla vštric njega, se je vljudno dotaknil z roko ščitka na svoji čepici in jo vprašal, zakaj joka. «Kajti,» je dodal in položil roko na bodalce, «kot vojak vam lahko kaj pomagam.» Dekle se je ustavila in očitno prvi trenutek ni povsem jasno razumela, kaj bi rad od nje ; toda pri priči se je nekako razveselila prilož- nosti, da se mu lahko potoži, in začela praviti v ne povsem čisti ruščini. «Lepo vas prosim, gospod častnih,» je za. čela in solze so se ji kar curkoma ulile po ljubkih licih, «kaj se pa to pravi ! To je grozno, to je sam bog vedi kaj ! Do golega so nas okradli, lepo vas prosim ! Kuharica je vse, vse odnesla, vse, servis, šatuljico in obleko... da... še celo obleko in nogavice in perilo... da... še litino torbico, razen tega je bil v nji še bankovec za dvajset rubljev v prav majhnem predalčku, povrh pa še dve žlici... potlej pa haljo in vse... In vse to sem povedala gospodu četrtnemu poročniku, gospod četrtni poročnik mi je pa dejal : ’Ven se spravite, ne eerjamem, ne verjamem ...Se slišati, še slišati ne maram!’ Kako me to žali, gospod častnik ! Pojdite ven, je dejal... ven !... Kam pa naj grem potlej?» Dekle je krčevito, skoraj z vzkrikom zaihtela, se povsem zbegala in se naslonila Kuzmu Vasiljeviču na rokav... Kuzma Vasiljevič se je tudi zmedel in odrevenel na mestu in le poredkoma ponavlja : «Nehajte, nehajte ! » —■ sam pa kar naprej gledal tanki tilnik razdražene deklice, ki je neprenehoma podrhtaval. «Dovolite, pospremil vas bom.» je dejal nazadnje in se rahlo s kazalcem dotaknil njene rame, «saj razumete, tule na ulici vendar ne gre, da bi takole. Razložili mi boste svojo nezgodo in vsekakor se bom z vsemi močmi zavzel... kot častnik.» Deklica je dvignila glavo in si, kakor je bilo videti, šele zdaj dobro ogledala mladega moškega, ki jo je, lahko rečemo, držal v objemu. Obšel jo je sram, obrnila se je proč in še zmerni pohlipavajoč odšla malo v stran. Kuzma Vasiljevič je ponovil svoj predlog. Dekle ga je po strani pogledalo skozi lase, mokre od solz, padajoče ji na obraz (Kuzma Vasiljevič je na tem mestu svoje povesti vselej zagotavljal, da ga je ta pogled presunil «kakor z iglo», nekoč pa nam ie celo skušal prikazati la čudoviti pogled), položila svojo roko na poročnikovo, ustrežljivo upognjeno v komolcu, in odšla z njim na svoie stanovanje. (Nadaljevanje sledi.) AŠKERČEVA AKADEMIJA V četrtek 7. junija je bila v dvorani slovenske filharmonije v Ljubljani slavnostna akademija v počastitev stoletnice rojstva slovenskega pesnika Antona Aškerca. Slavnostni govor je imela univ. prof. dr. Marja Boršnik. Na akademiji je sodeloval orkester slovenske filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija. Nastopil je tudi moški zbor filharmonije. Na sporedu je bilo solopetje in deklamiranje. GOSTOVANJE MOSKOV-SKEGA TEATRA V JUGOSLAVIJI Po enomesečnem gostovanju v Jugoslaviji je v soboto 9. t.m. odpotoval v Bolgarijo moskovski hudožestveni teater. Na dan odhoda so se od članov teatra poslovili vidni jugoslovanski kulturni predstavniki in vodite. Iji. Moskovski teater je gostoval tudi v Ljubljani, kjer je žel izreden uspeh. KITAJSKI JEZIK Na Kitajskem se šola na tisoče učiteljev v uradno priznanem enotnem jeziku, tako imenovani mandarinski kitajščini, ki bo ve-Ijala za enotni uradni jezik za vseh 600 milijonov Kitajcev. Zdaj govorijo več sto narečij, tako da se prebivalci dveh sosednih pokrajin večkrat sploh ne razumejo. Mandarinsko kitajščino govorijo v okolici Pekinga. Učitelji bodo začeli pon-čevati nov državni jezik jeseni 1957. ŠTUDENTSKA KONFERENCA V Bandungu se je 7. junija zaključila konferenca študentov afriških in azijskih dežel. V zaključni resoluciji je rečeno, da delegati popolnoma odobravajo resolucije, ki jih je lani odobrila afriškoazijska konferenca v istem mestu. Študentje so tudi sprejeli resolucijo proti kolonializmu. V zaključkih se pravi, da obstajajo pogoji za skupno sodelovanje na podlagi vzajemnega razumevanja in sp o-štovanja. Delegati študentov so se obvezali, da bodo pospešili izmenjavo šolnikov in študentov, izkušenj, mnenj. USPEH SOVJETSKEGA PIANISTA Osemnajstletni pianist Vladimir Aškenazi, ki študira v moskovskem konzervatoriju, je dobil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju za pianiste, ki nosi ime kraljice Elizabete belgijske. Tekmovanje je bilo v Bruslju od 2. maja do 2. junija, t. 1. Amerikanec Browning je dobil drugo, Poljak Czajkowski pa tretjo nagrado. Tekmovanja se je udeležilo 56 mladincev iz 22 dežel (ZSSR, ZDA, Veli. ka Britanija, Francija, Belgija. Bolgarija, Češkoslovaška, Mad. žarska, Italija, Japonska, Avstri. ja, Brazilija. Portugalska, itd.). PRASKI GLASBENI FESTIVAL 3. junija se je zaključil mednarodni glasbeni festival «Pomlad 1956 v Pragi». Festival se je zaključil z deveto Beethovnovo simfonijo, ki jo je izvajal praški simfonični orkester pod vodstvom N. Rahlina (ZSSR). Praškega festivala se je letos udeležilo večje število dežel. Med drugimi so se udeležili glasbeniki ZSSR. Madžarske, Kitajske, Poljske, Romunije, Nemčije, Indije, Indonezije, Mongolije, Vietnama, Izraela, Libanona, Egipta, Južne Afrike, Južne A-merike, Grčije. Mehike, skandinavskih dežel, Irana. Svice, Jugoslavije, ZDA, Avstrije. Prejeli smo: LA ROUMANTE D’ AU-JOURD’HUI, revue mensuelle iilustrée, N. 3 du marš et N. 4 du avril 1956, Bucarest. AGERPRESS, bulletin d'in-formation, Vile année, N. 11-12, 13 du 15 m:>i et du 25 mai 1956, Bucarest, REVUE ROUMAIN, publica-tkm trimestrielle p. raissant en francai«, en anglais et en allemand, N. 1 1956, Bucarest. Razstave in prireditve el zahljnOii šolskega leta Kot vsako leto se tudi letos naša šolska mladina in njeni vzgojitelji poslavljajo od šolskega leta z raznimi prireditvami in razstavami ročnih del in risb. Letos je prišlo do pravega spontanega tekmovanja med raznimi šolami, med mestom in podeželjem. Lahko rečemo, da ima vsaka šola svojo izvirno značilnost v tem oziru in bi bilo zato ocenjevanje prireditev in razstav precej težavna in zapletena zadeva. Tam, kjer bi utegnili reči, da je bila zaključna prireditev skromnejša, je bila pa razstava pestrejša, kjer je razstavljenih manj del, so pa ta tako okusno razporejena in kar je še važnejše, izdelana, da se človek v resnici težko odloči, predno poda dokončno oceno. To je vsekakor zelo pozitiven pojav, ki se ga mora razveseli sleherni rojak, sleherni obiskovalec bodisi prireditve ali razstave, sleherni roditelj in vzgoji, tel j in sleherni ljubitelj slovenske šole. Vse to mora biti, in nedvomno je, v veliko vzpodbudo za bodočnost. Zato povsem upravičeno smemo trditi, da ima slovenska šola na Tržaškem upa polno bodočnost pred seboj. Že prejšnji teden smo poro-cali o zelo lepi in naravnost razkošni razstavi na Opčinah. Toda za to razstavo niso prav nič zaostajale razstave v mestnih šolah: v Barkovljah, Rojanu, v ul. Sv. Frančiška, ul. Donadoni, pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ani in v Skednju. Prav tako uspele razstave, čeravno nekoliko manjše, so bile tudi v Ricmanjih, na Katinari, v Bol juncu. Borštu, Šem pola ju, Slivnem, Gabrovcu, Saležu, na Proseku. Posebno važne so bile razstave v krajih ob naši obali: Sesljanu, Devinu, Štivanu in pri Sv. Barbari. In tako bi lahko naštevali se druge kraje, o katerih še nimamo tozadevnih poročil. V SOBOTO IN NEDELJO POPOLNA STAVKA V LADJEDELNICAH CRDA FIOM je zahteve, predložila ravnateljstvu ki jih postavljajo delavci Zahteve so zapopadene v 6 točkah - Zakaj so stavkali kovinarji - «Simbolična» splovitev zaradi stavke N-popustljivo stališče ravnateljstva CRDA glede vprašanja akordnih tarif je privedlo do splošne stavke, ki so jo napovedali kovinarji v soboto zjutraj. Stavka je trajala 48 ur tako, da so se delavci vrnili na delo šele v ponedeljek zjutraj. Tudi tokrat beleži stavka neizpodbiten uspeh, ki ga izpričuje stoodstotna udeležba delavcev, z izjemo tistih, ki so ostali v tovarnah (pazniki in nekaj delavcev za nadzorovanje naprav). Od 1500 delavcev je bilo v Tovarni strojev na delu samo 34, pri Sv. Marku približno 100 od 2500, pri Sv. Roku 14 od približno 600 zaposlenih. Uspeh je tem večji in pomembnejši, če upoštevamo okoliščino, da so bili delavci obveščeni o stavki šele v petek zvečer. Kljub temu je bil odziv plebiscitaren. Kovinarji so stopili v stav- ko, ker hoče ravnateljstvo ladjedelnic revidirati in nato celo znižati tarife za akordno delo ter zvišati delovne norme. Obe sindikalni organizaciji pa vztrajata na pravilnem stališču, da je treba smatrati sedanje tarife kot dokončne in torej ustaljene. Vsi kovinarji CRDA so dali z 48-urno stavko jasen odgovor ravnateljstvu. Pokazali so, da ne dopuščajo nikakih novih poskusov nadizkoriščanja in da so vedno in ob vsaki priliki pripravljeni enotno in o-dločno braniti svoje pravice. To je prišlo do izraza tudi na zborovanju, ki so ga imeli stavkajoči v ponedeljek zjutraj v ul. Madonnina 19, kjer so jim sindikalni predstavniki obrazložili potek zadnjih neuspelih pogajanj, ki so se vodila pred stavko na Uradu za delo. SENATORJA PASTORE IN PESENTI BOSTA POSTAVILA VPRAŠANJE Zaključne šolske prireditve so priredile, odnosno jih bodo pri• redile v teh dneh sledeče šole: v Devinu, kjer je na sporedu Colijeva igra «Princeska in pastirček», v Nabrežini, kjer so na sporedu razne pevske točke in kratke igrice, v Zgoniku, v Dolini, v MavtJnjah, v Gabrovcu, Sesljanu, Sempolaju, Saležu, v Ricmanjih; na Repentabru so uprizorili igro v šestih slikah «Sirota Jerica». Po nekaterih krajih tudi otroški vrtci poskušajo tekmovati z osnovnimi šolami. Tako se torej poslavljamo od šolskega leta. Toda v trenutku, ko se od njega poslavljamo in ko z velikim zadoščenjem ugotavljamo pozitivne uspehe, ne moremo preko tega, da ne pomislimo tudi na bodočnost. Naloga slehernega rojaka je, da po svojih močeh prispeva za to, da bodo v bodoče uspehi še večji. Pred nami stoji, torej, naloga, da poskrbimo za to, da bodo slovenski otroci obiskovali slovensko šolo. Zato pa ponesimo v sleherno slovensko hišo, v sleherno slovensko družino geslo, ki se glasi; Slovenski o-trok spada v slovensko šolo! SOŽALJE — Člani celice «Guido Tomasi» v tovarni Dreher iskreno sočustvujejo z družino pokojnega tovariša Josipa Fonda. Pridružuje se «Delo». ihiitekih paitije ia integralu prišlo ton Tov. Pagassi, vodja parlamentarnega urada pri naši partiji, ki vzdržuje reane stike s komunističnimi poslanci in senatorji v Rimu, je poslal te dni pismo, naslovljeno na senatorja Ottavio Pastore in An. Ionio Pesanti, Pismo je naslednje vsebine: «V zvezi z interpelacijo, ki sta jo vidva predložila predsedniku ministrskega sveta, glede stališča, ki ga namerava zavzeti vlada o problemu proste cone v Trstu, vas obveščamo, da je nekaj dni kasneje, in sicer 20. maja podtajnik) Ferrari Aggradi izjavil v javnosti, da je komisija, katera je imela nalogo preučitve vprašanja proste cone, zavrnila njeno ustanovitev češ, da je neizvedljiva in škodljiva. Rezultati zadnjih volitev po trjujejo-, da prebivalstvo vztraja na tem, da se ta ukrep čimprej izvede, ker se bo na ta način dvignilo težko prizadeto stanje gospodarstva Trsta in njegovega ozemlja. Zaradi tega vas prosimo, da intervenirate pri predsedstvu ministrskega sveta, ki naj končno ugodi tej osnovni zahtevi tržaškega prebivalstva. Poleg še drugih nerešenih osnovnih problemov neurejenega gospodarstva, mora tržaško prebivalstvo zopet ugotavljati nasprotovanje vladnih organov spričo enega izmed največjih problemov, od kate- rega nagle in ugodne rešitve je v veliki meri odvisna ozdravitev našega gospodarskega življenja». Ratinare To kar pišem, se prav za prav tiče cele katinarske .zzs Pokopališče na Katinari je bilo do sedaj odprto od 8. zjutraj pa do 5. popoldne. En delavec je bil stalno nameščeni zato, da je skrbel, da je bilo pokopališče vedno lepo urejeno. Sedaj pa je občinska uprava odredila zelo čuden urnik. Tako je pokopališče odprto le od 2. do 5. ure popoldne. Ta urnik je zlasti neprimeren za poletno dobo. Kdor bo hotel obiskati grobove svojih dragih, bo tako moral iti z doma sredi največje vročine. Toda to še ni vse. Kot da bi to ne zadostovalo so namestili na pokopališču človeka, ki ne pozna jezika domačinov. Ta bj tudi kopal grobove in farani mu bodo morali za to plačevati po 3.000 lir. Zaradi tega so prizadeti farani ogorčeni ter zahtevajo, naj občina popravi krivico, ki jo je napravila. Zahtevajo, naj se ponovno uvede nekdanji urnik in naj se namesti domačin, ki pozna jezik in običaje domačinov. VAŠČAN Na šolskih razstavah pri Sv. Jakobu in v Ricmanjih Zaradi stavke se je moralo moramo voditi proti zunanjim ravnateljstvo CRDlA v nedeljo zadovoljiti s «simbolično» splovitvijo ladje «Marco U. M arti-noli». Ladjo so lahko spustili v morje šele v ponedeljek, ko so se delavci vrnili na delo. Sindikalna organizacija kovinarjev FIOM je te dni predložila ravnateljstvu ladjedelnic listino zahtev, ki je bila sestavljena sporazumno z vsemi kovinarji CRDA. V listini so postavljene naslednje točke: znižanje delovnega urnika ob enakih prejemkih, izplačilo nagrade v višini 100 ur delavcem in pol meseca plače uradnikom in to v zvezi s poletnim dopustom, izenačenje plač s povprečjem, ki velja za kovinarje v industrijskem trikotu Turin-Milan-Ge-nova, spoštovanje 16. člena pogodbe glede akordov, pravična porazdelitev nagrad, ki jih prejemajo uradniki, izboljšanje o. brokov hrane v menzi. V sredo so napovedali 48-urno stavko ribiči iz Trsta, Gradeža, Caorle in Marano Lagunare. Stavka je bila izraz nezadovoljstva te kategorije zaradi resnih pomanjkljivosti, ki jih ima sporazum o ribolovu na Jadranu, ki sta ga podpisali rimska in’ beograjska vlada. Dobro znani italijanski nacionalistični krogi so skušali izkoristiti tudi to priliko, da bi spremenili agitacijo v šovinistično provokacijo ki bi nedvomno samo kvarno vplivala na ozračje pomiritve in medsebojnega razumevanja na tem področju. Prispevki za volilni sklad Nabiralna akcija denarnih prispevkov za volilni sklad naše partije se zaključuje. Velika večina sekcij je dosegla cilj. Sekcije, ki tega še niso nap iravile, naj torej pohitijo, da ne bodo zaostale za drugimi. Centralna uprava naše partije opozarja ponovno vse sekcije, celice in tovariše, ki i-majo eventuelno še kake zneske nabrane v zadnjem času, da jih takoj dostavijo centralni upravi. Isto tako naj sekcije dostavijo ves material, ki so ga prejele od osrednje uprave, kot blokete itd. V tem tednu so bili dostavljeni naslednji zneski: Sekcija Skoljet lir 4.251; sekcija Sv. Ivan: Martelanc 700, Škerl 550, Piano 350, Piano R. 250, Toriani 300, Montecalvo 800, Kuss 500, Bonazza 400, Leni 2.000, Jaksetic 500; sekcija Kolonkovec: cel. Macarol 2.800, cel. Marsič-Maver 500, cel. «trije junaki» 500; sekcija Curie!: cel. obč. nam. 5.050, cel. železničarjev 5.350, cel Sbisà 2.330, cel. lad. tol-kačev 800, cel. Pentich 1.160, L cel. pristaniščnikov 1.300, II. cel. prist. 1.000, V. cel. prist. 400, upokojenci 2.060. Sekcija Sv. Vid: Bizzotto 400, Stanko 900, Balestrieri 250, drugi tovariši 7t6Q0. Sekcija Greta 7.600; sekcija Prosek 2.340, Mili tov. tlilalija ia kupu KR TO (Nadaljevanje s l. strani) stvenih in političnih vprašanjih, kar ne pomeni anarhijo, marveč nov razvoj misli. -Naj bo več demokracije v naših vrstah, ne da bi to zmanjšalo disciplino, kompaktnost in živahnost borb, ki jih sovražnikom in proti lopov-om, ki ogražajo v notranjosti trdnost naših vrst. Naj bo več poleta v približevanju delovnih množic; več iniciative v iskanju in odvijanju motivov borbe, več sposobnosti v organiziranju delavcev, kmetov, delovnih množic vseh kategorij za obrambo njihovih interesov in uresničenje njihovih teženj. Naj bo več vztrajnosti v delu za številčno, organizacijsko in politično okrepitev velike Komunistične partije Italije, katero nam je uspelo ustvariti z delom, ki zajema že s kor o dva rodova borcev za socializem; partije, kateri pripada, vloga odločujoče sile v borbi za mir, demokracijo, gospodarsko in politično prenovitev naše družbe, za socializem.» Občni zbor PD "Vesna* Danes v soboto zvečer 16. t. m. ob 20. uri bo imelo prosv. društvo «Vesna» v novem Ljudskem domu v Križu svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: otvoritev, tajniško in blagajniško poročilo, diskusija, poročilo nadzorstva in razrešnica, izvolitev volilne komisije in nato novega odbora in razno. Ker je občni zbor posebnega pomena, zato je udeležba za člane velike važnosti. Kako bo letos urejen tržaški velesejem Prihodnjo soboto prva seja v Miljah Prihodnjo saboto, 23. t. m. bo v Miljah prvič zasedal novoizvoljeni občinski svet. Na prvi seji bodo izvolili župana in občinski odbor, ki ga sestavljajo 4 odborniki in 2 namestnika. V novem občinskem svetu ima naša lista 17 sedežev (od teh 2 socialista), DC ima 9 sedežev, socialdemokrati 3 in republikanci 1 sedež. Na velesejmskem prostoru so že v polnem teku potrebna dela za razporeditev raznih razstav, ki bodo tudi letos vzbudile zanimanje obiskovalcev. Za letošnji velesejem so bile vnesene nekatere spremembe glede razporeditve razstav in razstavljalcev. V Palači narodov bodo letos razstavljale samo štiri države in sicer Jugoslavija, Avstrija, Madžarska in Nemčija. Za raz. liko z lanskim letom bo imela Madžarska letos svoj paviljon, d očim je ime la- lani samo urad za informacije. Ostale države, ki bodo imele kolektivne razstave, bodo dobile prostor v prvem paviljonu ob vhodu in sicer v prvem nadstropju. ZDA bodo letos posvetile posebno razstavo uporabi atomske e-nergije v miroljubne namene. Romunija bo imela svoj prostor v pritličju upravnega poslopja, kjer bo tudi razstava jadranskih pristanišč. Večjo pažnjo s-o organizatorji velesejma letos posvetili gastronomskemu parku, ki bo bolj posrečeno urejen s stal- PO 16 MESECIH ZAPORA PRIŠEL PRED POROTNO SODIŠČE Obtožnica proti dr. Sosiču zgrajena na šibkih temeljih Obtožen umora dveh financarjev 3. maja 1945 - Proces je v protislovju s 16. členom mirovne pogodbe in odlokom 190 vladnega ko-misarla - Kako so na kvesturi sestavljali zapisnike o izpovedih prič Ze ves teden se vrši pred prvi razpravi odločno zanikal porotnim sodiščem proces, ki vsako krivdo pri tem dogodku je dejansko nesmiseln glede na okoliščine, v katerih je prišlo do inkriminiranega dejanja, predvsem pa v kričečem protislovju s H6. členom mirovne pogodbe in odlokom št. 190, ki je bil prav te dni objavljen v Uradnem vestniku. Na zatožni klopi se nahaja komercialist dr. Alojz Sosič, ki je obtožen uboja dveh financarjev, ropa, kratenja svobode in zakrivanja trupla pokojnih. Sosič se nahaja že 16 mesecev v zaporu. Vso preiskavo je vodil znan dr. Grappone in nekaterim zasliševanjem obtoženca je prisostvoval celo sam kvestor Marzano. Oba, kot znano, nista več v Trstu, ker sta bila premeščena na drugo službeno mesto. Vse kaže, da si je tržaška kvestura prav posebno prizadevala, da bi našla otipljive «dokaze» proti Sosiču. Zaslišala je mnogo prič, sestavljeni so bili zapisniki, ki so se pa v teh dneh, ko so priče govorile pred sodniki, izkazali pogostoma netočni in v protislovju s tem, kar so priče izpovedale. V glavnem naj omenimo, da gre za dogodek, ki se je pripetil 3. maja 1945. Tega dne sta bila v neki hiši v ul. Udine ustreljena dva financarja. Ze iz prvih izpovedi nekaterih prič je prišlo na dan, da sta bila ustreljena, ko sta hotela zbežati. Dogodek se je dejansko pripetil v dneh, ko je bilo v mestu še vojno stanje. 3. maja so se v nekaterih krajih Nemci še vedno upirali in tudi z oken so večkrat padali streli na partizanske patrulje. Iz tega razloga so se vršile tudi preiskave po hišah, da se izsledijo prostostrelci, ki se niso hoteli predati. V takih okoliščinah sta bila ustreljena financarja s strani skupine o-seb, ki so nosile vojaško uniformo. Obtožnica, ki' je postavljena na dokaj šibkih temeljih pravi, da je bil v tej skupini tudi dr. Sosič. Ta o-bremenilna okoliščina naj bi izhajala tudi iz zapisnikov, ki so bili sestavljeni na kvesturi. Obtoženi dr. Sosič je že na ter podrobno obrazložil, kje se je takrat nahajal. Povedal je tudi, da so ga zasliševali na kvesturi po 20 ur zaporedoma, poleg tega so ga držali 7 dni in 7 noči ukienjenega in mu niti za trenutek niso pustili zaspati. Kot pred sodiščem, tako je tudi na kvesturi vedno odločno zavrnil vsako obtožbo. ‘Nekaj prič so v teh dneh že zaslišali, ostale bodo prihodnji leden. Proti Sosiču bi moralo pričati približno 45 prič. Med. tem ko se v zapisnikih, ki so bili sestavljeni na kvesturi, govori točno o Sosičevi osebi, ki da so ga nekatere priče videle v hiši, ko sta bila financarja ustreljena, so pa izpovedi na sodišču povsem drugačne. Do sedaj se je našla ena sama obremenilna priča, ki je pred sodniki povedala, da je spoznala Sosiča. Toda še ta je bila v svojem pričevanju precej negotova. Dejstvo je tudi —- in to bodo morali porotniki resno upoštevati — da so se nekatere, priče zelo začudile, ko so jim na sodišču precitati zapisnike preiskave, ki so bili v očitnem protislovju s tem, kar so priče v resnici povedale na kvesturi. Iz vseh teh razlogov — brez ozira na poglavitno dejstvo, da bi se proces sploh ne smel vršiti, upoštevajoč 16. člen mi. ravne pogodbe in zadnji odlok dr. Palamare — je pa vsekakor pričakovati, da bo končno zadoščeno pravici, kar je mo-goče edino tako, da se dr. Sosiča oprosti vsake obtožbe. In tudi v tem primeru mu ne bo mogel nihče izbrisati 16 težkih mesecev, ki jih je že presedel v zaporu. V preučitvi zadeva openskega igrišča V zadevi rekviriranih zemljišč na Opčinah, na katerih so prejšnje oblasti zgradile vojaško igrišče, je poslanec Beltrame prejel te dni od obrambnega ministrstva v Rimu naslednji dopis: «V zvezi z mojim dopisom od 13. 1. 1956 ti sporočam, da je zadeva o zemljiščih na Opčinah, na katerih se nahaja vojaško športno igrišče, še vedno v fazi preučitve. Treba se je še sporazumeti o načinu finansiranja in postopku odkupa z ustanovami, ki so pripravljene prispevati k zadevnemu strošku. Zato si pridržujem, da ti bom sporočil nadaljnje novice. o d v. Virgilio Bertinelli». nimi kioski iz betona. Lepši bo tudi prostor za prireditve, na katerem že pripravljajo o-der za večerne predstave. V ostalem bo razporeditev razstav v glavnem ista kot lansko leto, z razliko da bo letos razstava avtomobilov v posebnem šotoru. V pestrem programu zabavnih večernih prireditev, je že zagotovljeno sodelovanje nekaterih popularnih igralk in i-gralcev radiotelevizije in plesnih orkestrov. Na enem teh večerov bo baje prisoten celo Mike Buongiorno. Kot smo že zadnjič poročali, bo velesejem otvorjen v nedeljo 24. junija in bo odprt do 8. julija. intervencija tov. Grbca v zadevi razlastitev SOŽALJE — Sekcija KP v Miljah izraža globoko sožalje občinskemu svetovalcu tovarišu Darkotu Čoku in družini ob težki izgubi ljubljene matere. Sožalju se pridružuje u-redniški kolektiv našega lista.čaranjem. V ponedeljek je vladni komisar sprejel delegacijo, ki jo «e vodil posl. Beltrame. Delegacijo so sestavljaii tov. Te-scari za FIOM, tajnik ZMP m pokrajinski svetovalec tovariš Grbec, tov. D’Agosto, ki je zastopal kategorijo brezdomcev. V razgovoru so predstavniki predočili dr. Paiamari vrsto važnih in še vedno nerešenih vprašanj. Tajnik ZMP tov. Grbec je obrazložil zadevo razlaščenih zemljišč pri Domju, za katera ponuja ustanova za industrijsko pristanišče smešno nizko ceno 200 do 250 lir za kv- m. Tajnik ZMiP je prikazal veliko krivico, ki se godi prizadetim kmetom. Celo občina namreč plačuje taka zemljišča od 2000 do 2500 lir. Vladni komisar je priznal, da je stališče, ki ga je iznesel tov. Grbec pravilno. Na sestanku so razpravljali tudi o vprašanju stanovanj, krizi v ladjedelnici Sv. Roka, beguncih, ki niso še prejeli listine o rezidenci ter o tečajih za strokovno preusposobitev. Glede na zadevo razlaščenih zemljišč pri Domju opozarjamo vse prizadete kmete, naj na noben način ne podpišejo nikake listine, ki bi jim bila predložena za ureditev zadeve. Vsak kmet, predno podpiše katero koli listino, naj se prej obrne do svoje strokovne organizacije, kjer bo prejel vsa potrebna pojasnila in nasvete. Le na ta način se bo lahko vsakdo zavaroval pred marsikaterim bridkim razo- Neki Mario Stefani iz Skednja se je pri nabiranju češenj prejšnji četrtek težko ponesrečil. Veja, na kateri je sedel, se je nenadoma ulomila. Pri padcu se mu je konec veje zadrl precej globoko v trebuh. Kljub strašnim bolečinam si je sam izdrl vejo in se z veliko muko privlekel do prvih hiš v vasi. Češnje je pobiral v bližini Doline. VaščŽF ni so takoj poklicali rešilni avto RK, ki ga je prepeljal v tržaško bolnico. Sprejeli šo ga na urološkem oddelku in ga tudi takoj operirali. Ce ne nastopijo komplikacije bo okreval v mesecu dni. *** S skokom z visokega zidu je prejšnji četrtek napravil samomor 74-letni Antonio Fabi iz uil. Cotogna. 'Samomorilčevo truplo sonašlii- ob vznožju zidu poleg nove univerze v prvih jutranjih urah. Fabi je odšel z doma že dan prej in pustili listek v katerem je povedal, da bo izvršil samomor. *** Z uspavalnimi praški si je hotel prejšnji, petek vzeti življenje 66-letni Michele U-lderlci iz ul. Bel poggio. V bolnici so si zdravniki pridržali pognozo. V prvem trenutku, ko je žena opazila moževo stanje, mu je pomagala s. skodelico mleka, misleč, da bo to dovolj. Sele nasled- TRST — V soboto in nedeljo je bila v našem mestu velika mednarodna plavalna prireditev. V ospredju programa je bilo v soboto srečanje v »vaterpolu med Italijo in Romunijo. Italijanska reprezentanca je iznenadila s prepričljivo z mago 3:1. V raznih plavalnih disciplinah so bili rezultati naslednji1: 100 m hrbtno ženske: 1. Gontesweiller (Švica); 400 m prosto moški: 1. Jeger (Jugoslavija); 200 m prsno moški; 1. Lazzari (Italija); 100 m prosto ženske: 1. Valle (Italija). Tekme so se nadaljevale tudi v nedeljo. V »vaterpolu so v povratni tekmi (ki ni bila pa uradna) romunski »vaterpolisti premagali italijansko reprezentanco z rezultatom 6.4. V plavalnih disciplinah so bili tno moški: 1. Skanata (Jugoslavija); 400 m ženske; 1. Valle (Italija); 100 m prosto moški; 1. Njeguš (Jugoslavija); 200 m prsno ženske: 1. Jeri-čevič (Jugoslavija); ICO m hrbtno ženske: L Gonters»veiI-ler (Švica); 4x100 m mešano: 1. Italija (Elsa Lazzari, Romano Elmi). BEOGRAD —■ Jugoslovanska jadralna letalca sta prejšnji teden postavila nov svetovni jfuul dòma in i/ svetu j rekord v 300-kilometrskem tri kotnem letu. Dosegla sta hitrost 64 km in 673 m na uro. Prej je rekord pripadal Poljakom s hitrostjo 50 km in 328 m na uro. OPATIJA — IV. mednarodni mladinski tuijnir «Kvarnerska riviera» bo letos od 24. junija do 1. julija. Med drugimi bodo tekmovale naslednje čete: Csepel Vasas iz Madžarske, Liberec iz Češkoslovaške, Padova iz Italije in Ppnziana iz Trsta. BEOGRAD — Danes in jutri se bodo pomerila jugoslovanska nogometna moštva A in B reprezentance ter reprezentance mladih z istimi reprezentancami Avstrije. A reprezentanci bosta igrali v Zagrebu, moštvi B reprezentance na Dunaju, mladi pa v Gradcu. LIZBONA — V soboto je nogometna reprezentanca Mad- žarske odigrala neodločeno tekmo s Portugalsko. Tekma je končala z rezultatom 2:2. PRAGA — V nedeljo se je zaključilo evropsko prvenstvo v košarki za ženske. Sovjetska zveza si je tudi letos — in to že četrtič — osvojila naslov prvaka. Po zadnjih tekmah je bil vrstni red naslednji: 1. SZ, 2. Madžarska, 3. CSR, 4. Bolgarska, 5. Poljska, 6. Italija, 7. Francija, 8. Avstrija, 9. Jugoslavija, 10. Romunija, 11. Finska, 17. ».jolandska, 13. Dan. ska, 14. Švica, 15. Nemčija, 16. Škotska. KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI Z 20. etapo je v nedeljo končala letošnja kolesarska krožna dirka po Italiji. Letos je zmagal Luksemburžan Char-ly Gaul, doslej sk-oro nepoznan dirkač, ki si je pa tokrat že v teku dirke osvojil več etap. Med najbolj napetimi je bila nedvomno etapa Merano- Trento Alta, ki so jo dirkači prevozili v borbi z dežjem in snegom. Od 87 dirkačev je prišlo na cilj samo 43. V tej etapi je zmagal Gaul. Med vidnejšimi so odstopili v tej etapi Fornara, Poblet, Bahamon-tes in še drogi. Končna klasifikacija «Gira 1956» je naslednja: 1. Gaul v času 161 uro 39’46”, 2. Magni z razliko 3’25”, 3. Coletto 6’53” 4. Maule 7’25”, 5. Moser 7’30”, 6. Fantini 8’46”, 7. Brankart 9’21”, 8. Monti 10*54”. 9. Bartol ozzi 18 T 4", 10. Couvreur 18’41”. Tržačan De Santi se je plasiral na 19. mestu z zaostankom 1 ure 23'38”. * * * TORINO — Italijansko kolesarsko ekipo, ki se bo udeležila krožne dirke po Franciji bodo sestavljali Coletto, Fornara, Defilippis, Conterno, Giudici, Nencini, Lantini, Baffi, Monti in Padovan. Sestavani še uradna, ker ga mora prej potrditi športna komisija kolesarske zveze. NEAPELJ — V drugi polo vici junija bo v Neaplju mednarodni turnir v »vaterpolu. Nastopila bodo moštva Italije, Madžarske, Sovjetske zveze, Nemčije in Romunije. nji- dan, ko se stanje ni izboljšalo, je poklicala RK. *** Iz stanovanja Josipa Možine v Trebčah 49 so neznani zlikovci odnesli prejšnji teden svoto 105.000 lir. Misleč da se bo zavaroval prd tatovi, je Možina spravil denar pod žimnico, toda nič ni zaleglo. *** Te dni so organi javne varnosti aretirali nekega Bruna Pollimja in Giusta Kmeta, ki sta še pred poldrugim letom in sicer 26. decembra 1954 oropala na domu inž. Canarutta iz ul. De Amiicis. *»» Na delu se je v nonedeljek ponesrečil 26-letn.i Lucijan Terčon iz Sv. Križa 54. Padel je z višine kakih 4 m in sl zlomil rebra ter pobil po -nogah. Prepeljali so ga v bolnico z» zasebnim a v torni. Okreval bo v treh tednih. *** Komaj 17-letna Maria Usco si je hotela v ponedeljek vzeti življenje. V ta namen je odprla plinsko .pipo in čakala na smrt. Na srečo so jo domači pravočasno rešili in poskrbeli za prevoz v bolnico. Okrevala bo največ v tednu dni. *** Na Tnbiški cesti se je ponedeljek pripetila težka prometna nesreča. 28-letni Francesco Ferrante se je vračal z vespo domov, ko mu je nenadoma odletelo zadnje 'kolo. Poleg Ferrante-ja se je pri padcu, hudo pobila 21-letna Consuelo Zannimi, ki je sedela za vozačem. Oba sta dobila pretres možganov In se močno potolkla po nogah in rokah. Odpeljali so ju v bolnico z nekim zasebnim avtom. Zdravniki so si pridržali prognozo. ***Na dokaj neobičajen način se je v torek ponesrečil 17-1 etni Roberto Bella-nova. Pri izpitu, ki ga je polagal na tehnični šoli «Volta» bi moral praktično pokazati -kako deluje stružnica. Toda preveč se je približal stroju in tako mu je kolesje v hipu stisnilo roko. Prisotni so mu takoj priskočili na pomoč in ustavili stroj. Z rešilnim- avtom, RK so ga prepeljali v bolnico, -kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno levo roko na več mestih. *** Zaradi nenamernega umora je kazensko sodišče obsodilo na 4 mesece zapora nekega Alfreda Mlekuža. Nesreča, ki je spravila Mlekuža na zatožno klop, se ,ie ptnl.ptefcliLa pred približno) 15 mescci. Mlekuž, ki je bil v službi pri civilni policiji, je nekega dne obiska-l na domu svojega prijatelja Giorgia Pillininija, ki mu je -med pogovorom pokazal svoj samokres. Zgleda, da sta sé začela mladeniča nato v šali prerivati in tako je počil strel ter zadel Pillininija v trebuh. Umrl je takoj -po sprejemu v bolnico. V dneh od 7. do 13. j-unija se je v tržaški občini rodilo 67 o-trok in 1 mrtvorojen, umrlo je 56 oseb, porok je bilo 62. Za teden dni Sobota, 16. — Jošt Nedelja 17. — Lavra Ponedeljek, 18. — Efrem! Torek, 19. — Julijana "* Sreda, 20. — SilveriJ Četrtek, 21. — Alojzij Petek, 22. — Ahacij ZGODOVINSKI DNE 17. 1882 se je rodil G. M.J trov, voditelj bolgarski roda. Umrl je 2.7.1929,1 19. 1953 sta bila usmrčena! lektričnem stolu v Sinil junaška borca za mir f ca Ethel in Julius Rosef 20. 1933 je umrla Klara ustanoviteljica me doari] ženskega gibanja. Roji bila leta 1857. 22. 1941 je nacistična Nerntj* hrbtno napadla Sov. zvezo. . ledei Orodni !? vrata Jeni vel veles tel Ip TRST A SOBOTA: 12.55 Jugosl» „ .Jetul motivi - 14.45 Ritmični ol "* gr Sw.ingi.ng Brothers - 16 & 6 prim novela - 16.40 Kavarniški * > pove, orkestra Carla Pacchiorija «Vo Sestanek s poslušalkami 1 1 Brahms: Koncert za viol' “Je za orkester. , «e]0 NEDELJA: 9. Kmetijska jW j ja - 12. Oddaja za najmj le», g 13.30 Glasba -po željah - > tičn0 har: «Grof Luksenburški».v 10(, ta v treh dejanjih - 17. 0A ", ’ bert Sirk iz Sv. Križa - 20flr>lve C Wili» IZ. kJ V . IV1 iz. a - *-l * ' G 1 lea: «Adriana Lecouvreur)W sodeln ra v 4 dej. Storni PONEDELJEK: 13.30 S» bojkol stavtoi_iz_opere «Prodana n< lokrael - 18.30 Z začarane police Radijska univerza - 21.30 ■ kvartet Danica - 22. SodoC' 'titno lijnske revije. 6e jJ voj »cie TOREK: 13.30 Glasba korači»» ljah - 19.15 Zdravniški vjttsoda ’ sjan - lo.u ziuraviiiSKi ' uso 20.05 Chopinovi valčki - jL dijski oder - Fodor P ra» «Pravica», drama v 3 dcr razn; SREDA: 12.55 HrvatsKefc’ poje Fedora Lombardi - Immise] diijska mamica - 19.15 univerza - 20.30 Vokalni Iv«;. Metuljček 21. Obletnica ‘Jt ^. P° ----- Obletnica *Jl 22. Sodobni slovenski pr1» nlki. ČETRTEK: 12.55 Krneč»!'e tet iz Doline - 19.15 Sola ega zn ja -JŽ0.30 Arnič: Pesem Pfla ()e|( Jw z-n inv. rcocili r 21. Dramatizirana zgodbaip, ■ tj Čajkovski: Simfonija št. *1 „u * Ml« » PETEK: 13.30 Glasba po je - 18.30 Z začarane police j j ZI Škerjanc: Koricertino za ! huj in orkester - 21. Umetnost Fven,» reditve v Trstu - 21.30 "i Dr„, kvintet. L j et — ■ ----------Av £f Uno K ! Slovenci! “De!o“ je vaš 1>{H è'® Zato je potrebna i . L/ in da ga širite in (a p nančne podpir^ì'J"^ t'oda ' ‘i'Tv K 1 n Oi' OPČINE Sobota, 16. junija: «Ut*točju ‘ «Cayne» (Ammutinaro*1«, «Cayne»). Barvni film k bia. J« iai Nede.lja, 17. junija: se fiansL ' Ponedeljek, 18. junija: novi. Torek, 19. junija: «Okr'L, tračnice» (Rotaie insaf'n u< te). Barvni film CoimrHinj Sreda, 20. junija: se p01’" Četrtek, 21. junija: «2 ^ '0a]o' in 1 dekle» (Due m3'! f una ragazza). Barvt%. MGM. jjVlo Petek, 22. junija: se P°ntt«|jSPr( PROSEK £ Ho Sobota, 16. junija ob 20: V fn,.„ dlja». Barvni film MGWga 7 Nedelja, 17. junija ob 1* novi. Sreda, 20. junija ob TO'1 nje, ki ubije» (Ri-mors« Fide). Film Lux. NABREŽINA - Sobota, 16. junija: «Hi* 0!V| valorosi). Film MGM. 1,1 Nedelja, 17. junija: setà Sreda, 20. junija: «ZaG r»ji Kasbahu» (Dramma Za Sobota, 16. junija: «OtnyUija staršev» .(I figli di a j Nn,-FMm Titanus. Jt^ Nedelja, 17. junija: se Mladinska ves^ Jutri, v nedeljo 17. 16. ure dalje bo na vi"'| skega doma v ul. Ma<1 19 velika mladinska , v proslavo volilne zna8’ partije. Udeležencem bosta * pozdrav sekretar tov. Vittorio Vidali vodstva Zveze kor.1,11, mladine Italije. Veselice se bo u