252. številka. Ljubljana, v četrtek 4. novembra 1897. XXX. leto. SLOVENSKI MRI Izhaja vsak dan tvecer, izimfil nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman ta avstro-ogerske dežele za v ho leto 15 i;M , za pol leta 8 (»lil., za četrt leta 4 gld., za jedeo meeeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 Ur. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljauje na dom računa se po 10 kr, □a mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za o z u a n i 1 a plačuje ae od stiristepnt- petit-vrste po ti kr., če ae oznanilo jedenkmt tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvoli frunkovati. — Rokopisi se ne vračnjo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. U P ra v n i 61 v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j vbu administrativne Btvari. 'I eleton m t. Jjva. Sodne razmere na slov. Štajerskem. —n. 8 Štajerskega, 1. novembra. 111. A d vocem domača imena je treba Se opomniti, da bi bilo v interesa zemljiŠkokrjižne sigor-■cati iako želsti, da bi ee v laatninakem delapclag kritnega imina in priimka aabeležavalo tndi tako-svano domače ime lastnikovo. Večkrat se je že pripetilo, da so se pri zemljiških jednakoimnih posest nikov gl(de vknjižb t rinile pomete, koje bi bile izostale, če bi bilo veakekrat pristavljeno tndi domače ime. Kako pa naj bo to mogoče, če ae nahajajo sodniki, ki taka imena ket zazžaljivke ali psovke smatrajo!? Dosedaj smo navedli dva stačaja — navesti bi jib bilo še mnogo več — v kcjib je neznanje jeaika zakrivilo škedo, oziroma nedolžno kazen strankini. Trtba pa je Se aliko popolniti s slnčajia, v katerim je bila poleg lastne ali zasebne krivice in ikode detičaika prizadeta stanovska čast slo vtnskfga odvetnika, Uvršajoči ga svojo dolžnost napram avrji stranki. Te popolnitve je trtba, de se razvidi, ki ko gotovi sodniki postopajo ne le s priprostim ljudstvom, nago z raiomniki. Ta popolnitev je pa tndi zanimiva radi tega, ker se je javna oblast, t. j. odvetniška zbornica v Gradca — koja je slo* venskemu odvetnika nasproti gotovo objektivna in bi nu kar nič ne prizanesla, če bi le količkaj zakrivil — potegnila zanj in se oprla pioti razsodbi c. kr. okrožnega sodišča. Stvar ee je pa vršila tako: NadaČitelj B. toži učitelja V. radi Žaljenja na Časti, ker sta se na čisto navadni način rprla. Tndi učitelj V. imel je vzrok na protitožbo, ker ga je navedeni nadačitelj dolžil emmnjivega vedenja nasproti neki podučiteljici. Opomniti se mora, da sta ee pred tožbo B. in V. tikala, tir da sta živela v lepem soglasja. Jedino to je bila razlika, da je bil B. nimškega in nena-cnrfkfga mišljenja, dasi je bil sin slovenskih sta rižev, d očim ss je učitelj V. zavedal svoje narod ■osti. Pri prvi razpravi, ki se je vršila pred okraj sum sodiSČem v..., bi se bila dosegla sprava in po ravnava, da ni bil nadučitelj tako strasten in sa grisen piatal, da je odklonil vsako spravo in iz golega maščevanja zabteval kaznovanje svojega na- LISTEK. Realizem na odru. (Pite Severi n.) (Dalje.) Ibsen nam v dr umi „Strahovi" slika grozne nasledke mnogih modernih sakonov. Mlad, nadebuden cmetmk zapade po očetovi krivdi brez rešitve blaznosti. Očitali so ptsniku, da nam slika junaka, ki ne pogine veled lastne krivde, očitali so mu, da je v vsej drami le preveč govorjenja in le pienulo dejanja, in iz vsega tnga izvajali vzrok, da se ne udomači na odrih. Nečem raziskavati v koliko so ta očitanja opravičena, — omenim naj le, da po moji sodbi ni Osvald, temveč njegova mati, gospa Alving, glavna oseba v drami. — Toda ako nam kdo drugi s toliko dovršenostjo predeči Osvafdfl, kakor to stori Zacconi, uverjen sem, da se igra udomači in vzdiži povsod, naj nam riše Še tako črro, še tako ptsiraistično na?o drnžto. Nobena igre ns vzdrže ali ne pckcp'jejo tako igralci, kakor to drauco, — dobri nam z njo po« aprotnika. Pripomniti se mora, da se je za n< m čnrskega nadnčitelja B. zavzemal s posebno goreč-noetjo ces. kr. okrajni šolski nadzornik in c«s kr. okrajni glaver sam, boteČ svojega ljubljenca epro stiti vaške krivde. Pri gotovih b rokratih je pač še vedno najti staro metodo, namreč pridobivati in ohraniti ai na vsak, tudi nepostaven aačrn, pokornih privržencev in slug, ki so petem slepo orodje do tičnega mogotca prve in droge instance. Radi tega je okrajni šrlaki nadzornik klečeplazil r koli dct'č Sfga Eodnika in ga že naprej „infcnnoval". In obsojen ja bil smo učitelj V., njegov na 8rroj ga spomin is n nič orožnik z nabito poško in nasujenim bajonetom radi tacib malenkosti mej poukom v ftolo hiditi in otroke inkvirirai — proti n3itel)a?l Ali ni slo* venski učitelj mej poukom tndi a r a d n a oseba, koje čast in ugKd ae mora veadar le varovat ? Ali je dotični gospod sod A pn -t ♦ ••, ki s« zamore ponašati jedino le z vrlino svojega rojstva, s pt?ad>jem) svojega pol tičnega m šljenja in povih f.e menda 8 častno diplomo iz Alalbert Gsrtsohlrj«vn vigojeval-nice, bil opre vi Cea do'očifo § 1 sadne instancije z dne IG junija 1854 št 165 d z, ki nareča kazenskim sodiščem vm&£licbe)te Schonuog des Bi* schuldigteo" z arg»mi teptati ? Kako je tu sodni u»adn k koale nemrurskega nadnčitelja B olepševal io opravičeval, Be razvidi is nastopnih okolnosti: Imenovani nadn lrelj B. se je javni tikal z podrejeno mu u^itelji^, do'im je bil bsjt* zaročen z njeno h u s t r o. B vala sta skupaj pod jedno etrebo. L udst o se jt s •< dtikalo nad tem; a v razk g h js to postopanje opr>vj'eno na tfik način, da je umevno. Se Si r m«ki n do^itelj in aamična učiteljica „vsled dalj lega ob *\anja r#ej s^boj" začneta tikati. Naravno ja, da jn učitelj V. dobil ostrejšo kazen kakor prej, dcč»rn j« bil nasprotnik popotaona oproščen. Pa ne smeo nčitelj V, ampak tudi slovenski odvetnik, k> jo n;»-ga zastopal v teh sodnih zadevth, ni n*fi-I m lostl pred {• ta brezobzirnim in zajedco j**o rrl^d.a soi>=>m pri tavom. Mej obravnavo je go'orl tako prozorno, da je nasprotnik uvidel, da hoče ta ,bfl-r pravise" tudi V. oviga zastopnika ». divs*bi* prz>a in dragih uleg, k« no bile v la ptdaka Bes a vije n a, če )e nac'u . elj B t ž1* t odvettilu d-igee. B je ta miglji j razumel in t o i b ;> utro sprožil. Čeravno je ta s'ovenaki • d e'nik ruvnal z-turaj v ekvirja dana rtu icformscije, mu je vendar ta oblsstai mož pred-bacival prelom odvdtnšaih do'žnosti. Čudno, tak neizkušen nradatk, ki ni b.i nikdar v odvetn ški praksi, -s upa starejšemu odvetniku kaj tacega o5i-Uti. Rabil je besids „ohrekovanje* in splch precei nedostojne izraze. Obsodil je to ej tudi zas'opnika, odvetnika slovenske frark*1, na znatno denarno kazeu. C.kr. okrožno sodišče ;e peto. krieda potrdilo razsedbo, a k^ven znatno z <žs!o. Olvetniku ni nič poxtgal tudi vedno bol) prevladajo Btrast do vina in do Regine. Pred svojimi očmi vHimo kako napreduja bolezen. Zato naj tudi tako premsga njegova s največjm obupom materi prijavljena izpoved, da mu je zdravnik odrekel vstko rešitev, zato nas tako pretrese mila, a ob jedneua zapovedujoča prošnja, da naj mu pomore — k samomoro; zato aas navda z istiuito grozo končno c' ti poj u v blaznosti. To igro moraš videti in čut^, da jo prav ceniš, a potem moraš Čutiti z njim, saj pozabljaS, da je igra, aaj vidiš pred sabo najzvastejfo sliko istina. Nasprotniki moderne snovi 80 pogostem trdili, da ni namen dramatične umetnosti, pretvoriti nam oder v bolnico ali bUznico. No, m'slim da pride pred vsem v p:štev kako se to zgodi. Veliki nedosežni mojster Shakespeare nam rad predstavlja blaznoat na odru; v istini duhovito stavi nam ci-lo para'^le m»j resnično in mej flogivano blaznostjo: kralj 1. > r in Edgnr, Hamlet in OMija naj elužijo v ilustracijo te trditve. N^g-vi b'arniini r .sjtji tr.ko bistro in zborno, f'ft s« ne moremo irefndi i njegovomu genMU, i ako npoS evarno nj°r-ov čas. Kouoc prib. ugovor, da mi glede poslanca v izpolnjevanja dali-noati vendarle odvetniška zbornica prvo besedo, na pa mlad, neizkušen adjankt. Niti sodišče prve stopnje niti okrožno kot prizivno sedšče ni po-mi slilo, kaj nastana tedaj, ako disciplinarni eovet odvetnifike zbornice odobri postopanje odvataika. Pa kaj se vgodi? Sodišče bi moralo po postavi, n aic«r po § 83 k. r. odstopiti samo razsodbo, 8 kojo je odvetnika obsodilo, od j« t miki abernici v Gradcn, da tndi ta v stvari postoje. Te svoja dolžnosti pa niti c kr. okrajno sodišče niti o kr. okrožno s:dišča ni sterilo. d bi is koma smelo prekršenje dolžnosti t ritati, smelo bi se torej I« tema sodiščema to oč.tanje nakloniti. Ker sod šči ■ista v tem ozira svoje aradno dolžnoati storili, Zbhteval je odvetnik sam od odvetniške zbornice, naj Be prične disciplinarno postopanje proti njemu radi imenovana razsodbe in obsodbe. Disciplinarni snv.-t odvetniške zbornice v t i rad. n pa odkloni vsako postopanje in motivira sklep s tem, da je prizadeti slovenski olvetnik popolnoma korektno postopal, da ni kršil svojih dolino^tij, da ni na neben način škodoval stanovskemu ugledu in časti in da splch ni nobenega kvznjivega d j nj \ zakrivil! Tabeail Sedaj -a pa lahko vpraša, ali se morejo in smejo take sodb«, izrečene preti slovenskemu odvetniku, iren va i cbjekti/r.e, prav čoe in nepri-■i ranile, če jih cet nemških odvetnikov v Gradcu, ki ja go'ovo nata iko preiskal slovenskemu od/etniku srce In obist , s takim preziranjem, kot tendenci, otne, krivične in pristraaske pol klop vrže? Povdarati 83 iso/a, da so mej graškimi od vetciki juristi iz>eoavstrijsxe slave in imena, prav niki. kakeršn h v to stvar zapleteno okrožno sod šče v s v-j i sredini nikdar imolo ni, in kaker znamenja kažejo, jih tadi nikdar ime'o ne bode. Take ^onstroznesti in spake prihajajo iz Ađa'fcerta Gertsch r.a vzgojevalnice! Res krasoo! Reči ae mora, da t ku oi uaaestno govoriti o dvomljivem slu'aju ali pa s binavakim zavijanjem krasiti: in dubiis J: .s. Tu se je dogodil ia uatarovil pravi „justt mord", koji Be lahko vsak dan pripeM i« ko i se bede tudi ponavlja', če ne tole vzgojev»la ca Alaiberta GertschFrja kaalo— zatvorjeaa. Na im d Javnim poslancem pa priporočamo, naj podr b o ti, koje smo dosedaj navedli in ii aktov posneli, spravijo v razpravo v državnem zbora. Skvenki narod mora izvedeti, kako bo grof Gleisfach — odgov&rj 1 in sveje ljubljene* opravičeval. Kaker že zgoraj povedano, take razsodbe škc-dajejo le justici sami. Neizogibna ;'e, da pri t» m tudi oi bii, ng'ed scdnfga ostbja trpi. Pri naših skromnih tiskovnih razmerah niti ne moremo objaviti t'stib izrazov, s kojimi so teniski odvetaiki tako postopanj preti slovenskemu tovariša ožigosali. Mož, ki je tako postopal, je v razlogih dotičan razsodbe ioi rektoo oirekoval obsojenca apo sobnOBti za nada! j no uč.teljevanje, ne da bi po mi 1 da ta opazka niti ne Bpada v njegovo kom-petei co. Bila je to jamo — brnmna želja, češ, Bedej bode okrajni šolski avet kej začel plesati tako, kakor aem zagodel in bo slovenskega učitelja iz eiužte odpastil. Hvala Bogu! To 81 ni zgodilo. Ali ta zadeva ima še drngo poučno stran. Ta sodni priitav — (itne zamolčimo radi njegovega očeta, ki je viack državni funkcionar) — ki je 8 svojim odurcim vedenjem proti slovenskim strankam — d k z temu večkratae graje v javnih h-tih — obudil ža mnogo ogorčenja, pa je pri zadajih ime-■ va, ih bil morda v ozadje dejan? Kaj še! Oa je preskočil več h t c r. j i i ti. s vrednejših in sposobnejših prednikov ! Ia taki sodniki bodo po novem civilne p avdnetn redu poslovali s;»most-Ion in večinoma brez rekarza aH pritožbe ; tako eedno osobje ima v male t n h zadevah soditi — brez apelecijel Nekaj slovecsk h notarjev in odvetnikov je kompetiralo ia imeli so vse kvalifikacije, posebno tudi popolno jezikovno sposobnost in večjo in starejšo prakso. Na njih presaja se na Dunsja niao ozirali, ker je b jh dr. Adalbstt Gertscher izrekel, da ta konkurenca „njegovim" uradnikom škodovuti nj b n o V ■ jjiiblja%i>l, -1. novembra. Parlament. Za današnji eeji se pripravljati opozicij* in ve. u ; s pc3tbnj .-o.ro Na dnevnem reda sta obtoiaici proti grofa Badeaija radi jezikovnih naredb in odiadbsze s'alcorie premije; ko sa prekine jutranja seja, nadaljevala se bi on 7 ari zvečer raaprava o nagodbeoem provizorija. O pozi cija hoče predvsem proteatirati, da je podpredsednik zadnjo sejo zakijučil. Tuko bo t-ajalo dolgo, pred no bo mogel dr. Laeger govoriti proti provizorija. Desnica bo po L .egerjevem govora debato zskl a ila, in volila sa bosta dva generalna govornika. Storaj vsa desnica se ji vpisala mtj givornike, ker se je bilo bati, da ee polo'i opozic ja tuli pro govorništva v to svrbo, da bi se cbravnava ša dlje zavlekla. Proti govornikom bo menda izvoljen posl. P r a d e, ki ja tuli snan „gnvorančer*. Pro govornik bn go vonl le kratko. Tako utegn« priti do glasovanja šele v petek zjutraj, ako se ne posreči obstrukcijo-nistom zavleči sejo do dopoldneva. Pred današnjo sejo bode cesar sprejel oba podpredsednika v avdi jinci. I:v> s'nj bodeta dobila pri cesarju tudi gledd taktike poseboib navedi in pooblastil. K položaju. .Deutsches V o l k i b I * 11" poroča, da ima gcef Badtni sed*j v očigled vlada jočim avstrijskim raimuram povsem svobodae roke, d t more napraviti red, kakor se zdi njema priaaerno. Cisar je dal 15-d >i\,n najj ršs polnomojje Ako 89 posreči obstiukcijonistona zabraniti e preje m nagod urnega pcovuocije, bo v ida zistirala perlamsot ter prog!a8i'a po čeških obmejnih pekrajmah izjemno stanje. To se zgodi v to svrho, da izvenavBtrijski in avstrijski hujskači ne bodo megli dražiti oodut nega naroda. Njgodbeai provizorij pa se bo določil s cesarsko nareibo za Sest meseca?. — „Tagos-posti" se brzojHvno sporoča, da je dejal baron Biit?y: Nevarnost za dovalizem bi nastala le tedaj, ako bi se onemogočilo tudi dalovanje delegacij. O k.ki kabinetni krizi si govora. — Obstrukcijonisti slave z banketi in jcur Bxl „g07oraniariaa dr. L e • cherja, ki je sedaj cajpopular aejši Nemec. Tudi celjski, celovški in be!jaški nerrškutarji in narovi Naocci 80 poslali L cberjn in "VVjIfa pr.zaalaa brzojavke. — Vdora] je imel ministerski svet več ur tfajajcčo sejo Vse kaže, da ss pripravlja v C slit vaniji na odločitev. Morda se pokaža ta ediočitev že danes ali vsaj v teb daeh. Vmešavanje Nemcev v avstrijske zadeve je postblo 8td'j že kar nekaj vsakdanjega. Nemci si baviju z našemi ednešaji, kakor bi bila Avstrija kaka njihova pokrajina. Avstrijski N-mci jih pa k temu vmsšavanja še zapeljujejo. Tako priredi 12. t. m. BAlldeutschec Veiband" v BdroliGU javen sbod, na katarem se bo razpravljalo o notranjeavstrijakih razmerah. Postanci Wolf, Fankain Pradeps pojdejo tja raljgat politično litavacijo avstrjskh Nemcav. čudno, da se ne najde mej vaemi avstrijskimi poslanci mež, ki bi tako počeajanje radikalno, na v .a a U ožigosal ! Polkovnik Sohafer je ssdaj jadini resui kandidat ia meato previzoraega gavermrja na Kreti. Fiincoski zunanji minister njegovo kand dtturo podpira in tudi drugi k hi n ti ss ji ba.e na ns a v Ijajo. Turška roita pa je poslala vsem velevlast m okrožnico, v kateri ugovarja, da bi is iin.no val Scta.fr guvernerjem brez potrdila sultanovega. Bije ss up a su'ten potrditvi Sel iif.rja radi tega, Ve: je v soroda z odlično armeesko rodevino! — sMosk. V jedonoa tifl izražajo skrb, da se Bot&ffr, ki js ilnžil 20 let v angleški vejaki, na bo mcgel odtegniti angleškemu uplivu. Srečnejša se adi kandidatura princa J si pa BattenbirSkega, ki je oženjen a bčerji kneza črnogorskega. S Crnogorci bi mogel princ Josip napraviti najhitreje red. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 3. novembra. Seje, kateri je predsedoval župan Hribar, se je pdeležlo 22 obč. svetnikov. Zapan Hribar, otvorivši Fejo, je naznanil, da mu je došlo od od dež. predsedstva nazaaado, da ae cisar obč. svetu zahvaljuje za čestitke pa-vodom imendns, in o iz eni, da je mnogoletni član obč aveta inžener g. I. Vladimir Hraskj^ imenovan pn fes,.. jem na čeSki tehniki v Pragi, vsled česar zapusti v kratkem na-^e mesto. Čestital je gosp. Hraskemn na t-m imenovanju in potdarjal velike zasluge imenovančeve za meitno občino, v katere zastopu je bil maego let jedan najaearljivejših de lavcev, na kar ae je ob;-, svetnik Hrask^ primerno zahvalil. Nadalje je župan Hribar ona'nil, da se je vršila te dni ustanovna *!avnost društva „Siid-irilrkiscbfr ^iligerbind". Po naročilu obč. sveta storil je bil župan vse primerne korake, da ee ta slavno-1 prepreči, t da ostali so brez uspeha. Vsled tega ga ;e ,-aiela dolžnost, da je kat načelnik po- licije vzdrževal red. Vladal je tadi naej vso slav« noatjo najlepži red. Žapai je reke<, da s* mu je zi-lo potrebno, to omeniti, ker so rasni inf , z avti n-*mAkonac joaalm, že opetovano napadali Ljubi ana in dokazovali, da gaii s'ovensko prebivalstvo proti sodeielanim nemške narodnosti neko mržajo. Prav red, kateri je vladal pri Oiueojeni slavaosti, je do-kas, da Slovenec ne sledi tistim ka'tacon > ic ai, katerh divje izbruhe smo morali občutiti povodom otvoritve .Narodnega d >aa v Celji. Liabljana vs ceniti svoj položaj in ve, kaj ja dolžna Ijudjrn, kateri apuiuiejo na njeno gostoliubaost. Predao je občinski svet prestopil na daevni rad, je vladni svetnik V o n ■ i n a nujno predlagal, naj občinski svet v smislu novega davčnega aakoaa izvoli 30 zaupnikov v komisijo za odmerjanje davkov. Ker js obč. svet priznal nujaost, je magistr. svetnik Vončma v iaii metitnega magistrata predlagal, naj se izvolijo kot zaupniki M,: Aloin Ah či o, Otomar Bamberg, J wip Cap, I1V Dober let, Hjgoa Bberl, dr. Ssbastijao E i b a r t, Antun vite« G ar i bol Ji, F ti Grošelj, A'gost Jenko, Iva a Kozak, Jisp Kunčič, Peter LiHHiiik, Ju p I j ioi' » , Fran M B II y , Srečko Nolli, Fr. Peterca, Simon Poga^ar, Jas. Pro-eenc, A ton Ravukar, Jisip RebeS, Ivan Riiger, Fran Schentsl, F-«rdin ni Souvan, l'Ha Skerjanec, Ladovik Štricelj, Fr. Trček, Ivan Tratnik, Fran Trtaik, Lid Vidasajsr ia Jernej Žitnik — kateri predlog je ob":, svet vzprejel. V imenu personal neg v in pravnega odseka js potem obč. svet. Uogola poročal o razpisa miai-ster8tva notranjih zadev glede priziva oba. sveta proti odkku dež. vlade kranjikt, a katerim se js ovrgil njsgov sklep, da js mandat ob& svet. Jasipa Turka smatrati ngasliori in je preiUgal, ker je nai-aisterstvo rrkurz mestne obi*ns odbilo, naj ss opasti pritožba na v.dja initauco in naj ss razpis vzame na znanje. Obč. svet. dr. Krisper je z veliko rad stja pozdravljal miaistenko odločbo, je toži), da občinski svet nek h gospoda v ne voli v nobiu odaek in končno govoril o principih, po katerih se ravna občmaki svet ter predlogil, sk> ss hače obč. svet i nadalje ravnati po dosedanjih principih, naj se prati ministarski odločbi pritoži na višjo iastansc9, ako pa se dosedaejib priucipav ne misli ve^ držati* naj ae nikar ne pritoži. Zupan Hribar je prosil obč. svetnika dr. Krisperjs, naj bi svoj predlog natančneje f j r mul oval» ker zdaj ni amet<, ali predlaga, da naj obč. svat c pusti pri cape, po katerih je doslej urejal svoje delovanje, ali naj s* j b drže Šs nadalje. Obč. svet. dr. Krisper je ns ta odgovoril, da ni dolžan svojih predlogov jasno in razumljivo formulovati, a če jih župan neče nejasne in nerazumljiva dati na glasavanje, naj tega nikar ne stori. Žapan Hribar je na to izjaul, da predloga dr. Krisperja ne more dati na glasovanje, vsled česar se je glasovalo samo o odsjkoveaa predlaga, kateri je bil tudi vzprejet. O isvrsenem 32 Žrebanju mestnega loterijskega posojila je poročal obč. svet. Senskovič in predlagal, naj se poročilo, po katerem je bito pri 32. žrebaoiu izžrebanih 150 številk, neizžrebamh pa je Se 71 345, vzame na znanje. — Sprejeto. O dopisu mestnega šolskega sveta v zadevi nastanitve ljudskih Sol v poslopjih na Vrtači ja poročal obfi. svet. SenekovtČ. Prastari na Vrtači so preti sii in je b Io nujao potrebno, da so ss pomnožili. Potrebne prostore je Soli odstopila umirovljena voditeljica gaspa M osova in sicer je odstopila svoje privatno stanovanje. Poro'e valeč je predlagal, naj se gospe Moosovi dovoli odškodnina 80 gld. — Sprejeto. O instalaciji elaktričue razsvetljave v Šrica-rlji je poročal obč. svet. Senekovič in predlagal, ker je upeljava v interesu mesta in koristna ia-veeticija in ker bo imelo meato na diugi strani do« bedek od nje, saj bo najemnik plačeval za luč kacih 500 gld. na leto, naj se v &vicariji naprava 37 žarnic, močnih po 16 sveč in naj se v ta namen dovoli 1010 gld., katera svota naj se postavi v proračun podturnske grajščine. — Sprejeto. Obč. svet. Sve te k je poročal o popravi Sv. Martina ceste. Cesta je v slabsm itanju, ker se voda ne more odtekati. Valed tsga ji finančni odn*k že jedankrat prsdldga), naj ss napravijo jarki iu jame. Toda večine ni dobil takrat niti ta predlog, niti kateri drogi, vsled česar je magistrat ves akt zopet vrnil odseku. Finančni odsek je spoznal, da je res potrebno nekaj storiti, a ker so strokovnjaki railičnib mnenj, predlaga, naj magistrat ukrens dotične poizvedbe in atavi primerne nasvete. — Sprejeto. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. novembra. — (Imenovanje) Pristav glavne t)ba6ae tovarne ljubljanske gasp. M irij To po lana k y je imenovan torarniSkim tajnikom. — (Občinski svet) ni mogel v sino.'ni seji roniti vseh točk dnevnega rada in ima zategadelj danas ivečer zopet sejo. — (Klerikalna neotesanost, i Čestiti gospodje okrrg gSiovenca" so zadnji čas sila alabe volje. T- rr.a ee ni čuditi, aaj se bliža dcpolailna deželno-iborska volitev v Vipavsko idrijskem okraja in go-•pola ae po vai pravici boji, da jo bodo voli Km so dih po njenih dejanjih in ne po njenih besedah. Ak) pa bedo volilci sodili klerikalno stranko po njenih dejanjih, potem jej pokažejo hrbet, kajti klerikalna stranka je v d \ah lot h, kar je iraela vipavsko idrijski mandat v roka , volilce vedno le slepila, storila pa ni sanj" č i s t o n i č , na p( vi (I pa Še slavnemu vipavskemu vina ukradla dobro ime. K temu, da ima klerikalna atranka premnogo vzrokov, bati as vi p a veko'idrijskih volil cev, pa je prišlo še to, da je natodna stranka krepko p g1a v volilno gibanje. Ia to je klerikalno go 'o grozno raztogotilo. L; n d a ki shod v Vipavi, ta aij»]na manifestacija narodne zavednosti in od Id-no »'i Vipavcev, ja podrla mnogo kl Tikalo.h nade j in gospod js si ne ved 6 drugače pomagati, kakor da paujejo. „Slovnu-c- j« sinoči p u h' 1 članek, v katerem pogreva vso, kar p kdaj nalagal o dr. Ta v carju in H .barju in piuje tako aurovo, kakor more nmo katoličan, kateri ee je v kakem konsuaauem društvu napil tiate brozg«, o kateri sicer misli, da je vipavsko vino, pa je samo — petijot! „Sloveu-Jevo" psovanja ne dosežs ne narodae straukn, do dr. Tavčarja, saj to divje vpitje le priča, da so kle likaloi zaleti v živo, in zato tudi hinavski, s pod linai obrekovanji podprti apel na vipavske volilce ae bo imal usp«>ba, ampak vse kaže, da se pri prihodnjih volitvah nam Ji konec klerikalnemu pitij'; [arm' .u ! — (Repertoir slovenskega gledališča) Za današnjo reprizo opre „Travi a ta" kaže se aplošao zanimanje in b »de gledališča brezdvomno prav dohro obiskano. — V soboto 6 t. m. pred rr. v j&l< ue bo prvič na našem odru Scribejeva sve i nc.Ji-iifl klasična veseloigra »Kozarec vod-". Ker so glavne u.'oge v epratnib rokah gospiceTer io ve, gospe Danilove in g isp Inemannai nadejati ee je, da prida ta klas.čua igra do dostojne veijave — Z» to predstavo je vstopnina za dijaka in žana. — (.Položaj uradnikov* ) K včerajšrji no tici pi'e ee nam: Vsled izrednih razmer je votno minieterstvo z ra/g'aiom dne 30. junija 1896, št 109 drž. zak, odredilo, da se ima vo jaštvo v Ljubljani izjemoma uvrstiti iz petega v četrti najmov. razred, in sicer z« čas od 1. Janu varja 1896 do 31. decembra 190 0. Najmo fina se je tedaj zvišala kar za pet let naprej, ti ta I as nima tu pr*v ni.'.esar opraviti; urad aištvo nima prav nič proti temu, da ss tudi njemu z ozirom na iiredne razmere izjemoma določi jed seka doklada, naj že bo pod imenom v.šja akt. d. klada ali pa kot potresna dnk'ada, da ima pa vojaštvo zraven zvišane najoaovine tudi letos posebno potresno dokladi, to nam doslej ni bilo znano, ia to v zameno h v-»ležao na znanje. — (Čebelarski shod) sklicuje c. kr. kmetij-sla družb« a* 8. dan ucveanbra t. 1. dopoludn« ob Val L dri v dtužbino ps^rno v L,ubijanj, Salen turove ulice št. 3, da se kaj ukrene proti silno raz širjajoči 8» gnili zalegi, in da se eventuvalno kaj dogovori o ustanovitvi deželnega čebelarskega dru iVv.i. Skrajni č.»s je, da ae pri ima zepat kaj štiri za čebelarstvo, gKds katerega je naša dežela — nekdaj prva — sedaj zelo zaostala. Pričakujemo torej obilnei udeležbe. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 24. do 30 oktobra kaže, daje bilo novo rojencev 17 (= 2a 2 i 0 „,,). mrtvorojenoi 4, nmrlih H (=16 34B/,o), mej njimi so umrli za jetikn 3 vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 7. Mej njimi sta bila tujca 2 (=1H1°#), iz zavodov 2 !e=l8 1 Za infekcijoznimi boleznimi js obolelo, m sicer: za dnšljivi« kesj»m 2, za vratico 5 o8eb. — (Dopolnilna deželnozborska volitev za vipavsko idrijski okraj.) Volitev volilnih mož Se js že začela in prve volitve eo ugodno iztekle va narodno stranko. V Vipavi, kjer so pri zadnjih deželnozfaorskih volitvah zmagali klerikalci, iavoljeni bo bili zdaj sami pr.staši narodne stranke in to z ogromno vefiino glasov. Takisto je zmagala narodna stranka v Podkraju, vzlic temu, da eo prišli celo iz sosednih občin agitatorji rogovilit sa klerikalno etranko. Slhva zavedni in naprvdai Vi Pevski dolini I — (Poltscbach — Foltsohaoh — Poljčane!) Tako je mioolo nedeljo na fcoiouvoru v Poijč nah sprevodnik klical, a 8 tem grdo naletel pri eiužbu • ai uradniku. Temu ni bilo všeč, da je Bpre- vodnik izkliceval ime poataja v nemščini ia v slo-vecščini in zadri ae je na sp*evodnika naj klica samo nemško ime, Čes, da so Poljčane nemška poataja. Sprevodnik js uradnika padučil, da 88 je ravnal po elažbenih predpisih, toda uradaika sa ta poduk ni prijel, kajti zavrail je sprevodnika a trditvijo, da službeni predpis ne vel|« z« P. I j Sune. U ada k, ki ima take pojme o veljavi služoeoin predpisov pri želesnici ne zaeluž: druzeg«, kakor da ga vodatvo nomadoma iz službe spodi, kar se pa pri južni ždeamci oornvo ne vgodi. — (.Idrijski Sokol".) V nedeljo dne 31 okt. vršil je v lino prvi občnt zbor najmlaiš^g* S >• kola. idrijskega. Pri tej priliki ooslali so Sjkoli na r;i'( list naslednjo braojavko, (katera pa je sa do rr-tu) številko d -Va že prepozno); sOb ustanovitvi ^Idrijskega S i kola" kličemo vsem bratski« ulovi n skim in .n-frim Sokolom gro nt o *i ti „Na adar !" - Idrijski Snkrli". — (Velika tatvina) V noči od 3. na 4. t. m. ulibotapil ee je neveren tat v hiša U še S ška, po domače pri Tinčku v Hras^jem in jej odnesel okoli 1900 gld. Tatvina izvršila sa je mej 11. in 1. uro po c oči, ko so bili domači v hlevu, kjer je krava teletih. Derjar ja imela Urša S Skn spravljea v . t ih i;iku v stranski «ob», kjer jh Bpala njena utara mati, ki )e sicer slišala, da nekdo hodi po sobi, pa ja rnisl Ia. da j« dukla < i Ia po otrobe. Tat odnesel je belo, platneno, rb krajih rndače križanto ruto, v kateri je bila zivith 1738 g'd. (I ttsoeakj 7 stotakov, 3 desetaki in 8 sreberoih g Id). I ako») in iz mošnj'čka 3 petnke m 5 sreber n«li go-dinerjev. D-narnico in mošnj;čak pustil je tat * predalniku. Ntdvlje vzel je ee 20 kron, ki so bile iawt« v časnički papir in 10 ^rabernih goldinarjev. Nabral si je bil tad: ne* j blagr,u dolioo čast, vendar ie z»htev*l ta, da mora poročoik v i: pr Pa ne ie tO, o-ar je Hanko tudi nadalje zelo razž^lil, kar je porošoika tako bolelo, da js v svoji jezi in boledtt skočil na Vi •j-"»a ter ga zgrabil za vrat. A mej teoa so priskočili drug: ter sn cesarja reš.li iz rok razjarto-npgt poroc-oika. C«sar je zahteval, da sodi paroč-nika vojno sodišče; no, dali ro pl. Hanki priliko, da samega «ebe usmrti, kar je tudi h*.nI Zapodil ee je z b'c *tlj«m vred v morje * (Nova vrsta vžigalic) Nedavno je došla v proffipr, no»a vrs a vzlo D Iigra/u nek onjeno. To je Riviera tako jezilo, da jh svojega tekmeca peš eno n»klestil. Ta pa je Riviera pozval ua dvo boj. Sekundanti eo določili, da naj se .bijeta" na pouebea na m Prinesli so seboj v škatljici štiri krug jice, izmej katerih jh b tla j*d.ia zelo etru peoa, a droge so bi e neškodljive. Rivier je pivžtl krogljico od arzemka, vsled čestr js knalu umrl. D kle. radi katera se je vršil dvoboj, se ie 7gro žilo nad to smrtjo ter ni hotela v r sprejeti Dala gra\a. R uli tega je bil tako nesrečen, da sa je — astralil, Darila i Uredništvu našega list« ie poslal: Za dražbo sv Cirila in Metoda: Gosp. A. Lavrenoić v Sv. P. t u na Kr*sa 15 kron, na-brans pn taroku in v vpseli družb^ v gistilni spn r»škem mestu* v S/. Petru. — Ž veli rodoljubni darovalci ia njih naB(edn97. Viktorija Skaberne roj Rudolf, hči. — Katarina Plro inj. Hartel, Ana Lah roj. Hartel, Bottl Grum roj Hartel. R ".alUa Le-naanl roj. Hart-1, sestre. Frn.no, Viktor. Pavel in Mlnka Skabornč vnuki. Na željo predrage ranjke Ne venci hvaležno mik lunjaju. Notarski kandidat sposoben za substitucijo, oziroma zanesljiv, v vseh notarskih opravilih izvežb^n notarski uradnik 86 VZprejms takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe notarju A. K ii «!>*«■ h ie v Iti*-«!«>vljl«i. (1678—8) Prodaja vina. Imam v kleti okoli 1416141 hektolitrov iialiiralii4kicts »-riifs«. riiilect'-ft;-! in ledegcn viini. Cene Damiaoega vina od Iti do 25 kr. I trlo* k o v sodo h od 30 do 40 kr. Prisilil ister»kl ko^nak. žgan ia vina, od l gld. do 1 pld ^0 kr Lter. Vse postavijo o na tukajšnji kolodvor. Verje partije vina p dogo voru cenej i. (1640—3) A. M. Pujman, Dignano, Istra. ozorl Veled odboMmga sklepa z dne 3. novembra 1897. leta sklice podpisana Badmga dne 5. t. ni. ob 3. uri popolndne .Jour-f kf**u v gostilni g. Alojzija Zajc-a na Rimski cesti. K obilni udeležbi vabi čast te člane najuljud-nejše ZH zadrugo gostilničarjev, krčmarjev, kavar-narjev in žganjetočnikov v Ljubljani načelnik. (Ifi93) Ces. kr. avstrijske državne železnic Izvod iz voznega reda ^aTmea:* odi 1. oktobra 1997, Otlhod lm LJubljane juž. kol. Prova fiei Trbi» Ob 12. uri fS m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec Franzenfeste, Ljubno; Čea Selzthal v Ansse, Solnngrad; če* Klein Reifling v St.yr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. sjatrsj osobni vlak v Trbiž, Pontab.d, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj ; čez Selzthal v Solnrs grad ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 60 m. dopoludno osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, (Celovec, Ljubno, S, ' -thal. Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popolndne osojni vlak v Trbi^ Beljak, Celovec. Ljubno; čez Selzthal v Solnoirrad. !,. Gastein, Zeli ob je/.eru, ln<>ni st, Bregenc, Curih, Oenevo, Paria: čez Klein-Reilling v Stejrr, Line, Budejevice, Plze.j, Mamine vnre, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lip. sko. Dunaj \ ia Amstetten. — 1'rou* v Novo iii«*hIo i« v li.i« «-i )<-. Ob 6. uri 15 m zjutraj mežani vlak. —■ Ob \2. uri 6fi m. popolndne meiani vlak. — Ob 6. uri HO p) zvečer mešani vlak. — 1'rlho«! v l.|iil>l)un. url :>-j m. zjutraj osobni vlttk z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, 1'rage, Franc.ovih varov, Karlo viti varov. Urim. Marijinih var->v, Flznja, Budejevic, Soln,. grada, Linca, St. vin Ausseea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Fran zensfeste. Ob 11. uri '20 no. dopoludne osobni vlak z Du na>a via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pliiija lludejovic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza. Oeneve Ctiviha, Bregenca. Inomoata Zella ob jezeru, Lend (lastnin.v Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 67 m. popolndne os. bni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Franzensteste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečev osobni vi. k z Duoaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Is >o*«n»« uieelia In le Koee?|n, Ob H. uri 19 m. zjutraj uiefiani vlak. — Ob 2. nri .'12 m popoludne mešani vlak — Ob 8. uri 35 m. zvečer mefiaiu vlak. — OdhoU Ia l.| ubljtane d. k. t Kamni i«. 01 7. uri y;i m. zjutraj, ob 9, uri m. popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10, uri 25 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nede ljub in praznikih v mesecu oktobru. — Prlhotl v l.jnb-l|ano d. k. Ia Uaiiiuika. Ob 6. uri 56 m. /jut raj, ob 11. uri 8 m, dopoludne, ob 6. uri 20 m. zvečer, ob 9. uri 00 m zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru Dobro izveiban 3p o cd. o To 3-1? ki ume v gntienem zlogu dobro rezliat.i, se takoj sprejme pri Alojziju Progarju v Celovcu Izurjena šivilja prevzame delo ženskih oblek na Emoiiski cesti št. IO. (1691—2) Vhod pri glavnih vratih. Sobne vrata št. 18 Vsakovrstne vozove kočije, poštne vozove, bagrle izdeluje po naročila (1402—8) Fran Srša, kolar, Vir pri Domžalah. >>0(i*J<*M^vOlfAJv^^ Podpisanec mojam si najvljudneje naznanjati slav ol>čin»tvu, da sem se moral zaradi nedostajanja za mojo obrt primernih prostorov začaano naee-Utl v svojem stanovanja v Rožnih ulicah št. 39 kamor naj se mi blagovolijo po&iljati ustna ali pismena naročila. (1695—1) Zagotavljam slav. občinstvo, da se bodem po-trudd svoje dosedanje zaupanje i ee nadalje ohraniti ter da bodem vsakomur točno in pošteno postregel, g Z odličnim spoštovanjem Fran Ks. Jeločnik krojač v Ljubljani, Rožne ulice št. 39. © Usojam si visokočastitemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da bodena dobro znano restavracijo hotel „Pri slonu" v Ljubljani m dnem 4. »©nemima 1801? pso^MoL Oprt na svoje dolgoletne izkušnje v največjih tu- in inozemskih hišah, katere sem si pridobil >gl na polju restavracijskega obrta, se bodem potrudil, postreči slavnemu občinstvu z najboljim, kar ^A premoreta kuhinja in klet. Za mnogobrojni obisk najuljudneje prosi 8 spo ovanje Ofil>i'ijol l^rojPaliolTL t. č. kopališki restavrater v Kamniku. (1655-3) ©l@l€)l©!® ©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l© ladajateij in roj urevhiik: Joeip HlHx Lastnina ia t ak .Narodne Tiskarne«. 28