___ vsak četrtek in
$ poštnino vred ali
jpf^^ziTcelo leto 12 din!) md leta 7 din., četrt teta I Al. Itven Jugoslavije jpJhk Naročnina se.pošije
t «pravni šivo „Sioven-m Gospodarja" v Ha-M« Raroška cesta 5. M dopošilja do o$po-. Naročnina se plačuje v naprej. MrfMjBfercrban št ¿13.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO.
Uredništvo : KoroSka ami^ sf. 5. Rokopis? se ne umi qsqo. UprevniUvo spHKi ma naročnino, fnaertfe B
reklamacije. Cene inseretom po dopr voru. Za večkratne o^b « primeren popust. Neiaftšs reklamacije so poŠtah
prost«. Čekovni račun pož urada Ljubljane št. 10.4
Telefon interurban št. 111
88. Šifcl
B3t»S?ibO*,	>3. julij» IBM SE
se.
Katoliško ljudstvo, na Dlan!
Kedarkoli je bila katoliška vera in sv. katoliška Cerkev v nevarnosti, je stopilo slovensko katoliško ljud stvo na plan, da brani svojo Cerkev in svojo vero. Pred približno 350 leti se je širilo po slovenskih krajih lute-ranstvo. Katoliška vera med Slovenci je bila v nevarnosti. Mesta, grajščaki, grofi, plemenitaši in gospoda je sprejela krive nauke, kmetsko ljudstvo jih je pa varovalo. Ljubljanski škof Tomaž Hren je bil takrat pravi apostel slovenskega ljudstva. Z vsem navdušenjem in z vso odločnostjo se je uprl krivim naukom. Delal je za katoliško stvar neumorno in neustrašno. V Gornjem-gradu se je spravil luteranski pridigar Jurij Kobilat. na prižnico in je razlagal krive nauke. Škof Tomaž Hren je bival takrat v Gornjemgradu. Ko izve, da krivoverec Jurij Kobila v cerkvi razlaga luteranske nauke, ga pograbi sveta jeza tako, da vstane in gre v cerkev ter napodi predrznega krivoverca iz cerkve. Pod vodstvom škofa Tomaža Hrena je slovensko ljudstvo odločno zavrnilo luterance in si ohranilo svojo sv. katoliško vero. Od takrat je slovensko kmetsko ljudstvo stalo vedno na braniku za sv. Cerkev. Večkrat so poskusili po teh časih sovražniki božjega imena zastrupili naše ljudstvo s krivimi nauki. Liberalci so govorili na shodih proti katoliški veri, vsiljevali so ljudem brezverske knjige in časopise, a vse zastonj. Slovensko ljudstvo je ostalo stanovitno in neomajno zvesto svoji veri. Le tuintam se je znašel kak odpadnik in sovražnik božjega imena, masa ljudstva pa je ostala verna in udana sv. Cerkvi. Tako je prav!
Sovražnik je zopet tu!
Slovensko ljudstvo! Glej, sovražniki sv. vere in sv. Cerkve so začeli zopet nastopati. Pred par meseci so vsi Jugoslovanski škofi v posebnem pismu na vlado javno pokazali na nevarnost, ki preti sv. veri in sv. Cerkvi. — Kakšna pa je ta nevarnost? 1. Naši nasprotniki so upel-jjali takoimenovani kancelparagraf, kateri prepoveduje duhovnikom na prižnici svobodno pridigovati in razlagati verske resnice. Duhovnik pa ljudstva ne sme opozo siti na preteče nevarnosti. To bi bil lep dušni pastir, ki bi videl volka priti med verno ljudstvo, pa bi svojih »ernikov ne branil.
2.	Vaše otroke hočejo sovražniki že v šoli spraviti med Sokole. Sokoli pa so nasprotni veri in Cerkvi, kakor so se sami že izrazili, da dober Sokol ne more biti katoličan. Katoliško ljudstvo, ali boš ti izročilo svoje otroke takemu društvu?!
3.	V Bosni in na Hrvatskem zabranjujejo naše obla sti, da katoliški dijaki ne smejo biti člani Marijinih firužb. Katoliška mladina bi torej ne smela biti v kat. bratovščinah!
4.	V Vojvodini so razpustili katoliške šole in so izgnali sestre, ki so podučevale v teh šolah. Izgnali so tam iz šol tudi katehete in krščanskega nauka tam ne smejo več poučevati katoliški duhovniki. V šolah podučujejo katoliške otroke v krščanskem nauku posvetni učitelji, ki večkrat niti katoliške vere niso in katoliških resnic niti ne poznajo. Kako naj taki učitelji ¡pcepijo v srca katoliških otrok katoliško versko zavest!
5.	Pa tudi pri nas se nekaj sličnega pripravlja. Izdelujejo namreč za celo državo novi šolski zakon, v katerem hočejo določiti, da katehet ne bi smel več v šolo, 'da bi Vaše otroke v krščanskem nauku podučevali po-
svetni učitelji, od katerih mnogi žal nikdar v cerkev ne hodijo, ki ne hodijo k spovedi in k sv. obhajilu. Ali bodo Vaši otroci še ostali verni in prepričani katoličani, i če bodo imeli take učitelje za krščanski nauk!?
Glej, katoliško ljudstvo! To delajo in pripravljajo ; sovražniki tvoje vere in tvoje Cerkve. In kdo te sovražnike podpira?
Samostojni in demokratski poslanci so glasovali za kancelparagraf. Samostojni in demokratski poslanci niso nastopili zoper Pribičeviča, ko je v Vojvodini razpustil katoliške šole in izgnal šolske sestre iz šol, oni niso protestirali, ko so v Vojvodini vrgli katehete iz šol, ampak so vse to odobravali. Demokratski in samostojni zastopniki v višjem šolskem svetu so glasovali za to, da se odpravijo šolske maše. Demokratski učitelji izdelujejo novi šolski zakon, po katerem hočejo pahniti katoliškega duhovnika iz šole. — Demokratski in samostojni poslanci podpirajo torej tvo je verske sovražnike v njihovem delovanju, oni delajo zoper tvoje najdražje verske svetinje. Zato pa naj vsak Slovenec, ki ima le še nekaj verskega duha v sebi, in ki je dozdaj držal z demokrati in samostojneži ter volil z njimi, dobro premisli, ali še more zanaprej ostati v tej stranki, ki podpira protiverske in proticerkvene zakone! Kdor je v renici veren, ne more biti v družbi verskih nasprotnikov.
Cerkev Vas kliče!
Ker je nevarnost za vero in Cerkev, zato Vas, katoliški Slovenci, sv. Cerkev kliče na boj» in obrambo zoper svoje sovražnike. Po naši lepi štajerski se prirejajo zdaj katoliški shodi, na katerih se zbira na tisoče in tisoče dobrega vernega ljudstva, da tam slovesno manifestirajo za sv. katoliško vero in sv. Cerkev ,da glasno povzdigne svoj glas za obrambo verskih svetinj, da nasprotnikom javno in na ves glas zakliče: «Roke proč od naše vere, roke proč od naše šole in mladine. Svoje vere, svoje Cerkve si ne damo vzeti, svoje mladine si ne damo razlcristjaniti.« Zato pa, katoliško ljudstvo, na plan! V veliki množini na katoliške shode, da se tam poglobite in utrdite v svoji veri in postavite v bran zoper sovražnike sv.Cerkve. ¿maga bo na Vaši strani, ker z Vami je Kristus, ki je rekel: «Vrata peklenska moje Cerkve ne bodo premagala!«
KATOLIŠKI SHOD IN TABOR SREDIŠKEGA ORLOVSKEGA OKROŽJA V SREDIŠČU dne 16. julija 1022. SPORED:
Na predvečer bakljada — pohod na grobove umrlih članov središkega Orla, kamor položi domači odsek
vence.
Nedelja 16. julija. Predpoldne: Qb 7. uri — zbiranje udeležencev na trgu pred kapelo; ob 8. uri sprejem udeležencev na kolodvoru; ob pol 9. uri slovesna služba božja v kapeli (cerkveni govor, g. živortnik iz Maribora). Po maši katoliški shod velikonedeljske dekanije, na katerem govre sledeči gg. govorniki: g. dr. Anton Je-rovšek, (kat. tisk), g. prof. J .Vesenjak (kršč. šola), č. g. p. Pavel (kat. organizacija) in drugi. — Po shodu ma-nifestacijski obhod in nato kosilo.
Popoldne: ob 2. uri večernice; ob 3. uri javna telovadbe in tabor središkega orlovskega okrožja na «Tratah« združen s prosto zabavo.
Pri celi slovesnosti sodelujeta svetinjska orlovska in ormoška narodna godba.
Vabimo na to proslavo katoliške misli vse naše organizacije: Orle, Orlice, Marijine družbe, krajevne KZ, vsa bralna in izobraževalna društva — sploh vse kršč. misleče ljudstvo velikonedeljske in sosednih dekanij. —< Udeleženci, ki pridejo z vlakom, naj se poslužijo jutranjega mešanega vlaka št. 31, ki pride ob 8. uri zjutraj v Središče. Organizacije, ki pridejo peš ali na vozovih, naj gledajo, da bodo točno ob 7. uri že v Središču.
i Marijine družbe, vzamite zastove s seboj, istotako orlovski odseki. Odseki in krožki, katerim se ne bi do-poslale že plačane izkaznice za obede, prejmejo iste ob prihodu v Središče. Organizacije, ki bodo imele kako prtljago s seboj (zavoje z jedili, telovadno obleko itd) naj spravijo vse v skupno vrečo, ki jo dobro zavežejo in zunaj napišejo razločno čitljivo ime; te vreče bo za to pripravljeni voz odpeljal v skupno shrambo.
Kakor hitro prejmemo iz Ljubljane izkaznice zs polovično vožnjo, jih bomo začeli razpošiljati.
Vstopnina k javni telovadbi: sedeži po 5 dinarjev, stojišča po 2 dinarja. Po telovadbi je tudi srečolov, šaljiva pošta, licitacija predmetov in drugo.
Na veselo svidenje v nedeljo, dne 16. julija 192S v Središču!
Bog živi!
Pripravljalni odbor.
Državni dolgovi — izmenjava denarja.
Naš narodni poslanec gospod Vladimir Pušenjak je govoril v narodni skupščini o državnem proračunu in se je v svojem državno-gospodarskem znamenitem govoru dotaknil naših dolgov in škode, katero smo ime-. li pri izmenjavi denarja. Gospod Pušenjak je povedal v ; zbornici o državnih dolgovih in izmenjavi denarja sle-j deče:
A) Državni dolgovi.
Gospod finančni minister govori v svojem poročilu o naših državnih dolgovih. Pribiti moram, da on navaja nekatere dolgove, ki v proračunu niso predvideni. On navaja dolgove, za katere v proračunu niso predvidene potrebne vsote za obrestovanje in amortizacijo. Nadalje moram pribiti, da on določa prenizka kurze za dolgove v inozemstvu. Tako na primer določa za ameriški dolar kurz 5.18 frs, dočim vemo, da je kun dolarja 76 dinarjev.
1. Predvojne obligacije.
Če pogledamo razne dolgove, moramo povdariti, da je cela vrsta dolgov, ki niso niti omenjeni v poročilu in bi bilo treba tudi o teh spregovoriti. Vidimo, da v poročilu niso omenjeni dolgovi, ki se tičejo predvojnih obligacij avstro-ogrske monarhije. Po mirovnem ugovoru je naša država dolžna prevzeti predvojne obligacije in treba je tudi te predvojne-obligacije obrestovati.
LISTEK.
_______
Izkušnje gospoda Wiliiamsa.
Angleški spisal Mark Twain.
(Dalje.)
«To je dobra misel! Ampak kdo bo pa tebi pomagal?«
«Ti mi lahko pomagaš, če bo treba. Sicer pa« — je dejala s prezirnim postranskim pogledom name — «za -upam v takih resnih in usodnih trenutkih najbolj sama sebi —!«
Sram me je, sem jej ugovarjal, da bi jaz ležal in spal, ona pa da bi se mučila in trudila krog otroka vso noč. Pa rekla je, naj zaradi tega le kar mirno grem — spat, da bo že ona sama vse naredila — ! — da je to materinska njena dolžnost —.
Šel sem torej spat, Marija pa se je naselila v sobici pri fantku. —
Penelopa je dvakrat zakašljala v spanju.
«Oh, — oh, da ne pride zdravnik —!« je jadikova-la žena. — «Mortimer, soba je prevroča! Prav gotov >, da je prevroča! Odpri okno, prosim te, hitro odpri okno!«
Vstal sem in odprl okno ter med potom pogledal na toplomer in se čudil, zakaj bi bilo «prevroče« v sobi pri sedmih stopinjah Celzijevih —.
Naš kočijaž se je med tem vrnil iz mesta in prinesel novico, da je naš hišni zdravnik bolan in da mora ostati v postelji.
Z umirajočimi očmi me je pogledala žena in je dejala z umirajočim glasom:
«Božja volja je —! O —! Bog tako hoče! — Nikdar še ni bil bolan, nikdar! — Mortimer, dragi mož, midva nisva živela, kakor bi bila morala! Kolikokrat sem ti to pravila! In sedaj naju Bog kaznuje! Vidiš! Otrok ne bo nikoli več ozdravel! To je kazen božja! — Skušaj, ako moreš samemu sebi odpustiti, jaz si ne morem in si ne bom nikoli!«
Ne da bi jo hotel žaliti, sem jej mirno in brez okol-nosti rekel, da ne uvidim, kedaj bi bil živel tako strašno pregrešno življenje.
«Mortimer —! Ali hočeš poklicati božjo sodbo tudi na fantka —?«
Zajokala je —.
Pa naglo se je spet nečesa spomnila.
«Mortimer —! Ali ni zdravnik poslal nobenih zdravil —? Oh —!« .
Rekel sem:
«Seveda! Tule so! Že prej sem ti jih hotel dati, pa nisem prišel do besede.«
«Nesrečni človek —! Hitro mi jih daj! Ali ne veš, da je vsak trenutek neizmerno dragocen!« — In obupno je pridjala: «Pa kaj pomagajo zdravila, — saj zdravnik sam ve, da je bolezen neozdravljiva!«
Odgovoril sem, da morava upati, dokler je še kaj življenja v otroku.
«Upati —! Mortimer, ti ne veš, kaj govoriš! Manj veš, ko novorojeno dete!« —
Pogledala je zdravila.
«Zdravnik pravi, da naj dobi otrok vsako uro po
eno kavino žličko. — Vsako uro —! Kakor bi imel otro& še celo leto čas, da ozdravi —! Mortimer. hitro, prosim! Daj ubogi umirajoči Penelopi eno veliko žlico zdravila, — pa hitro, hitro!«
«Ampak — prosim te, ena velika žlica zdravila bi utegnila —.«
«Nikar me ne pripravi v blaznost! —«
Vzela mi je žlico in je sama ulivala otroku zdravilo v usta.
«Takole —! Takole —! Le pridna bodi, Nelica, mo-ja draga, moja edinica! Bridko je ,oh, tako bridko, de-tece, tole zdravilo, pa dobro je za Nelico! Dobro je za materinega ljubčka —! In zdrava bo Nelica! — Takole —! Sedaj pa lepo položi glavico na materine prsi ps zaspančkaj, — Oh, saj vem, da ne bo jutra dočakala —! Mortimer, ena velika žlica vsake pol ure bi —. Oh, še bezovega čaja bi jej bilo dobro dati, vem, da bi jej pomagal —. In strdi na mleku tudi —! Poišči strd, — Mortimer, v moji omarici je! — Pa ne, pusti, bom že sama poiskala. Moški ne razumejo takih reči!«
Postavil sem zibelko tesno k ženinemu zglavju in sem legel spat. Neprestano preseljevanje in vedno vstajanje me je zelo zmučilo in v dveh minutah sem bil sredi trdega spanja.
Kar me zopet zbudi žena.
«Mortimer —! Ali ni okno odprto?«
«Da!« — (Saj je vendar sama naročila, naj ga odprem!) —
«To sem si mislila! Prosim te, zapri ga! Soba j« mrzla!«
Hm! —
Vemo, da je mnogo naših državljanov, zlasti pa naših denarnih zavodov, ki imajo te obligacije. Razne ustanove pri nas na primer mnoge župnije dobivajo edine dohodke iz obresti predvojnih obligacij. Naše finančno ministrstvo je ustavilo obrestovanje teh obligacij in ne pove, kdaj misli to obrestovanje zopet uvesti, in ne stavlja v proračunu nobene vsote za plačilo obresti teh predvojnih obligacij.
2.	Vojna škoda.
Mi vemo, da je treba vsem osebam, ki so trpele škodo vsled vojne, to škodo povrnili. Znano nam je, da so se tozadevno stavili v zbornici tudi že potrebni predlogi. Meseca maja 1922 je stavil tozadevni predlog Zemljoradnicki klub, meseca junija 1922 pa Radikalni klub. Ko se je pa začela ceniti škoda, so se čule najrazličnejše številke. En predlagatelj meni, da znaša celotna škoda kakih 6 milijard dinarjev, finančni minister pa jo ceni na 8—10 milijard dinarjev, minister pravde pa pravi, da bi bilo treba nad 20 milijard dinarjev, če bi se hotela pokriti vsa škoda, ki jo je zadala našim državljanom vojna. Vsekako pa je treba lo škodo poravnati. Sedaj nikdo ne dvomi o tem, da te škode ne bodo nikdar plačale države, ki so obsojene na povračilo vojnih stroškov: Nemčija, Avstrija, Madžarska, Bolgarska in druge dr-ve. Treba bo, da stavi naša država tozadevno precejšnjo vsoto na razpolago. Zato M se bila morala vstaviti tudi v proračunu glede tega primerna vsota.
Pri tej priliki moram grajati, da je naša država že dobila od Nemčije 150 milijonov mark v zlatu, kar znaša dve milijardi 250 milijonov dinarjev ,in da je porabila ta znesek, ne da bi ga bila dala na razpolago onim, ki so po vojni oškodovani in ki imajo v rokah že sodnijske razsodbe glede škode, ki se jim je storila med vojno. Ko govorim o vojnih škodah, ne smemo pozabiti tudi na to, da so leta 1919, ko je bilo naše vojaštvo prisiljeno zapustiti Koroško, prodirale nemške tolpe za umikajočam se našim vojaštvom na Štajersko v kraje, ki so bili po mirovni pogodbi nam prisojeni in v katerih so vršile upravo naše oblasti. Te nemške tolpe so povzročile precejšnjo škodo. Ta škoda znaša v okraju Prevalje in v krajih, ki spadajo pod okrajno gla varstvo Slovenjgradec, čez 5 milijonov kron. To škodo bo treba povrniti, ker je bila krivda naše vlade, da ni poskrbela za to, da bi se bilo prodiranje nemških tolp s Koroškega ustavilo in da bi se bili naši državljani na ta način obvarovali škode.
3.	Vojna posojila.
Govorilo se je o tem, da bi bilo potrebno, da tudi naša država vzame v poštev vojna posojila bivše Av-stro-Ogrske. Gospod finančni minister pravi v svojem poročilu, da so se te obligacije žigosale in da znašajo približno 1 milijardo 410 milijonov kron. Dalje pravi gospod minister, da je poročal o tem vojno-odškodnin-ski komisiji, da pa ta komisija noče, da bi se ji te obligacije doposlale. Mi vidimo, da so vse države, ki so nastale na ozemlju bivše Avstro-Ogrske, vzele vojna posojila v račun. Pred kratkim smo slišali, da je Če-hoslovaška vzela vojna posojila bivše monarhije v račun po kurzu 75. Pri nas imajo naložene v vojnem posojilu velike zneske.mnogi denarni zavodi, zlasti hranilnice, v katerih je naložen pupilarno varni denar, če naša država omenjenih vojnih posojil ne bo prevzela, bodo te hranilnice morale propasti. Propadel bo s tem tudi denar tistih sirot, ki imajo po takratnih zakonskih določbah naložen denar v teh pupilarno varnih branilnicah. Sodnije so nalagale denar mladoletnih v vojna posojila.	t
Znano nam je, da je mnogo naših občin in okrajev podpisalo znatne vsote vojnega posojila. Pritisk od vlade je bil tolik, da se skoro nobena občina ni mogla upirati. Če propadejo vojna posojila, bo propadlo v Sloveniji več tisoč nedolžnih ljudi, kar bo na škodo celi državi.
Vojno posojilo ni nič drugega nego nekak nadomestek za bankovce. Če bi Avstro-Ogrska ne bila dobivala vojnih posojil, bi bila prisiljena, da bi bila za
toliko večjo vsoto morala tiskati bankovce. Vsi vemo, da ste bili Avstro-Ogrska in Nemčija popolnoma odrezani od ostalega sveta in da niste mogli dobiti nika-kih vojnih potrebščin iz inozemstva. Vse sta morali kupovati doma. Doma sta pa kupovali s svojimi bankovci. S tem, da se je podpisovalo vojno posojilo, se je vsakokrat potegnilo nekaj bankovcev iz prometa, oziroma ni bilo treba novih bankovcev tiskati v toliki meri, kakor bi bilo to sicer potrebno.
Ker pa je naša država prevzela vse bankovce bivše avstro-ogrske monarhije, ki so se nahajali na našem ozemlju, je gotovo tudi potrebno, da prevzame vojna posojila, ki so bila nadomestek za bankovce rajne Av-stro-Ogrske.
4. Leteči dolgovi.
če pogledar o naše državne dolgove, nam padejo posebno v oči takozvani leteči dolgovi. Nekatera ministrstva so delala dolgove ne da bi bila zato pooblaščena po proračunu. Tako nam pravijo poročila, da je napravilo vojno ministrstvo 514 milijonov dinarjev dol ga, ministrstvo saobračaja 478 milijonov; nadalje sem slišal, da dolguje naše finančno ministrstvo najrevnejšim med najrevnejšimi - to je invalidom - 112 mi-| lijonov za neizplačane podpore, in sicer že od leta 1913 i naprej. O teh neizplačanih invalidnih podporah nisem nikdar slišal ničesar v finančnem odboru, tudi ne v poročilu finančnega ministra. Gotovo je potrebno, da se I tudi glede teh dolgov nekaj ukrene, ker ne gre, da bi invalidi od leta 1913 čakali na izplačilo podpor, ki jih tako nujno potrebujejo. V proračunu manjkajo za več ' vrst dolgov krediti za izplačilo obresti in amortizacijo.
Če pogledamo v poročilu gospoda finančnega ministra poglavje, ki govori o naših dolgovih, moramo grajati, da je to poglavje jako nepopolno, da manjka cela vrsta podatkov in da nam to poglavje nikakor ne nudi jasne slike naših finančnih razmer, kar mora vendar podati vsak proračun.
B) Zamenjava denarja.
Gospod finančni minister govori tudi o zamenjavi denarja v februarju leta 1920. Povdarjati moram, da je bilo vse, kar se je ukrenilo v tem oziru: i žigosanje i markiranje kronskih novčanic izvedeno tako nesrečno, da je povzročilo na celi črti naši državi velikansko škodo. Radi žigosanja imamo kakih 810 milijonov K škode. Škoda radi markiranja s slabimi markami, ki so se lahko ponaredile, pa znaša 120 milijonov kron, Pri markiranju se je doznalo, da so se ponarejale zlasti marke za tisočake. Ko so se zamenjali tisočaki, je bilo takih, z napačnimi markami kolkovanih tisočakov za 120 milijonov kron. Teh novčanic naša uprava ni hotela zamenjati, ker so imele ponarejene marke. Ti tisočaki se nahajajo še danes pri raznih finančnih uprav-vah in finančno ministrstvo ne pove roka, kedaj bo te bankovce zamenjalo.
Pri tej priliki so bili najhujše oškodovani naši denarni zavodi, ker niso mogli natančno pregledati in preiskati vseh mark. Kajti mnoge ponarejene marke so bile pravim tako podobne, da so strokovnjaki pri finančni upravi pregledali po dvakrat, po trikrat te tisočake in še komaj ugotovili potvorbo.
Dalje vidimo, da se je ob priliki markiranja odvzelo posestnikom kron 20 odstot. njihovega denarja. Glede teh 20 odstot. se je v finančnem zakonu že neštetokrat dala obljuba, da se bo teh 20 odstot. izplačalo. Gospod finančni minister je že parkrat določil rok, do katerega se mora teh 20 odstot. izplačati, pa se vendar izplačilo še do danes ni izvršilo. Ugled in kredit naše države zahteva,.da se to izplačilo čimpreje izvrši.
Iz ravnokar povedanega lahko vsakdo uvidi, kako se trudijo naši poslanci v narodni skupščini, da bi krenili naše višje finančnike na pravo pot, ki bi bila v držvano korist, pa bi tudi rešila propasti vse one, kateri so občutno prizadeti vsled vojne in njenih posledic. A v Beogradu imajo naši centralisti oči, a nočejo videti naših slabih finančno-gospodarskih razmer, imajo ušesa in nočejo prav ničesar slišati o upravičanih pri-
tožbah iz novopridobljenih krajev.
(takozvanih prečans
Torej „naši samostojni'.
Res, smili se nam papir, na katerem se tiska «Kn, tijski list«. Prav nič pa se nam ne smilijo tisti, ki stajo po taki «dušni hrani«, kakršno jim nudi to ¡2 mozvano glasilo Samostojne kmetijske stranke za Sl( venijo. Njim, niti časti in denarja lačnim «voditelje^ te izdajalske in prodane stranke, ne veljajo te vrsti» Bilo bi pod častjo poštenega človeka neposredno vati s temi ljudmi brez nujnih okolnosti.
To je bilo potrebno povdariti že takoj v začet]q da si ne bo kak Pucelj ali kdorkoli njegovih septej« brov domišljal, da mu izkazujemo nezasluženo čast.
Že davno pred vojno se je tuintam v Sloveniji p, javila težnja, da ta ali oni poskuša ustanoviti sv0j stranko. Vsi ti in taki poskusi — kot neresni — so pj, pali že v kali tudi zaradi tega, ker ti poskusi niso n čunali s potrebami in težnjami slovenskega ljudst^ Za naše razmere in potrebe je bila popolnoma dovo SLS in za ono peščico večjidel nadute gospode pa j liberalna stranka bila več kot preveč. S tujim, zla$ nemškim delavstvom, pa se je pri nas tuintam po u dustrijskih krajih usidrala še socijalno-demokratsl stranka. Končno smo imeli, zlasti v Primorju, še tati zvane narodne stranke za obmejne Slovence.
To razlikovanje po strankah, ki je popolnoma n dovoljevalo življenski razmah našega naroda v kultu nem, verskem, političnem, gospodarskem in socijaln« oziru, je s krepkimi potezami polnilo stanice najnove; še slovenske zgodovine z uspehi na vseh poljih.
V kranjskem deželnem zboru smo se znebili nai ležnega nemšekga jerobstva in korak za korakom spi polnjevali svojo deželno avtonomijo celo proti vol Dunaja in avstrijskih zakonov. Poljedelstvo, živinott ja, vinarstvo, ceste, šole, bolnišnice in razne druge kj turne, gospodarske in socijalne naprave so zgradi mogočno glavnico, od katere obresti še danes živim Ko bi takrat ne bili zbrali skupaj vsega tega, bi naj s daj že zdavnaj raztrgal — Bog nam grehe odpusti ■ hudič, kateremu danes služijo samostojneži.
Težnja vseh Slovencev se je po vseh teh uspehi vedno bolj izražala v želji za zedinjenjem vseh slova skih pokrajin. Zedinjena avtonomna Slovenija je naj starše politično geslo slovenskega naroda iz prve pola ce 19. stoletja. In to bi bili tudi prej ali slej dosegli, i ni prišlo ono, kar je moralo priti: vojna in po njej ji goslovanska država. V njej pa bomo tudi to izvojeval
In čigavi so vsi ti uspehi? >.Ti uspehi so plemeni plod slovenskega kmetskega ljudstva, organizira;^ pod spretnim vodstvom požrtvovalne, narodne, iz km kih koč izišle slovenske duhovščine, katere duhovni ti ditelji dr. Krek in dr. Korošec so položili nerazrušlj temelj večnovestnih krščanskih načel in ljudskega gi spodarsko-socijalnega programa v mogočno organizm jo Vseslovenske ljudske stranke.
Prišla je vojna: Slovenski fantje in možje so bi razlepeni na vse strani sveta. To in pa trpljenje in ¡K manjkanje, še bolj pa slaba druščina in otopelost li mlačnost v verskem oziru, je zakalilo bistri slovenji vir sreče in zadovoljstva tako, da je poleg izgube ti lesnih moči tudi razsodnost duha, plemenitost srca hladnost razuma pri tem zelo mnogo trpela. Le krep narave s kremenito značajnostjo so vzdržale težko pri izkušnjo šibe božje nad človeštvom.
V takem razdrapanem duševnem stanju so se vri čaii naši možje in fantje iz bojnih poljan in ujetnišk taborov na več ali manj zapuščeno domače ognjišče.
Ali je potem čudno, da je v taka razruvana sn mogel hudič z hinavsko besedo zasejati seme razdd med naše dobro slovensko kmetsko ljudstvo? V kal vodi se ribe love.
Liberalna stranka se je zavedala tega, toda njel firma med kmetskim ljudstvom ni imela nikdar nobei privlačnosti. Zato se je dr. Žerjav poslužil liberalne a
Zlezel sem iz postelje in sem zaprl okno. In kmalu sem spet spal trudno spanje zdelanega človeka. —
Pa še enkrat me je zbudila.
«Mortimer! — Ali bi ne hotel potegniti zibelke k svoji postelji? Bo bliže okna in otrok bo imel več svežega zraka!«
Pokorno sem potegnil zibelko k svoji postelji, pa sem se spotaknil ob preprogi, padel in zbudil otroka. In nazaj sem legel trudno in koj zaspal. Žena pa je mirila jokajočo Penelopo. —
Pa v sanjah in kakor iz velike daljave sem čul nejasne glasove in klice:
«Mortimer —! Mortimer —! Oh, da bi imela vsaj malo gosje masti! — Ali bi pozvonil, Mortimer —?«
Zaspano sem lezel iz postelje, — pa sem stopil na mačko. Krepko je ugovarjala in prepričevalno bi jo bil sunil z nogo, da nisem mesto nje zadel v temi stola, ki se je z glasnim ropotom prevrgel. Jaz pa sem se hudo udaril na nogi.
«Mortimer dragi, čemu pa prižigaš luč? Ali hočeš popolnoma zbuditi ubogega deteta?«
«Rad bi videl, če sem se hudo ranil na nogi, Ka-rolina!«
«Dobro, pa še poglej po stolu! Gotovo si ga čisto polomil! — Uboga mačica! Bojim se, da si jo —.«
««Za mačko se pa prav nič ne bojim! Sploh pa bi vseh teh neprilik ne bilo, da je Marija ostala blizu naju. Pomagala bi ti, — saj je to njen posel, ne pa moj!«
«Mortimer, Mortimer! Ali te ni sram, da tako govoriš! Žalostno zadosti, da se braniš teh malenkosti in pustiš mene samo skrbeti in bedeti, ti pa spiš in smrčiš,
in to v takem resnem, usodnem času, ko je najin otrok i Hm —!—
Pa človek pogoltne tudi take ženske nedoslednosti
I in pozabljivosti, posebno, če je srečno oženjen, zaradi hišnega miru, veste!
Nisem jej očital, da me je malo poprej gonila spat — Mirno sem odgovoril:
«Dobro, dobro! Vse bom storil, karkoli hočeš! Pa s svojim zvonjenjem ne bom nikogar privabil. Vse je šlo ! spat! — Kje je gosja mast?«
«Na omarici v otročji sobi. Če bi hotel iti po Marijo —.«
Šel sem in prinesel gosjo mast.
«Sedaj pa bo že vendar enkrat mir!« sem mrmral napol v spanju, ko sem legel k počitku.
Zaspal sem —.
In še enkrat me je poklicala.
«Mortimer —! Zelo mi je neprijetno, da te motim v spanju, pa soba je premrzla in gosjo mast je treba toplo namazati otroku na prsi. — Ali bi hotel zakuriti? Vse je pripravljeno, le užigalico ti je treba prižgati in pod-tekniti.«
Z vdano potrpežljivostjo ubogega Joba sem spet lezel iz postelje in sem zakuril.
Obupan sem sedel na stol.
«Mortimer —1 Kaj sediš tam na mrzlem! Da se mi prehladiš! Pojdi v posteljo!«
Pokorno sem ubogal. Pa na pol poti me je ustavila.
«Počakaj še nekoliko! Daj prosim detetu spet žlico zdravila!«
Tudi to sem storil, žena pa je nadrgnila otroka g«, s jo mastjo po prsih in po celem telesu. —
Prav nič se nisem čudil, da me je kmalu spet zlH
dila.
«Mortimer —! Čutim, da vleče! Prav razločno ¿< timl Ni nevarnejše reči za bolnega otroka ko prepih.-Prosim te, potegni zibelko čisto blizo k ognju!«
Potegnil sem zibelko čisto blizu k ognju, se zop spoteknil ob preprogi in jo jezen vrgel v peč.
Preplašena je skočila žena za njo in jo rešila. SW gala sva se —.
Spet sem malo zadremal in spet sem moral vsti ter narediti obliž iz lanenega semena. Privezala ga I otroku na prsi.
Ogenj v peči ne gori na večno. Vsakih 20 min1 sem moral vstati in naložiti drva in skrbna žena je1 porabila priliko in skrajšala čas za «žličico zdravil1 na — deset minut. Kar jo je zelo pomirilo. Vrhu tej sem vmes od časa do časa še obnavljal laneni obli napravljal nove obliže iz gorčičnega semena in razlik druge obliže ter jih polagal otroku, kjer je še bil ^ košček prazne kože na njem.
In proti jutru je zmanjkalo drv in žena me je p1* sila, naj grem v kiet in pi inesem novih.
Povedal sem jej:
«Ljuba Karolina, drva nositi iz kleti, to je te# posel! Sicer pa mora biti otroku že itak dovolj top saj je dobro odet in vsevprek namazan z mastjo in ložen z različnimi obliži in —«	.
(Dalje prihodnji*-)

hrbtne, nepoštene politike. Kot predsednik deželne vlade je imel — kakor je nedavno javno razkrinkal ravnatelj Jadranske banke g. Kamenarovič vso to «čudno« liberalno politiko — velik vpliv na prejšnjega ravnatelja Jadranske banke Praprotnika. Ta Praprotnik, ki je sedaj ravnatelj liberalne Slavenske ali Union banke, je na račun koroškega svinca, čegar dobiček je bil namenjen v narodne namene in pridobitev Koroške, izdal raznim liberalnim veljakom skoraj tri milijone kron. S tem so bili seveda občutno oškodovani splošno narodni interesi in tu tiči tudi glavni del krivice, da smo izgubili Koroško.
Žerjav, ki je že prej s Puceljem, kot podpredsednikom liberalne stranke, barantal na škodo slovenskega kmetskega ljudstva, je s tem denarjem podprl tudi Samostojno stranko.
«Kmetijski list« imenuje to — posojilo. Naj to samostojneži imenujejo kakor hočejo, denar pa so vendar le dobili in tega dejstva ne bodo nikdar spravili s sveta.
Puclju se je pridružil še milijonar Kenda, ki je svojčas z denarjem pobegnil na Bolgarsko, kjer si je napravil lepo premoženje in kupil graščino na Bledu. Potem so pristopili še povojni mijjflparji in verižniki Hajnrihar iz Škofjeloke, Košir iz Novega mesta, Kajfež iz Kočevja itd. Tudi ti denarni baroni so dali sredstva na razpolago, da se kupujejo duše slovenskih kmetskih volilcev. Ta denar pa niso dali zastonj. Kaj še! Računali so: S tem denarjem kupimo najprej volilce in jih stlačimo v vrečo in napišemo nanjo Slovenska kmetijska stranka. To vrečo bomo potem prodali za dober prof it Beogradu ali komurkoli; kdor da več. Rečeno — storjeno.
Zbrali so se v Ljubljani, zbobnali nekaj podeželskih birtov in mesarjev ter prekupčevalcev in kmetskih oderuhov, zvabili na dobro jed in pijačo ter še lepšo besedo nekaj backov s kmetov v gostilno Lojd v Ljubljano in — rokus, pokus — ustanovili stranko ter na vrečo zapisali SKS. Ko so prišle volitve, so pa zaslepljeni volilci dajali svoje krogljice za — mačko v žaklju.
V to samostojno družbo sta se med drugimi prištu-lita tudi dr. Vošnjak in dr. Novačan. Dr. Vošnjak se je v Parizu poročil z neko Srbkinjo. Vzela ga je samo s pogojem, ako postane poslanik v kaki tuji državi. Zato je Vošnjak na vse načine lazil okrog Pašiča in Trum biča, da ga spravijo vsaj za poslaniškega svetovalca v Varšavo. Trumbič se je muzal, Pašič pa je Vošnjaku odkrito povedal, da ne more biti poslanik, ker njegova gospa ni sposobna za družbo, v kakoršno morajo zahajati poslaniške žene. Brihtna Vošnjakova glava je kmalu pogruntala: plača 50.000 kron za SKS, pa kvit! Postal je poslanec. Novačan pa tega ni mogel storiti, ker ni imel — cvenka.
Osem mandelcev in enega pol sta privlekla Pu-celj in Vošnjak v Beograd ter jih izročila srbskim zem-Ijoradnikom. Dan za dnevom se je Vošnjak dobrikal okrog Avramoviča, naj vendar spregovori dobro besedo pri Pašiču, da Vošnjak postane poslanik. Avramovič je vedel, kako stvar stoji ter je prošnjo odbil.
Takrat so pa Vošnjak, Pucelj in Žerjav staknili glave skupaj in se dogovorili. Pucelj in Vošnjak s svojimi septembri morata nagnati zemljoradnike v vlado, ker je šla Pašiču, ko so bili še komunisti v parlamentu, zelo trda. Pucelj postane zato minister, Vošnjakovi gospe j pa se izpolni že davno gojena želja. Tako so odločevali «slovenski kmetje, samostojni volilci«, o svoji usodi!
Zemljoradniški klub ni hotel ničesar vedeti o svoji udeležbi v Pašičevi vladi. Pucelju je že postajalo vroče; bal se je, da iz te moke ne bo kruha. Zato je začel prav robantaško razbijat po mizi, Majcen iz št. Janža mu je pa pomagal, drugi so pa kimali. Zastonj!
Samostojni poslanci so se na to začeli shajati po kotih hodnikov v parlamentu in se skrivnosno dogovar jati. Na sejah zemljoradnikov, pri čemer je dr. Vošnjak vršil posel ovaduha ter letal iz zemljoradniške sobe k Žerjavu in nazaj, je Pucelj vedno z nova zahteval vstop v vlado. Ko so bili zemljoradniki vsega tega siti, so sa-mostojnežem pokazali vrata.
Pašiču je bil dobrodošel vsak glas, posebno če se je dobil brez političnih in gospodarskih koncesij. Kaj to Pašiču, če izda nekaj sto tisočakov iz žepov davkoplačevalcev in postavi enega nesposobnega ministra, glavno je, da vlada kakor hoče on in njegova porodica.
Ko je imel torej Pucelj taka in enaka zagotovila v fcepu, je ves vesel odhitel v Ljubljano, sklical skupaj nekaj takih, katerim je ljudstvo le prodajna živina, vrgel nekaj puhlic o «lepi bodočnosti« kmetov pod sedanjo vlado ter se vrnil v Beograd kot — minister.
To je torej prava, resnična in nepotvorjena zgodovina Samostojne stranke, ki je za skledo osebne leče prodala koristi slovenskega kmetskega ljudstva, avtonomijo Slovenije in predlagala ter dosegla «kancelpa-Ugraf« ter druge neugodnosti proti katoliški duhovščini, veri in Cerkvi!
O nadaljnih izdajstvih te — hvala Bogu in zavednemu kmetskemu ljudstvu — propadajoče stranke pa bomo še govorili.
Vendar pa je treba že danes z vso odločnostjo pribiti, da laži, ki jih širijo samostojni govorniki po shodih, naše ljudstvo ne bo več mirno poslušalo. Izdaji-cam nobene milosti! Če hočejo zborovati med seboj, naj zborujejo pri zaklenjenih vratih, ali pa v senci bajonetov.
Dovolj je poUpežljivosti! Mera je polna njihovih
hudobij.
«Našega doma« 1. in 2. številka sta popolnoma po-
zato teh dveh številk novim naročnikom ni mogoče Več poslati. Pač pa še dobijo vsi naročniki tretjo in na-sl«dje številke. Naročajte pridno «Naš dom«! Naročnina
znaša do konca letošnjega leta 24 kron. S 3. številko vred, ki je ravnokar izšla, izide do konca letošnjega leta 6 številk «Našega doma«, ki bodo tudi brez 1. in 2. številke vredne naročnino 24 kron. Naroča se pri upravi «Našega doma«, Celje, hotel Beli vol.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
V parlamentu je bil v zadnjih dneh najvažnejši govor dr. Ante Trumbiča, moža, ki se je toliko trudil za ujedinjenje, ki pa danes z ostro besedo biča režim in njega ddp. Rekel je, da ta režim ne more dolgo trajati, ker mu manjkajo pojmi poštenosti in pravice, nakopal nam je pa doslej že dovolj sramote pred celim svetom. Govornik kaže na protipostavno razveljav-ljenje komunističnih mandatov, na preganjanje vseh, ki so proti vladnim strankam, na grobokope javne varnosti in reda v južnih krajih, na razna tolovajstva in pa na to, da se danes vsi, razven Srbov čutijo kot sluge v lastni hiši. Trumbičev govor je zahteval poštenost in kulturo, istega dne popoldne so pa vladni poslanci sami pokazali, da tega ne poznajo. Velesrbski radikalni poslanec Ševič je psoval zemljoradniškega poslanca Vidakoviča, ta zato prvemu prisolil klofuto, nakar je Ševič potegnil revolver ter svojega tovariša, tudi Srba podil po skupščinski dvorani in po hodnikih. — Pašič se zopet kaže nezadovoljnega s tem, kar je njegov minister Krstelj sklenil z Italijani v pogledu za-drskega vprašanja. To je stara igra in pesek v oči javnosti, vsi skupaj so se zarotili proti interesom prečan-skih krajev in razne Pašičeve zahteve in izjave so samo na videz, pravo slepilo. — Ministrstvo za agrarno reformo pripravlja 13 novih agrarnih zakonov, od katerih so najvažnejši sledeči: zakon o plačanju pristojbin dobrovoljcev in izseljencev za dodeljeno jim zemljo; o predaji zemljišč veleposestnikov v četrt letni najem; o postopanju pri delitvi državnih posestev v svrhe agrarne reforme; o brezobrestnem posojilu društvom naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih interesentov; o državnem nadzorstvu in upravi veleposestev; o izvedbi razlastitve veleposestev v javne svrhe in o zgradbi uradniških stanovanj in vrtov.
Na vprašanje poslanca Jugoslovanskega kluba g. Brodarja glede nezadostne oskrbe revežev iz Slovenije je odgovoril minister za socijalno politiko, da je — «Ekonom« v Ljubljani prejel milijon dinarjev državne podpore za razdelitev koruze in moke med siromašno prebivalstvo. Ravno toliko je prejela tudi Zadružna zveza v Celju. S tem menda misli minister, da so vsi reveži siti.
BOLGARIJA.
Bolgarski notranji minister je sestavil obširno spomenico za Ligo narodov, ki je tudi javnosti v pogled, da odbije neosnovana očitanja od strani SHS, Romu-I nije in Grške. Spomenica dokazuje, da Bolgarska ne i premore dovolj vojaštva, — ker ima samo prostovoljce i v vojaški službi — da bi popolnoma zastražila svoje meje, da vlada ni v nobeni zvezi s komiti in da ni res, j da bi se branila preiskovalne komisije. Ravno nasprotno, vsaka, zlasti pa mednarodna komisija ji je dobro-; došla. Romunija je že uvidela svojo zmoto in poslala Pašiču pismo, kjer pravi, da ne vidi nobenega ogro-; ženja od strani Bolgarije, da se ji pa nasprotno zdi, da bi Pašič sam rad izzval neke spore. Tako se bo Pašič s svojo diplomacijo moral sam zagovarjati pred Ligo narodov.
NEMČIJA.
Monarhistični zarotniki so razdeljeni na celo vrsto tajnih organizacij, ki strežejo po življenju odličnih pristašev republikanske vladavine. Kmalu po umoru ministra Rathenau so napadli novinarja Har-dena, ki je v svojem listu ostro pobijal monarhistično stremljenje ter ga nevarno ranili. Republikanske stranke v državnem zboru, to so socijalisti in katoliški Cen-trum, so sklenile napeti vse sile za varstvo republike in izdal se je tudi zakon proti monarhističnim rovarjem. Monarhistična zarota je razpredena po celem svetu, nemško podpirajo gotovi francoski krogi iz besnega sovraštva do nemškega naroda, z njo v zvezi je pa tudi rusko caristična z Wrangelom in drugimi kožoderci na čelu.
HAAŠKA KONFERENCA.
ima slabe izglede. Antantni zastopniki iznašajo vedno nove in obsežnejše zahteve napram Rusiji, koliko pa mislijo dati Rusiji na odškodnini in posojilu, še pa vedno niso jasno izjavili. Ruski zastopniki vztrajajo na svoji zahtevi, da se krediti dovolijo ruski državi in ne zasebnikom. — V Haag se je priteplo s ponarejenimi listinami nedavno več preoblečenih ruskih caristov, da ubijejo vodjo ruske delegacije, policija jih je pa izsledila ter zaprla.
Naša zborovanja.
KATOLIŠKI SHOD ZA KONJIŠKO DEKANIJO
se vrši
v soboto in nedeljo, dne 22. in 23. julija 1922.
SPORED:
V soboto dne 22. julija: 1. Ob 8. uri zjutraj sv. maša, nato
2. zborovanja: a) za može in fante v dvorani okr. hranilnice. Govorijo: dr. J. Basaj, Naše gospodarstvo in zadružništvo. Urednik Smodej, Naša politika. Dr. J. Basaj, Naša mladeniška organizacija. — b) za žene in dekleta v telovadnici deške šole. Govorijo: Ravnateljica
A. Štupca, Naloge krščanske žene. Dr. J. Hohnjec, Ženska organizacija.
3.	Zvečer op 7, uri koncert salezijanske godbe iz Ljubljane na cerkvenem trgu.
4.	Ob 8. uri komerz v dvorani g. Filipiča. Vstopnina 5 dinarjev. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
V nedeljo, dne 23. julija: 1. Ob 5. uri zjutraj bud-nica.
2.	Od 8.. do 9. ure zbiranje udeležencev na državni cesti na Prevratu.
3.	Ob 9. uri manifestacijski sprevod na cerkveni
trg.
4.	Blagoslov orlovskega prapora, slovesna sv. maša, dr. Jerovšek, pridiga.
5.	Slavnostno zborovanje. Govorijo: Sodni svetnik dr. Lavrenčič, Katoliška načela v javnem življenju. Narodni poslanec Fr. Žebot, Katoliška načela v politiki. Dr. J. Basaj, Mladinska organizacija. Urednik Smodej, O verskih zahtevah našega ljudstva.
6.	Posvetitev konjiške dekanije presv. Srcu Jezusovemu in blagoslov.
Popoldne: 1. Ob 3. uri litanije.
2. Ob pol 4. uri telovadni nastop Orla na cerkvenem trgu. — Sedeži pri telovadbi 4 din., stojišča prosto.
Krščansko ljudstvo, odzovi se klicu polnoštevilna. Gre za tvoje najdražje svetinje — sveto vero, gre za poglobitve verske zavesti na kateri edino moramo zidati temelje boljše bodočnosti.
Katoliški shod za lenarčko dekanijo se vrši v nedeljo, dne 23. t. m., pri Sv .Treh kraljih. Spored: O* 10. uri pridiga in sv. maša. Ob 11. uri na prostem pred cerkvijo zborovanje s sledečima govoroma: 1. Krščanska šola. Govori poslanec Roškar. 2. Katoliški tisk ia vera v javnem življenju .Govori profesor Vesenjak. — Pridite vsi !
Na Ptujski gori se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. p« rani službi božji zborovanje Slovenske ljudske stranke, odnosno Kmetske zveze. Poročal bo govornik iz Maribora. Somišljeniki iz okoliških občin, zlasti pa iz Majš perga, udeležite se v obilnem številu tega našega zborovanja!
Shodi poslanca Žebota. Poslanec Franjo Žebot priredi v nedeljo, dne 23. julija te-le shode: po rani maši v Spodnji Polskavi, po pozni maši v Gornji Polskavi, popoldne po večernicah pa v Framu. Agi tirajte povsod za obilno udeležbo!
Shod v Slovenjgradcu v nedeljo ,dne 9. julija je oh obilni udelžbi našega ljudstva in nekaj nasprotnikov; ponovno in vsestransko odobril politiko SLS. Načelnik stranke in Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je navdušeno pozdravljen in često prekidan z burnim odobravanjem več kot eno uro razpravljal o političnem položaju in obsodil brezdušni kapitalizem, ki daje smer evropski politiki na škodo ljudstva, ker ta politika ne temelji na ljubezni do Boga in do bližnjega. Istotako je govornik obsodil tudi politiko sedanje vlade proti Bolgariji, s katero moramo iskati prijateljstvo in zbližan-je. — Urednik Smodej je nato govoril o avtonomistič-nem programu in proti kulturnemu boju, ki ga uvaja sedanja vlada. — Končno je govoril o pogubni samo-stojneški politiki še urednik Radešček. Vsem govornikom so zborovalci navdušeno pritrjevali. — Nato so bile soglasno sprejete sledeče resolucije: Zborovalci SLS, zbrani na političnem shodu v Slovenjgradcu dne 9. julija 1922, izjavljamo: 1. Neomajno vztrajamo pri svoji zahtevi po reviziji ustave v avtonomističnem smislu in zahtevamo najširšo avtonomijo nedeljene Slovenije. 2. Zahtevamo izenačenje davkov po celi državi in protestiramo proti sramotnemu odtegovanju zadostnih sredstev za bolnišnice. 3. Protestiramo najodločneje proti razkristjanjenju šol in šolstva in izjavljamo, da si brezverskih šol nikdar ne bomo dali usiliti. 4. Zahtevamo takojšnji razpis novih volitev v narodno skupščino. 5. Odobravamo politiko Jugoslovanskega kluba in izrekamo poslancem Jugoslovanskega klfiba, zlasti njegovemu načelniku dr. Korošcu svojo popolno zaupanje.
Zabukovje pri Sevnici. Zadnjo nedeljo, dne 9. julija, smo imeli pri nas shod Kmetske zveze. Zborovanje je trajalo poldugo uro in je bilo precej viharno. Ko je naš poslanec Krajnc začel govoriti, se je oglasilo par naših samostojnežev, ki so hoteli zborovanje onemogočiti in razbiti, a se jim to ni posrečilo. Posl. Krajnc je iz poldrugurnega boja izšel kot zmagovalec! Samo» stojneži, ki v svoje poslance nimajo zaupanje, so se bali, da bi ljudstvo, ki je dobro, izvedelo resnico o Samo-* stojni. A ravno s svojim izzivanjem in medklici so iz-« zvali marsikatero za nje grenko resnico. Kdo je glasoval lansko leto za mobilizacije? Ali ne samostojni minister Pucelj? Kdo je kriv, da se je letos določilo za manevre 130 milijonov? Samostojni poslanec Drofenik, ki je glasoval za manevre in ravno njegov glas je bil odločilen. Kdo je kriv, da v Sloveniji pride na enega človeka 576 K davka, v Srbiji pa samo 200 K? Samostojni poslanci, ki so glasovali za centralizem in se jim dobro zdi, da grejo iz Slovenije polne torbe in polni vagoni v Beograd, prazni pa nazaj. Kdo je tako navdušeno glasoval za ustavo, katera določa, da je odslej vero-nauk med vsemi šolskimi predmeti na zadnjem mestu? Ali ne zopet samostojneži? Teh in še drugih resnic so se samostojneži bali. Zato so hoteli prekričati govornika! A nič jim ne pomaga. Tudi v naše Zabukovje je prodrla vest o grdem izdajstvu, ki so ga zagrešili nad Slovenci samostojneži! Tudi mi Zabukovčani vemo, da je Kmetska zveza danes najmočnejša stranka na Slovenskem. Saj je dobila pri občinskih volitvah daled nad polovico občin v svoje roke. Slovenci so KmetsMi zvezi zaupali svoje občine, ker vejo, da je Kmetska zveza stranka, ki na podlagi katoliških naukov hoče pravice Slovencev, pravice kmetskega in delavskega stat nu in pravice kat. Cerkve!	.
Tedenska novice.
Dr. Korošec je za delj časa odpotoval v Nemčijo.
Vrne se po orlovskih slavnostih v Brnu, katerih se u-deleži na svojem povratku iz Nemčije preko Češkoslovaške.
Policajdemokratsko stranka v Sloveniji, kar je je še ostalo, je na svojem zaupnem sestanku razpadla v tri dele. Dr. Ravnihar, dr. Triller, dr. Tavčar in cela vrsta drugih starih liberalcev so deloma izstopili, deloma pa so jih mladini iztisnili. Kar je še liberalcev-mladinov, so se zopet razdelili v dve stranki in sicer v štajersko in kranjsko. Dr. Žerjav je namreč hotel postati predsednik stranke, da na ta način opere svojo čast. (če berač nima srajce, je itak ne more prati). A vendar dr. Kukovec pa se ni mogel kar tako iztisnili, zato je na Štajerskem dr. Kukovec «general brez voj- j ske«, v Ljubljani pa dr. Žerjav. Kakor pravi poročilo, je bilo na policajdemokratskem shodu jako burno. — j Mnogi so hoteli pojasnil glede milijonov Jadranske banke, toda dr. Žerjav je izjavil, da naj razsodi sodišče in da je že vložil tožbo. Predno pa bo obsodba izrečena, ' pa bo dr. žerjav že skrbel, da se cela stvar spravi mir- i nim potom iz sveta. Pri nas je sicer vse mogoče, upamo pa, da ne bo utegnil.
Cvetke iz Mermoljevega vrta. «Na znanje občinskim predstojnišlvom!! Vsled neprestanega hujskanja gotovih ljudi za strankarske interese čutim se dolžnega \ dati važna potrebna pojasnila. To storim kot državni ' poslanec severne meje naše velike mogočne države.« To je uvod. Potem pa pravi, da sta bili «Avstrija in Nemčija premagani«, pa da se je «ustvarila naša država.« Zato mi «Slovenci tega ne smemo storili«, da bi , Srbe premagali, ker so močnejši. «Hrvati in Srbi še ! danes govore en jezik; Slovenci se nekaj razlikujemo, 1 Štajerci pa se manje razlikujejo. Nujna potreba je, da . to vsi znamo in se čimprej razumemo. SLS hujska (?) ljudstvo . . .« Dalje čenča nekaj o vojni ter se nato spravlja nad poslanca Žebota, češ, da pripravlja revolucijo in vojno. Zato: «občinskih predstojništev dolžnost je, da čitajo naš list, ker vse, kar se čez mene hudobnega piše, je gola izmišljotina.« — Celo to in tako klobasarijo je pisal in podpisal «Ivan Mermolja, državni poslanec, Št. IIj v Slov. gor.« ter ta svoj «ferman« poslal vsem županstvom. To ni samo skrajna predrznost, ampak tudi dokazuje, da ta človek ni pri zdravi pameti.
Pucljev zet biti ni karsibodi. Od poprečnega celjskega posojilniškega uradnika je Miloš Štibler preko Ku kovčevega liberalizma prijadral v samostojneško pristanišče. Postal je sekretar in celo tajnik bivšega ka-sapina. Nato je kot inšpektor poročil ministrovo hčer in milijonsko doto ter je sedaj zopet avanziral za načelnika v ministrstvu za poljedelstvo. Res, debelo kožo mora imeti človek, ki ga ni sram na tak način nezaslu-ženo plezati kvišku. (Mejdun, g. Pucelj, ali imate še katero hčer? — Op. stavca.)
Samostojneži so sprevideli, da jim gre za nohte in da ob volitvah ne bodo dobili niti enega poslanca, če j ostanejo še kaj časa na vladi. Dasiravno dobro vedo, ! da policajdemokratsko-radikalski srbski blok, v kate- i rem so samostojneži za svoje izdajalstvo uživali vse 1 mogoče dobrote, nikdar ne bo dal niti počenega groša j za nove železnice v Sloveniji, so ravno v tej točki našli j vzrok za izstop iz vlade. To so samostojneži seveda storili zato, ker jim ljudstvo obrača hrbet in mislijo, da bodo na ta način še vjeli nekaj kalinov na svoje lima-nice. Pa ne bo šlo, pač pa bosta šla Pucelj in dr. Voš-njak v zasluženo — prekletstvo. Ljudstvo jih bo sodilo in obsodilo.
«Izdajstvo se ljubi, izdajalca pa ne«, je stari rek. Njegovo resnico si izkušajo sedaj tudi samostojni poslanci s Puceljem. Našim ljudem so obljubljali vse mogoče dobrote in ugodnosti, ali pozabili so na svojo besedo in svoje obljube, izdali in prodali slovensko kmetsko ljudstvo Beogradu in njegovim kapitalistom s svojo ustavo. Samostojni s svojim izdajalskim glasovanjem za centralizem in korupcijo so krivi mnogih nadlog ter težav in bremen. Sedaj so se svojega lastnega dela in sadov svojega protiljudskega početja začeli zavedati. Hoteli bi izbrisati sramoten žig, da so kvarljivci in izdajalci, zato zapuščajo vlado. Pašič jim je dal prav pošteno brco, kakor jo pač dobi vsak izdajalec,* ki je opravil svoj sramotni posel. Ljudstvu so delali škodo, sebi napravili sramoto, zato jim kazen ne izostane. Pilat je bil sokriv, četudi si je nazadnje hinavsko umival roke.
Sijajna zmaga SLS. V nedeljo, dne 9. t. m., so se vršile v Loki pri Zidanem mostu dopolnilne občinske j volitve na prazna mesta razveljavljenih osem komuni- i stičnih mandatov. Vseh glasov je bilo oddano 169 in sicer za SLS 130, za NSS 19 in za socijalne demo- j krate 20. Tako je dobila SLS 6 občinskih odbornikov, j narodni socijalisti in socialdemokrati pa vsak po ene- j ga. Samostojneži sploh niso mogli postaviti kandidatne ; liste. Tako zmaguje pravica ljudstva!
Stomilijonsko dolarsko posojilo. Po svojem finan- ! čnem ministru Kumanudiju nam nuoi kuraa vlada za- 1 ključitev ameriškega posojila v znesku 100 milijonov ! dolarjev. O tej stvari piše «Selo« približno tako-le: «Blerova banka, ki je posojilo ponudila, je hotela že odstopiti od ponudbe, ker se je bala, da njena ponudba v parlamentu ne bo prodrla. Precej močna skupina radikalnih poslancev temu posojilu namreč ni bila naklonjena. To pa zato, ker je finančni minister član demokratske stranke, katera bo dobila milijone provizije za volilni strankarski fond in za žepe nekaterih njenih poslancev. V zadnjem hipu pa so se radikalni poslanci vendar sprijaznili s posojilom,na j brž je pomagalo — kakšno mazilo, ali pa dejstvo, da sta oba Pašiča, oče in
sin, za to posojilo. Če je Pašič za posojilo, morajo biti tudi policajdemokratje in radikalci, ker ljubijo življenje, še bolj pa denar. Pašič je namah premagal opozici jo v svojem klubu. Nekome pare ,nekome jare i na Sipki je mir. Ko je bil Pašič še revež in je mala kneževina najela pod težkimi pogoji železniško posojilo, je ta današnji stokratni milijonar takrat izjavil, da je to — smrt za Srbijo. Stojan Protič pa pravi v svoji kritiki, da so pogoji za sedanje posojilo 12milijonski državi še stokrat težji od posojila male kneževine. Kljub temu ima Pašičeva vlada pogum smatrati to posojilo kot ugodno! Nočemo razpravljati o strahovitih obvezah, ki jih zahteva od nas to posojilo, ker ga bo vlada vkljub temu sprejela. Ugotavljamo pa, da je to posojilo dokaz, da nima naša država v tujini skoraj nobenega spoštovanja in kredita. Po zaslugi današnjega načina vladanja, ki že tri leta razjeda državni organizem .upeljava zmešnjavo in korupcijo in stvarja krvavo fronto proti vsem pokrajinam, — je ugled naše države padel na u-gled Albanije. Za zunanji svet ni nobena tajnost, da se ljudstvo nahaja v skrajnem obupu, ki se prej ali slej lahko spremeni v pravo revolucijo. Zato moramo dvigniti svoj glas proti temu posojilu, ki gospodarsko za-sužnjuje našo državo za cela stoletja in podaljšuje življenje današnji nazadnjaški in koruptni centralistični vladi.« — K temu protestu se tudi mi pridružujemo v polnem obsegu.
Nesposobnost monopolske uprave. Povodom razprave o interpelaciji posl. Brkiča glede uvoza 400 vagonov soli iz Rumunije je dne 6. t. m. govoril v narodni skupščini tudi poslanec Žebot, ki je ostro kritiziral upravo monopola, ki prekupuje sol. Ona je kriva, da vla da pri nas občutno pomanjkanje soli. Monopolska upra va je nalašč onemogočila prečanskim trgovcem in zadrugam uvoz soli, tako, da trpe radi tega veliko škodo ljudstvo in trgovci v Sloveniji in Hrvatski. Končno je naglašal, da je to vedno tako, da podjetja, ki jih prevzame vlada v svoje roke, silno podražujejo blago. Zahteval je, naj se monopol na sol ukine, ker koristi samo monopolskim svetnikom. Tudi od drugih strani je bilo proti monopolski upravi naperjeno že dovolj interpelacij z nepregledno vrsto očitkov.. Navajala so se celo imena bogatih beograjskih trgovcev, ki so dobili od vladnih ljudi dovoljenje za nakup in uvoz monopolske robe, da so si z nesramnim navijanjem cen nakopičili velika premoženja. Tu in tam se je obljubila preiskava, najrajši so se pa take stvari preslišale, ostalo je vse pri starem in finančni minister se je pri svojem poročilu še hvalil z monopolsko up.ravo.
Romarji pri Mariji Pomagaj. Pretekli ponedeljek, se je odpeljalo s Štajerskega pod vodstvom ravnatelja g. dr. Jerovšeka in 16 druugih duhovnikov 1678 romarjev na Brezje. Udeleženci so na lastni koži morali občutiti, da gre pod sedanjo vlado vse, tudi naš promet, vedno bolj navzdol. Južna železnica se je vsaj nekaj potrudila in nam dala 5 vagonov za osebni promet, a državna pa prav nobenega. Lani smo imeli še polovico vlaka iz osebnih vozov, letos od 54 le 5! To je najlepša slika, kako je Pašičeva vlada slovenskemu katoliškemu kmetskemu ljudstvu naklonjena in kako gospodari. A kljub vsemu temu smo bili dobre volje, imeli smo lepo vreme, in lepo smo izvršili svoj namen. Seveda pa bomo tudi prihodnje dni opazovali, ali bo železniška u-prava ravnala s Sokoli in drugimi raznimi škrici ravno tako, kakor je z nami! Pri Mariji Pomagaj so nas le po sprejeli oo. frančiškani, svoje pobožnosti pa smo opravili pod vodstvom g. špirituala Jurharja, g. o. Pavla in g. kaplana Živortnika, ki so nas vspodbudili in okrepili v našem verskem življenju in prepričanju s svojimi govori. Deloma v ponedeljek popoldne, deloma v torek po prvi slovesni službi božji je odhitela približno polovica romarjev tudi na Bled. V torek smo imeli tudi političen shod, katermu je presedoval g. Toman, župan občine Kozje-okolica. Poročali pa so: profesor Vesenjak, ravnatelj dr. Jerovšek in poslanec Ant. Suš-nik. Ko smo tako poskrbeli za svojo dušo in se posve- : tovali in razgovorih tudi o naših posvetnih skrbeh in i nadlogah, smo se vrnili na svoje domove. Žal, da je zopet uprava državnih železnic izpremenila vozni red i tako, da si bele Ljubljane nismo mogli ogledati. Ravno j opolnoči so izstopili zadnji romarji v Mariboru s trd- ] nim sklepom, da bomo živeli in delali, kakor smo o-krepčani v krasnem domu Marije Pomagaj obljubili. Še nas je velika armada, ki ima voljo in moč zmagati, pa naj si nasprotniki poskušajo s kakoršnimikoli sredstvi nas ovirati in nam greniti pota in delo. Živelo , krščansko slovensko ljudstvo pod zastavo Marijino! — I Prirediteljem pa srčna hvala za njihov trud in dobro voljo!
WrangIovci in volitve. «Jugoslavija« poroča, da kr. komesar ljubljanskega magistrata razglaša, da imajo občinsko volilno pravico tudi vsi Slovani, ki sicer niso naši državljani, a so se do 20. julija t. 1. stalno naselili v naši državi. Če je to res, da se pripravlja tako nesramno predrzen zavraten atentat na slovensko ljudstvo in njegovo mišljenje, potem prestaja vsak obzir na-prampram sedanji policajdemokratsko-samostojni ku-ki, kliče na pomoč Wranglovsko bando, da se vzdrži na krmilu vsaj v Ljubljani. Ne, tuji državljani, pa naj so stokrat Slovani, ne bodo zapovedo /ali na našem do- : mu! Proti taki nakani najstrožje protestiramo v imenu kruto žaljene pravice.
Vročina v Celju je v torek dosegla celo 40 stop. C. > Tudi v Manboru je soparica naravnost neznostna, kar bi kazalo, da dobimo kmalu blagodejni dež, To spričuje posebno nagel porast vročine v zadnjih dneh. Ker pa je sedaj začela popuščati, je upati, da pasji dnevi, ki še le pridejo, ne bodo ravno prehudi.
Imenitna vožnja. Velikokrat in marsikje sem se že vozil, a tako pa še ne, kakor v nedeljo, dne 9. julija
1922 z nočnim gorenjskim vlakom. Ko prisopiha luka-matija na postajo Medvode, se zakadi mnogobrojno ob činstvo proti natlačenopolnim vagonom. Komaj sem i dobil kotiček na stopnišču zunaj kupeja. Vlak ni dolgo j čakal; kdor ni bil hiter in brezobziren, je moral žvižgati za njim ter rad ali nerad čakati na prihodnjega. | Ko smo prišli malce k sapi, nas neprijetno preseneti i gost ognjeni dež isker iz lokomotive. Otepali smo se žgočih mušic, pa ni veliko pomagalo. Razgaljene mestne frajlice so cvilile od bolečin, ko so goste žareče iskre žgale njihove vratove in ramena. Nekaj časa smo se še smejali moški temu ljutemu boju z ognjem, toda le j kratek čas. Kmalu je začelo smrdeti po osmojenih laseh in tlečih oblekah. Ker je bila silna gnječa, nismo mogli zasledili ognja prej kakor takrat, ko je začela že goreti tenka in prozorna obleka dam s plamenčki. To je bilo vika in krika, ko smo z rokami gasili tleče obleke. Lahko si mislite, kako nam je odleglo, ko so se za čeli na postaji Šiška prazniti kupeji. Smuknili smo pod varno streho tej; ogledovali škodo na obleki in pokriva-lah. šele drugo jutro sem pri dnevni luči spoznal z nevoljo. da je moj lister tudi hudo trpel. Bil je luknji-čast ,kakor rešeto. Moral sem ga dati v popravilo. O ti presneti gorenje, kako si muhast! Ali ne bi mogla uprava državnih železnic ob nedeljah in praznikih priklopih še par vagonov, da obvaruje pasažirje škode in nepotrebnega in neprijetnega razburjenja, sebe pa zaslužene hude kritike!?
Ne mučite nas po nepotrebnem! Klican sem bil na sodnijo v zadevi, o kateri nisem vedel ničesar izpove-datj. Vendar sem se podal v tri ure oddaljeno sodišče, da me ne zadene neusmiljena globa. Ko stopim predi sodnika, me vpraša nekaj brezpomembnih malenkosti o značaju meni dokaj znane deklice. In to je bilo vse, kar bi rada znala slavna sodni j a od mene ubogega zemljana, ki nima časa prodajati v tej neznosni vročini dolgega časa pa prašnih, žgočih cestah. Mestna gospoda menda misli, da si štejemo deželani v posebno čast, če smemo pred njihove milostne oči. Ali menijo, da šolani ljudje ne bi znali pravilno napisati tega, kac ustmeno povejo? Potem se jako motijo. Naj vsaj za poskus začnejo z drugačno prakso !
Iz Ormoža nam poročajo, da bo tamošnji Sokol .si omislil često nekaj posebnega in novega. Čuje se nam reč, da bo sklenil kot spomin na svojo preteklost in sedanjost nov grb. V ta grb pride slika onega sokolskega brata, ki so ga pretekle dni zaradi goljufij in poneverbe odpeljali orožniki v Maribor na ričet. Da bo pa grb še bolj lep, bodo za okvir brke organista in učitelja Serajnika, ki jih je prodal za 1000 kron v korist Sokolu. Ta gospod je namreč kot učitelj tako reven, da za dobro organistovsko mesto slabo oskrbuje petje in je tako bogat, da lahko pokloni 1000 kron Sokolu, ki pri nas najbolj sovraži cerkev in vse, kar je ž njo v zvezi. Nazdar!
Iz Ormoža. V nedeljo, dne 2. julija se je poslovil od nas gospod kaplan Pavel Vesenjak, Kot katehet in kaplan je delal od konca leta 1918 do sedaj pri nas. —< Bil je dober in goreč duhovnik, zato smo ga vsi ljubili in spoštovali. Zaradi njegovih pridig so prihajali odi daleč v cerkev celo naši sosedje Hrvati preko Drave. Kako uspešno je delal v naših mladinskih kfščanskiM organizacijah, je pokazala mladina, ko je stopila za slovo k mizi Gospodovi. Orli in Orlice, naraščaj, Marijina družba in Marijin vrtec, vsi z znaki in v krojiH je s svojo pobožnostjo izpričalo, kako jih je vodil gospod kaplan. Popoldne smo se poslovili. Ne pomnimo tako iskrenega in lepega slovesa, kajti prišli so župani, možje, žene, mladina, organizacije in godba, da stisnejo še roko in izrazijo svoje spoštovanje. Mladina, poseb no šolska, je prinašala rož in že celi teden glasno jokala, če se je prikazal njen ljubljenec. Še le pri Veliki Nedelji smo se ločili. Orli in posamezni zastopniki drugih organizacij in par otročičev pa je spremilo gospoda kaplana celo na dom njegove matere. Bog povrni trud, mi ohranimo pa v svojih srcih hvaležnost, posebej pa ljubezen za naše krščanske vzore in organizacije.
Spodnje Ptujsko polje. Po našem polju so pretekli teden poželi že vso rž, sedaj pa žanjejo pšenico. Rž je pri nas povprečno slaba, pšenica pa precej dobra. Med otroci se močno širi zavratna nalezljiva bolezen škrla-tica. Suša se močno čuti in ako nam Bog ne da dežja, bomo .meli letos strašno malo krme. Sena je bilo malo otava pa sploh spet rastla ne bo, kakor lani.
Primer graničarske brezvestnosti in nekulture nudi tale žalostni dogodek iz Ceršaka v pretečenem tednu. Otrok strojnika tamošnje tovarne lepenke pogoltne po nesrečnem naključju koščico in samo nujna zdravniška pomoč ga še lahko reši. Do zdravnika v Št. Ilf je predaleč, zdravnik od one strani iz Strass-a bi bil pa prav hitro na mestu nesreče, če bi ga graničarji pustili. Pomislite, na oni strani mostu zdravnik, da reši mlado življenje, na tej strani ubogi otrok in obupani starši, vmes pa divji graničarji, ki v očigled otrokovega smrtnega boja — ne pustijo zdravnika na to stran* ker jim je nekak «propis« več kot človeško življenje! Daleč smo prišli.
Letos se obhaja pri Sv. Ani pri Borlu (Sv. Barbara! v Halozah) anovska nedelja dne 30. julija. Na Anino, dne 26. julija ter nedeljo pozneje bode tamkaj več sv. maš. Kakor druga leta bodo tudi letos imeli romarji priliko, ( praviti tamkaj svojo pobožnost glede sv. za-* kramentov.
Umrl je dne 29. junija t. 1. na hrvatsko-štajerski meji y starosti 37 let Josip Hohnjec. Kal svoje bolezni si je nakopal na številnih frontah, kjer se je moral boje-1 vali za rajno mačeho Avstrijo, a ostal je do zadnjega! izuihljaja zvest Jugoslovan in verni sin katoliške cer-1 kve. Bodi mu žemljica lahka.	^ J
Umrl je pri Sv. Andreju nad Polzelo obče priljubljen in vrl našinec, posestnik Franc Uratnik, p. d. £0lšel<. Rajni je bil blaga duša, daleč na okoli znan yi svojih vrlinah. Ob grobu so mu peci zapeli «Nad ^ezdami« in «Vigred«, gospod župnik pa se je od pogojnega poslovil z ginljivim govorom. Bodi zvestemu jouiišljeniku žemljica lahka. N. v m. p.
Požar je močno poškodoval tovarno umetnih gnoji «Danico« v Koprivnici na Hrvatskem. Požar je izbru pil v oddelku za dušikovo kislino ter ga je upepelil do ¡jI in velikemu naporu in požrtvovalnosti delavcev se e zahvaliti, da se je požar lokaliziral, škoda se pa ceni s 30 milijonov kron in obrat bo moral počivati dalje ¿asa. kar je za delavstvo in gospodarstvo velika škoda ¡¡i nesreča.
Kolera v Bihaču. Iz Bihača javljajo, da so se tarnaj pojavili trije slučaji kolere.
Vas, v kateri zna samo eden čitati ter pisati. — V ¡jdnji polovici minulega meseca je pobila toča vas Volinje nedaleč od Petrinje v Slavoniji. Radi toče je (as v veliki bedi in pri ugotovitvi škode vsled toče je ;omisija dognala, da je v celi vasi samo eden starec, ki e vešč v pisavi ter čitanju, vsi drugi stari in mladi va-:i so analfabeti.
Volkovi v Kočevju. Blizu Dolenje vasi na Kočevskem so navalili volkovi na ograjo, v kateri so se pasle jtce in so jih raztrgali pet. Ovce je čuval 14 letni pastir. kateremu pa niso storili gladni volkovi nič hudega.
Dve žrtvi Drave. Dne 6. t. m. je zahtevala Drava dve človeški žrtvi pri Osjeku. Pri kopanju ste utonili de-jetletna Gjoka Živkovič in 16 letna Marija Steinhardt.
300.000 K lanec (malo več kot L oral) zemlje. Te dni je [upil fabrikant Grunfeld v bližini Stare Kaniže 4 in pol anca posesti za ceno 1 in pol milijona kron. Grunfeld je ilačal lanec zemlje po 300.000 K. V okolici Stare Kaniže je (hko vsakdo kupil lansko leto po žetvi 1 lanec zemlje po J—80-000 K, letos pa je že skakala cena med 150—200— J30.000 K.
Dijaki roparji in ubijalci svojega tovariša. V Prilepu so odkrili dijaško tolovajsko bando, ki je uganjala dalje časa za javnost dokaj opasne zločine. V novembru minulega ieta je skušala ta družba oropati gimnazijo v Prilepu; januarja t. 1. je bilo iz gimnazijske garderobe pokradenih več reči; v februarju so poskušali ti mladostni zlikovci ukrasti iz prilepške lekarne kloroform, a ga niso našli. Dne 27. a-irila pa so zaklali gimnazijca Blagojo Balabanoviča v stanovanju ter ga oropali. Preiskava je dognala, da je bil di-
Ki zaklan iz maščevalnosti, ker ni hotel izvršiti od tolo-jske mladinske družbe poverjenega mu naloga. Dijaki-roparji so nastopali v maskah po vzorcu kinematografskih filmov, ki se po svojih predstavah po južnih krajih odliku-ijo po svoji podivjanosti, ki je strup za mladino.
Za sklad KZ so zbrali naši somišljeniki na sedmi d pokojnega France Uratnik pri Sv. Andreju nad Polzelo 320 K. Živeli darovalci.
1 Občni zbor Mariborske gasilske župe (Jugoslovanska gasilska zveza) se vrši v nedeljo, dne 6. avgusta t. 1. na Pobrežju pri Mariboru. Zbor je dopoldne, popoldne pa velika gasilska veselica. Vsa društva in korporacije se uljud-oo naprošajo, da svoje prireditve za ta dan opuste, ker je la veselica zamišljena kot celokupna prireditev maribor-«kega okraja. Ves natančnejši spored cele slavnosti prine-«emo pravočasno. Torej dne 6. avgusta vse na Pobrežje pri iariboru.

Gospodarstvo.
VINSKA RAZSTAVA V ZVEZI Z VINSKIM SEJMOM V MARIBORU.
Vinarski in sadjarski odsek Slovenske kmetijske družbe v Mariboru je, kakor znano, sklenil prirediti vin sko razstavo v Mariboru kot centru vinske trgovine za Tina iz Slovenske Štajerske, povodom pokrajinske obrtne razstave od 8. do 17. septembra t. 1. Namen te razstave je, nuditi vsem vinskim kupcem in trgovcem z Tinom iz tu- in inozemstva priliko, da se seznanijo v najkrajšem času, na najenostavnejši in najcenejši način z vsemi vrstami vin, kar jih Slovenska Štajerska premore in da se informirajo o razpoložljivih množinah, krajih, kjer leže, cenah ter o kupčijskih razmerah sploh. To je prvi poskus, ustvariti v Mariboru neko «redotočišče, kjer se zberejo vsako leto ob gotovem času vsi vinski interesenti v svrho informacije in sklepanja vinskih kupčij, iz katerega bi s časom lahko nastala prava vinska borza. Reklama za to prireditev se to delala v čim večji meri v tu- in inozemstvu potom časnikov in posebnih lepakov. Da bo uspeh čim popolnejši, je potrebno, da se vinski producenti za zadevo čim bolj zanimajo in razstave v čim večjem številu udeleže. Vsi ostali pa, ki se razstave iz kateregakoli vzroka ne morejo udeležiti, so pa prijazno vabljeni, da laznanijo svoje vinske zaloge in njih cene, da se bo za-taoglo vinske kupce primerno informirati. Določbe za udeležbo so sledeče:
1.	Razstave vinskih vzorcev se lahko udeleže vinski producenti, vinarske ali kletarske zadruge in vinski •rgovci iz Slovenske Štajerske, toda vino se sme razstaviti le pod izvirnim imenom.
2.	Razstavi se lahko vse vrste vina od navadnega Namiznega do najboljšega buteljnega, stare in nove lel-tike.
3.	Na vzorčni sejem .oziroma prostor, pridejo vina ^mo v steklenicah in sicer se mora poslati^ od vsake Vrste vina po 50 sedemdesetinskih steklenic. Izjemoma !e dovoli manjšim posestnikom- da se udeleže razstave 1 dvema vrstama vina po 25 steklenic, skupaj s 50 stek-et»cami. Vina se pa lahko pošljejo v Maribor tudi v s°dčkih in prevzame odsek polnjenje.
4.	Za steklenice, žamaške, opremo steklenic in i:a->0je za pošiljanje skrbi odsek, ki nosi tudi stroške za "^nsport po železnici.
5.	Vsa za razstavo namenjena vina se preiskusijo
pred polnjenjem v steklenice po posebni, v to svrho sestavljeni komisiji, ki ima pravico vina, ki ne odgovarjajo, izključiti od razstave.
6.	Za prijavo udeležnikov, prevzetje, preskušnjo in odpremo vina se postavijo za posamezne vinarske okoliše posebne komisije, oz. pripravljalni odbori in sicer:
a)	za vinarske okoliše Maribor, Slovenske gorice in Pohorje: odbor sestoječ iz gg. Srečko Robič iz Limbu-ša, Franjo Rudi iz Kamnice, Josip Zabaynik iz Maribora, Alojz Zupanič iz Vagna, Anton Lipovšek iz šmar jete, Franjo Thaler iz Št. Ilja, Ivan Škerbinek iz Ver-tič, Andrej Žmavc iz Maribora, Anton Puklavec iz Maribora, Fr. Retzer, posestnik in gostilničar, Sv. Lenari v Slov. gor., Al. Selnicker, Sv. Marjeta ob Pesnici; poslovodja: Vinarsko društvo za mariborski okraj v Mariboru;
b)	za vinarske okoliše Ptuj, Haloze in Slovenske gorice: gg. Miha Brenčič iz Spuhlje, Franjo Majcen iz Podlehnika, Ivan Osterberger iz Ptuja, Josip Zupane iz Ptuja, Franjo čuček iz Ptuja, Jakob Belina iz Gruš-kovja; poslovodja: Vinarsko društvo za ptujski okraj v rtu ju;
c)	za vinarske okoliše Ljutomer, Ormož, Gornjo Radgono in Slov. gorice: gg. Fric Zemljič iz Ljutomera, Robert Košar od Sv. Bolfenka, Clotar Bouvier ml. iz Gor. Radgone, Lovro Petovar iz Ivanjkovec, Jakob Zemljič iz Radenc; poslovodja: Vinarsko društvo za ormoški okraj v Ormožu;
d)	za vinarski okoliš Celje—Šmarje: gg. Ivan Belle iz Št. Jurja ob juž. žel., Fran Ferlinc in Fran Štani-berger iz Šmarij pri Jelšah, Franjo Roblek iz Žalca, Andrej Rečnik in Miroslav Majcen iz Celja; poslovodja: Vinarsko društvo za šmarski okraj v Šmarju pri Jelšah;
e)	za bizeljski vinarski okoliš: gg. Fran Kene ml. v Globokem, Josip Janežič ml. v Bizeljslcem, Josip Peč-nik iz Kapel, Fran Virant in M. Karner iz Brežic; poslovodja Fran Virant, vinarski inštruktor v Brežicah.
7.	Udeležbo (vrste in razpoložljive množine vina, provenijenca, letnik) je naznaniti takoj, najkasneje pa do konca julija t. 1. ali podpisanemu odseku, ali pa do-tičnemu lokalnemu pripravljalnemu odboru.
8.	Na razstavo se sprejemajo razen vina še šampanjec, sadjevec, brezalkoholne in žgane pijače.
9.	Stroški razstave se bodo krili s prispevki kmetijske družbe, vlade ter drugih korporacij, kakor tudi z izkupičkom za razprodane vzorce vina.
10.	Udeležnikom razstave se izplača za razstavljeno vino po kritju razstavijalnih stroškov preostali znesek, ki bo znašal z ozirom na lanske izkušnje v Ljubljani ter na predvidljive manjše prireditvene stroške v Mariboru vsaj 20 K za buteljko razstavljenega vina, to je 26.60 K za liter, ali današnjo povprečno vrednost vina.
11.	V svrho premiranja vinogradnikov, ki razstavijo brezpogrešno vzgojena vina, se je zaprosilo vlado za podaritev denarnih nagrad. Razen tega se bo razdelilo več častnih nagrad za posebno dobra namizna vina, kakor tudi za posebno znamenite kvalitete. —
Maribor, dne 7. julija 1922.
Vinarski in sadjarski odsek kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru.
Prodaja dalmatinskih vin. V drugi polovici junija se je začela živahna trgovina z dalmatinskimi vini. V tem, ravnokar omenjenem času so se prvič po prevratu pokupile v Dalmaciji večje količine vina. Krog Splita in Trogira so prodali 2000 hektov, istotoliko tudi na otokih Brač, Šol ta, Hvar, Vis ter Korčula. Na Peljšcu so prodali preko 400 hektov, v Šibeniku in Tijesnu okoli 6000 hektov. Približeo se je prodalo v Dalmaciji v zadnjem času 35.000 hektov črnega vina za izvoz, katerega so pokupili tuji trgovci. To dalmatinsko vino bodo izvozili preko Trsta v Avstrijo, na Čehoslovaško, Švico, a le neznatne količine tudi v Francijo. Vinski trgovci so najbolj povpraševali po glede alkohola težkem črnem vinu in se je plačalo na mestu proizvoda za alkoholni grad 120—125 K. Dalmatinska vina vsebujejo povprečno 10—14 stopinj alkohola in ako vzamemo povprečno 12 stopinj, potem stane 1 hekto dalmatinskega vina 1440 K in 1 liter 14—15 K. Na otoku Vis so plačevali alkoholno stopnjo po 125 K, na Hvaru od 120—125 K, na Braču od 125—130 in na Šolti po 115 K. Cene pelješkega vina se gibljejo po 100—118 K, šibeniškega po 100—110 K. Vinske cene v Dalmaciji so radi tega tako nizke, ker bode tudi letošnja trgatev zelo bogata in je še po Dalmacij vse polno starih vinskih zalog, katerih se mora dalmatinski vinogradnik na vsak način iznebiti. Povpraševanje po dalmatinskem belem vinu je zelo malenkostno, akoravno ga je zelo veliko.
Iz ormoškega okraja. Vinarsko društvo za ormoški okraj je vložilo na okr. glavarstvo prošnjo za podporo po toči prizadetim posestnikom in vinogradnikom: «Dne 26. t. m. je toča hudo pobila dele občin Mi-halovci, Ivanjkovci, Žerovince, Cerovec, Brebrovnik in Veličane, Sv. Miklavž, Hermanci, Gomila. Velik del, to je okoli 60 oralov vinogradov, je pobitih do 100 odstotkov, zelo velika površina 50—80 odstotkov, precejšnji vinogradi pa od 20 do 50 odstotkov. Usojamo se prosili, da bi se vinogradnikom s po toči najmanj 50 odstotkov poškodovanimi vinogradi podelilo vsaj 15 kg modre galice na oral in to brezplačno, ali pa po zelo znižani ceni, potom državne podopore. Tako hudo poškodovane vinograde bo treba še letos najmanj trikrat škropiti, ker bodo drugače novi poganjki vsi od peronospore uničeni in tako tudi drugo leto ne bo niti zrele rozge za priča kovati. Galica primanjkuje popolnoma. Hudo prizadeli so tudi viničarji in to ne le vsled tega, ker so njihovi
delodajalci hudo oškodovani, ampak tudi radi tega. ker jim je njihove vrte in njive toča popolnoma pobila, tako da jim primanjkuje najnujnejši živež. Prosimo terej, da se tudi za te viničarje in pa za male vinograd-nike-posestnike, kateri so bili po toči poškodovani in pri katerih je istotoko prehrana v nevarnosti, uvede kakor najhitreje pomožna akcija.«
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je 12 konj, 13 bikov, 190 volov, 357 krav, 20 telet. Skupaj 592 komadov. Povprečne cene za različne vrste so bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže 37 do 39 K, poldebeli voli 2S—31 K, plemenski voli 25—28 K, biki za klanje 25—28 K, klavne krave debele 24 do 29 K, plemenske krave 19 do 24 K, krave zaklobasarje 15 do 18 K, molzne krave 25 do 29 K, breje krave 25 do 29 K, mlada živina 22 do 36 K, teleta 32 do 36 kron.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. 7. se je pripeljalo 198 svinj in 5 koz. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 450—700 K, 7—9 tednov stari 800—1100 K, 3-4 mesce stari 1500—1700 K, 4—6 mesce stari 1800—2000 K, 8—10 mescev stari 2500—3500 K, 1 leto stari 4C00—4500 K. Koze 600—700 K.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso II. vrste 1 kg 56—64 K, meso od bikov, krav in telic 56—64 K, telečje meso I. in II. vrste 60—64 K, svinjsko meso sveže 90 do 100 kron.
Cene sirovim kožam. Cene sirovim kožam so še vedno v porastku. Naraščanju cen težkim kožam se nikdo ne čudi, ker teh primanjkuje, pač pa je lahkih kož več kot dovolj in vendar tudi tem rastejo cene. Podražile so se težke kože nad 35 kg do 52 K (seve prvovrstne). Lažje kože prvovrstne so plačevali po 45 do 48 K. Bosanske kože in kože od hrvaških buš se zelo težko prodajo po 42—44 K 1 kg. Telečje kože se prodajajo po 70—75 K 1 kg.
OKULIRANJE.
(Očeslanje).
Vsak posestnik je na svojem posestvu že gotovo opazil mlade divjake (sadne), ki rastejo tu in tam razstreseno po sadonosnikih. Te divjake je treba z nožem in škarjami osnažiti. Sedaj je čas za okulacijo ali cepljenje z očesci. Očesca naj se vzamejo od zdravih» rodovitnih dreves. Cepiči se morajo takoj uporabiti in ne smejo veneti. Okulira se lahko: črešnje, hruške, jablane in slive. V slivove divjake se lahko vcepi marelice, breskve in ostalo koščičnato sadje. To cepljenje se imenuje na «spavajoče oko«, ker zaraste oko pod skorjo in se utrdi za prihodnjo spomlad. Pecelj lista odpade v teku 10—14 dni. To je znak, da je bilo cepljenje uspešno. Po tem roku se mora rafijo zrahljati, ker bi se sicer oviral razvoj vcepljenega očesca. Prihodnjo spomlad se odreže debelce divjaka 10 cm nad cepljenim mestom. Dotično oko iztira žlahtne mladiko, ki se priveze ob štreelj ali čep. čep se odreže gladko nad cepljenim mestom še le tedaj, ko je mladika že krepka in dovolj utrjena. Okuliranje ne povzroča mnogo dela in je najuspešnejši način cepljenja. F. R.
Ugodno stanje sliv v naši državi. Iz Bosne javljajo, da bodo letos slive tamkaj zelo dobro obrodile. Zelo ugodna poročila o stanju letošnjih sliv prihajajo tudi iz Srbije, Srema, Požege ter Broda. Finančni krogi upajo, da bo letošnja bogata slivna letina dokaj pripomogla k povzdigu naše valute.
Zagrebški žitni trg. Povpraševanje po raznem žitu se je v zadnjem času ustalilo z ozirom na zelo ugodno stanje letošnje žetve. Cena pšenici je celo padla. Po nekaterih naših žitorudnih krajih se je že začela žetev, po drugod pa bodo začeli v dobrem tednu. Izgledi na letošnjo žetev so povoljni. V Bački računajo, da bo letošnje žito srednje, v Banatu pa bo letošnja žetev mnogo boljša od lanske. Računajo, da bodo po naših žitnicah po Vojvodini, Bački in Banatu naželi na 1 oral 6 do 12 met. stotov. Koruza stoji po južnih krajih zelo ugodno. Cene posameznim žitnim vrstam so bile v Zagrebu minuli teden sledeče: pšenica 1500 K od to-, vorišča. Za novo pšenico ponujajo 1250—1350 K in jo bo mogoče dobiti koncem julija in začetkom avgusta. Po koruzi so zelo povpraševali in so jo plačevali pa 1400 K, a po tej ceni so plačevali samo ono koruzo, ki je v zagrebških skladiščih in prvovrstna. Izven zagrebško koruzo so plačevali od postaje po 1160—1200 K. Te koruze se je le malo prodalo radi transportnih težkoč. Zelo velike množine pokvarjene koruze so ponujali« Pokvarjeno koruzo so kupovale tovarne za špirit po 700 K. Oves so p^čcvall po 1300 K. Stari ječmen stane 1240 K, novega ječmena je pa bilo zelo malo na trgu in se bo razvila trgovina z novim ječmenom še le tekom dveh do treh tednov. Moka nularica je v Zagrebu po 23—24.50 K. Otrobe so ponujali mlini po 700 kron. Fižol je kupovala vojaška uprava po 12 K. Z izvozom naših žit ni nič, ker vse čaka, ua bodo po ugodno končani letošnji žetvi žitne cene znatno padle« Veliko našega novega žita se bo izvozilo v Nemčijo, kei; dolar raste, nemška marka in naš dinar pa padata.
. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretekli dobi precej živahno povpraševanje po hmelju. — Hmelj so plačevali po 2700—3100 čehoslovaških kron za 50 kg. Tudi zunaj na deželi so pokupili precej hmelja po 2700—2900 čehoslovaških kron za 50 kg, cene so torej vnovič narasle. Stanje hmeljskili nasadov se je nekoliko zboljšalo.
VIII. poroči to Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskt rastline. Zatec ,ČSR, dne 6. 7. 1922. Zadnji teden se je stanje hmeljskih nasadov izboljšalo. Včerajšnji dež je rastlino precej okrepčal, dasiravno ga je bilo premalo. Danes se lahko reče, da ste dve treljinki nasadov prav lepi. Rastlina v njih je dorastla do vrha žic, je zdrava in krepka. Bolhači se nahajajo le še tu in tam. V okolišu se nahaja vendar tudi prccej občin, v katerih so nasadi po bolhaču občutno trpeli; v njih je rastlina zrastla le do polovice žic in ne bodo dali tudi pri najugodnejšem vremenu uormalne letine. Zdravi nasadi stoje v polnem cvetju
B tiran.	^ - i
BLUVENSKI 60SPQDAK
13. julija 1922.
KDOR UPORABLJA

ZLATOROG MILO
288
podaijfi» tpajaoBt svojega psptla.
Glavno zastopstvo in zaloga:
R. BUNC in drug, Liubl j a na. Celje, Maribor.
in obljubujejo prav dobro letino, ako seveda še ne pride kaj nepričakovanega vmes. Več deža in stanovitno lepo vreme s toplimi nočmi bile bi potrebne v nadaljni razvoj hmeljske rastline. 0 množini letošnjega pridelka govoriti, bi bilo še prezgodaj; vendar se pa lahko reče, da bodemo letos več pridelali, kakor lansko leto; vse je pač odvisno od vremena. — O stanju hmeljskih nasadov v Nemčiji poroča ravnatelj Gauba iz Žateca sledeče: Mali okoliš Spalt ebljubuje prav dobro, največji Holedau i* drugi največji Hersbruck pa le srednje dobro letino. V zadnjih dveh o-koliših je stanje hmeljskih nasadov podobno onemu na Češkem, namreč ena tretjina prav dobra, ena tretjina srednje, in ena tretjina slaba. Najmanjša okoliša: Neustadt a. d. Aisch in Kindinger Land ne prideta v poštev. Letina Bavarske torej ne bode preobila; ker pa večinoma goji pozni hmelj, se še glede letine marsikaj spremeni. — «Saa-zer Hopfen- «ncl Brauer-Zeitung.<
Lesni trg. Oglje je doseglo ceno 34.000 K. Povpraševanje po njem je veliko. Les za kurjavo velja s prodajnega prostora 9000 K. Fin bukovi les od 3800 do 4400 K. Povpraševanje po lesu iz tujine je padlo, le Italija ga pridno kupuje.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 336 K, francoski frank stane 26—27.20 naših kron. Za 100 avstrijskih K je plačati 1.32—1.36, za 100 čehoslovaških kron 808—848, za 100 nemških mark 67.60—69 in za 100 laških lir 1480— 15.04 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.55 centima (1 centim — 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za 7 in pol točk.
OBSODBE VREDNE RAZMERE V GORNJI RADGONI.
Gor. Radgona. 11. julija 1922.
Razmere, ki vladajo v našem lepem obmejnem trgu, so v sramoto naši državi in nam delajo nečast pred sosednimi Nemci, ki se norčujejo iz našega župana štirih odstavljenih občinskih odbornikov in mnogih uradnikov. Da imamo tako vzornega župana in take občinske odbornike, ki vsled prestopka kazenskih zakonov ne smejo biti več občinski odborniki, so krivi naši «dični« liberalci, ki so take vzor može kandidirali in volili. Razmeram v uradništvu, katero po večini boij poseča kleti in gostilne, ko urad, izmed katerih mnogi dostikrat ne pridejo v urad, je kriva vlada. Železniška uprava je napravila red na kolodvoru, Pokrajinska uprava v Ljubljani naj napravi red v drugih uradih in nas reši uradnikov, ki na čuden način kompromitirajo našo državo ob meji. Največ kriv teh razmer je obmejni komisar dr. Levičnik, kateri se pač zanima za rajno kapljico, za urad in razmere ob meji pa malo ali pa nič. Njegova krivda je, da se je pri nas začelo, četudi pod firmo Samostojne stranke, neko boljševistično gibanje, katero vodi polir brez posla Filip Jurkovič, radi dobrega gospodarstva odslovljeni sekvester opekarne, iz istega vzroka odslovljen kot član odbora za aprovizacijo mesta Radgone, mož, ki je več kot pol leta bil v preiskovalnem zaporu v Mariboru. Dne 25. julija i. 1. je sklical shod, na katerem je govoril, kakor kak boljševik v Rusiji. Posledica njegovega hujskanja je bila, da so zborovalci ogrožali življenje trgovca Fr. Korošca hi njgovega sina, vlomili v trgovino, plenili in uničevali kot pristni ruski boljševiki. Komisar dr. Levičnik je na zborovanju mirno pustil govoriti Jur-koviča, kateri je bil že pristaš vseh strank, ker se sedaj dela navdušenega pristaša vladnih liberalnih strank, da more ljudstvo pripravljati za boljševizem. V «Minski Straži« v zadnjih številkah si v poslanih s svojimi podpisi očitala gg. Jurkovič in Korošec Fr. take reči, da bi morala oblast poseči vmes, a nič se ne stori, ker ga ščiti — — sam g. komisar. Na čuden način je dobil Jurkovič glavno zalogo tobaka, iz poslanih
Vn/) Teč rte kilogramov, cve-MUll tHSni prvovrstni fini pridelek, aced v satovjn, ;rvonstni vosek, jamieno (Isto ln «dravo blago raspoillja Ivan Krašoveo, iabalar, Orna pri Prevaljah, Eor. 1-4 670	Prostovoljno «Sft0T0 v Kanmlei pri Maribora, p'lreii v nedeljo, dne 16. jnbja 11. ob 8. ari popoldne *na vita gostilne fierak, poletno veselico i sanlml-vlm sporedom. Ker te ¿Isti dabl-iek namenjen ca nabavo gasilnega orodja ln drsgik gasilnih potreb-Uin, torej v človekoljub ae namene, se prosi aa obilno ndalsibo.
VoKiln M »b<ni «bor hra-V »Milil nilnloe in posojil-aiaa v fit. Janin na Drav. ?»l;o, ti se vrli, dne lt. julija t. L, oh 1. ari pof. v ki«! g. Lcvra Krepil. Na dne r nem reda je poročilo nn-¿elitva ln nadcoistva, odobritev ra2. aakljnika is 1981 In slngaj-uosti. Našelitvo. 669	
	Krojaški učenec se sprejme pri Matevi Pauke, Slavni trg it. 4, liarbor. 671
	Sprejmem do letne trgovine in deielnih pridelkov. Joeip Draikovič, Slortnj gradeč. S—3 541
Zaseko tLNS trg. t—S 663	
JMasim inserentom!
■■■■■■■BaHiHHaBim
.¥« pismena rprakanja r insera-fttiJk ali oglasni ti zadevati t» d g o-rmtrfts upravniitvo Usta le tedaj, ateo fe dotičnemu pismene mu rprasanfu priložena sna t» t tu t za odgovor.
v «Murski Straži« pa je razvidno, kako sta on in Korošec Fr. špekulirala z tobačnimi izdelki na škodo — ljudstva, varala finančno upravo itd. A tudi tozadevno se nikdo ne zgane! Boljševistična žilica ne da Jurko-viču miru. Dne 9. julija je na shodu v Apačah, h kateremu je mogoče nalašč prišel gospod komisar prepozno, na najnesramnejši način kritikoval odredbe vlade napram hujskajočim elementom, ki še danes ljudstvu pripovedujejo, da bo prišla v kratkem Apaška kotlina pod Nemško Avstrijo, grajal odvzetje legitimacij raznim tihotapcem, hujskal radi nekih «črnih list«, katere imajo baje okrajna glavarstva sestavljena, se zavzemal za to, da še naj ljudstvo nadalje redi nemške otroke, katere je nemški Schulverein poslal v obmejne kraje, da se potom njih dobi dovolj nemških otrok za nemške šole in germanizira te kraje. Hujskali je začel i proti trgovcu Kolerič z očividnim namenom, da bi po-! vzročil slične dogodke kot v Gornji Radgoni. Priče so vsi blizu njega stoječi Slovenci, ki so beležili njegova, vse prej kot za razmere v Apaški kotlini primerna izvajanja. Mož želi brez dela priti do premoženja in častnih mest, zato ne izbira sredstev. Gospod komisar dr. : Levičnik pa je molčal. Kako vpliva delovanje Jurkoviča | na sosedne Nemce, je najboljši dokaz trditev Nemcev, da so dne 25. m. m. hotele oborožene tolpe iz Radgone udarili v Gor. Radgono, misleč, da je treba priskočiti boljševiškim elementom v Gornji Radgoni na pomoč, da je treba pomagati uničevati imetje Slovencev in povzročiti, da se narodnostna meja pomakne čez Gornjo Radgono. Kar se sedaj ni zgodilo, se v bodoče lahko zgodi, če se bo pustilo Jurkoviča še v bodoče prirejati shode in na istih hujskati proti zasebnikom, kakor tudi izpodkopavati avtoriteto države in dajati velenemškim hujskačem pogum za nadaljno delovanje v prilog Nemške Avstrije.
Pristaši vseh strank v Gornji Radgoni nujno želijo ,da pokrajinska uprava takoj odredi temeljito preiskavo radi postopanja uradništva v Gornji Radgoni i in radi delovanja brezposelnega Fil. Jurkoviča, ki j ogroža življenje in imetje vseh državljanov, mož ni i prizanesel niti svojemu somišljeniku trgovcu Fr. Ko- j rošcu, ker se ga je bal kot konkurenta pri dosegi častnih mest. Značilno za obmejne razmere je, kar je krivda gospoda obmejnega komisarja, da sta se dva obmejna stražnika, ki pregledujeta potne listine, dne 28. maja pri prihodu vlaka pred vsem občinstvom izvršujoč službo pretepala, o čemer je že poročal list «Naprej« Baje dobita ta dva «junaka« na priporočilo obmejnega komisarja še pohvalo! — Finančno upravo prosimo, da takoj preišče poslovanja Fil. Jurkovič kot imejitelja glavne zaloge tobaka; zasliši se naj njegov «zvesti« prijatelj trgovec Fr. Korošec.
Ako se ne bodo razmere v najkrajšem času temeljito uredile in odstranili od meje vsi, ki škodujejo ugle du naše države, bomo prosili gg. poslance, da v interpelaciji v zborni rt razkrinkajo le škadalozne razmere. Nastopili bodo poslanci treh strank in podali tak ma-ierijal, da bo cela vrsta uradnikov in njih zaščitnikov morala zapustiti državno službo in bo gospod Jurkovič lahko odrajžal v Nemško Avstrijo in tam delal za — blagor Nemcev.
Previdni ljudje iščejo vedno pri kupovanju najbolj zanesljiv in zmožen vrelec. Popolno zaupanje zasluži svetovno znana eksportna tvrdka H. Suttner, Ljubljana št. 992, od katere ure uživajo svetovni glas, ker vsaka Suttnerjeva ura, tudi najcenejša ima zanesljivo dober stroj. Ta tvdrka ima veliko zalogo verižic, prstanov, raznih predmetov iz zlata in srebra in drugih koristnih potrebščin.	742 b
Dopisi.
Sv. Jakob v Slov. gor. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljq, dne 23. julija dve igri: «Marijin otrok sem« in «Jeza nad petelinom in kes.« Začetek točno ob 5. uri popoldne. Se igra tudi ob slabem vremenu. Srečolov. Vsi prijatelji Marijine družbe in društvenega življenja so prijazno vabljeni! Posebna vabila se ne bodo pošiljala nikomur.	i
Murska Sobota. Pri nas se vse posmehuje demokratom, osobito notarju Koder, ki so na shodu dr. Ku-kovca obljubljali, da bo že mesca marca spet vozila železnica Murska Sobota—Hodoš, železnica ni počela voziti, pač pa se je odpeljalo pohištvo itd. iz posameznih kolodvorov. Poslanec Pušenjak je na shodih v M. Soboti. Pucincih in Tešanvcih dne 1. in dne 2. julija govoril o korakih, katere so tozadevno napravili posl. SLS gg. Klekl, dr. Hohnjec in on, katerih posledica je, da spet vozi železnica iz Murske Sobote v Hodoš. Demokrati samo obljubljajo, ne store pa nič.
Stranice. Katoliško izobraževalno društvo v Zrečah vprizori vnedeljo, dne 16. julija, ob treh popoldne na vrtu g. Arzenšek na Stranicah gledališko predstavo z godbo in petjem. Prijatelji poštene zabave ste prijazno povabljeni!
Zreče. Gledališka predstava, ki jo je uprizorilo naše
Katoliško izobraževalno društvo dne 2. julija na vrtu » Grundner v Zrečah, je lepo uspela. Vsi igralci, zlasti š« fantje, dasiravno so prvikrat nastopili na gledališkem od. ru. so izvrstno rešili svoje vloge. Po igri pri prosti zabavi je naš vrli predsednik Ludovik Vidmar nabral 365 K zj nov društveni dom.
Štore pri Celju. Dne 2. julija se je vršil pri nas shod socijalne demokracije s sledečim dnevnim redom: Položaj tukajšnjega delavstva in raznoterosti. Obe točki je reševal državni poslanec Bernot iz Ljubljane i» poslušajte, kako! Glede prve točke je razmotrival eni uro in to prav po starem socijaldemokratičnem kopi-tu, da si je delavstvo bednega stanja samo krivo, ket se dovolj ne organizira v socijaldemokratični strokovni organizaciji. Iz sedanjega slabega stanja si naj delavst vo samo pomaga. Torej danes, ko imamo delavsko zbor nico in toliko število državnih poslancev, naj hiti delavstvo po vsak košček kruha samo v boj in meče taki samo sebe na cesto? Ni li to sramotno in nazadnjaško? Seveda, če bodo še zanaprej sedeli v delavski zbornici le socijalni demokrati s svojim čobalom, potem je gotovo, da bo delavstvo še zanaprej prisiljeno si iskati samo svojih pravic. K drugi točki smo pričakovali, dj nam bo g. Bernot kot državni poslanec poročal nekoliko o delovanju v državnem zboru, toda zelo smo se mi tili. Odprl je brošuro «Vera in socijalizem«, katero j« on sam pisal ter pričel iz nje predavati in sicer takoj na tisti strani, na kateri so najbolj ostre pušice naperjene proti katoliški .cerkvi, kat. duhovnikom ter kal. vernikom. Povdarjal je, da je vera zasebna stvar; molitev v cerkvi pa ni pobožnost. Rekel je, oziroma iz bri šure čital, da pogovarjanje z Bogom je le mogoče doma v kanwici. Svaril je može, naj nikar ne puščaji svojih žen, zlasti paj ne otrok, v cerkev, ampak na so-cijaldemokratična predavanja! Vera je najhujši strup za delavca, je dejal. Mi pa pravimo: Vera še ni bila nikdar strup za delavca, pač pa za črne nakane socijal demokraških voditeljev. Nato se je še malo dotakni avtonomnega vprašanja ter dejal, da bi klerikalci zale radi imeli avtonomijo, da bi dobil ljubljanski škof še daljšo palico. Socijalni demokrati pa, da so za centra lizem ter želijo z njim osrečiti ne le Slovenijo, temveč celi svet. Tudi Antona Kristana je skušal pri delavcib nekoliko oprati in sicer s tem, da ga je predstavljal kot izvrstnega gospodarja državnega posestva, ki prinaša državi ogromne dobičke. Koliko pa dobi od tega dela vec, pa ni seveda povedal. Morebiti pa Tone Kristal reši s .svojim gospodarstvom Jugoslavijo, kakor je rešil jugoslovanskega delavca.
Šmarje pri Jelšah. Trgovec Pustek, katerega milosti j iva si je največ brusila jezik zoper katoliški shod, ima od 2. julija t. 1. svojo trgovino odprlo samo za Sokole in odklanja vse «klerikalne« kupce. Zato vsi, ki niste Sokoli, pazite, da vas ne vrže ven! — Liberalna šmarska «Posojilnica«, kateri načeluje sladki lisjak šolnik Šumer, je sklenila, da odzdaj zanaprej ne spre jema več vlog in ne daje posojil nikomur drugem«, ko «zavednim šmarskim tržanom«, ki niso izobesili zastav ob priliki kat. shoda. Vsi drugi so izključeni i« naj gredo rajši v «klerikalne« posojilnice — Starosti šmarskega Sokola dr. Hrašovec se je zavezal iz hvaležnosti zato, da se je g. Šumer skril, ko bi bilo treW izobesiti zastavo v pozdrav udeležencem kat. shoda, prevzeti vse stroške za šmarsko šolo. Kat. kmetje nt smejo baje odzdaj dali več niti pare za šolo. — Vse t< dalekosežne posledice kat. shoda pri Sv. Roku je K dni strogo zaupno zvedel vaš poročevalec. Glasijo s« sicer skoraj nekoliko neverjetno, izključeno pa le tli da bo res. In še eno: Ker je «Nova doba« proglasila vst, ki so izobesili v Šmarju zastave ob kat. shodu, za nemškutarje, je šmarski Sokol sklenil: 1. da vseh tisttt ne bo nikdar več nadlegoval s svojimi beračijami; 2. da člani in članice Sokola ne bodo nikdar več nemšku tarili, kakor so ob zadnjem sokolskem zletu. Radovedni smo, koliko od vsega tega se bo izpolnilo. Malo po-trpimo, pa bomo videli in poročali, koliko je na vsek teh neverjetnih vesteh — resnice.
Zabukovje. Naša Dekliška zveza prav lepo napreduje. Ima že nad 50 članic. Dne 9. julija nas je obiskal g. tajnik Slov. kršč.-soc. zveze M. Krajnc in na* vzpodbujal k marljivemu delu za izobrazbo. Brez Si obrazbe smo sužnji, ki nas bogataši in brezverci lahki izrabljajo gospodarsko, politično ter nam uropajo celo verske svetinje. Govoril je tudi domačin g. tajnik Ali' prav lepe in podučne besede. Izvolile smo si nov odbof' Z veselo pesmico smo končale lepo zborovanje, ki sf ga nekateri hoteli motiti, a so nazadnje sami spoznali da sam sebi škoduje, kdor dela proti izobrazbi mladin6 Zahvalo moramo izreči posebno hiši Požunovi, ki naJ" daje za naša zborovanja na razpolago potrebne pro* store.	*	j
Črna gora pri Ptuju. Kakor je znano, vladajo t»® na Ptujski gori jako gnile razmere in potreba bi bik1; da se tu nastavi en nočni stražnik, da bo delal po n<v mir in ki bo vsaj o polnoči spravil Pečejeve nočne ra^J grajače nekam k počitku ali pa pod ključ. Čez poln»*
tulijo ti Pečejevi medicinci v demokratski gostilni Kle-menčič ozir. Horvat z znanim Ciglarjem, ki pravi, da je izučen natakar, a se prav pridno udeležuje raznih vlomov ter razprodaja ukradeno blago. Nedavno so orožniki preganjali njega in njegovega brata radi teh lepih čednosti, In s temi se bratijo Pečejevi visoko-šolci!!! Tako tuli ta «fina« družba v gostilni Horvat mnogokrat čez polnoč, da nam mirnim tržanom, utrujenim od napornega dnevnega dela ni mogoče spati. Da se ti Pečejevi medicinci družijo z vlomilci in krošnjarji Ciglerji, proti temu nimamo nič, saj je tudi njih posel le postopanje, vohunstvo in ovaduštvo, kar je oblastim itak že dobro znano! Da pa kalijo v našem trgu nočni mir ter kratijo poštenim ljudem prepotrebni nočni počitek, proti temu pa protestiramo najodločneje.
Od Sv. Trojice v Slov. gor. V glavi trojiškega «Popotnika« se je zopet skuhala laž, katero je med drugimi obelodanil mariborski «Narodni list« v 6. številki svojega življenja. Mi bi na nesramni napad na frančiškanski samostan in na poštene katoliške ljudi naše župnije ne odgovarjali, ker dobro poznamo dopisnika «Narodnega lista« pod imenom «Popotnik« in vemo, da ta človek v človeški družbi ni zmožen nobene pozidave, ampak le podiranja, ker pa ob koncu dopisa poživlja politično oblast, «naj zabeleži v svoje ocenjevanje pa-trijotičnosti in dinastičnosti« trojiških frančiškanov in klerikalcev ,in ker bi utegnila politična oblast na lažnji -vi in krivični izjavi enega, mnogim treznim in poštenim rodoljubom krivico delati, zato poživljamo tudi mi oblast, naj pride na lice mesta in naj se sama prepriča o krivem natolcevanju «Narodnega lista« in njegovega jednakovrednega dopisnika «Popotnika«, in o dostojni proslavi dneva kraljeve poroke od strani trojiških frančiškanov in pametnega trojiškega ljudstva. Na dan kraljeve poroke so, kakor drugod, tudi v našem trgu visele narodne zastave. Raz visokih lin trojiške cerkve ste plapolali ves dan dve dolgi, krasni trobojnici: ena jugoslovanska, druga slovenska. Ob 8. uri je bila v cerkvi sv. maša, katero je daroval gospod župnik med ubra nim petjem nežne mladine. Sv. maši je prisostvovala vsa samostanska družina in veliko vernega ljudstva — do malega samih klerikalcev. Tako je verno katoliško ljudstvo pod vodstvom svojih duhovnikov že od nekdaj kazalo svoja patrijotična in dinastična čuvstva: na zunaj z zastavami in radostjo, na znotraj z daritvijo in molitvijo za domovino in kralja!
Ormož. Poziv g. dr. Ferdo Lašiču, odvetniku v Mariboru! Na občnem zboru Kmetijske podružnice v Ormožu leta 1919 ste bili izvoljeni za podružničnega blagajnika, kateri posel ste tudi takoj prevzeli. Ko ste se lansko leto preselili v Maribor, je bila Vaša dolžnost, da odložite posel blagajnika in predložite račune podružničnemu odboru v pregled in odobrenje. Še le odveza od strani odbora odnosno občnega zbora bi Vas razrešila blagajniške odgovornosti. Ker pa tega niste storili in se tudi niste odzvali pozivu bivšega načelnika g. dr. Strelca, notarja v Ormožu, ki Vas je po lastni izjavi trikrat pismeno pozval, da predložite podružnične račune odboru v pregled, a ste ostali blagajnik do novega občnega zbora, ki se je vršil pred 14 dnevi, ko se je izvolil novi odbor. Ker načelnik Kmetijskih podružnic ormoškega okraja gospod Lovro Petovar v Ivan j-kovcih navaja v nekem pismu na novi odbor, da je dosedanji odbor napravil pogrešek v toliko, da ni takoj od prejšnjega odbora, ko je posle prevzel, tudi zahteval račun od galice, žvepla in blagajne, se ta pogrešek nanaša le na Vas, ker niste pravočasno izročili blagajniškega posla novemu odboru in se kot blagajnik niti niste udeležili občnega zbora, kjer bi javno predložili Vaše dosedanje podružnične račune zborovalcem v pregled. Novoizvoljeni odbor vali vsled tega vso krivdo glede slabega računovodstva in škode na Vas, kot svo-ječasno izvoljenega blagajnika ormoške Kmetijske podružnice. Prepričani, da bi vsak dopis na Vas zaradi računov naletel na gluha ušesa, kot trikratni dopis g, Strelca, Vas javno poživljamo, da v osmih dneh predložite račune ormoški Kmetijski podružnici v roke sedanjega načelnika g. Ivana Petka na Hardeku pri Ormožu, ter dokažete detajlirano, kako se je porabil od članov vplačan denar za galico in žveplo v znesku okrog 100.000 K, ker člani te plačane galice še do danes niso sprejeli. Nadalje, kje ste naložili znesek 5000 K, ki je ostal od vplačane članarine za «Kmetovalca«? Ako bi se v navedenem roku ne odzvali temu pozivu, Vas je primorana tožiti ormoška Kmetijska podružnica kot sokrivca na izročitev blagajne in računov; udje podružnice pa za odškodnino nad 100.000 K, katero svoto so plačali za galico in žveplo in so za imenovani znesek oškodovani vsled Vaše površnosti in malomarnosti.
Mozirje. (Pohujšanje). Mozirski trgovec g. žuža se je grdo izrazil o Orlicah, ki so šle 2. julija čez naš trg. Vsak, kdor jih je videl, bo moral potrditi, da so bile čisto spodobno oblečene. Gospod žuža naj bi bil pokazal svojo sramežljivost raje 28. majnika, ko so So-kolice zares kazale gola kolena po trgu. Naj bi se spomnil, da je njega zaradi neke stave grizel v gola pleča nek gospod, a mu zavoljo njegove obilosti ni mogel do živega. Ker je nadalje gospod žuža bolj za večjega pri občini, naj bi se potegnil za red in spodobnost pri kopanju, in da se v nekaterih gostilnah ne bi tako pogosto prestopale policijske ure. Najbolj hvaležni bi mu pa bili, ako bi malo «vglihal« nekatere zakone, o katerih je znano, da ne «štimajo«. O teh zakonih se na tihem veliko govori, in bolje je, da ne bo očitnih škandalov. Žali-bog je baje pri tem udeležen tudi nekdo, ki ga štejejo za našega somišljenika. Vedeti bi moral, da po slabi to-varišiji rada glava boli. Zaradi Orlic pa g. žuža lahko še dolgo mirno živi in spi. Samo, da bi bili taki stari ljudje že enkrat malo manj zagrizeni.
Rečica v Savinjski dolini. Tukajšnji župnijski urad javlja, da se letošnja lepa nedelja v Kokarjih preloži radi primicije č. g. Franca Jeraj od 16. na 23. julija.
Obmejni župnijski ura:, se naprošajo, da :	"o
ljudstvu tudi s prižnice.
Dragocenost vsake hiše je lekarnarja Pellere prijetno dišeči «Elsafluid«, najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negov. !s zob, zobnega mesa, ust, glave itd. Močnejši in boljši, ka-
kor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 špeci-jalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 72 kron pošilja : Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 341.
Hrvaško.
ee
¥oV»H rt P« redni obini zbor ¥ &m11v Kmetijske h rug* ▼ Rti «m, r.1, s 3. z., ki se bo ▼rili, dne 3. septembra 1922, ob 2. rl popoldni ▼ zadtuinl pisani. Dnsvni rt d: 1. Odobritev rzčau. zaključka za 1.1921, 2. Sklepanje o llkviSseiji in volitev likvidatorje?. 8. T Blagajn, Is le likvida-c'ja ne (klene, roiliev natalstva in nadzorstva. i V «lučaja, če se likvldeclja a« 'klene, sklepanje o prjdajinepresiižuin. 5. Siužajnosti. V smisa pravil je tkie? o likvidaciji veljaven, S* {!a raje jo u to S čat-tlae vseh udov zadr-ge. — Blaž Letnik, 1. r. n»S. namejirfk.
660
Odpadki ankna
pktna, enoje, železo, ¡četice, ovčjo volno ter viakovrstae odpad ie kopije po eajnorajiih dnevnih ea-nsh Alojzij Arbelter, Maribor, Driv.Va ulica 16. 2—10 478
Oskrbnik
z dsbiim »priče ratom, vaši slcvemkega lo ntaikega jezita, išče službe n oikrbo v narrador, pod n»slovom: Oskrbnik, poita Ifsijksvei pri Omolv, poitno M(l».	665
li"/1-v-? rajtve barve, 7 ln p .l XVUilJi 18SB rt„ prrovnten, za težko vstajo ijosobsa »e ceno proda pri V. Berdaji, Maribor, Trg Svobode.	1—2 666
Trgovski učenec
ii dobre h lit, s dobim Šolskim spričevalom ie sprejme v trgorisi z meianim blagom A. Pinter la druga v Slov. Bistrici, takoj ali po kenfcnem šolskem letu. 1—8 664
Trgovski II
sklsdiäss v veletrgovini Ei. Bu-ppans, Pristava. 2—2 688
Starejša, »Sffi
se iprejme takoj n« deiels k vdovcu i malimi otroci. Plačilo, po dogovoru. Ponudbe na njruvaiitvo iiita pod „Stalna »hiba 680" 180 2-2
Malo posestvo
g sadonosnikom tn brajdaml, nt v dobrem stanju se proda na Spodnjem Brega itev. 88 pri Ptaju. 2—2 668
Vinogradih
hiio meri 4 orale, v Redeesn vrhu pri Sr. Trojici v Htl*z»h, produ) za S 80.0,-0 Iran Soš.ario. Sv. Vid pri Ptaju.	2-8 683
FosestvoSi^a
nika, sačonosnika, gozda, nuleg« vin «rada, veeja skupaj pet oralov rodotifae sablje so z tavan-tarjea» vnd proda. fprsS&ti je pri lastnika Crnoliia itev. 12 Sf. Jurij t ob južni železnici. 2—2 630
za lastno uporabo in DARIL.&, predmete v zlatu, srebru, nakitu, are, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obfcske od raznih potrebščin
Mli bodete
kal litote
iŠ&s*.
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem moderne« izdelku. Žlice, not« vilice in škarje, žep t a nože, doze ea cigare'« in tobak, stroje za brsti, vžigalnike Ltd. vsebuje sijajni katalog • slikami od
TVisrnilto tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana ii 992. lait I diiar Vam Ja treba poslati za paštnine, ako že-¡Sli, da ss Vam brezplačno In takoj pošlje veliki katalog.
Borovnice iadd/ugÄ
Trgovina Hiefergall Marlbsr, Ko Mka eesta 1.	2—2 629
Proda
se lepo posestvo v Libsliiab, Koroiro. Hiia tik Farse oerki in šole, modelno gospodarsko poslopje, 19. oralov njiv tn travnikov 14 ortlor gozda, relik sadni vrt električna razsvetljava. Ce a neobvezni j 200.000 D a. Dopisi na: Gornik, i Libiliče, Eoroiko. 2—1 68i |
škriljevec
zastopstvo in zaloga
4 —lo
Maribor, Gregorčičeva ulica 17.
473
lspa so»a ee? • ljena drva v j 10 tonskih mnoitazh, franko va- i Sf.R, dalje orehova in ireinje»» ' iebla od 30 em debelosti in 2 m ioigosti naprej, kakor tudi raako-rntni že Isdelan ali itojeS les. Poandbe poslati na: H<gersperger, iesns trgovina, Celje, Gregotjliev* (lica 8.	4—4 460
Dr. Fran Marinič
ordinira v Maribora v Trabarjev; ulici itev. 11 (nasproti moškemu učiteljišča) od 10. ao 11. ure ln od 3. (14.) do i. (L6.) ure, 2-2
Yeíjo mcoi'no
splitskega cementa
odda „Hitrozid", itev. 80, Maribor.
Tetrfnjska nI. 2 2 666
Trgovina
■e vzame v
_	najam. — Več
pove npravnlitvo lista. 2—8 681
ELEKTRIČNI STROJI proizvod AEG električni števci proizvod AEG
žarnice Tungsram, vse elektrotehnične potrebščine v zalogi po — ugodnih cenah. —
elektrotehnilna tvrHk«
Kirol FlorJaitiii»C€ilie.
Proračuni brezplačno.	2—5 521
Prnd ílltl P°,eíWo> bstojeie
r ruudlll ig 1, „nio, „j T)
travnika ln gozda, vsa v lepi legi gospodarsko pcslopje v dobrem Bianu. Se lahko redi dre krav; ln 8 d) 4 svinje. Se lahko nareii pa7 polovnjakov sadne pij»ic ln tudi I zabele. Cesa 240.000 E. Nst slov na npravnlitvo lista. 2—8 64»
Fotograf A. KIESER
■■■■■■■■immmmmmmmmm
Maribor, Gregorčičeva ulica It 20
ob gornji Gospoaki ulici
se priporoča pri porokah, primi cijah, družinah .\\v	in društvenih skupinah.	.v.v
Stroškov se ne zaratur», cene kakor v mestu.
— Največji in najstarejši altelje v mestu. —
MLINI!
Specialna trgovina za mlinske potrebščine
ČUDEŽ & BRCAR, Ljubljana
Kobdvcifslii ulica itev. 35
priporoča bogato zalogo vseh v mlinsko stroko spa-dajočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah, i. s.: svilena sita X in XXX, tenčico za zdrob (Griesgaze) znamke »Albert Wydler«, 24 in 32 cm široka volnena sita, pocinjeno žično tkanino (Drahtgewebe), prima gonilna jermena, mlinske kamne, amerikanska strojna olja in masti, kontenino, žimnata sita i. t. d.
Postrežba točna in brza! 3—4 42oCeniki na razpolago!

VENETAN
zoper zelene ušice na vseh | vrtnih in poljskih rastlinah.
sredstvo zoper medeno roso na jabolkah, rožah, fuzikladij, rdeči pajek, trips i. t. d.
za mečenje semen in razkuženje gredic.
Prodaja: FRANC GULDA,
Maribor, Meiiska cesta 26.
Ali ste že naročili
škropilnico!
Ce ne, storite to takoj, ker jih je le še malo v zalogi!
Fr.Zinauer, Maribor, Aleksandrova cesta 45/11.
Jesernig-ova škropilnica je najboljša in najcenejša.
Kamenita* SOL
v velikih grudah v vsaki množini
se dobi v trgovini
LEOPOLDA GUSEL
pri „Irnem psu"
Maribor, Koroška cesta štev. 16.

LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
ppi 9>Belem ^.rolu". Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po
4*l2°lo oziroma do
V
Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptaji
je in iimenjara vse vrste žita« Mlin je na novo ,	popravljen, ter izdeluje tudi zdrok
vse vrste zrnja po Hafvišft dnevni ceiif
RTH'ARD" ORSSICH, PTUJ,
cd dneva vloge do dneva dviga. — Posojila daje na vknjižbo, poroštvo In zastavo. — Otvarja trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji.
Velika izbera vsSnsnih1 «»mir i štofov za birmance od Mejili i 180 K naprej, enako tudi i8 imiVf i dr. manufakturg se dobi
KOVC & ZANKI
ZI
najceneje pn 19—a*
ffiar&or, Gf&vnš tro 17.
cL. je o» se Lj«bljani»
Tourna kemičnih In rudninski! barv fer lakov«
Spodnješftajerska ljudska posojilnica
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. i n. i
Brzojavi : MerakL Ljublj Tete fon
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
Trajne in večje vloge pa po dogovoru.
!
■■»■ni— ii i ni—iii i»ii i i ■wmiiiMiMiiiiumMi—mi— i
Noben strup! Nobena kem. kisikova kislina, za zdravje rajamien i «boren
nsra&riri Itis
prodaja na debelo in na drobno najmodernejša avtomatična tovarna za kis (jesih)
FELIKS ICHMIDL
Maribor, Kcro5ka r. 18
Vsaka gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, naj povsod lahteva le pristen SCHMIDLOV kis. 8-1 o 231
Centrala: Ljubljana. Skladišče: Novi Sad.
Pudru*»*
Gosposka ulica.
Emajlai laki. Pravi fipaež. Lak za pode
Priznano najboljša in zanesljiva kakor: barve za obleke, v* vrste barv, suhe in oljaate, rruvec (gips), mastenec (Federvveissj strojno olje, karbolinej, s eklarski in mizarski klej, pleskarski slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spi ,	daj oči predmeti.
sribo
Šolska ulica
i
6
F»
' m : #
ska ajda, koruza
beleči» rumena,! M
nična moka
. e—«¿KSK»

- »Vt
«
wsefs vrst se dohï d&bio in po ceni
M
Gospodarski Zvezi v Cel
Lak za padi. E^ajins lak. Linsieum lak za pod -2-9 541	Bronuline.
Ceniki se zalii^f» nm razpošiljal«
Ormoška posojilnica v Ormoi
poprej (dr. Geršakova) obrestuje hranilne vloge
do	Jlm. */« °/o
ter daje posojila na osebni kredit po 6 %, na vknjiž 5%. — Uraduje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldi 6 -10 357	Načelstvo.
Anton Pristavnik, posest aik v Rančah pri Frani rojen leta 1889., je odšel avgusta meseca 1914 s 1 stotnijo (Feldkompagnie Inf. Rgt. No. 47) v Galicj in je od 26. avgusta 1914 pogrešan. Vse one tovariS ki so odšli takrat s 15. stotnijo v Galicijo in bi 21 mogli dati o pogrešanem kake podatke, prosim, I to storijo proti primerni nagradi potom dopisa alij osebno v pisarni odvetnika dr. Franjo Rosina v Mai
1-6 624
Podružnica v Mariboru.
Začasno: Horoia cesta l/i — Telefon 311 — Brzojavi: Bospobanka.
Centrala: Ljubljana. Podružnice: DjakoiorSarajeuo, Soinbop, Split,
Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost s Sveopčo Zanailijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Kariovcu
in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in režem skupno z afilijacijami čez B 50,000.000'—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaj» taje valute m devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
za zidavo, izborno žgano, narejeno z roko, streli opeko (Bieberschwanz-Dachzigel) oddaja veleopekai
Cernl$ek9 Mamute«
547 Naslov v Mariboru je Trubarjeva štev. 5. 2
BAKRENE KOTIT
po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane) ima v zalogi
Metalokemika d.d. Zagreb
Stros^mayer&?E ulica SL i.
Zahtevajte ponudbe!
6 43'
S
OBRTNA BANKA JodrnžnicavLJOTOMERU
Int. tel. št. 2.
izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Rai. ¿et urada St. 12.1726.

SMI ffl&geis* ¡SBSasra® « Maribor«,
®i«saseî»î BKftás*^. ff^bim MhmfcA,