298. številka Ljubljana, v ponedeljek 28. decembra 1903 !XXVL leto ■haja vaša dac svaćer, * mit* nedelje da jih je učiteljstvo neosno-ano napadalo in blatilo in da zbog ega ne pripuste ureditve učiteljskih lač, dokler se učiteljstvo ne spokori, & potrosi temena s pepelom in ne rosi — leže* v prahu pred klerikalci matadorji — odpuščanja za *ojo pregreho, da se je predrznilo a nezaslišne in naravnost podle »pada primerno reagovati. Toda viteljstvo ima toliko moškega po- nosa, da se ne uda takšni zahtevi in ne ukloni tilnika nikomur, naj si nosi še tako visoko pokonoi glavo. (Viharno pritrjevanje.) Nato je predsednik v iskrenih besedah pozdravil vse udeležence, učitelje in uČiteljioe in prijatelje uči teljstva, zlasti pa dež poslanca in župana g. Hribarja (Navdušeni »živioa-klici; klici: Kje je pa Šuster-šiČ, ali šteje ovce in backe?) ter oddal besedo glavnemu govorniku g. Engelbertu Ganglu, katerega je zbrano očiteljstvo demonstrativno pozdravilo z viharnim ploskanjem in mu s tem izrazilo svoje simpatije radi »Siovenčevih« napadov na njegovo osebo. Ganglov govor*. Slavni zbor! Uvažujoč razmere, ki so v poslednjem času zavladale v deželi kranjski in ki so tudi v živo zadele kranjsko učiteljstvo, je sklenil odbor »Deželnega slovenskega učiteljskega društva«, da skliče svoje člane k današnjemu shodu. Odbor imenovanega društva je naprosil mene, naj govorim v imenu kranjskega učiteljstva, ki bridko in po nedolžnem čuti posledice kvarne obstrukeije naših klerikalnih poslancev v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora. Odzval sem se temu povabilu, to pa že zaradi tega, ker sem mnenja, da je treba tudi z glasno besedo povedati, kolika krivicase godi kranjskemu učiteljstvu, ki ima samo ta greb, da se ne ujema z načeli naših katoliško-narodnih politikov, (Klici: Klerikalni so, narodni pa niso!) ki jim vkljub vsemu dokazovanju ni blaginja našega ljudstva pred vsem in edino pri srcu! — Kdor je proti šoli, je proti ljudstvu! (Viharno pritrjevanje!) Atentat na učiteljstvo. Ker stojim še vedno z vsem prepričanjem v službi svojih tovarišev in dasi je po poročilu »Sloven-čevem« ladja mojega življenja že na varnem, se usojam na tem mestu izreči brez bojazni težko resnico, d a so izvršili v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora atentat na kranjsko učiteljstvo! In to je kranjskemu učiteljstvu plačilo za dolgo in zvesto službo domovini. Odkar deluje naše učiteljstvo, deluje zgolj v prid našemu ljudstvu. Naš kmet je tisti, ki ima največ koristi od šolstva. In če bi blagodejnemu vplivu in plodonosnomu delovanju naših šol v toliki meri in s takimi sredstvi ne nasprotoval naš klerikalizem, ki deluje proti vsakemu svobodnemu razvitku in zapira pot vedi in omiki med tiste sloje, koder ni dovolj lastne razsodnosti, bi bila ta korist gotovo večja, in shodi, kakršna sta bila v Cerknici in Skofji Loki, bi bili med našim ljudstvom nemogoči. (Resnica je to! Škandal, da je kaj takšnega pri nas mogoče!) Kar je govoril mož, o katerem lahko trdimo, da je reprezentant mišljenja in hotenja kranjskih klerikalcev, na omenjenih dveh shodih proti šolstvu in učiteljstvu, je danes splošno znano. Tiste njegove besede so tako žaljive, da jih niti naše za-namstvo nikoli ne pozabi, da so morale dvigniti tudi nas iz potrpežljivosti in pohlevnosti, da smo morali proti njegovim besedam protestovati v svojih listih, da smo se zbrali tudi danes, da v imenu obrekovanja šolstva in žaljenega učiteljstva proti njim najodločneje in najslovesneje protestujemo. (Viharno odobravanje in pritrjevanje.) Ne poznam danes človeka, ki bi se držal svetopisemskih besed ter nastavil še levo lice, ako ga kdo oplazi po desnem licu. To je stvar, ki morda imponuje otrokom. Naše učiteljstvo je sicer predolgo dobrovoljno in molče prenašalo vse udarce, prejemane od klerikalizma in njegovih glasil in glasnikov, danes ne more in ne mara tega več, ker bi bilo to slabo izpričevalo zanj, i z • pričevalo nezrelosti in re-s i g n a c i j e. Zato pa neče več ponižno uklanjati hrbta, kadar padajo po njem udarci dostikrat tudi nečistih rok, (Tako je, nečiste roke imajo!) danes noče več molčati in čakati, da se brez njegovega protesta uveljavijo na poboj izzivajoče besede škofjeloškega shoda. Zob za zob, Čestita gospoda! To je geslo, ki nas mora voditi v boju, da si pomagamo sami, če nam drugi nečejo pomagati! Bilo bi sramotno za nas, če bi roke položili navzkriž in čakali, kako gazijo klerikalna kopita po naši časti in po naših pravicah. Velikonočni učiteljski shod in klerikalci. Po učiteljskem shodu z dne 8. aprila t. 1, ki se je — kakor je pred kratkim trdil »Slovenec« — le po njegovi zaslugi izvršil tako sijajno, (Viharna veselost') smo napredni učitelji namenoma zaustavili boj proti klerikalizmu. Mimogrede bodi omenjeno, da ima za oni shod »Slovenec« prav toliko zaslug, kakor jih ima, recimo, dunajski župan. Živeli smo v nadeji, da se bodo tudi katoliško naredni poslanci takoj popri-jeli regulacije učiteljskih plač. V tej nadeji nas je potrjala izjava zastopnika klerikalnih poslancev. Niso pa še popolnoma izzveneli glasovi navdušenja, se je že oglasil nekdo — prav tisti, katerega volja je alfa in ornega programa klerikalne politike — in je pretil, da razbije deželni zbor, ako privoli da se urede kranjskemu učiteljstvu plače. S to izjavo je bila takoj po našem shodu najsi-jajnejše dokumentovana ljubezen in dobra volja naših katoliških prijateljev. In ie zaradi tega bi moralo napredno učiteljstvo posipati s pepelom temena in poromati v Kanoso! Seveda smo morali reagovati na njegove besede v svojih listih. In začela se je stara pesem: oni so zabavljali, govorili o naši hlapčevski ponižnosti in ponižnem našem hlapce vanju, obrekovali brez konca in kraja, zasajali strupene svoje zobe v čast posameznikov, kričati o nezrelosti in nerazsodnosti našega učiteljstva, prirejati shode, kjer so z brezprimerno predrznostjo ščuvali ljudstvo proti šoli in nam, na- šemu stanu čisto navadno in s samozavestno oholostjo kradli dobro ime, tstemu naŠema učiteljstvu, ki ima za blaginjo slovenskega ljudstva toliko zaslug, da izgine blagodejnost klerikalne organizacije v njih, kot izgine kaplja v morju (Splošno pritrjevanje.) Sicer pa o blagodejnosti klerikalne organizacije ni niti govora. Zakaj če pozabimo vse drugo in se spomnimo samo posameznih izjav zavedenih in zaslepljenih kmetiških ljudi, ki so nas začeli že po cerkniškem shodu obsojati v kraljestvo hudičevo, ki gledajo že nemara v vsakem zadehlem, raztrganem, vlažnem in nezdravem šolskem poslopju palačo, lepšo od dragih graščin in žup-nišč in modernih vil — smemo pač trditi, da je razumevati pod blago-dejnostjo klerikalne organizacije tisto zlo, iz katerega izvira sovraštvo in zaničevanje do šolstva, na katerem edinem sloni normalni in zato rastoči ter k srečnejši bodočnosti vodeči raz-vitek duševnih si), energije, samozavesti in neodvisnosti širokih mas našega naroda! Ljubezen klerikalne gospode do učiteljstva. Ako pomislimo, da se razvija odkritosrčnost takrat po svoje, kadar so ljudje ene vrste med seboj, smemo trditi, da je ljubezen naše klerikalne gospode do našega učiteljstva sveta resn /a — zakaj kako bi pač moglo biti drugače, ako je za regulacijo učiteljskih plač izmed 10 poslancev le njih četvorica?! Zato so pa vse prijazne in kot med vabljive besede, ki jih je zadnje dni s težkim srcem napisal »Slovencev« člankar, samo in čisto zlato. Tako so resnične, da jim živa duša ne verjame, najmanj »Slovenec« sam. (Veselost. Klici: Štefe, zapiši to!) Nekateri ljudje prihajajo kot sveti moralisti, a za hrbtom imajo skrite, trdo pletene biče. In ker se ne vdamo in ker ne odnehamo od svojih zahtev, ker protestujemo proti temu, da bi vlačili regulacijo učiteljskih plač na politični trg in s tem izsilili iz nas kapitulacijo pred nasilnimi nasprotniki, zato švigajo po nas s tistimi trdo pletenimi biči, da bi nam bila vsa koža že razmesarjena v jermene, če bi ne imeli trdih živcev in opoplatene kože. Da ni bilo v klerikalcih niti trohice dobre volje, da se izboljša ma terijalno stališče kranjskega učiteljstva, je dokaz tudi interpeiaoija poslanca idrijskega mesta, s katero se je zavzel za učiteljstvo c. kr. rudniške šole v Idriji, ko vendar ves svet ve, da ima deželni zbor toliko opraviti z idrijskim učiteljstvom, kakor n. pr. jaz z boštanjsko graščino, nego da ima glede imenovane šole prvo in zadnjo besedo poljedelsko ministrstvo, ki se je izjavilo, da izboljša idrijskemu učiteljstvu takrat plače, kadar jih izboljša dežela svojemu učiteljstvu. Z ono interpelacijo so tratili samo čas in metali pesek v oči: zavirali so regulacijo plač kranjskega učiteljstva sploh, torej posredno tudi regulacijo plač idrijskega učiteljstva. V odkritosrčnih trenotkih je »Slovenec« tak, da mora v poštenem učitelju zavreti kri. Ali ni pisal 16. tj m. ta poštenjak (Klici: Poštenjak pa tak!) da delajo izdatki za šolstvo in učiteljstvo našemu ljudstvu škodo? To se reče: Ali ni ves denar zavržen, ki ga Žrtvuje dežela za šolstvo in učiteljstvo? To je pisava, ki ji najbolj pristoja naziv sil ne zlobno s t i! Učiteljstvo ne gre v Kanoso« Vse to so dejstva, ki hrupno zahtevajo, da iznova posipljemo s pepelom temena in se odpravimo v spokornih oblačilih v Kanoso — ali da govorim jasno in neteatralično — v Ovijačevo hišo! (Veselost.) Ponosen sem na to, da se morem v imenu tu prisotnih in tudi v imenu neprisotnih tovarišev in tova-rišic slovesno izjaviti, da ne bomo igrali n i k o 1 i k o m e d i j a n to v i n da ne bomo nikoli beračili milosti in odpuščanja, to Že zategadelj ne, ker ne čutimo nobene krivde in ker nam tega ne dopušča naša čast! (Viharno pritrjevanje in odobravanje.) Se nekaj je treba povdariti: gla* var kranjskih klerikalcev gleda v našem učiteljstvu samo in golo potomstvo nekdanje mežnarije. (Mežnarje bi zopet rad!) Zato goji predrzno in ošabno .misel, da moramo klečati pred njim in občudovati njegovo š ar 1 a t a n s t v o! Mož živi v bridki zmoti! Dokler bo utripalo le eno naše srce, toliko časa se bomo z vsemi silami upirali klerikalnemu nasilstvu in metali blato, s katerim obkladajo nas nanje nazaj! (Pritrjevanje) Verjemite mi, čestita gospoda, da bi na bilo razen nas boljšega učiteljstva, pobožnejših kristjanov in po-štenejših ljudi nikjer na svetu, ako se bi danes izjavili, da nam je dovolj že same gonje proti šolstvu in učiteljstvu terdaresigniramo na regulacijo plač. Uskoke med klerikalci še posebno čislajo in ščitijo. Mi seveda rajši resigniramo na taka priznanja in se ne premaknemo s svojega stališča. Sicer se giblje med zmernimi ljudmi v klerikalnih vrstah skrita želja, da bi poslal dobri Bog koga, ki bi bojevitim petelinom izpodnesel tla, da bi se delo poštenih ljudi moglo svobodno razvijati in napredovati v korist domači zemlji. Naša dolžnost je, da stopimo med ljudstvo, branimo svojo čast in ustvarjamo jez klerikalnemu navalu, ki preti pripraviti naše šolstvo na beraško palico! V boj za čast in pravico. Naše zahteve glede na preuredbo in pravično regulacijo plač kranjskega učiteljstva so znane. Precizovali smo jih na svojem velikonočnem shodu. Od teh zahtev ne odnehamo niti sa las (Viharno pritrjevanje), zato ni treba nobene besede več! Pa zato se tudi nismo zbrali danes. Sešli smo se sedaj v resnici na protestni s h o d, ki naj pokaže svetu, dasi ne damo jemati časti, da zahtevamo svojih pravic in da se ne bojimo boja! (Tako je! Le odločno in nevatrašno naprej!) Naša zastava je razvita. V nas je vzrasla velika odporna moč dolgoletnega trpina in tlačana. Jasno se vije pred nami pot, po kateri stopamo s čvrstimi koraki. Bojazni ne poznamo. Naše dlani so čiste, z velikimi dejanji za seboj, z velikimi načrti pred seboj zahtevamo plačila svojemu delu in odločno obsojamo pogubno politiko kranjskega klerikalizma. Za čast svojega šolstva in svojega ugleda na prej do končne zmage! (Ko je govornik končal, je kar završelo po dvorani in ploskanja m glasnega pritrjevanja kar ni hotelo biti konca, kar je jasen dokaz, da je g. Gangl govoril vsem iz duše in srca in dal duška čutilom, ki jo navdaja sedaj srca vsega kranjskega učiteljstva.) Nato je prečital gosp. nadučitelj Črnagoj te le resolucije: Slovensko učiteljstvo zbrano na shodu deželnega »Slov. učiteljskega društva v Ljubljani« dne 27. de cembra 1903. a) odlčno obsoja za vso deželo p o g u b o n o s n o o b s t r u k-cijo v deželnem zboru kranj skem ter protestuje, da klerikalci iz političnih nagibov nasprotujejo od vseh strani pri poznanemu nujno potrebnemu izboljšanju učiteljskih plač ; b) z vso ogorčenostjo pro testuje proti nečuvenim žalitvam in hujskanjudr. Šuster šiča na shodih med priprostim ljudstvom proti šoli in učiteljstvu; c) prosi vse merodajne faktorje, da branijo šolo in učiteljstvo proti takemu ob rekljivemu in na poboj izzi-vajočemu hujskanju; d) izreka uredniku »Učit. Tovariša« g. Engelb. Ganglu iskreno zahvalo za možato obrambo našega ugleda in naših pravic ter izjavlja, da se popolnoma strinja s pi savo svojega glasila. Predno se je glasovalo o resolucijah, je vstal gospod župan in deželni poslanec Ivan Hribar, viharno pozdravljen, in govoril prilično tako-le: Kot iskren prijatelj učiteljstva si dovoljujem, predno se bode glasovalo o predloženih resolucijah, nekoliko stvarnih opazk. Učiteljske plače in stranke. Ko ste se o Veliki noči zbrali na tem mestu k velikemu shodu, da odločno in glasno povzdignete svoj glas, da se vam zboljša vaše naravnost obupDO bedno stanje in se urec, vaše plače, so se vse tri kranjske politične stranke vdeležile po svojih zastopnikih tega shoda in učiteljstvu slovesno obljubile, da bodo z vsemi močmi podpirale te upravičene učiteljske težnje. Toda katoliško-narodna stranka je, prelomivsi svojo dano besedo, pozabila ne le na svojo obljubo, da bode podpirala učiteljska stremljenja po izboljšanju plač, marveč se sedaj celo trudi na vse načine, da bi za vselej onemo-Čila te skromne učiteljske zahteve. Temu je treba pripomniti, da je klerikalna stranka morala storiti tako, ako je hotela ostati verna svojim načelom, vsled svoje organizacije je morala nastopiti proti učiteljstvu, ker je načelna nasprotnica istega. Narodno-na-predna stranka pa ima gorko srce za učiteljstvo in ni in tudi ne bo nikdar pozabila svojih danih obljub in napela vse svoje sile, da učiteljstvo končno prispe do svojega zaželje-nega cilja in si iz vojuje zmago svojim upravičenim zahtevam. Hribarjev načrt o ureditvi učiteljskih plač. SpominjajoČ se zagotovila, koje je dala o Veliki noči naša stranka učiteljstvu, sem pri letošnjem zasedanju dež. zbora prevzel referat v finančnem odseku, kjer bi se imelo pretresavati vprašanje ureditve učiteljskih plač. V dogovoru in v sporazumu z zaupniki iz učiteljskih krogov sem sestavil podroben zakonski načrt, v katerem sem nasvetoval, da se naj učiteljem dado iste plače, kakor državnim uradnikom zadnjih treh činovniških razredov. Ta moj predlog bi se bil v zbornici gotovo sprejel in položaj našega učiteljstva bi bil osiguran, ako bi klerikalna stranka ne pričela znova s frivolno svojo ob-strukcijo. O dogodkih v dež. zboru. In da je katoliško-narodna stranka zakrivila, da dež. zbor ne funkcijonira, je jasno kot beli dan. Navzlic temu so šli voditelji katoliško narodne stranke med ljudstvo, dobro pojmujoč pezo svoje krivde, da bi odvalili krivdo obstruk-cije od sebe in jo prevalili na rame na-rodno napredne stranke, trdeč, da mi obstruiramo v odsekih in vsled tega zaviramo redno funkcijoniranje dež. zbora. Kdor tako govori, trdi vedoma neresnico ! (Klici: Laže !) Mi smo bih voljni delovati v odsekih, toiL: samo pod pogojem, da se nam zajamči redno poslovanje našega deželnega parlamenta. Klerikalna stranka pa je zahtevala, da bi naj mi v odsekih redno in marljivo delovali, v razpravo pred zbornico pa bi prišle le stvari, ki bi ugajale le klerikalcem in se njim zdele koristne. Tej klerikalni zahtevi se napredni poslanci niso mogli ukloniti, ker bi s tem postali hlapci klerikalne stranke. Narodno-napredna stranka je postavila regulacijo učiteljskih plač kot kardinalno točko v program za letošnje zasedanje deželnega zbora in ker klerikalna stranka ni hotela dovoliti, da bi se razpravljalo o ureditvi učiteljskih plač, ni bilo tudi narodno naprednim poslancem ležeče na tem, da bi funkcijonirali odseki. Pa to, da so odjedli učiteljstvu skorjico kruha, še klerikalcem ni bilo dovolj, stopili so med narod, med neuko ljudstvo in ga na najnecuvenejši našin ščuvali proti šoli in učiteljstvu. Obrambno sredstvo zoper protiučiteljsko ščuvanje. Ako je takšno podlo početje izzvalo vihar ogorčenja med učiteljstvom in mu dalo povod k glasnemu odločnemu protestu, je pač naravno. Toda s protesti se ne doseže mnogo, tu je treba krepkega vztrajnega dela, ako se hoče izvojevan' uspehov. Učiteljstvo nima na razpolago niti pekla niti nebes, pač pa ima v rokah Časni blagor ljudstva. Ljudstvo se naj intenzivno poučuje in izobražuje, da bo samo prišlo do prepričanja, da je za nj šola največji blagor in najvažnejši faktor, in se samo priučilo spoštovati v učiteljih svoje iskrene prijatelje in velike dobrotnike, katerim se mora pošten trud in pošteno delo tudi pošteno poplačati. Narodno napredna stranka stoji na stališču, da je pošteno delo vredno tudi poštenega plačila, zato bo tudi vbodoče zastavila vse svoje moči in sile, da se končno vendar ugodi upravičenim zahtevam kranjskega učiteljstva. Današnji shod se vrši pod božičnim drevescem, toda kranjskemu učiteljstvu ne napolnuje srca božično veselje, marveč žalost in skrb. A tudi za učiteljstvo bo napočil dan veselja, ko si izvojuje zmago. Ta zmaga pa je mogoča le v znamenju krepke organi zaci j e. Ko je govornik končal, so zadoneli burni živio-klici po dvorani, in učiteljstvo je priredilo burno ovacijo gospodu županu. Predsednik je dal nato besedo go spodu nadučitelju Krizmanu z Goriškega, ki je prinesel pozdrave goriškega učiteljstva z zagotovilom, da spremlja goriško učiteljstvo stremljenja kranjskih tovarišev za zboljšanje svo jega gmotnega stanja z iskrenimi simpatijami in se izreka z njimi za solidarne. Predsednik g. Rezek je potem dal na glasovanje gori navedene resolucije. Ko je pozval navzoče, naj dvignejo roke, ako so za predložene resolucije, vzdignilo se je kakor na povelje petsto rok, nastal je šum in vse vprek je klicalo: „Vsi smo zanje!" In ko je predsednik pozval one, ki so proti resoluciji, naj dvignejo roke, je zavladala v dvorani grobna tišina, a vzdignila se ni niti ena roka. Ko so se še prečitali došli brzojavi, je predsednik g. R e ž e k zaključil ta impozantni, o krepki stanovski zavesti in ponosn učiteljstva pričajoči protestni shod, zahvalivši se vnovič vsem vdeležencem, zlasti pa g. Ganglu na ognjevitem govoru in g. županu Hribarju na bodrilnih in vzpodbuje-valnih besedah, ter zatrdil, da bo učiteljstvo trdno stalo na braniku za svoja prava in da ne bode nikdar klonilo duhom, ako se tudi nikdar ne omehča trdo srce nasprotnikov. Sprava med Čehi in Nemci. V parlamentarnih počitnicah je Že avstrijski običaj, da se spravi v razgovor nemško češko pomirjenje. Upa na vspeh nimajo niti posredovalci niti vlada; saj se tudi ne sproži nobena nova misel, vlada ne stori tudi ničesar, da bi Nemcem doka zala, da Cehi ne bodo in tudi ne morejo v ničemer več popuščati. Tudi sedaj ae delajo priprave za nove spravne konference. Nemci ugovarjajo, da bi se spravni odsek iz volil iz češkega deželnega zbora, katerega n* m*ki poslanci pobijajo; nadalje pa tudi trdijo, da glavna točka spravne pogodbe, namreč češka zahteva po češkem notranjem urad nem jeziku, niti ne spada v kompe-tenco deželnega zbora. Sploh da spada izmed narodnostnih prepornih vprašanj le neznatni del v kompe tenoo deželnega zbora. Po mnenju Nemcev bi sporazumljenje najbolje dosegli zastopniki obeh narodnosti na izvenparlamentarni konferenci. Take konference pa se tudi ne smejo vršiti v Pragi, češ, da bi bili češki zastopniki preveč pod vplivom naroda, a tudi na nemke odposlance, da bi razour |ivo vplival* češka narodna protiatruja ter provzročala v lastnem tabirju radikalnejšo strujo kot n. pr. na Dunaju. Čehi si tudi od novih spravnih pogajanj ničesar ne obetajo; ako odpošljejo svoje zaupnike na konfe renco, store to le zategadelj, da bi jim nemško kovarstvo ne moglo očitati nespravljivosti. Toda prepričani so od dne do dne bolj, da se je pokojni dr. Kaizl vendar zelo motil, ko je izjavil, da loči Čehe in Nemce te še papirna stena. Res, da se gre le za jezikovna nesoglasja, za narodnostne preporne točke, več ali manj krajevnega značaja, toda ravno v jezikovnih vprašanjih so strasti in nasprotovanja mnogo hujša kot v gospodarskih vprašanjih. To je pro rokoval nemški poslanec dr. Lohner že v državnem zboru kromeriškem pred več kot 50 leti, ko je izjavil: »S Čehi je sporazumljenje nemogoče, ker so v svojih srcih husiti, in kaj je to, vem najbolje jaz, ker sem tudi husit« Najslabše pri vsej akciji pa je, da Nemci sami pravzaprav ne vedo, kaj hočejo, oziroma so mnenja razdvojena. Zahtevo po delitvi dežele so opustili že vsi trezni nemški politiki. S^daj zastopajo le dve glavni zahtevi: jezikovna omejitev okrajev in ustanovitev narodnih dežeiao zborskih skupin. Toda kako si mislijo Nemci drugo zahtevo, tega še do sedaj niso povedali. Rusko-japonska vojna? Japonska vlada je odgovorila na ruske predloge. Odgovor je precej prijazen ter določa Rusiji rok za odgovor do 7. januarja. Rusija bi se očividno rada izognila vojni in sicer že zaradi miroljubnih carjevih idej in zaradi Balkana, od katerega Rusija nikakor ne sme odvrniti oči za dalje časa. Tudi japonska vlada bi si želela mirnega pobotanja, ker jo je strah finančnih žrtev — denarja ni. Toda drugače sodi japonska javnost, ki je zelo bojevita. Tudi nekateri japonski ministri so odločno za vojno. Zanimivo pa je vsekakor, zakaj naj se bije boj med Rusijo in Japonsko: zaradi dveh držav, ki se ju niti ne vpraša za mnenje. Japonska hoče odpraviti Rusijo iz Mandžurije, ki je še vedno last Kitajske ; druga p repoma točka je cesarstvo na polotoku Koreji. Vsaka prepirajočih se držav bi rada prevzela protektorat nad Korejo); Rusija predlaga Japonski, naj se delita tako, da dobi Rusija severni del in pristanišči Masampho in Mokpho, kjer bi si zgradila utrdbe za svoje brodovje. Japonska pa sluti, da bi se potem najbrže nikoli ne znebila več močnega soseda ter se upira. Končno pa tudi Angliji ne more biti vseeno, kdo ostane zmagovalec, ker se s tem odloči za gospodarstvo v Aziji sploh. Zato je Anglija navidezno svetovalka in zaščitnica Japonske, v istini pa dela le zase. Ako pride do vojne, bodo Japonci vsekakor na boljem. Ne samo, da Šteje njena stalna armada do 200.000 dobro izurjenih vojakov, tudi njena mornarica doseza rusko, a največja prednost je, da ima preporno zemljo neposredno pred seboj, kamor je dovažanje vojske, orožja in živil kaj pripravno. Avstro-Ogrska ima iz rusko-japonskega spora neposredno korist. Ker se Rusija vsled tega ne more intenzivno pečati z balkanskim vprašanjem, narašča tam avstrijski vpliv. Politične vesti. — Pogajanja med Avstrijo in Italijo za obnovitev trgovinske pogodbe so se takorekoč ratbila ter skoraj ni upanja na obnovitev. Deluje se z vsemi sredstvi, da bi se vsaj carinska vojna preprečila. Najbrže se sedanji provizorij podaljša. — Med Francosko in Italijo se je sklenila pogodba glede mirovnega razsodišča. — Umrl je Zanardelli, bivši italijanski ministrski predsednik, v svoji vili ob Gardskem jezeru. Njegovo življenje je bilo zelo viharno. Z 19. letom se je udeležil revolucije proti Avstriji ter moral bežati v pregnanstvu; pozneje ga je Avstrija po-milostila. Pozneje je oblekel rdečo srajco ter se bojeval pod Garibal di,em. Po vojn? se je naselil v svojem rojstnem mestu v Bresciji kot odvetnik. Kmalu so ga poslali v parlament, odkoder je prišel skoraj v vse ministrske oddelke, dokler ni pred par meseci izstopil iz parlamentarnega življenja kot ministrski predsednik. — V bolgarskem sobranju je nastal dne 25. zaradi vojnega proračuna velik vihar in končno pretep. Opozicija je na to izstopila. — Albert Schaffle, bivši avstrijski trgovinski in poljedelski minister v Hohenvrartovem kabinetu, je umrl v Stuttgartu 72 let star. Spisal je več socialnih knjig. — Državna bilanca na Ogrskem je bila v letošnjem tretjem četrtletju za 6 040 858 K neugodnejša kot v istem času lani. Dohodkov je bilo namreč letos od 1. julija do 30 septembra 260 107.716 K (lani 270 173 829 K), izdatkov pa letos 249193.373 K (lani 253 226 627 K). — Cesar Franc Jožef vrne obisk saksonskemu kralju v Dražda-nih šele meseca sušca prih. leta. — Bolgarski knez je baje prosil pismeno ruskega carja, naj ga meseca februvarja sprejme, ker le potem bi mogel knez zaustaviti ma-cedonsko gibanje, ko bi se skliceval, da postopa po naročilu in v smislu carjevem. — Turška vlada je obvestila zastopnike velesil, da je prišel vodja vatašev Anatošev v Kistendil, da odpošlje orožje, strelivo in bombe v Rumunsko. Nadalje pravi, da se za denar, ki ga je naložil Sarafov v neki dunajski banki, kupuje orožje, da se italijanski, francoski in angleški Častniki ponujajo macedonskemu odboru za novo vstajo, ki se začne baje v februvarju. Tudi že odbor baje razpošilja tajne agitatorje po vseh vila-jetih in celo v Carigrad (?) s krivimi potnimi listi. — Novo republiko Panamo sta ravnokar priznali tudi Angleška in Italija. Dopisi. Iz Postojne. Vsakomur je dobro znana grozovita tragedija, ki se vrši na slovanskem Balkanu — v Makedoniji. Klio ubogih trpinov do spel je tudi do nas Slovencev. Po raznih krajih na Slovenskem sestav Ijajo ae odbori, katerih glavni namen je pobiranje milodarov ter prirejanje dobrodelnih koncertov v ta namen. Tudi pri nas v Postojni sestavil se je tak odbor. V kratkem priredi velik koncert z jako bogatim sporedom. Vsakdo se blagohotno vabi, da se odzove povabilu po svoji možnosti. — Narodna društva posnemajte ta zgled! Pomagajmo vii vsak po svoji moči, da s tem olajšamo žalostni položaj naših bratov. Iz cerkniške okolice. Pozabili še nismo veselih urio Miklavževega večera, ko nam iz Cerknice dohajajoče vesti znova vedre naša srca. Ondotni gospodje samci prirede zopet zabavni večer in to na Silvestrov večer v prostorih g. Spunta v Cerknici. Kakor se sliši, smelo pričakujemo, da bo vspeh večera lmpo-zanten, zlasti še ker je v odborovo delovanje poseglo nekaj cenjenih go-spodiČen. Vprizori se predstava, za katero se priprave skrbno izvršujejo. Njej sledi slavnostni Silvestrov govor. V prosti zabavi deluje šaljiva pošta, se oglase pevski zbori, svira godba na lok. Ples ni izključen. Gospod Špunt pa obeta ugodno postrežbo v jedi in pijači zlasti še s čajem in krofi (cmoki) Dobro! Le tako naprej! li groba večletnega spanja vstaja danes Cerknica polna rožic najslajših nad. Na svidenje v Silvestrovem večeru! Pridimo vsi in dobro se bomo imeli! Z Dunaja. Zabavni večer jugoslovanskega kluba na Dunaju je bil izredno dobro obiskan. Gdč. L Jeraj (klavir), in gg. člani c. kr. dvornega opernega orkestra K. Jeraj (gosli), P. Radosaljevič (flavta) in I Sahs-neder (vijola) so želi za svoja res umetniška predavanja obilo zasluženega priznanja. Posebno izvajanje Beethovenove »Serenade« je vzbudilo pozornost, ki pri občinstvu v gostilniških prostorih ni navadna. Oktet društva »Zvezde« je doveij dovršeno zapel nekaj zborov. Slovenci, priznani pevci, smo že dolgo pogrešali na Dunaju Čvrstega moškega zbora. Kakor kaže, nam ga bo ustvarila »Zvezda« pod marljivim vodstvom g. K. KruŠiča, na Čemer ji je le Čestitati. Živahno je ploskalo občinstvo tudi tenoristu g tehniku Noe Mi tošiću Po vspehu tega večera je pri čakovati v klubu prav živahne sezone. Dunajski Slovenci, ki niso še vpeljani v klub, naj blagovole poslati svoje naslove na »Jugoslovanski klub«, Hotel Post I. Fleischmarkt. Dnevne vesti. V Ljubljani. 28. decembra. — Osebne vesti. Stavbni nadkomisar in vodja oddelka za prodorne zgradbe v Jesenicah, g. Vil-frid Diirr, je dobil naslov nadzornika; pristav pri vodstvu železniške zgradbe v Jesenicah, g. Josip To-mandl, je pomaknjen v VIII čin. razred; nadalje so še avanzirali go spodje: zemljemerec II. razreda, Ferdo Hansy, in stavbeni pristavi Makso Rohlena, Bogomir Kotne, Ernest Rott in Alfred Wirth. — Šustersič protestira. Vsled klerikalne obstrukcije ni m dež. zbor v minolem zasedanju do\ liti proračuna in e tem tudi ne skic niti pobiranja dež. doklad. Naravno je, da radi bedaste obstrukcije dr. Su>: Šiča in njegovih pajdašev ne sme zastati vse dež. gospodarstvo. Dežela ima obveznosti, katere mora izvrševati. Bolnice ne bo zaprla zaradi šustcrši-Čeve pobalinske obstrukcije, uradnikom in učiteljem ne more plač — do, ostati. Vsled tega je dež. odbor naprosil vlado, naj izposluje cesarsk > naredbo, da sme tudi prihodnje leU> pobirati dež. doklade. Sedaj pa se jo oglasil dr. šustersič in je v imenu klerikalne stranke poslal mmisterskeuiL predsedniku protest proti temu, da bi se dovolilo pobiranje dež. doklad. Ta dr. šustersič je res velika [šeina, ko misli, da se bo vlada ozirala na njegov protest. Najprej je s svojo ob-strukcijo onemogočil, da dež. zbor ui mogel ničesar skleniti zastran polu ranja dež. doklad, sedaj pa prote> da bi se popravila škoda, ki jo je provzroČil. Vlada bo seveda šustei Šičev protest s primernim preziranjem v koŠ vrgla. In druzega ta protest tudi ne zasluži. Prva dolžnost vsakega poslanca je, da v dež. zboru omogoči rešitev rednega gospodarstva tiČoČih se zadev, potem pridejo Šele druge zadeve. Tudi socialni demokratje zahtevajo splošno in enako volilno pravico, a kot dostojna in poštena stranka niso nikdar posku- sili, jo izsiliti z obstrukcijo. Klerikalni poslanci so brezvestno grešili proti prvi svoji dolžnosti in preprečili, da dež. zbor, dasi je imela veČina najboljšo voljo, ni mogel ničesar skleniti glede doklad. V tacih izrednih razmerah ne preostaja druzega, kakor poseči po izrednih sredstvih. Deželni aparat mora funkcionirati in se zaradi klerikalne obstrukcije ne ustavi. Tako izredno sredstvo je cesarska naredba. Zgodilo seje že dostikrat, da se je potom cesarske naredbe dovolilo pobiranje dež. doklad in klerikalci niso temu ugovarjali. S tem so molče pripoznali upra vičenostin zakonitost tacega postopanja. Ce sedaj protestujejo proti temu, jih to le smeši. Vsaka dostojna stranka se oglasi proti nezakonitim odredbam koj prvič, ko se kaj tacega primeri, ne pa šele čez 20 let. Dr. Šustersič se sklicuje na dež. ustavo. Ta res ne obsega nobene določbe o takih izjemnih naredbah, ali ko je bila ta ustava uveljavljena, tedaj ni nihče mogel misliti, da bodo v dež. zboru sedeli kdaj tako brezvestni možje, da bodo z obstrukcijo zavirali vsako delo dež. zbora. Obstrukcija je nekaj izrednega in se mora po njej povzroč ena škoda le z izrednimi sredstvi paralizirati. In to se zgodi in sicer prav zanesljivo. Šušteršičev protest pa pojde v tisti arhiv, nad čigar vratmi je naslikana velika ničla! — Klerikalni strah. Nobene stvari se klerika ci tako ne boje, kakor »Slovenskega Naroda«. Strah pred njim lomi nj'hove grešne kosti in še budiču bi se zapisali, če bi s tem mogli našemu listu do živega. Ta strah, ki tare klerikalce, se posebno lahko opazuje proti koncu leta. Vsi popje so na nog h in atri-tirajo proti n»Šemu listu. V spoved-nici dobiš odvezo za vse, za največje grdobije, za vsako sleparstvo in krvo-sramstvo, samo če čitaš »Slovenski Narod«T ne dobiš odveze. Ta zloraba duhovniške oblasti, to oskrunjevanje cerkve in spovedruca seveda nič ne pomaga, ker so ljudje že toliko samo stojni, da si ne d»jo več predpisovati, katere liste naj čitajo, katerih pa ne seveda se tudi »Sioveneca peha, da bi nalovil kaj več naročnikov in v svoji konkurenčni strasti psuje v soboto, kakor kaka blagoslovljena po soda, kadar začne videti bele miši Xaj bi Be temu čudili? »Slov. Narod« razkrinkava klerikalce, j h ovira pri eksploatiranju ljudstva, kaže narodu 'o črno svojat v pravi luči, Tacega lista klerikalci seveda ne morejo ljubiti in je zaravno, da pred njim trepetajo in da ga bi radi u/< nobili. . Kako bi pa tudi cvetela klerikalna pšenica in kako bi se polnila nena- | sitna klerikalna bisaga, ko bi ne bilo »Slov. Niroda« ! Dobro, koristno in važno delo izvršuje »Slov. Narod« in ker emo si tega svesti, zato nas »Siovenćevo« psovanje ne spravlja iz ravnotežja in je zavračamo samo s tistim zaničevanjem, ki je občutimo sploh napram tem ljudem. — Kriva prisega. »Gorica« in »Primorski L5.st« sta se pred časom poganjala za svoja verna pristaša Antona in Franca Marinčiča £ Vitovelj, ki sta dolžila dr. Turno nič manj in nič več nego goljufije in pona rejanja menic. Potuha v klerikalnih I trobilih je dala bratoma pogum, da sta govorila jasno in določno pred sodmjo prav tako, kakor so pisali njiju pokrovitelji. Zato je državno pravdništvo uvedlo preiskavo proti dr. Tumi, kar so klerikalci zopet hlastno priobčili v svojih listih. Toda tista preiskava je končala tako, da ni prišel na zatožno klop dr. Turna, ■ marveč oba brata Marinčiča. V ponedeljek in torek se je vršila glavna obravnava, ki je končala v torek zve • čer z obsodbo: Anton Marinčič je dobil 7 mesecev, brat Franc pa 2 meseca težke ječe. Brat Franc je dobil 2 meseca kot žrtev Bvojega brata, tnanega zdražbarj* in pravdarja, najboljšega sodelavca župnika in poslanca Grče. — Kdor drugimi jamo koplje, sam v njo pade. I To resnico sta bridko spoznala brata I Marinčiča. I . — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, dne 29. t. m. se poje Smetanova opera „Prodana I nevesta". Ulogo Janka poje gdč. Orželska, Marinke ga. Skalova, Kecala g. Pestkovski, Esmeralde gdč. Kali-voda, Vaška g. Lang. Prih. predstavi bosta dne 1. januarja: popol. „Rokov-I njaČi", zvečer opera. 1 — Slovensko gledališče. I Minole praznike smo imeli tri gleda-I liške predstave. V petek so peli „Onje-gina". Bila je to jako lepa predstava pri kateri so tako vsi solisti, kakor tudi zbor želi obilo in zasluženega pri-I znanja. Pač škoda, da se vsa dejanja te opere končujejo tako neteatralično. I — V soboto popoldne se je — prvič v I sezoni — uprizorila priljubljena čarobna I igra „Snegulčica". Vse važnejše uloge so bile v istih rokah kakor lansko leto in gre vsem predstavljalcem in predstavljalkam toplo priznanje. — V soboto zvečer je prišla zopet na oder |„Madame Sans-Gene". Za to predstavo je bilo med občinstvom naj večje zanimanje. Vsakdo je hotel videti Čislano umetnico, ki je igrala naslovno vlogo. Z vseh strani dežele, tudi iz oddaljenejših krajev so prihiteli ljudje I v Ljubljano in premnogo jih je bilo, ki niso mogli dobiti več prostora. Kar smo rekli o prvi predstavi te igre, velja tudi za sobotno reprizo. Omeniti j moramo pa, da je občinstvo priredilo I gospč. Nigrinovi najlaskavejše ova-I cije. S to predstavo je bilo zaključeno toli lepo uspelo gostovanje gospč. Ni-grinove. Odlična umetnica je imela priliko spoznati, kako iskrene simpatije I uživa v svoji domovini in zato upamo, da bomo še večkrat imeli priliko jo pozdraviti kot gosta na slovenskem odru. j — Umrl je dane« vpokojeni magistralni knjigovodja g. Josip Pater nos ter v ntarost' 56 let. Po-srreb bo v sredo 30. t m. ob 3 pop., Gorupove ulice št. 4. N. v m. p 1 — Slovesnost v mestni dvorani. Pred zbranimi občinskimi uradniki pripel je župan g. Ivan Hribar v četrtek, dne 24. decembra g. nadkomi sarju Jakobu T o m c u na prsi zlat zaslužni križec s krono. G. župan je v lepem govoru omenil, da se bliža božič, ki je pravi rodbinski praznik. Toliko bolj se veseli zbor mestnih uradnikov, ki tvorijo takorekoč tudi enotno rod-I bino, da more ravno ob tem času veseliti se z enim izmed svojih in mu od srca čestitati. Odlikovanje, ki ga je cesar podelil g. nadkomisarju Tomcu, je v polni meri zasluženo. Kajti skoro 40 let že deluje g. nadkomisar vestno in požrtvovalno v službi prve slovenske občine. Opravljal je tekom let skoro vse referate, to pa na način, da se more njemu in občini le iskreno Čestitati, in za to svojo vestnost, marljivost in požrtvovalnost dobil je že večkrat priznanje občinskega sveta ter župana. Sedaj se ga je pa spomnil cesar sam. K temu odlikovanju ima zbor mestnih uradnikov in njihov šef tolikanj več vzroka, da mu iz vsega srca čestita, ker je s tem odlikovanjem počesčen za-eno tudi celi urad, dalje pa tudi zato, ker vsakdo ve in zna čislati slavljenca kot vrlega kolego, izvrstnega prijatelja, kot nesebičnega, zvestega uradnika, h kojemu se kolegi tem rajši zatekajo, Če rabijo dobrega sveta, ker je vsled dolgoletnega službovanja o razmerah občine ljubljanske in njenih prebivalcev boljše informiran, kot pa največja kopica aktov. G. župan je še povdarjal, da je g. nadkomisar takorekoč živa zgodovina Ljubljane izza zadnjih 40 let, ter mu je na to pripel na prsi podeljeni mu križec, Čestitajoč mu zlasti še v lastnem imenu. Odlikovanec je nato v lepem govoru naprosil g. župana, naj bi za izvaurndno, izkazano mu čast, posredoval Nj. Veličanstvu, presvetlemu cesarju najudanejšo njegovo zahvalo. Povdarjal je, Češ, da je v prvi vrsti odlikovan urad, ta urad, v katerem on med prijateljskimi kolegi radostno službuje že toliko časa. Gospodje kolegi naj ga obdrže v isti ljubezni, kakor doslej tudi nadalje, ravno tako, kakor bo on rad ostal, dokler bo mogel med njimi in si štel to v posebno Čast. Cesar pa, menil je g. nadkomisar, čeprav vselej rad odlikuje vsacega, za katerega izve, da je kake odlike vreden, ne bil bi izvedel za skromnega mestnega uradnika, če bi gospod župan Hribar ne bil storil primernih korakov v to svrho. Najiskreneje se torej zahvaljuje tudi g. županu. Gospod župan je, ko je prvič zasedel županski stol, rekel, da prihaja k uradnikom ne kot predstojnik, temveč kot prijatelj. Tako je tudi ostalo. Končno je g. nadkomisar poživlja svoje gospode kolege, da se ž njim združijo v trikratnem klicu: »lava Njeg. Veličanstvu, cesarju ! Po mestni dvorani so zaorili slavaklici, vseobče se je g. nadkomisarju Tomcu čestitalo k velezaslužnemu odlikovanju, in nato je bila ta intimna, a lepa slovesnost končana. — Jaroslav Kocian v Ljubljani. Koncert svetovno slavnega umetnika na gosli, gospoda Jaroslava K o c i a n a bode dne 6. j a n u a r j a 1904 ob 5. uri popoldne v „ Narodnem domuu. Izpred božiča se je moral ta koncert preložiti na imenovani dan ne po krivdi »Glasbene Matice", ki prireja koncert. O programu in umetniku kaj več prihodnjič. Sedeži in vstopnice se dobivajo v trgovini g. Lozarja na Mestnem trgu. — Glavna skupščina Zaveze a v str. jugoslovanskih učiteljskih društev bo prih. leto v Postojni in sicer o Binkošlih. — Ples naprednih akademikov. Napredni slovenski visokošolci prirede dne 9. januarja prih. leta pod pokroviteljstvom narodnih dam ples v »Narodnem domuu. Vabila se bodo razpošiljala še tekoči teden. — Talija za rešitev življenja. Deželna vlada je priznala sedlarskemu pomočniku Josipu Matku v Gotni vasi, ker je 19. julija t. 1. rešil ključavničarskega učenca Frana Grubarja smrti utopljenja, zakonito talijo za rešitev življenja v znesku po 52 K 50 v. — Umrl je gospod Mat. Fistar posestnik: na Ovsišah pri Podnartu dne 22. decembra v 73letu svoje starosti. N v m. p. — Božićnica v Kranju, ki jo je priredila ondotna dtirirazredna dekliška šola prvič že v nedeljo pred Božičem, ponavljala se je na Štefanovo vsled splošne želje. In uverjeni smo, da bi se de v tretjič in četrtič napolnila gimnazijska telovadnica do zadnjega prostora, kakor se je do sedaj obakrat; zakaj prireditev je bila res nenavadno dobra, višek otroške pridnosti in nadarjenosti ter učiteljske potrpežljivosti in vztrajnosti. V tem smislu je bila sodba splošna, da slične, tako izborno vspele šolske prireditve ne le v Kranju, temuč tudi pri nas sploh še ni bilo. Spored je bil najraznovrstnejši, tako da so prišli vsi razredi opetovano na vrsto. Deklamovanje je bilo uprav uzorno po besedah in kretnjah. Učenke so nastopale z nekako izzivalno sigurnostjo, posebno pri deklamaciji »Te-pežni dan« (Manja Gelar III), »Po zimi« (Vida Vrtove III.), pa tudi de-klamatorke »Prologa« (Anica Savni-kova V.), »Slovenski domovini« (prvič Marica Rakove III., drugič Hleba), »Smrečica« (Ljud. Veit II.). Zelo ubrano so tudi pele učenke II., III. in IV. razreda v zboru. Z zadivljen jem smo poslušali goslanje ljub kih sestric Katarine in Helene Flo nanove (šola kapelnika Vlasaka) ter citranje Marije Hiiol IV. Mično je bilo gledati maličke I. razreda pri izvajanju svoje igrice, dočim so učenke III. in IV. razreda kaj lepo predstavljale po eno igro; posebno primeren je bil prizor »Ubožec«. Za ključila se je prelepa božičmea z živo podobo »Jaslice«, pri kojih so pele vse učenke pesmico »Šolarji pri jaslicah«. Ta slika je bila tako dovršeno sestavljena da se je poset niki niso mogli dovolj nagledati. Marljive učiteljice smejo biti ponosne na tolike vspehe. — Nesrečen padec. Med polnočnicami dne 25. t. m. je padel z zvonika v Polhovem Gradcu čev ljar Jakob Peklenk in se smrtno ne varno poškodoval. — Na ces. kr. poštnem uradu v Vidmu pri Dobre p ciljah v političnem okraju Kočevje se je uvedla dne 24 decembra 1903 brznjavna služba (omejena dnevna siutba) — Občeslovensko obrtno društvo V Celju namerava prirediti dne 2 svečana 1904 v prostorih celjskega »Narodnega doma« zaupen shod s p o d n j e š t a j e r-skih slovenskih trgovcev in obrtnikov. Razpravljalo se bode o organizaciji trgovskega in obrtniškega stanu. Že danes opozarjamo slovensko občinstvo na to važno prireditev, katera utegne postati epohalnoga pomena za razvoj trgovstva in obrtništva na Sp Štajerskem. — Katoliški duhovnik aretiran radi goljufije. Dobreg* pol ieta je ž**, odttar prebiva v Gj rici don Angelo Balchieri, župnik v kraju L^oncavallo v provinci|i Vi-cenza v Italiji Stanoval je v Gorici v ulici Sv. Antona št 10, mašo pa je j bral navadno v Veliki cerkvi. Igral I je jako rad na kroglje in obiskaval vedno neko gostMno na Korsu. Do tu ni nič hudega, ali kar je hudega, je bilo skrito dolgo časa, sedaj pa je očito. Italijanske oblasti so iskale tega duhovnika, in ko so končno izvedele, kje da prebiva, so se obrnile v Gorico do policije, da naj aretira in izroči Italiji tega moža, ker je goljufava! kmete z menjicami in na druge načine, in sicer je goljufal za kakih 15000 lir. Ko je čutil, da so mu za petami, je izginil nenadoma iz Leonoavalla, bežal po Švici in po Tirolskem, končno pa se nastanil v Gorici, kjer je menda mislil, da je popolnoma na varnem. Ali sedaj ga izročijo laški oblasti. Ko je bil za-slišan, je rekel, da je popolnoma ne I dolžen, da ni storil nič, kar ae mu I očita. Seveda vsi nedolžni! Tudi pa-ter DrOzd je nedolžen! i . — Električna cestna že- I leznica. Naznanja se nam, da na I meravajo uslužbenci električne cestne I železnice v Ljubljani dne 1. svečana I 1904 prirediti plesno veselico v zvezi I s srečolovom v prostorih starega I strelišča. Cisti dohodek je namenjen I za ustanovitev podpornega društva j za uslužbence električne železnice, i — V Aenklavdki cerkvi 1 bi bilo treba paziti, da ne kapljejo I sveče c lestencev na pobožne ver-1 nike, kakor se je to grdilo na Bo-1 žiČ. Ssoda je nove obleke, Čeprav I jo pomaže cerkvena sveča. I — Vojak z bajonetom. Dne I 25. t. m. zvečer je prišel v gostilno I gostilničarja Frana Oblaka na Trza I ški cesti št. 24 prostak 27. pešpolka I Josip Kratzer in ne da bi kaj pil, je I začel razgrajati, nadlegovati goste in I jih psovati z besedami: »Verfluchte I Krainer«. Gostilničar ga je miril, a I ker se le ni dal pomiriti, potisnil ga I je na cesto. Zunaj je vojak še dalj e I razgrajal in končno je porinil svoj I bajonet skozi okno in ubil dve Jšipi t in predrl zagrinjalo pri oknu, nakar I sta tekla na cesto gostilničar in neki 1 ključarski pomočnik, ki sta odvzela j vročekrvnemu Germanu bajonet, da I sta zamogla zvedeti njegovo ime. — Vozova sta ga stisnila. I Dne 24. t. m. je prišel Tavčarjev I hlapec na Ranzingerjevem dvorišču I med dva vozova, ki sta ga prijela in I tako stisnila, da so se mu zlomila J rebra in desna roka. Ponesrečenca i so prepeljali v deželno bolnico. — Nepreviden voznik. Dne I 25. t. m je na križpotu Črevljarskih I ulic in Jurčičevega trga Franc Čebul, I hlapec pri Kantzu na Rimski cesti 1 št. 16, zadel s svojim vozom s tako I silo ob ročni voziček prodajalke ži I vil Marije Zuničeve, da je ta odletela I ob zid hiše in se precej poškodovala. — Poseben vlak z Ameri-I kanci. Včeraj zjutraj je došel v j Ljubljano poseben vlak z 195 Ame-I nkanci, ki se vračajo domov. Dne 25. t. m. je prišlo 60 oseb iz Amerike v Ljubljano. — Zaradi rdečega nosu. i Delavec Jakob Ardigal in gostilničar j jev sin Vinko Dolinšek sta se včeraj j popoludne sprla, ker je slednji prvega I dražil, da ima rdeč nos. Ardigal je j vrgel Dolinska s tako silo ob tla, da I si je ta spahnil desno nogo in so ga I morali prepeljati v bolnico. — Sleparka. Včeraj je prišla k sprevodniku Tomažu Ehrlichu v Spodnji Šiški št. 159 neka ženska, ki I je dejala, da jo pošilja sprevodni kova I žena, ki se nahaja v bolnišnici, po I obleko. Sprevodnik je dal ženski več j obleke in nekaj denarja. Ko je potem j prišel v bolnišnico, je izvedel, da je I bil ogoljufan. Goljufijo je izvršila J neka Štefanija Gobec, k je bila s I sprevodnikovo ženo skupaj v bol-j nišmci. — Uro ukradel. Včeraj je prišel na policijo brezposelni Peter Bt*rgant s prošnjo, da se ga zapre, ker je ukradel pred dnevi hlapcu I«/. Drehku v Bohoričevih ulicah st. 29 srebrno uro in srebrno verižico. Po iioija je B^rgant^vi želji ustregla. j — Tatvina. Danes ponoči se je ut hotapil tat v stanovanje kovaških uslužbencev na Marije Terezije cesti št 6 in je ukradel kovaškemu pomočniku Tomažu Demšarju srebrno verižico, nove čr^vlje, žepni nož in 5 K 53 vin., kovaškemu vajencu Antonu Srebotu pa nov, siv havelok brez rokavov — Z V/estfalskega se je včeraj pripeljalo v Ljubljano 100 delavcev. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 13 izaehencev. — V Hrušico se je odpeljalo včeraj 60 delavcev k zgradbi železnica, dne 25. t m. pa se je odpeljalo od tam 90 delavcev. — Izgubljene in najdene reči. Na poti od Spitalskih uho do Trnovega |e bila v noči od 23 na 24. t. m. izgubljena srebrna ura s srebrno verižico. — Šolski učenec Gašper Stoikovič, stanujoč v Vodmatu, je izgubit 24. t m. v mestu srebrno verižic ) — N* južnem kolodvoru so bile v času od 19 do 25. t. m. naj dene sledeče reči: 2 dežnika, palica in zlata ženska ura. — Corrigendum. Po pomoti je izostalo v predzadnji številki našega lista v izjavi novomeškega učiteljstva ime gospoda naduČitelja Po zarja iz Mirnepeči, kar tem potom konstatujemo. — Prodajo „Slovenskoga Naroda" v Logatcu je prevzel g. Makso Japel, trgovec. * Najnovejše novice. Drey-fnsova afera se baje zopet izroči vojnemu sodišča, ker se je komisija justičnega ministerstva izrekla za revizijo. — Zaradi vohunstva so prijeli v Krakova Rasa Lobrovskega in Dvreza. Sodilo ju bo dunajsko sodišče. — Za macedonskega beguna se je izdal neki Vivala ter nabiral po Pragi milodare za Macedonce, dokler ga niso zaprli. — Tovarna za godala je zgorela v Zinvralda pri Toplicah. — Porotnik — tat. V Lvovu so zaprli hišnega posestnika Dubskega in njegovo ženo, ker so se našle v hiši velike množine ukradenega blaga. Dnb-sky je bil dan poprej Še porotnik. — Zaprli so na Reki nekega Gott-frieda, ki je priznal, da je izvršil v Budimpešti znani napad na pismonošo Bodnarja. — Tajno igralnico so zasledili v Rimu v hiši lahkoživca Te-desehija. Pri igri so zalotili detektivi zgolj visoke aristokrate. — Saksonski kralj je pomilostil 27 kaznjencev. * Sumljiva najdba. Tri milje od Pulja je našel neki ribič v morja dva velika zabita zaboja. V nadi, da najde v njih dragocenosti, odnesel je zaboja domov. Doma ja je odprl ter našel v vsakem nad tri kilograme dinamita in nekoliko nemških in angleških spisov. OrožniŠtvo je za to najdbo zvedelo ter zaplenilo zaboje z nevarno vsebino. * Dvorna dama eesarja v Sahari. K neki bogati pariški vdovi je prišel mlad »kavalir«, se predstavil za atašeja novega c«sarja saharskega, sanjavega milijonarja Le-baudvj«, češ, da ga je »Nj Veličanstvo« poslalo, naj sprejme vdovo za dvorno damo. Vdova je bila zelo vesela ter priredila odličnemu odposlancu bogato kosilo, pri katerem jo je ataše napumpal za nekaj tisočakov, prenočil v gostoljubni hiši nove dvorne aame, drugo jutro pa izginil. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28. decembra Član gosposke zbornice baron Lato ur, vzgojevatelj rajnega cesar-jeviča Rudolfa, je danes umrl v starosti 84 let. Dunaj 28. decembra. Cesar se bo danes vrnil na Dunaj in se bode najbrže osebno vdeležil pogreba barona Latourja. Rim 28. decembra. 0 pogajanjih glede trgovinske pogodbe med Avstrijo in Italijo vladajo najrazličnejša mnenja. Nekateri krogi zatrjujejo, da so nasprot-stvamed obema strankama tako velika, da ni misliti, da bi se doseglo sporazumljenje, vsled česar je diplo-matična intervencija neizogibna. Drugi viri zopet nagla-šajo, da se je posrečilo vladama v zadevi vinske klavzule najti neki modus, ki obema znatno olajšuje stališče in se je torej nadejati, da bodo pogajanja hitro napredovala in se molga v kratkem v zadovoljstvo obeh strank tudi zaključiti. Belgrad 28. decembra Kralj Peter, ki je dlje časa bil bolan, je popolnoma ozdravel. Pariz 28. decembra. Bolezen bivšega ministrskega predsednika \Valdeck-Rousseau-a se je nevarno shujšala, da se jevsak hip bati katastrofe Belgrad 28 decembra Francoskemu poslaniku, kateri je edini od poslanikov velesil ostal v Belerpgradu, je priredila nepregledna množica, obstoječa iz najinteligentnejših krogov, visoko-šolcev, častnikov in meščanov, hrupne ovacije. Množica je obkolila poslanikovo palačo in navdušeno klicala „živelaFran-cija" in prepevala marsei-laisso Nato se je mirno razšla. Gmunden 28. decembra. Tukaj je opasno obolel danski kralj Kristijan IX. Peterburg 28 decembra Iz visokih ruskih kregov se poroča, da je carica v blagoslovljenem stanu in pričakuje veselega dogodka pričetkom poletja Car in carica sta baje trdno prepričana, da se to pot rodi carjevič prestolonaslednik. Rim 28. decembra. Kralj Viktor Emanuel je izrekel povodom smrti bivšega ministrskega predsednika Z an a rdel lija njegovi rodbini svoje sožalje; ministrski svet pa je sklenil, da se Za-nardelli pokoplje na državna stroške. London 28. decembra. Angleški listi poročajo, da je več japonskih bojnih ladij odplulo iz vojnega pristana neznano kam. V korejskih pomorskih me- stih pa je zavladala silna napetost proti Japoncem, da se je vsak hip bati nemirov, i Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila ir. Metoda I Bonna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani- Uradni kurzi dunaj. borze 28. decembra 1903. Denar 10065 100 60 10070 120 60 98 95 11895, 100—I 100'-! 100 — 101 — 99 70 9965 101 75 Blago 100 85 10C80 100 90 120 80 9915 11915 100-75 100-100 — 102 -100-70 10065 10195 Naložbeni papirji. |8.% majeva renta . . . •*&*/« Brebrna renta . . . i9/0 avstr. kronska renta . §•/. n zlata „ t*/ft ogrska kronska „ t% „ zlata !•/• posojilo dežele Kranjske ftVaVo posojilo mesta Spljeta iViVt n t- 3»°** AViVo bos.-here. žel. pos. 1902 #c 0 Ceska dež. banka k. o. m* » s J* o. AVb°/o zast. pi8. gal. d. hip. b. I8/,8/, pest. kom. k. o. z 10°/0 pr......I] 106 50 107 50 iViV, zast. pis. Innerst. hr. 101— 102 •V/o h i. ogr. centr. čeSelne hnmilnice . 100 15 101*16 4Via/o »st. pis. ogr. hip. b. 100 05 101 — i Vi*/« obL ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 100-— 101*— iVaVi n češke ind. banke 100*25 101*25 ■V«prior.TirstrPoreClok.ael. I 98 50 n dolenjskih železnic 99 50 100 50 B0/« n juS. 2el.kup.ViVi 305 26 307 25 iVsfl/o av. pos. za zel. p. o. 100 60 101 60 ■Ntta 6reCke od ieta 1854 . . . 171 - 175 — „ 1860V, . . 185 50 187 50 1 : h 1864 ... 260 - 262 50 tiaske...... 163 75 166 75 zemi). kred. I. emisije 292 - 297 50 „ H. „ 288 - 291 50 rgrske hip. banko . 268 — 272 — srbske a fire. 100'— j 92 96.— „ turtke . ... 138 75 139 75 SSaeilika srečke . . 1915 2015 Ereditne . - • . 470 — 478 — foomoSke s ■ . 82 — 86 — ilrakovsfce s . . . 82 — 86 — Ljubljanske » . . 70— 77*50 Avstr. rud. križa » . 53 - 54 — Dgr. „ .... 2d 60 27 60 Etudoifove b . . . 6-v— 68 — Baicburfik«3 . . • . 77— 82 — Donajske kcm. ... 493 — 508 — Delnice. Južne železnice . . . 88'— 89 — Državne železnice. . . 681 — 682-— Avstro-ogrske bančne dei. 1595 - 1606 — Avstr. kreditne banke . . 692*— 693 — Ogrske » » .785 50 786 50 Zivnostenske , - . 255— 2P6 50 Premogokop v Mostu (Brux) 694* - 697 — Aipinske montan .... 414 50 415 50 Praske želez. ind. dr. . . 1906* - 3915 — Bmia-Maranyi..... 501 — 502*— Trboveljske prem. družbe . 388* — 392 — Avstr. orožne tovr. družbe 452 — 455 — Češke sladkorne družbe . 155 — 158* — Valute a kr. cekin ,..... 1136 1140 SO franki....... 19 06 19-C8 SO marke ....... 23 42 23 49 Bovereigns...... 23-92 24 — Marke........ 117.20 11745 Laski bankovci..... 95 30. 95*55 Bablji . ......i 25275 25375 Dolarji ........ 484i 5 — Žitna con« v Budimpešti. dne 28. decembra 1903 Termin* Pšenica za april . . . za 50 kg K 7*78 Rž „ april . . . „ 50 „ , 665 Koruza „ maj 1904 . . 50 „ , 6*21 Oves „ maj ...» 50 . . 6*74 Vzdržno. Meteorologično poročilo. Vlila« nad morjem 806*8. Srednji srečni tlak 786 0 mm Dec. I Čas opazovanja Stanje baro-! metra v mm. Temperatura 7 °CJ Vetrovi Nebo 24. 9. zv. 736*4 22 al szahod oblačno 25. * 7. zj. 2. pop. 735 4 7341 0*6 09 si. svzhod brezvetr. sneg sneg m 9. EV. 733 8 0 6 mL svzhod oblačno 36. 7. zj. 2 pop. 734 4 7348 -0*4 05 al. svzhod si. jjzah. oblačno oblačno Srednja temperatura četrtka in petka 2'V in 0*7', — normale: —2 4» in —2 5. — Mokrina v 24 urah: 2 3 mm in 13 6 mm. — Izvrstna fina (11"29B) Edmund Kavčič Ljubljana, Prešernove ulice. Za staro-znano gostilno v Ljubljani na Rimski cesti štev. 4 ki je bila vedno na dobrem^ glasu in jako priljubljena se i&ce za 8. januvarij 1904 gostilničar na račun. Natančneje pogoje in podaja Alojzij Zajec v Šiški št. 152. pojasnila Spodnji 13397 -2) Dr. r ordinira zopet Gospodske ulice št. 9 (3400) od 2 — 4 popoludne. Osebe vsakega stanu lahko vsak dan 20—30 K zanesljivo in brez rizika zaslužijo z nekim no- _ vlm sistemom. Vprašanja na if A.BERGERJ 11 u«l I ni pe m ta, OMetsrliig: IS, Južna vina naravnost dobavljena toči po najnižjih cenah in v najizvrstnejsi kakovosti naravnost iz soda v kupice (.3405) Amalija Poula gostilna v Novem Mestu na Kranjskem. 30 sežnjev liti lili Silil in 24 čolnih so po ceni odda. Vpraša naj se v grafteini Bokavce p. Vič. (3361-3) i *J* J «J* t^* «J* tj. e^. c** t|, «*« t** c** r Slastna 1 pijača Talanda Ceylon-čaj. Ne vpliva vznemirjajoče, temveč kre- pilno na duha In telo: St. 1 v zavojih po 20, 30, 125 vin: it 2 „ „ „ 24, 60, 150 I( „ 3 „ lf fl 32, 80, 200 1( (3223 6) Mednarodna panorama. v Ljubljani — Fogačarjev trg. Fotoplastični umetni zavod I. vrste. 11 Ta teden razstavljeno! I Torek, 29. decembra 1903 od 2. popoldne do 6. zvečer samo za dame. Prekrasna mojstrska dela kiparske umetnosti, zakladi Vatikana in zbirke najznamenitejših muzejev so razdeljene v raziične cikle. Slike so napravljene nalašč za mednarodno panoramo Presenetljivo za vsako, Se tako razvajeno oko poznavatelja umetnin, kakor tudi za vsakega gledalca. Vmik «!»■■ — tii«ll ob n« Zastopniki sa reltlftiiine in prldodatne predmete *<*^-«^f«» proti visoki proviziji. Oglašajo naj se le gospodje, ki se hote posvetiti stvari s pridnostjo in resno voljo. Ponudbe pod MKalender, HSttl" odpravlja Rudolf* *■ «»«»*•, Dunaj. L, Seilerstatte 2. (3403) Alojzij Luzni na Vrhniki pri "Ljubljani preskrbuje dobre li ur iiioii i J«- domačega in amenkan8kega sestava, kakor tudi *u»o%lrJ«*, planine in plMalne stroje. — Daje se tudi na obroke. Ceniki na zah te vanje i brezplačno. 1294 G. PICCOl lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojtga keaično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot si' er vsi drugI medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Piee t»li«va ze-ledtiia llieltlura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1^72—44) l*i<*rolievo zeleztiato vino se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poiliterska steklenica 2 K Pieeolijevl sirupi iz malin ali tmiiariiide dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1*30. Zunanja naročila p«» postnem potxet|n. ISče se za skorajšnji vstop mlajši ki je že posloval v kaki trgovski pisarni, zmožen slovenske in nemške korespondence in izurjen v vseh pisarniških delih. Pogoj je: absolvirana trgovska šola. Natančne ponudbe z referencami in visokostjo zahtevane plače pod naslovom „Weinhandlungw uprav. »Slov. Naroda". (3360—9) Hrvaška veletrgovina z vinom, kuhanje slivovke in tropinovca, dobro uvedena in znana po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem sprejme za takojšnji vstop dokazano spretnega potovalca ki je stalno nastavljen, prve vrste odjemalce teh dežela že obiskoval in jih tudi popolnoma pozna. Oziralo se bode le na ponudbe z izpričevali, ki naj se pošljejo uprav. „Slov. Naroda". (3383—3) P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. Elegantne novoletne razglednice se deb« pri tvrdki Iv. Bonač nasproti c. kr. glavne pošte v Ljubljani. Ondi se poceni kupi tudi vsake vrat« v elegantnih kasetah in splc h ■ vso v to spadajoče papirno industrijo. jL - - Šaljiva pošta. - - (3404) W W W z visoko provizijo za posredovanje prodajanja patentiranih izdelkov, neobhodno potrebnih in koristnih v vsakem gospodinjstva, se sprejmeio takoj. — Ponudbe pod „Beđeutender Nebenverdienst* anočni pisarni Grćgr v Pragi, JmdfiSska ul. 19. Božicnam noTOIema flarila! Otvoritev nove velike trgovine« Vsaka konkurenca = izključena. — Priporočam jako okusno, bogato zalogo Stenskih, ur s krasnim bitjem (novost) v lepih, moderno zrezljanih omaricah, dalje srebmlno, zlatnino, nože in vilice in druge krasne izdelke iz kina - srebra. Posebno priporočam krasne, živo se. lesketajoče brlljante, po sreči jako ugodno v večji partiji nakupljene in raznovrstno vdelane. Nasprotno imam v zalogi vsled konkurence imenitne Imitacije brlljantOV (steklo) skoro nerazložljive od pravih. POZOr ! ^edno sem si prizadeval slavno občinstvo seznaniti s svojo -——-- bogato zalogo, kakor tudi prepričati je, da ni treba nikomur naročevati te vrste blaga pri tujih, zunanjih tvrdkah, kakor n. pr. z Dunaja ali od drugod, kajti mnogi slučaji so me prepričali, da morem z boljšim in mnogo cenejšim blagom ravno tako postreči. Držim se strogo principa, svoje cenj. odjemalce zadovoljevati vedno le s pristnim in poštenim blagom. Omeniti moram, da nakupujem blago vedno le v večjih partijah osebno, direktno v tovarnah, ker bi drugače ne mogel nastaviti tako nizkih ren. Priporoča se in vabi na obilni obisk 1^159—8) Franc Čuden urar in. trgroTrec X-.jia.Toljar^l Prešernove Ulice Št. 2, nasproti franč. samostanu. Filialka: Mestni trg Št 25, nasproti rotovza. Ceniki zastonj in poStnine prosto! Sprejema zavarovanja Človeškega živ-I ljenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti Ije ugodno zavarovanje na doživetje fin smrt z zmanjfiujoCimi se vplačili. I Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna 5sa.-rra.roTr-a.l1xa. bauka "v Pragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 X. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m v»eelM»zl •lovsniho-narodno upravo. (96—145) Va» pojainUa daj«; Generalni -rattop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastne) bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih j c enih Škode cenj uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne n obCnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr* «van Taviai. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*. 1177 145^0^830029