O URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 6 Ljubljana, petek 24. marca 1978 Cena 18 dinarjev	Leto XXXV
391.
Na podlagi 10. alinee 335. člena in drugega odstavka 336. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 69., 241., 244. in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije ob obravnavi informacije o uresničevanju zakona o združenem delu v SR Sloveniji na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 15. marca 1978 sprejela
STALIŠČA, PRIPOROČILA IN SKLEPE
o uresničevanju zakona o združenem delu v SR Sloveniji
Pri dosedanjem uresničevanju zakona o združenem delu so doseženi precejšnji premiki v preobrazbi proizvodnih in drugih družbenih odnosov in v ustvarjanju takega družbenoekonomskega položaja delavcev, delovnih ljudi in občanov, v katerem se vse bolj uveljavljajo kot temeljni nosilci odločanja o razvoju proizvajalnih sil in celotne družbene reprodukcije z nenehnim usklajevanjem svojih samoupravno opredeljenih interesov. Utrjuje se delovna in dohodkovna soodvisnost ter samoupravna organiziranost delavcev zlasti v temeljnih organizacijah združenega dela kot osnovnih samoupravnih celicah družbene reprodukcije, v katerih delavci ustvarjajo dohodek in o njem v vedno večji meri odločajo, ne glede na to, v kateri obliki združevanja dela in sredstev ga ustvarjajo. Z družbenim dogovarjanjem, samoupravnim sporazumevanjem, delegatskim odločanjem in organizirano dejavnostjo subjektivnih sil se nenehno krepi povezovanje osebnih interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov s skupnimi interesi vsega združenega dela in celotne družbe. S tem se vse bolj obvladuje protislovja med posameznimi, posebnimi in skupnimi interesi ter pospešujejo procesi podružbljanja funkcije oblasti. Zakon o združenem delu je s svojo vsebino utrdil samoupravno socialistično zavest delavcev, delovnih ljudi in občanov ter okrepil njihov samoupravni in demokratični položaj pri razvijanju svojih pravic in odgovornem izpolnjevanju dolžnosti.
Uresničevanje zakona o združenem delu terja nenehno organizirano aktivnost združenih delavcev in njihovih organiziranih samoupravnih socialističnih sil na vseh ravneh družbenega življenja pri premagovanju različnih objektivnih težav, pojavov neodločnosti, omahovanja ali celo odporov, v iskanju in oblikovanju novih rešitev v vsebinski preobrazbi družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in v skupnih naporih za uresničevanje razrednega bistva samoupravne socialistične družbe.
Kljub uspehom, ki smo jih dosegli v dosedanjem uveljavljanju zakona o združenem delu, pa se še vedno srečujemo z mnogimi slabostmi in problemi zlasti pri uresničevanju samoupravnega družbenega planiranja, pri uveljavljanju pravic iz minulega dela, pri uresničevanju svobodne menjave dela, pri zagotavlja-
nju sočasnega in celovitega odločanja o dohodku, pri povezovanju temeljnih organizacij v reprodukcijski in dohodkovni soodvisnosti, zlasti pri povezovanju proizvodnje in trgovine ter gospodarjenju z denarnimi tokovi družbene reprodukcije in pri uveljavljanju delitve po delu, kar vse ovira hitrejšo in korenitejšo preobrazbo obstoječih družbenoekonomskih odnosov in samoupravnega položaja delavcev, delovnih ljudi in občanov.
Leto 1978 je prvo leto uresničevanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v dohodkovnih odnosih in samoupravni organiziranosti v skladu z zakonom o združenem delu. Zato mora biti delovanje vseh nosilcev družbenega razvoja usmerjeno v stalno spremljanje doseženih rezultatov, v njihovo preverjanje in ocenjevanje ter v pravočasno dograjevanje že sprejetih rešitev z novimi spoznanji. To obenem terja, da delavci vsebino samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov v temeljnih organizacijah izpopolnjujejo in vzpostavljajo institucionalne in dohodkovne temelje vseh oblik združevanja dela in sredstev ter da dosledno preprečujejo le formalno-pravno usklajevanje. Tako zasnovana in utrjena medsebojna povezanost in soodgovornost združenih delavcev je temelj za nenehno povečevanje družbene produktivnosti in ekonomičnosti celotnega družbenega dela, za skladen in stabilen družbeni razvoj ter stalno povečevanje dohodka in za izboljševanje ekonomskih, socialnih, kulturnih in drugih pogojev delavčevega dela. -
I
1.	Velike spremembe, ki jih pogojuje dinamičen družbeni razvoj, terjajo od socialističnih in demokratičnih ustvarjalnih sil družbe ustvarjanje pogojev za demokratično usklajevanje interesov v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Z usklajeno in vsebinsko poglobljeno akcijo teh sil je treba še naprej utrjevati ustavni položaj delavcev v združenem delu kot odločujočega in ustvarjalnega dejavnika družbenega razvoja. Za uresničitev takega družbenoekonomskega položaja delavcev je bistvena dosledna uveljavitev načela, da o dohodku, ki ga delavci ustvarjajo v temeljni organizaciji ali v katerikoli drugi obliki združevanja dela in sredstev, ne more odločati nihče drug kot delavci v temeljni organizaciji v odnosih medsebojne povezanosti, soodvisnosti in odgovornosti. Zato je treba v vsakdanji praksi spreminjati odnose med proizvodnjo in trgovino, v upravljanju s tokovi delovnih sredstev družbene reprodukcije, v svobodni menjavi dela, pri pridobivanju osebnih dohodkov in s tem preprečevati pojave odtujevanja rezultatov dela.
2.	Pravica in dolžnost delavcev v temeljnih organizacijah, delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih in njihovih enotah ter v temeljnih družbenopolitičnih skupnostih je nenehno spremljanje in ocenjevanje svojega razvoja in dograjevanje planskih dokumentov v skladu s sistemom samoupravnega družbenega planiranja. Plani morajo postati osnova za
ustvarjanje in obvladovanje celotne družbene reprodukcije in združevanja dela in sredstev, razvoja proizvodnih odnosov, poslovnega povezovanja, samoupravnega organiziranja ter pogojev za ustvarjanje, pridobivanje in razporejanje dohodka v skladu s stvarnimi dohodkovnimi možnostmi temeljne organizacije, za odgovorno gospodarjenje z dohodkom in njegovo smotrno združevanje za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb.
3.	Bistvena vprašanja združevanja dela in sredstev temeljijo v uspešnosti doslednega uresničevanja začrtanih medsebojnih razmerij in soodvisnosti pri ustvarjanju! pridobivanju in razporejanju dohodka. Družbena akcija, usmerjena v vzpostavljanje temeljev dohodkovnega in razvojnega povezovanja z upoštevanjem osnovnih načel socialistične družbene reprodukcije in njenih ekonomskih zakonitosti ter na tej osnovi oblikovane vsebine dohodkovnih odnosov, je sicer dala zadovoljive rezultate, vendar pa ti spodbudni začetki terjajo nadaljnjo vsestransko aktivnost. V njej je treba pospeševati in spodbujati najrazličnejše vrste združevanja dela in sredstev ter s tem zagotavljati povečevanje dohodka z udeležbo v skupaj ustvarjenem dohodku v skladu s skupnimi razvojnimi cilji, hkrati pa s povečevanjem dohodka na teh osnovah spodbujati delavca za ustvarjalno in produktivno delo. Hkrati je treba zagotavljati, da se v teh procesih uresničujejo pravice, in odgovornosti delavca v temeljni organizaciji ter uveljavljajo delovni in ustvarjalni napori v skupnih prizadevanjih za stalno izboljševanje materialnih, socialnih in kulturnih pogojev delavčevega ih celotnega družbenega dela.
4.	Nadaljnje razvijanje dohodkovnih odnosov terja tudi hitrejše in učinkovitejše povezovanje proizvodnje ' in trgovine pri ustvarjanju skupnega prihodka, saj dosedanji premiki na tem področju niso zadovoljivi. Doslej sklenjeni samoupravni sporazumi so večinoma pomanjkljivi in presplošni, saj še ne izhajajo iz skupnih razvojnih programov. Prav tako pa so pomanjkljivo opredeljeni pogoji in politika skupnega nastopanja na domačem in tujem trgu, merila za oblikovanje cen. način, prevzemanja rizika iz skupnega poslovanja in način uresničevanja vzajemne odgovornosti za' pospeševanje proizvodnje in prodaje blaga oziroma opravljanja storitev. Neustrezno pa so urejena tudi merila za razporejanje skupnega prihodka. Zato se najpogosteje zadržujejo klasični kupoprodajni odnosi in se ne premaguje odtujenost trgovinskih organizacij in njihovega monopolnega položaja na določenih področjih in območjih. Hkrati je treba onemogočiti težnje trgovinskih organizacij, ki ponujajo le enostransko formalno sporazumevanje z namenom, da tudi vnaprej obdrže položaj izven dohodkovno samoupravno povezanega združenega dela. Prav tako pa je treba preprečiti težnje proizvodnih organizacij združenega dela za zapiranje trga in za’pridobivanje monopolnega položaja pri prodaji blaga in opravljanju storitev.
Posebej pomembna je samoupravna preobrazba ekonomskih odnosov s tujino in razvijanje samoupravnega interesnega povezovanja na tem področju. Vse to bo prispevalo h kvalitetnejšemu samoupravnemu oblikovanju pogojev in politike skupnega nastopanja na domačem in tujem trgu, in k hitrejšemu uresničevanju vzajemne odgovornosti za pospeševanje proizvodnje in prodaje blaga oziroma opravljanja storitev.
5.	Vsebinsko spreminjanje družbenoekonomskih odnosov v temeljnih organizacijah vpliva tudi na hitrejšo preobrazbo bančništva, zavarovalstva in dejavnosti materialne proizvodnje posebnega družbenega po-
mena. S spreminjanjem samoupravne organiziranosti in uveljavljanjem delegatskega odločanja se ti organizmi vse bolj utrjujejo kot funkcija združenega dela in delavci postajajo upravljale! tudi dela dohodka, ki ga združujejo v teh dejavnostih in organizacijah. Hkrati je treba.pospeševati združevanje sredstev za skupne naložbe na podlagi skupnih razvojnih in proizvodnih programov ob bistveno večjem sodelovanju internih bank. S tem se bo zmanjševala kreditna odvisnost in zakonsko poseganje v združevanje sredstev družbene reprodukcije, hkrati pa se bo uresničevalo odločanje delavcev v temeljnih organizacijah o denarnih tokovih v celoti.
6.	Delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih prepočasi uresničujejo družbenoekonomske odnose v svobodni menjavi dela, saj zaostajanje pri sporazumevanju o oblikovanju programov dela in uveljavljanju dohodkovne soodvisnosti povzroča, da delovne skupnosti še ohranjajo položaj in vlogo nekdanjih uprav podjetij in še zadržujejo proračunsko financiranje ter pridobivanje dohodka ne glede na njihov dejanski prispevek k razvoju in dohodku temeljnih organizacij. Zato morajo delavci te odnose s samoupravnim sporazumevanjem hitreje razreševati in oblikovati delovne skupnosti ter določati medsebojna razmerja, pravice in odgovornosti v skladu z vsebinsko preobrazbo in potrebami temeljnih organizacij. Uresničevati je treba pravico in odgovornost delavcev v delovnih skupnostih in poslovodnih organov kot nosilcev strokovnih osnov pri preobrazbi družbenoekonomskih odnosov. Hkrati je treba omejevati neutemeljeno povečevanje števila delavcev v teh delovnih skupnostih, zlasti z ukrepi racionalizacije in s tehnično modernizacijo.
7.	Prepočasi se uveljavlja odločanje delavcev pri zadovoljevanju njihovih skupnih potreb. Odpraviti je treba posredniške in proračunske odnose v samoupravnih interesnih skupnostih, ker se bodo le tako te skupnosti uveljavile kot mesto dogovarjanja in sporazumevanja med uporabniki in izvajalci. Preprečiti je treba neutemeljeno povečevanje števila delavcev v strokovnih službah teh skupnosti in njihov še prevladujoč vpliv na odločanje v samoupravnih organih.
Zato je treba hitreje uresničevati svobodno menjavo dela na vseh ravneh, zlasti še neposredno menjavo, upoštevaje medsebojno odvisnost dohodkovnega položaja delavcev v družbenih dejavnostih in njihovega prispevka k porastu dohodka, družbenega proizvoda ter osebne in družbene produktivnosti dela. Urejanje teh odnosov je vsebinski temelj za utrjevanje družbenih dejavnosti kot sestavnega dela samoupravnega združenega dela. S tem si bodo uporabniki zagotovili odločujoč vpliv pri določanju programov družbenih dejavnosti in prednostnih nalog, obenem pa se bo hitreje izenačeval družbenoekonomski položaj delavcev na vseh področjih družbenega dela, uresničevala njihova odgovornost za trajno povečevanje družbene produktivnosti dela in ustvarjali enakopravni pogoji za udeležbo pri delitvi celotnega družbenega proizvoda v sorazmerju s prispevkom pri njegovem ustvarjanju. Tako urejeni odnosi so tudi temelj za ustanavljanje in preoblikovanje samoupravnih interesnih skupnosti v družbenih dejavnostih.
Delavci, delovni ljudje in občani z zadovoljevanjem splošnih družbenih potreb prek proračunov družbenopolitičnih skupnosti uresničujejo z ustavo in zakoni opredeljene naloge teh skupnosti v okvirih, določenih z družbenimi plani in njihovimi temelji. Kljub temu pa si morajo delavci s krepitvijo delegatskih odnosov v temeljnih organizacijah in krajevnih skup-
nostih v še večji meri zagotavljati odločujoč vpliv na zadovoljevanje splošnih družbenih potreb. Hkrati je treba pospešiti preobrazbo davčnega sistema v skladu z novimi odnosi v celotni družbeni reprodukciji.
Delavcem še ni omogočeno celovito in sočasno odločanje o zadovoljevanju njihovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb in se zato načelo soodvisnosti gibanj vseh oblik porabe z gibanji dohodka in družbenega proizvoda le postopoma uveljavlja. To povzroča, da delavci še vedno ne morejo sočasno sprejemati odločitev o razširitvi materialne osnove dela in o združevanju sredstev za skupne in splošpe potrebe in zato utemeljeno terjajo, da jim je omogočeno celovito in pravočasno sporazumevanje o potrebah in možnostih temeljnih organizacij in iz tega izhajajočih obveznosti, tako iz dohodka temeljne organizacije, kot tudi iz njihovih osebnih dohodkov.
8.	Utrjevanje materialne osnove združenega dela, povečevanje akumulativne sposobnosti gospodarstva, povečanje produktivnosti dela, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter zagotavljanje socialne varnosti in stabilnosti je odvisno od hitrejšega uresničevanje načela prisvajanja osebnih dohodkov po delavčevem prispevku v živem in minulem delu ter od doslednega upoštevanja soodvisnosti rasti osebnega dohodka od delavčevega prispevka k rasti dohodka temeljne organizacije. Zato morajo delavci nenehno razvijati take osnove in merila za delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov, s katerimi spodbujajo in oblikujejo svoj družbenoekonomski interes kot pomembno gibalo svojega dela. S tem odpravljajo tudi ostanke mezdne miselnosti in še prisotne uravnilovske težnje, saj pri ustvarjalnem oblikovanju vsebine osnov in meril v vedno večji meri upoštevajo specifičnosti svojega razvoja ter obveznosti in odgovornosti, sprejete s samoupravnimi sporazumi, z družbenimi dogovori, s plani in njihovimi temelji.
9.	V skupnih prizadevanjih za izboljševanje materialne osnove družbe in njene vsebinske preobrazbe morajo še bolj odgovorno sodelovati znanstveni in strokovni delavci in njihove organizacije ter s svojimi teoretičnimi in praktičnimi spoznanji prispevati k celovitemu uresničevanju zakona o združenem delu, razvojnih ciljev temeljnih organizacij in družbene skupnosti kot celote in k razvoju družbenoekonomskega in Političnega sistema.
10.	Uresničevanje zakona o združenem delu ni Pomembno samo zaradi uveljavljanja novih kvalitet v razvoju socialističnih samoupravnih in dohodkovnih odnosov, ampak tudi zaradi vedno novih spodbud pri izboljševanju ekonomskih rezultatov, pospeševanju družbenega razvoja, učinkovitejšemu razreševanju ekonomskih problemov ter pri uresničevanju nalog in ci-ijev gospodarske stabilnosti. To pa terja, da se uresničevanje zakona o združenem delu ocenjuje tudi z vidika, kako se povečuje dohodek, kako se z njim racionalno in ekonomično gospodari, kako raste materi-al-na baza združenega dela ter njegova akumulativ-nost, kako se krepi konkurenčna sposobnost na tujem tržišču in kako se zboljšujejo delovni in življenjski Pogoji delovnih ljudi in občanov.
II
V nadaljnjem uresničevanju zakoria o združenem delu naj:
1- tlelavci v združenem delu:
— ocenijo stanje v svojih organizacijah in ugotovijo, kako uresničujejo naloge, ki so jih določili s programi za izvajanje zakona o združenem delu ter sprej-
mejo odločitve, ukrepe in usmeritve za njegovo nadaljnje uresničevanje, pri čemer so neposredno odgovorni poslovodni organi in strokovne službe za oblikoVa-nje in pripravo ustreznih rešitev;
—	proučijo in ocenijo, v kolikšni meri med temeljnimi organizacijami, delovnimi organizacijami, drugimi organizacijami združenega dela ter drugimi oblikami združevanja dela in sredstev uveljavljajo delegatsko odločanje in dohodkovne odnose, zlasti pa, kako uresničujejo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi z delavci delovnih skupnosti in delavci v družbenih dejavnostih, kako uveljavljajo odnose pri ustvarjanju skupnega prihodka' ž delavci v trgovinskih organizacijah in kako utrjujejo čimbolj neposredno odločanje o delu svojega dohodka, ki ga združujejo v bančnih in drugih finančnih organizacijah;
—	dograjujejo, sprejete rešitve v zvezi z ugotavljanjem in razporejanjem celotnega prihodka in dohodka ter čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter zagotavljajo sočas-sno in celovito odločanje o dohodku in namenih porabe; ob tem naj posebej proučijo osnove in merila za ugotavljanje dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti;
—	ocenijo ali so z osnovami in merili za ugotavljanje in merjenje delovnega prispevka ustrezno upoštevane osnove iz prispevka iz živega dela, iz inovacij, racionalizacij in drugih oblik ustvarjalnosti in iz gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi kot minulim delom; pri tem naj se zavzamejo za take osnove in merila, ki spodbujajo nenehno povečevanje dohodka, njegovo smotrno delitev in združevanje in povečevanje produktivnosti; obenem naj ugotovijo, kako uresničujejo stališča sindikatov in Skupščine SR Slovenije o inovacijah in raziskovalni dejavnosti:
—	prednostno obravnavajo in dograjujejo akte, s katerimi urejajo dohodkovne odnose in samoupravni sporazum o združevanju dela delaj’cev v temeljni organizaciji; pospešijo naj uskladitev drugih samoupravnih sporazumov, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov glede na zakonski rok (11. december 1978), da ne bi zašli 'v časovno stisko in ne bi bili z zakonom določeni postopki kršeni ali pomanjkljivo izpeljani; pri tem naj bo osnovno vodilo vsebinsko urejanje odnosov s temi akti, da se ne bi ponovno ugotavljala le formalna usklajenost z.zakonom;
—	ocenjujejo pogoje za organiziranje temeljnih organizacij in drugih oblik samoupravne organiziranosti z vidika uresničevanja družbenoekonomskih odnosov;
—	ocenijo in preverijo uresničevanje planskih nalog in uspešnost gospodarjenja glede na dogovorjene razvojne usmeritve z vidika izpolnjevanja obveznosti in odgovornosti, ki so jih sprejeli s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, družbenimi plani in njihovimi temelji ter s svojimi planskimi dokumenti; pri novih odločitvah naj upoštevajo stvarne dohodkovne možnosti in s tem prispevajo k skladnejšemu in stabilnejšemu razvoju, k usklajenemu gibanju vseh oblik porabe in s tem k učinkovitemu zadovoljevanju skupnih in splošnih družbenih potreb;
—	z razvijanjem delegatskih odnosov v organizacijah združenega dela ter v samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih utrjujejo svoj neposreden vpliv pri odločanju o vseh vprašanjih dela in družbene reprodukcije, skupnih interesih in potrebah združenega dela ter izvrševanju oblasti;
—	uveljavljajo svojo pravico in dolžnost, da so redno, pravočasno, resnično, popolno in na dostopen način obveščeni o vseh tistih vprašanjih, ki so pogoj za njihovo celovito odločanje o njihovih skupnih in vseh družbenih zadevah;
—	uresničujejo pravico in dolžnost varovanja svojih samoupravnih pravic neposredno, po organih upravljanja in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole, zlasti z nadzorom izvajanja samoupravnih splošnih aktov, družbene in gospodarno‘smotrne uporabe družbenih sredstev in razpolaganja z njimi, uresničevanja načela delitve po delu ter drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov;
2.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih:
—	proučijo svojo samoupravno organiziranost in povezanost z združenim delom na svojih območjih in z organizacijami združenega dela, v katerih delajo, zlasti z vidika svoje ustavne vloge in družbenoekonomskih odnosov pri uresničevanju skupnih potreb in interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov, ki na teh območjih delajo in živijo;
—	ocenijo uresničevanje svojih potreb in interesov v družbenih dejavnostih, v dejavnostih materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena in v organizacijah združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno porabo občanov, in uveljavijo potrošniške svete; hkrati naj s krepitvijo delegatskega odločanja v samoupravnih organizacijah ih skupnostih prispevajo k njihovi hitrejši preobrazbi;
3.	delovni ljudje in občani, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih na področjih družbenih dejavnosti:
—	pospešijo sprejem planov za tekoče srednjeročno obdobje in z dopolnili k sporazumu o temeljih planov dograjujejo programe dejavnosti in merila za določanje cene storitev in s tem prispevajo k učinkovitejšemu uresničevanju vseh oblik svobodne menjave dela in načel solidarnosti in vzajemnosti, in sicer tako, da bodo v prihodnje predlagali vse planske in programske dokumente pravočasno in s tem omogočali sočasno odločanje o vseh aktih, ki se nanašajo na združevanje sredstev za te namene;
—	proučijo, kako izpolnjujejo druge naloge in obveznosti pri izvajanju družbenega plana in dogovora o njegovih temeljih;
—	ocenijo stopnjo samoupravne organiziranosti, zlasti z vidika zagotavljanja enakopravne vloge uporabnikov storitev, preprečujejo posredništvo, uveljavljajo skupščine teh skupnosti kot mesto dogovarjanja in sporazumevanja ter hitreje preoblikujejo svoje sporazume o ustanovitvi ter druge sporazume in splošne akte in položaj in vlogo strokovnih služb;
4.	Gospodarska zbornica Slovenije:
—	usmeri svojo aktivnost predvsem v razreše-
vanje vprašanj samoupravne organiziranosti v temeljnih organizacijah in vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, sodeluje pri njihovem povezovanju in združevanju po načelih skupnega ustvarjanja dohodka ter spremlja in v okviru svoje vloge usmerja samoupravno preobrazbo odnosov med proizvodnjo in trgovino ter preobrazbo bančništva; hkrati naj zagotovi evidenco samoupravnih sporazumov trgovinskih organizacij, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na debelo;	.
—	nenehno zagotavlja strokovno pomoč in izmenjavo izkušenj ter opredeljuje naloge pri nadaljnji preobrazbi samoupravne organiziranosti združenega dela z vidika različnosti interesov in odnosov pri dohod-
kovnem in produkcijskem povezovanju, pri oblikovanju enotnih meril za ocenjevanje poslovne uspešnosti, vključevanje v mednarodno delitev dela ter pri preobrazbi monetarnega, kreditnega in bančnega sistema;
—	usmeri svoja prizadevanja v večjo vključitev domače znanosti in strokovnosti z različnih področij pri seznanjanju in usposabljanju delavcev za vsebinsko poslobljeno obravnavo novih odnosov, kar bo obogatilo njihovo sporazumevanje in odločanje;
5.	občinske skupščine in njihove komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu:
—	na podlagi opravljene analize ugotovijo stanje pri izvajanju zakona na svdjem območju ter v okviru pooblastil, dolžnosti in pravic iz zakona o združenem delu sprejmejo ukrepe za popolnejše uveljavljanje družbenokeonomskih odnosov, samoupravne organiziranosti, varstva samoupravnih pravic delavcev in smotrnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi na vseh področjih združenega dela v občini; pri tem naj sodelujejo z vsemi nosilci samoupravnega planiranja, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi, predvsem z usklajevanjem aktivnosti ter z dajanjem potreb strokovne pomoči;
-— s sodelovanjem s samoupravnimi orgahi v organizacijah združenega dela, z družbenopolitičnimi organizacijami v občini ter družbenimi pravobranilci samoupravljanja in sodišči združenega dela na svojih območjih organizirajo in usklajeno spremljajo izvajanje zakona o združenem delu v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih; hkrati naj zbori občinskih skupščin, zlasti zbori združenega dela, sproti obravnavajo posamezna vprašanja, ki nastajajo pri uresničevanju zakona o združenem delu;
—	v sodelovanju z družbenimi pravobranilci samoupravljanja in sodišči združenega dela ugotavljajo, ali so pri razpolaganju z ustvarjenim dohodkom spoštovane pravice delavcev, da neposredno odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela v temeljni organizaciji in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev; ugotavljajo naj tudi, ali so postopki odločanja izvedeni v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti;
—	ocenijo opredelitve o razporejanju dohodka in posebej usklajenost sprejetih opredelitev v samoupravnih splošnih aktih z opredelitvami v sporazumih in dogovorih o temeljih planov ter plani družbenopolitičnih skupnosti;
—	proučijo samoupravno organiziranost in posebej spremljajo, kako se razvija povezovanje produkcijsko in dohodkovno soodvisnih organizacij ne glede na njihovo organizacijsko povezovanje;
—	spremljajo aktivnost pri oblikovanju in izvajanju samoupravnih splošnih aktov in njihovo prilagojenost razvoju družbenoekonomskih odnosov;
—	v primerih ugotovljenih nepravilnosti in odstopanj ter kršitev neodtujljivih pravic ukrepajo za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
III
1.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj pospeši priprave za sprejem zakonov o družbenem planiranju, o skupnih osnovah svobodne menjave dela in drugih prioritetnih zakonov v skladu s sprejetim programom zakonodajne aktivnosti ter pospeši in predlaga ukrepe za racionalnejši in učinkovitejši informacijski sistem.
2.	Izvršni svet naj v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti ob analizah uresničevanja družbe-
nega plana poroča Skupščini SR Slovenije, kako se uresničujejo ta stališča in priporočila.
3.	Komisija Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu naj v okviru svojih nalog usklajuje aktivnosti pri izvajanju zakona in obvešča zbore Skupščine SR Slovenije, kako se izvaja politika, ki jo za uresničevanje zakona o združenem delu določa Skupščina SR Slovenije s tem aktom.
IV
Pri uresničevanju teh usmeritev imajo v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu ter svojimi programi za uresničevanje zakona pravice in obveznosti družbenopolitične organizacije, zlasti sindikati, da aktivno oblikujejo družbeno zavest delavskega razreda, sodelujejo v sporazumevanju, dogovarjanju in delegatskem’odločanju na vseh ravneh. Pri tem družbenopolitične organizacije s svojo aktivnostjo ustvarjajo pogoje za uresničevanje delavčevih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter odločanje o drugih vprašanjih njihovega družbenoekonomskega položaja. S takim delovanjem se bodo poglabljale vse sestavine delegatskega sistema in se bo utrdil vpliv delavcev, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah, za uresničevanje smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
St. 023-129/78
Ljubljana, dne 15. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
392.
S sprejemom zakona o združenem delu smo začeli s široko samoupravno aktivnostjo s katero že uspešno uveljavljamo in utrjujemo z ustavo in tem zakonom začrtan družbenoekonomski položaj. Naša aktivnost je prežeta s spoznanjem, da je uresničevanje samoupravnih pravic, dolžnosti in odgovornosti odvisno od naše volje in prizadevanj, da razvijamo in utrjujemo svoj družbenoekonomski položaj. Nove odnose uveljavljamo zaradi spoznanja, da lahko razvijamo in utrjujemo svoj družbenoekonomski položaj le, če dejansko upravljamo s pogoji in rezultati svojega dela v temeljni organizaciji in v vseh odnosih v družbeni reprodukciji. Hkrati se zavedamo, da je graditev novih odnosov v temeljni organizaciji in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev tudi pogoj za uspešen razvoj socialistične samoupravne družbe in za uveljavitev delavcev kot ustvarjalnih dejavnikov razvoja političnega sistema socialističnega samoupravi j an j a.
Samoupravni sporazum, s katerim se delavci med seboj dogovarjamo o družbenoekonomskih osnovah, na katerih v temeljni organizaciji združujemo svoje delo z družbenimi sredstvi in urejamo medsebojne odnose pri delu, je temeljna podlaga celotne samoupravne aktivnosti in dela v združenem delu in družbi. Tako kot sta ustava in zakon o združenem delu izhodišče za urejanje pravic, dolžnosti in obveznosti delavcev v celotnem združenem delu, tako je za vsakega de-
lavca v vsaki temeljni organizaciji samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji podlaga za uresničevanje njegovih konkretnih odnosov.
Zavedajoč se svoje razredne vloge, ki jo ima pri uresničevanju zakona o' združenem delu, je sindikat aktivno spremljal in vplival na oblikovanje in sprejemanje samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah.
Glede na širši družbeni pomen samoupravnega sporazumevanja o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, enoviti delovni organizaciji in delovni skupnosti, so potrebne skupne usmeritve, ki bodo pospešile proces dograjevanja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v združenem delu. Zato je Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, opirajoč se na družbeno prakso samoupravljanja, predložilo Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije predlog stališč in priporočil o samoupravnem sporazumevanju o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji. Po vsestranski skupni obravnavi delegatov v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije z delegati Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na podlagi 352. člena ustave SR Slovenije in 242., 245. in 301. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 15. marca 1978 sprejel
STALIŠČA IN PRIPOROČILA o samoupravnem sporazumevanju o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji
I
Pravica dela z družbenimi sredstvi je družbeno pravna podlaga za uresničevanje delavčevih pravic, obveznosti in odgovornosti in družbenopravno zagotavlja temeljne sestavine delavčevega samoupravnega položaja:
—	da svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji združuje svoje delo z delom drugih delavcev ob uporabi družbenih sredstev v temeljni organizaciji, da s svojim delom sodeluje v delovnem in proizvodnem procesu in da izpolnjuje prevzete obveznosti;
—	da v odnosih medsebojne povezanosti, odvisnosti in odgovornosti ter solidarnosti z delavci, s katerimi je delovno, proizvodno in poslovno povezan, odloča o vseh zadevah ustvarjanja, pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka in pridobivanja osebnega dohodka;
—	da skupaj z delavci, s katerimi združuje svoje delo, svobodno prevzema obveznosti s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov ter z drugimi samoupravnimi sporazumi;
—	da uresničuje svoj osebni, neposredni, skupni in družbeni materialni in moralni interes ter pravico, da uživa plodove svojega živega dela in gospodarjenja z minulim delom ter pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka;
—	da izpopolnjuje svoje delovne in druge sposobnosti ter se razvija kot celovita ustvarjalna osebnost;
—	da varuje in pospešuje socialistične samoupravne odnose.
Osnovna oblika združenega dela je temeljna organizacija združenega dela. V njej delavci, ko opravljajo gospodarsko ali drugo družbeno dejavnost in
delajo s sredstvi, ki so družbena lastnina, neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice ter odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Potemtakem delavci lahko združujejo svoje delo z delom delavcev z družbenimi sredstvi le na ta način, da organizirajo temeljno organizacijo (enovito delovno organizacijo, delovno skupnost). Delavci, ki se ne bi organizirali tako, ne morejo združevati svojega dela in uporabljati družbenih sredstev.
Delavci sami organizirajo temeljno organizacijo in se konstituirajo kot družbeni subjekt združenega dela. Delavci, ki združujejo svoje delo v temeljni organizaciji, upravljajo s sredstvi družbene reprodukcije; odgovorni so drug drugemu in socialistični samoupravni družbi za družbeno in ekonomsko smotrno uporabo družbenih sredstev. Zavezani so, da jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo ter skrbe za nenehno rast storilnosti svojega in celotnega družbenega dela. Samo delavci v temeljni organizaciji pridobivajo dohodek in ga razporejajo za uresničevanje svojih interesov in zadovoljevanje svojih potreb, tako osebnih neposrednih kot skupnih in splošno družbenih. Pri tem sta delo in delovni prispevek ter gospodarjenje s sredstvi edina podlaga za pridobivanje osebnega dohodka in dohodka temeljne organizacije. Zato trpi delavec materialne in druge posledice, če zaide temeljna organizacija v ekonomske težave zaradi slabega dela in poslovanja, nizke storilnosti dela ali ekonomsko nesmotrnega gospodarjenja.
Akt, na podlagi katerega združijo delavci svoje delo z družbenimi sredstvi v združeno delo, je samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji. Ta sporazum, ki temelji na ustavni pravici dela z družbenimi sredstvi, je značilen po tem, da je to sporazum med delavci samimi. Pri njegovem sklepanju nastopajo delavci kot subjekti. To ni sporazum med delavcem in organizacijo niti ni sporazum med organizacijami; je družbenopravni akt, na podlagi katerega se delavčevo osebno delo preobrazi v združeno delo. Sporazum je torej rezultat svobodne volje delavcev, da združijo svoje osebno delo v združeno delo na družbenih sredstvih, v skladu z osnovami družbenopravnih odnosov, ki se zasnujejo na družbenih sredstvih in iz teh osnov izvirajočimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi.
Sporazum ima tri temeljne razsežnosti:
—	družbeno-razredno, ki jo opredeljuje družbeno lastninski značaj odnosov in njihova zaščita;
—	ekonomsko in Institucionalno funkcionalno, ki zagotavlja funkcioniranje združenega dela pri ustvarjanju dohoclka, pri pridobivanju in razpolaganju z njim in pri zagotavljanju razširjene reprodukcije in zadovoljevanju potreb;
—	samoupravno normativno, ki je podlaga za uresničevanje samoupravljanja in ki zagotavlja samoupravno urejanje odnosov med združenimi delavci, določanje njihovih pravic, obveznosti in odgovornosti ter oblike ni načine uresničevanja teh odnosov v temeljni organizaciji in z delavci drugih organizacij združenega dela, s katerimi so dohodkovno, poslovno ali kako drugače družbeno povezani.
Samoupravni sporazum je podlaga, na kateri združujejo delavci svoje delo v združeno delo in urejajo odnose v temeljni organizaciji ter podlaga za celotno
dejavnost delavcev v temeljni organizaciji v družbeni reprodukciji in v družbi.
Zato je ta samoupravni sporazum okvir in podlaga za urejanje medsebojnih samoupravnih pravic, obveznosti in dolžnosti delavcev v združenem delu, kakor tudi za institucionalno oblikovanje združenega dela, za združevanje dela in sredstev, za povezovanje in poslovno sodelovanje.
Pri oblikovanju samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev, delavci zagotavljajo uveljavljanje družbenih meril in osnov za urejanje odnosov v združenem delu, učinkovitost gospodarjenja ter uresničujejo osebne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev na samoupravni podlagi.
Samoupravni sporazum je torej temelj za odločanje delavcev. Zato morajo biti vsi samoupravni splošni akti, ki jih sprejemajo delavci v temeljni organizaciji, izvedeni iz njega in z njim v skladu.
S tako opredelitvijo samoupravnega sporazuma je dana tudi družbenopravna podlaga za njegovo sprejemanje. Zanj veljajo določbe o samoupravnih splošnih aktih, ki jih je dopustno sprejemati le z referendumom. Delavec pa s svojo svobodno odločitvijo lahko zasnuje ali ohranja delovno razmerje, če podpiše pristopno izjavo in tako potrdi, da sorejema ta sporazum.
II
Ustvarjanje dohodka v temeljni organizaciji je osnovni smoter združevanja dela delavcev. Delavci opredeljujejo zasnovo samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji tako, da dajo podlago za celotno dejavnost združenih delavcev v družbeni reprodukciji in v družbi.
Uresničujoč to družbeno funkcijo, morajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela v svojem in skupnem družbenem interesu opredeliti svoj odnos do razvoja temeljne organizacije. Pri tem upoštevajo družbeno delitev dela, možnosti vključevanja tujega kapitala, potrebe razvoja družbenih dejavnosti in okolja, v katerem delavec živi in dela, usklajevanje svojega razvoja z razvojem drugih temeljnih organizacij na podlagi samoupravnega planiranja in samoupravnega sporazumevanja o pridobivanju in razporejanju dohodka. Pri tem je dohodek delavcev temeljne organizacije združenega dela osnova in nagib za združevanje dela in sredstev z delavci proizvodnih, trgovskih in drugih temeljnih organizacij, v bankah in drugih finančnih organizacijah ter v drugih oblikah, v katerih združuje delavec svoje delo in družbena sredstva z drugimi delavci.
Iz samoupravnega sporazuma mora biti očitno, v čem je interes delavca, da združuje svoje osebno delo z delom drugih delavcev z družbenimi sredstvi in tako podružblja svoje delo. Cilji združevanja v temeljno organizacijo morajo izražati tudi perspektivo delavcev v temeljni organizaciji, kajti delavec dela kot združeni delavec zato, da:
^— razširja in zboljšuje materialno osnovo dela, ki je pogoj za varnost in zboljšanje njegovega gmotnega položaja ter hkrati pogoj za družbeni razvoj;
—	si s tem ne le kratkoročno, temveč tudi dolgoročno zagotavlja materialno in socialno varnost;
—	z drugimi delavci odloča o usmeritvi in povečanju družbenih sredstev, o katerih se dogovarja in jih združuje v družbeni reprodukciji, kar se odraža na dohodku temeljne organizacije, s tem pa tudi na nje-
govem osebnem dohodku in drugih pravicah, za katere se dogovarja na podlagi združevanja dela in sredstev z delavci v drugih temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela.
Uresničevanje teh interesov temeljni na razvijanju družbenoekonomskih odnosov, kot so sprejeti z ustavo in zakonom o združenem delu, ne pa na kakršnihkoli odnosih. S sprejemom samoupravnega sporazuma se delavec zaveže, da bo pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi z delavci v temeljni organizaciji skupaj in enakopravno:
—	delal in sodeloval v delovnem in proizvodnem procesu po svojih delovnih sposobnostih in izpolnjeval delovne obveznosti;
—	razvijal svoje delovne sposobnosti;
—	skladno z načelom dobrega gospodarja določal gospodarsko ali drugo družbeno dejavnost, nenehno obnavljal, izboljševal in povečeval družbena sredstva, ne da bi bila pri tem prizadeta škoda drugim ali v družbeni skupnosti kot celoti;
—	odločal o združevanju dela in sredstev tudi zunaj temeljne organizacije, spoznavajoč, da je to pot za doseganje večjih rezultatov v družbeni reprodukciji;
—	odločal o zadevah in sredstvih v temeljni organizaciji in zunaj nje, v celoti odnosov družbene reprodukcije, pri čemer je plan temeljne organizacije gsnova in zbir njenega nadaljnjega gospodarskega, prostorskega in družbenega razvoja, zaradi česar vsebuje tudi naloge glede pospeševanja socialističnih samoupravnih odnosov;
—	urejal medsebojna razmerja z določanjem pravic, obveznosti in odgovornosti med združenimi delavci v temeljni organizaciji in do družbene skupnosti.
Skladno z navedenimi načeli o ustvarjanju dohodka delavci v samoupravnem sporazumu o združevanju delavcev v temeljni organizaciji obvezno opredelijo tudi osnove za pridobivanje dohodka z delavci v drugih temeljnih organizacijah, v delovni organizaciji ali zunaj nje.
Temeljna organizacija je del delovne organizacije, ki opravlja svojo dejavnost, pri tem pa upošteva potrebe in interese temeljnih organizacij v sestavi iste delovne organizacjie. Pri tem je potrebno glavno dejavnost razumeti in opisati tako, da gre za enoten proces in skupen rezultat dela, tudi če gre za več medsebojno sorodnih ali stranskih dejavnosti, ki sicer vsaka za sebe ne izpolnjujejo pogojev za organiziranje temeljne organizacije, v medsebojni povezanosti pa vendar dajejo skupen rezultat dela. Delavci v samoupravnem sporazumu določijo o katerih vprašanjih, ki se nanašajo na odločanje o delu in sredstvih in na urejanje drugih družbenoekonomskih odnosov, bodo odločali z osebnim izjavljanjem in kako bodo odločali prek organov upravljanja.
Delavci izhajajo pri razporejanju dohodka iz družbene neodtujljivosti sredstev družbene reprodukcije ter rezultatov dela združenega delavca, ki temelji na dohodkovnih odnosih in družbenem značaju dohodka, pri čemer:
—	samo delavci v temeljni organizaciji pridobivajo dohodek in ga razporejajo po namenu porabe za uresničevanje svojih interesov in za zadovoljevanje svojih, skupnih in splošnih družbenih potreb; nedopustno je pridobivanje dohodka in njegovo razporejanje, ki bi temeljilo na nezakonitih oblikah upravljanj . in na ta način pačilo družbeno naravo dohodkovnih odnosov oziroma dohodka;
—	delavci z razporejanjem dohodka v temeljni organizaciji zagotavljajo materialne in druge pogoje za delo in razvoj vseh delov združenega dela in pogoje za izvrševanje družbenih funkcij, ki prispevajo k nenehnemu večanju produktivnosti njihovega in celotnega družbenega dela ter k večanju dohodka;
—	je dohodek osnova in vir sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, s katerimi se zagotavljajo skupni in splošni pogoji za delo in razvoj družbene skupnosti, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela ter za obnavljanje in ustvarjanje rezerv;
—	se v dohodku temeljne organizacije v materialni proizvodnji izražajo tudi rezultati dela delavcev na področju, izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, kar je osnova za svobodno menjavo dela in povezovanje razvoja dela temeljne organizacije z razvojem širših delov združenega dela, ki so v družbeni reprodukciji med seboj objektivno povezani in odvisni;
—	se s planiranjem dohodka, ki temelji na proizvodnem programu predvidenih proizvodnih zmogljivosti, planiranih prodajnih cen, standardih stroškov, združevanju dela in sredstev, opredeljuje tudi namenska razporeditev dohodka;
—	se pri razporejanju dohodka upoštevajo tudi interesi drugih delavcev, delovnih ljudi in občanov, vsled česar se delavci v združenem delu dogovarjajo o skupnih osnovah in merilih na podlagi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja; pri tem opredelijo tudi svoje odgovornosti do družbene skupnosti in prevzemajo obveznosti tudi na podlagi zakonov.
Pri razporejanju čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, na sredstva ža razširitev materialne osnove dela in na rezerve delavci zagotavljajo medsebojno odvisnost delov čistega dohodka, upoštevajoč dosežene delovne oziroma poslovne rezultate v temeljni organizaciji in odvisnosti razporejanja glede na produktivnost dela v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi združujejo delo in sredstva. Navedene posamične dele je mogoče povečati, če je dohodek višji, upoštevajoč tudi vire, ki so prispevali k doseženemu dohodku.
Pri vsaki razporeditvi čistega dohodka določijo delavci njegove najmanjše sestavine, upoštevajoč materialno varnost delavcev ter stabilnost poslovanja temeljne organizacije. V ta namen presodijo, ali je potrebno oblikovati večja sredstva rezerv, kot jih določa zakon in določijo izhodišča za oblikovanje nujnih sredstev za razširitev materialne osnove dela. Delavci se dogovorijo, kako bodo presojali dosežene delovne in poslovne rezultate, zato da se pri svojem odločanju ravnajo po dogovorjenih osnovah-
Delavci določijo svoje odnose pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo tako:
—	da sta delo in delovni prispevek edini podlagi za pridobivanje osebnega dohodka iz dohodka temeljne organizacije, pri čemer je protizakonito vsakršno izkoriščanje tujega dela ali podrejanje dela drugih ter vsak privilegij, ki bi temeljil na izkoriščanju monopolnega položaja delavca v delitvi dela;
—	da uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela spodbuja vsakega delavca v temeljni
organizaciji k čim boljšemu delu ter k večji produktivnosti dela; zato delavci opredelijo osnove za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo tako, da osebni dohodek delavca ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga daje .s svojim živim delom in z gospodarjenjem z družbenimi sredstvi iz minulega dela k povečanju dohodka, z inovacijami, racionalizacijami in drugimi oblikami posebne ustvarjalnosti;
—	da pri delitvi sredstev za osebne dohodke delavci upoštevajo družbenoekonomsko naravo osebnih dohodkov, da tudi najnižji osebni dohodki omogočajo delavcem zadovoljevanje njihovih potreb, ki ustrezajo družbeno dogovorjeni ravni pri določeni produktivnosti dela;
—	da osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke spodbujajo pridobivanje delovnih sposobnosti in znanja, zboljševanje organizacije dela, uporabo znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov, smotrno in racionalno izkoriščanje naravnih pogojev za delo, proizvajalnih in drugih delovnih zmogljivosti, razvijanje pobud za delo, čim popolnejšo izrabo delovnega časa, vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti, odgovornost do drugih delavcev in družbene skupnosti;
—	da poleg načela delitve pp delu uveljavljajo tudi načelo solidarnosti, predvsem tako, da "s sredstvi za skupno porabo prispevajo h kritju ustreznih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjimi osebnimi dohodki in njihovih družinskih članov;
—	da delavec trpi materialne in druge posledice, če zaide temeljna organizacija v ekonomske težave, ki bi nastale zaradi ekonomsko nesmotrnega gospodarjenja s sredstvi, zaradi poslovanja, ki ni bilo prilagojeno tržnim potrebam oziroma samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, ali če bi nastale zaradi njegovega nevestnega dela, ki povzroča nizko storilnost dela, zaradi česar ne pridobi zadostnega dohodka za zagotavljanje svojih interesov in potreb v družbeni reprodukciji;
—	da ima delavec iz dela pravico najmanj do zakonsko zajamčenega osebnega dohodka, pri čemer delavci v temeljni organizaciji, upoštevajoč ekonomski položaj temeljne organizacije, pogoje okolja, v katerem delavec živi in dela ter splošno stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela, zagotovijo ustrezno višji znesek zajamčenega osebnega dohodka, kot ga določa zakon ter upoštevajo spodnjo raven zadovoljevanja skupnih potreb iz sklada skupne porabe.
Obveščenost delavcev sodi med osnovne pogoje za uresničevanje .samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti. S tem se oblikujejo delavčeva družbenoekonomska osebnost, njegov interes, njegovo družbenoekonomsko obzorje in njegovo spoznanje o pomembnosti družbene reprodukcije. Zato je delavec v celotnem procesu obveščanja subjekt, to je v oblikovanju, pretoku ih uporabi informacij. V teh odnosih so informacije v rokah združenih delavcev eno od sredstev za uveljavljanje osebnih, skupnih in družbenih interesov v proizvodnji in družbeni reprodukciji. Obveščanje delavcev je pogoj za delo in samoupravno odločanje z osebnim izjavljanjem, za zavzemanje stališč, dajanje smernic in mnenj v okviru delegatskega sistema ter za uresničevanje samoupravne delavske kontrole. Obveščanje zagotavlja tudi nadzor nad izvrševanjem določb samoupravnih splošnih aktov, planov ter sprejetih odločitev in omogoča uveljavljanje
odgovornosti delegatov, poslovodnih organov in nosilcev javnih funkcij.
V samoupravnem sporazumu delavci določijo načela o tem, kako mora biti urejen potek obveščanja o zadevah, ki so skupnega pomena v delovni oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela, zlasti o skupnem prihodku, skupnem dohodku in o izvrševanju skupno dogovorjene poslovne politike in o drugem. V ta namen delavci uporabljajo zakonske in družbeno dogovorjene kazalce delovne in poslovne uspešnosti. Pri urejanju pravic, dolžnosti in odgovornosti v obveščanju je potrebno opozoriti tudi na vlogo statuta, v katerem morajo biti konkretizirane določene naloge delavcev v strokovnih službah za zbiranje, urejanje in posredovanje podatkov, informacij in gradiv ter določiti njihovo odgovornost. V zvezi z odgovornostjo delavcev je treba v ustreznem samoupravnem splošnem aktu določiti, da delavci, katerim je obveščanje delovna dolžnost, hudo kršijo delovne dolžnosti, če kršijo določbe o rokih, v katerih so dolžni pripraviti in dati take podatke, ali če zavestno dajejo pomanjkljive ali napačne podatke ter zamolčijo dejstva, ki vplivajo na odločitve.
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov pri delu in pridobivanju dohodka v posameznih med seboj odvisnih delih združenega dela in v celoti odnosov družbene reprodukcije delavci svobodno združujejo svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v temeljnih organizacijah v delovno organizacijo in v druge oblike združevanja dela in sredstev. Poudariti je potrebno, da je temeljna organizacija del delovne organizacije in opravlja svojo dejavnost, upoštevaje potrebe in interese drugih temeljnih organizacij v sestavi iste delovne organizacije.
Za poslovno povezovanje v raznih oblikah združevanja dela in sredstev in v poslovnih skupnostih določijo delavci osnove, na podlagi katerih sj v takih oblikah povezovanja Skupaj z drugimi delavci delijo delo, vzajemno zboijšujejo pogoje dela in poslovanja, proučujejo trg, usklajujejo proizvodnjo blaga in storitev, skupaj nastopajo na domačem in zunanjem trgu, skupaj skrbijo za znanstveno raziskovalno delo, izobraževanje kadrov in za uresničevanje drugih dogovorjenih skupnih interesov pri delu in poslovanju.
Za združevanje v delovno organizacijo je potrebno določiti, kakšen je namen združevanja in kako ga bodo delavci uresničevali. Pri tem je pomembno skupno planiranje razvoja na primer: delitev dela; poslovne usmeritve; skupne naložbe; urejanje zadev, ki so skupnega pomena za delavce; opredelitev nalog, katerih uresničitev prispeva k povečevanju dohodka; opredelitev medsebojne vzajemnosti in solidarnosti ter socialne varnosti.
Postopek za sprejemanje sporazuma in uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic temelji na svobodni volji delavca, da združuje svoje delo z delom drugih delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Delavec kot svobodna osebnost se s posebno pismeno izjavo zaveže, da sprejema skupno voljo delavcev in da pristopa k samoupravnemu sporazumu. Ta pismena izjava pomeni, da kot delavec združuje svoje osebno delo z drugimi delavci v združenem delu in se zaveže s svojim delom izpolnjevati samoupravljalske pravice, obveznosti in odgovornosti; brez te osebne izjave ne more združevati svojega dela z delom drugih delavcev v temeljni organizaciji in mu zato preneha delovno razmerje oziroma takega razmerja ne more skleniti.
Samoupravni sporazum mora imeti vsak delavec, kajti ta je temeljna samoupravna podlaga za uveljavljanje njegovih samoupravnih pravic in za izpolnjevanje dolžnosti ter temeljni pravni vir za vse druge samoupravne splošne akte v temeljni organizaciji združenega dela in za njihovo razlago.
V postopku priprave, razprave in sprejemanja samoupravnega sporazuma je nepogrešljiva vloga sindikata kot razredne organizacije delavcev. Sindikat neposredno sodeluje in spodbuja delavce, da organizirano uresničujejo samoupravljanje kot pogoj učinkovitega gospodarjenja in družbenega napredka. V skladu z zakonom deluje sindikat povsod, kjer se kršijo samoupravne pravice delavcev in z ustavo do-ločeri družbenoekonomski odnosi. Vselej, kadar se v organizacijah združenega dela odloča o samoupravnih pravicah, družbeni lastnini ali urejajo spori iz samoupravnih razmerij, obvezno sodeluje sindikat, ki uresničuje svojo zgodovinsko razredno funkcijo in uveljavlja neposredne interese delavcev.
Nosilec sindikalne dejavnosti v temeljni organizaciji združenega dela je osnovna organizacija sindikata, ki izpolnjuje naloge, določene v sindikalnih statutarnih pravilih v skladu z ustavnimi in zakonskimi nalogami sindikata. Povsod tam, kjer posamezna organizacija sindikata ne uresničuje s svojo dejavnostjo razrednega interesa delavcev, je dolžnost organizacije sindikata kot celote, da tudi v teh primerih zagotovi uresničevanje pravic in dolžnosti delavcev v- političnem . sistemu socialističnega samoupravljanja.
III
Delavci so pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v združenem delu v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu odgovorni drugim delavcem in družbeni skupnosti kot celoti, da družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in jih nenehno obnavljajo in povečujejo. Zato tudi stalno preverjajo delovno in samoupravljalsko učinkovitost, zakonitost in izvajanje samoupravnih odločitev, in sicer neposredno /in po organih samoupravne delavske kontrole.
Samoupravna pravica in obveznost je, da se samoupravni splošni akti in odločitve dosledno in zakonito izvajajo. Zato glede kršitev delavci uveljavljajo odgovornost posameznikov in samoupravnih organov ter so za izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti odgovorni drugim delavcem in družbi.
Delavci določajo svoj samoupravni položaj in oblikujejo svoj temeljni samoupravni splošni akt glede na svoje znanje, sposobnosti, ustvarjalnost in odgovornost. Zato morajo v postopku oblikovanja tega akta in določanju pravic, obveznosti in odgovornosti izhajati iz svoje' volje ter pri tem upoštevati osebne, skupne in splošne interese.
Pri oblikovanju vsebine samoupravnega sporazuma delavci opredeljujejo svoj odnos in medsebojna razmerja do svojih neodtujljivih pravic, ter opredelijo osnove ustvarjanja in razporejanja dohodka, delitve osebnih dohodkov, druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter svojo samoupravno organiziranost. Za hitrejše uveljavljanje svojega samoupravnega položaja so odgovorni delavci sami, ki si na osnovi svojega znanja, izkušenj in odgovornosti v delovnem procesu zagotavljajo ustrezno podlago za odločanje o konkretnih rešitvah svojega samoupravnega in družbenoekonomskega položaja.
Sindikat posveča posebno pozornost organiziranju in vodenju razprav o vsebini samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji. Poglavitna njegova naloga je, da politično pripravlja in usklajuje mnenja , in predloge delavcev s tem, da zagotavlja razredno vsebino sporazumevanja in da pospešuje rešitve, ki zagotavljajo uresničevanje interesov delavskega razreda. V skladu s tem osnovne organizacije sindikata prek svojih izvršnih organov delujejo tako, da so stališča sindikata o samoupravnem sporazumu v času javne razprave tudi razumljivo obrazložena.
Delavci in delovni ljudje, organizirani v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja, so dolžni ukrepati v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in njihovih organih vselej, kadar se kršijo samoupravne pravice delovnih ljudi ali oškidujejo družbeni interesi. Zato so organi družbenopolitičnih skupnosti dolžni spremljati razvoj odnosov, ocenjevati in ukrepati vselej, kadar so bistveno skaljeni samoupravni odnosi, huje prizadeti družbeni interesi, ali če organizacije ne izpolnjujejo z zakonom predpisanih obveznosti.
Skupščine občin naj na podlagi ocen, poročil in gradiv, ki jih pripravijo njihovi organi, razpravljajo o uresničevanju novih družbenoekonomskih odnosov v organizacijah združenega dela na svojih območjih, zlasti še o rešitvah v samoupravnih sporazumih o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah.
Komisije skupščin občin za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu naj ob prizadevanjih vseh družbenih dejavnikov za nadaljnji razvoj samoupravljanja in uvajanja novih družbenoekonomskih odnosov v organizacijah združenega dela spremljajo delo pri nastajanju in sprejemanju samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah in sproti ugotavljajo pomanjkljivosti v v vsebini ali načinu sprejemanja ter poskrbijo, da bodo ti akti odražali dejansko voljo in potrebe delavcev v temeljnih organizacijah in splošni družbeni interes.
Družbeni pravobranilci samoupravljanja naj ukrepajo na temelju ugotovljenih dejstev in lastne ocene v vseh primerih, ko gre za kršitev pravic delavcev pri pripravljanju in sprejemanju samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev, kot tudi v primerih, ko so v samoupravne sporazume vnesene rešitve, ki niso v skladu ali so celo v nasprotju s položajem, delavca, zlasti še tedaj, ko to zahtevajo delavci ali njihovi samoupravni organi.
Spore iz medsebojnih razmerij v samoupravljanju in gospodarjenju rešujejo delavci sami, kot tudi v arbitražah in samoupravnih sodiščih, ki so del samoupravnega sistema. V interesu varstva pravic delavcev in družbene lastnine naj sodišča združenega dela in druga samoupravna sodišča uresničujejo ustavne in zakonske pristojnosti tako, da pospešujejo preobrazbo odnosov v združenem delu.
St. 023-136/78
Ljubljana, dne 15. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
393.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o uporabi presežka vplačanega prispevka in anuitet iz posojila za odpravo posledic potresa v Bosenski Krajini
Razglaša se zakon o uporabi presežka vplačanega prispevka in anuitet iz posojila za odpravo posledic potresa v Bosenski Krajini, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 15. marca 1978 in na seji Zbora občin dne 15. marca 1978.
Št. P 0100-241/78
Ljubljana, dne 15. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o uporabi presežka vplačanega prispevka in anuitet iz
posojila za odpravo posledic potresa v Bosenski
Krajini
1.	člen
Sredstva presežka vplačanega prispevka za odpravo posledic potresa v Bosenski Krajini v znesku 23,585.000 dinarjev, ki so bila po 2. členu zakona o prenehanju veljavnosti zakona o prispevkih za obnovo in graditev Skopja (Uradni list SFRJ, št. 18/76) plačana na račun sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji, se uporabijo za nadaljnjo pomoč SR Slovenije pri odpravljanju posledic potresa.
O načinu uporabe sredstev iz prejšnjega odstavka odloča koordinacijski odbor pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije za odpravo posledic potresa na Kozjanskem in v Posočju.
2.	člen
Sredstva anuitet iz posojila za odpravo posledic potresa v Bosenski Krajini, ki se po zakonu o prenosu sredstev anuitet za določene kredite v sredstva solidarnosti republik in avtonomnih pokrajin (Uradni list SFRJ, št. 58/76) vplačujejo na račun sredstev solidarnosti iz prejšnjega člena, se uporabijo po določbah
2.	in 3. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75).
Ta sredstva se v primeru naravne nesreče uporabijo pred drugimi sredstvi solidarnosti.
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-225/78
Ljubljana, dne 15. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
394.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 15. marca 1973 sprejela
ODLOK
o prevzemu obveznosti SK Slovenije za eksponate iz tujine, ki so potrebni za razstavo slovenskega slikarja Franca Kavčiča
I
Socialistična republika Slovenija se zavezuje, da bo povrnila v Avstriji, Italiji in na Madžarskem bivajočim lastnikom del slikarja Franceta Kavčiča morebitno škodo, ki bi nastala na teh delih v času, ko jih bodo dali za retrospektivno razstavo, katere prirediteljica bo Narodna galerija v Ljubljani.
Obveznost iz prejšnjega odstavka se nanaša rta skupino 77 del iz seznama, ki ga je predložila Narodna galerija iz Ljubljane do deklarirane vrednosti v višini do 9,208.839 dinarjev, ter velja za čas, ko bo Narodna galerija ta dela prevzela do njihove vrnitve v tujino.
Narodna galerija iz Ljubljane bo v skladu s svojimi obveznostmi zagotovila varnost umetniških del, na katera se nanašajo prevzete obveznosti SR Slovenije.
II
Izjavo o prevzemu obveznosti iz prejšnje točke da Republiški sekretariat za finance.
III
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Št. 65-33/78
Ljubljana, dne 15. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
395.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena in drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 15. marca 1978 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Arabske republike Egipt o varstvu investicij
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne repub-
like Jugoslavije in vlado Arabske republike Egipt o varstvu investicij, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-220/78
Ljubljana, dne 15. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
396.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 15. marca 1978 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kcpubliko Avstrijo o cestnem predoru skozi Karavanke
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o cestnem predoru skozi Karavanke, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-221/78
Ljubljana, dne 15. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
397.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 15. marca 1978 sprejela
ODLOK
*> soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji protokola 0 spremembah in dopolnitvah enotne konvencije o mamilih iz leta 1961
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji protokola o spremembah in dopolnitvah enotne konvencije o mamilih iz leta 1961, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-223/78
Ljubljana, dne 15. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
398.
Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena, 75. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 15. marca 1978 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o minimalnih pogojih za izdajo in za veljavnost vozniških dovoljenj (APC)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o minimalnih pogojih za izdajo in za veljavnost vozniških dovoljenj (APC), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-222/78
Ljubljana, dne 15. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
*
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
399.
Na podlagi 23. alinee 335. člena in 3. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee 169. člena, tretjega odstavka 243. člena in prvega odstavka 334. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 39. in 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in tretjega odstavka 9. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 15. marca 1978 sprejela
ODLOK
o razrešitvi člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiškega sekretarja za notranje zadeve
Razreši se:
Marjan Orožen, dolžnosti člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiškega sekretarja za notranje zadeve.
Dolžnost republiškega sekretarja za notranje zadeve bo v skladu z določbami 42. člena zakona o republiških upravnih organih opravljal Janez Zemljarič, namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve.
St. 111-6/78
Ljubljana, dne 15. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
400.
Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 27. in 28. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10-525/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 15. marca 1978 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika okrožnega javnega tožilca v
Mariboru
Za namestnika okrožnega javnega tožilca v Mariboru se imenuje:
Dušan Požar, magister prava, profesor Višje pravne šole v Mariboru.
St. 111-57/78
Ljubljana, dne 15. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
401.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in
102.	člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojene osebe
Kazen zapora se zniža:
Pezderšku Martinu, se kazen 4 let in 11 mesecev zapora zniža za 11 mesecev.
St. 25-1/78
Ljubljana, dne 17. marca 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
402.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in pravilnika o delu, pravicah in obveznostih ter nagrajevanju kolporterjev tiska Časopisnega in grafičnega podjetja »Delo« Ljubljana, TOZD Časopisi, na seji dne 23. 2. 1978
odločilo:
1)	Razveljavijo se določbe 159. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Časopisnega in grafičnega podjetja »Delo« Ljubljana TOZD Časopisi z dne 10. 2. 1975, kolikor se nanašajo na prodajalce v kioskih oziroma na odprtih prodajnih mestih.
2)	Ugotovi se, da določbe 2., 10., 13., 14., 18., 20. do vključno 25., 27., 28., 29., 54., 56. in 57. člena pravilnika o delu, pravicah in obveznostih ter nagrajevanju kolporterjev tiska TOZD Časopisi z dne 4. 9. 1975, kolikor določajo pravice in obveznosti prodajalcev v kioskih ali lokalih in na odprtih prodajnih mestih, niso bile v skladu z ustavo in zakonom.
Obrazložitev
Ustavno sodišče je na pobudo Zveze sindikatov Slovenije, Kraško obalnega sveta iz Kopra s sklepom z dne 11. 11. 1975 začelo postopek za oceno določb 159. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Časopisnega in grafičnega podjetja »Delo« TOZD Časopisi z dne 10. 2. 1975 (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum). Z istim sklepom je ustavno sodišče razširilo postopek tudi za oceno določb 2., 10., 13.. 14., 18., 20. do vključno 25., 27., 28., 29., 54., 56. in 57. člena pravilnika o delu, pravicah in obveznostih ter nagrajevanju kolporterjev tiska TOZD Časopisi z dne 4. 9. 1975 (v nadaljnjem besedilu: pravilnik), kolikor določajo pravice in obveznosti prodajalcev v kioskih ali lokalih in na odprtih prodajnih mestih.
Določbe 159. člena samoupravnega sporazuma se glasijo:
»Delavci, ki raznašajo časopise naročnikom na dom, ali prodajajo časopise kot kolnorterii ali prodajalci v kioskih oziroma na odprtih prodajnih mestih in jim je to delo edini vir zaslužka, so s TOZD Časopisi v pogodbenem razmerju po določilih nosebne pogodbe s Skupnostjo invalidskega, nokoininskega in zdravstvenega zavarovanja ter z Gosnodarsko zbornico. Z delavci, ki to delo opravljajo poleg drugih zaposlitev, ali pa
so študentje oziroma upokojenci, se sklenejo delovne pogodbe.
Pogodbe po tem členu sklepajo pooblaščeni delavci prodajne službe na osnovi strokovnih navodil kadrovske službe TOZD.
Osebni dohodki raznašalcev in prodajalcev časopisov so urejeni s posebnim pravilnikom, ki ga potrjuje delavski svet TOZD.«
V pravilniku, katerega je sprejel delavski svet temeljne organizacije, so bile podrobneje urejene delovne obveznosti in pravice prodajalcev, nagrajevanje in obračunavanje dohodkov prodajalcev ter prenehanje pogodbenega razmerja.
Ustavno sodišče je v postopku prišlo do zaključka, da so navedene določbe samoupravnega sporazuma oziroma pravilnika v neskladju z ustavo in zakonom. S svojim sklepom z dne 11. 3. 1976 je omogočilo Časopisnemu in grafičnemu podjetju »Delo« TOZD Časopisi, da do 31. 12. 1976 samo odpravi neskladnost oziroma neustavnost navedenih določb. Na prošnjo TOZD Časopisi z dne 23. 12. 1976 je ustavno sSdišče ta rok še podaljšalo do 31. 12. 1977, vendar Časopisno in grafično podjetje »Delo« TOZD Časopisi neskladnosti 159. člena samoupravnega sporazuma z ustavo in zakonom ni odpravilo. Dne 1. 3. 1977 je začel veljati novi pravilnik o delu, pravicah in obveznostih ter nagrajevanju kolporterjev tiska TOZD Časopisi in je s tem prenehal veljati obravnavani pravilnik.
Ustavno sodišče ugotavlja, da so prodajalci v kioskih oziroma na odprtih prodajnih mestih delavci v združenem delu, ker dela in naloge trajno opravljajo na posebej predvidenih delovnih mestih v organizaciji združenega dela. Po zakonski ureditvi, veljavni ob sprejemanju samoupravnega sporazuma, se za združene delo ni štelo le delo ali naloge, ki po naravi niso takšne, da bi bilo zanje potrebno posebno delovno mesto, ker so občasne ali začasne in se za opravljanje takšnih del sklene z delavcem pogodbo o delu (70. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 22/73, 79. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci — Uradni list SRS, št. 18/74).
Samoupravni sporazum je v okviru svojega posebnega poglavja »Civilnopravno razmerje« (156.—159. člen) v določbah 159. člena za navedene delavce, ki so dejansko delali s sredstvi v družbeni lastnini, njihovo delovno razmerje opredelil kot pogodbeno razmerje in tako v bistvu kot mezdni delovni odnos. S takšno ureditvijo v samoupravnem splošnem aktu se tem delavcem jemlje ustavno zagotovljena pravica dela z družbenimi sredstvi kot neodtujljiva pravica, da delajo s temi sredstvi, da bi zadovoljevali svoje osebne in družbene potrebe ter svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odločali o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o pogojih in rezultatih svojega dela (15. in 16. člen ustave SR Slovenije). Določbe ustave, ki se nanašajo na neodtujljive pravice delavcev se po določbi 3. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije uporabljajo od dneva njene razglasitve (Uradni list SRS, št. 7/74).
Ustavno sodišče je nadalje ugotovilo, da so bile v neskladju z ustavo in zakonom določbe pravilnika, navedene v izreku te odločbe. S temi določili pravilnika je delavski svet temeljne organizacije določal pravice, obveznosti in odgovornosti v združenem delu, glede katerih so tedaj mogli v temeljni organizaciji odločati
delavci le s samoupravnimi sporazumi (4. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu).
Ustavno sodišče je na podlagi 409. in 413. člena ustave SR Slovenije, v zvezi s 3. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije in ob upoštevanju 23. člena ter v skladu z 2. alineo tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 13/75-24
Ljubljana, dne 23. februarja 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
403.
V skladu z zakonom o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in skladno z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 ter dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1978 v SFRJ so Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin sklenili
DOGOVOR
o izvajanju politike cen proizvodov in storitev* pristojnosti republike in občin v letu 1973
% . i"
>1
1.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin bodo v mejah svojih pravic, pooblastil in obveznosti nastopali v skladu z zakonom o družbeni kontroli cen, ter z doslednim izvajanjem vseh nalog določenih v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 ustvarjali ugodnejše pogoje za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije.
2.	člen
Za uresničevanje sprejete politike ekonomske stabilizacije bo v letu 1978 potrebno nadaljevati z napori za omejevanje stopnje inflacije. Z novimi sistemskimi rešitvami na vseh področjih družbene reprodukcije in na področju cen pa bodo podani pogoji za doseganje temeljnih ciljev ekonomske politike in politike cen.
3.	člen
Organi pristojni za cene bodo pri oceni predloženih cen s strani organizacij združenega dela upoštevali, ali so te pri oblikovanju cen proizvodov in storitev izhajale iz kvalitativnih faktorjev gospodarjenja (večje produktivnosti, učinkovitosti in ekonomičnosti poslovanja ter boljše organizacije dela in izrabe proizvodnih zmogljivosti) in ali je oblikovanje njihovih cen zasnovano na veljavnem sistemu cen in sprejeti politiki cen.
4.	člen
Udeleženci dogovora bodo z ukrepi ekonomske politike ter z drugimi ukrepi in predpisi zagotavljali, da bo rast cen proizvodov in storitev iz republiške in občinske pristojnosti v letu 1978 na vseh področjih nižja od dosežene rasti cen v letu 1977. Tako cene v decembru 1978 v primerjavi s cenami v decembru
1977	ne bi bile višje:
—	pri industrijskih proizvodih za več kot 9 Vo;
—	v prodaji na drobno za več kot 12%>;
—	pri življenjskih potrebščinah za več kot 13 %;
—	pri storitvah za več kot 11 %>.
Organi za cene bodo izvajali politiko cen diferencirano in selektivno, pri čemer bodo pri oceni predloženih cen izhajali iz razmer na trgu, ekonomskega položaja, položaja v primarni delitvi ipd., ter s tem postopno odpravljali obstoječa nesorazmerja med cenami enakih proizvodov in storitev. Pri spremembi cen bodo dajali prednost tistim proizvodom in storitvam, pri katerih so nesorazmerja v cenah in negativne posledice na trgu najbolj izrazite.
5.	člen
Družbenopolitične skupnosti oziroma njihovi organi bodo v sodelovanju z organiziranimi potrošniki ustvarjali pogoje in spodbujali pripravljanje in izdelavo družbenih dogovorov oziroma samoupravnih sporazumov, zlasti za proizvode in storitve, ki imajo na tržišču monopolen ali drugi izjemen položaj.
Cene za proizvode in storitve bodo organizacije združenega dela oblikovale samostojno, kjer to dovoljujejo tržni pogoji, pa tudi samoupravni sporazumi na bazi odvisnosti in dohodkovne povezanosti v reprodukcijskem procesu, v izjemnih primerih pa tudi z neposredno družbeno kontrolo cen.
Udeleženci soglašajo, da morajo pristojni organi za cene pri oceni predloženih cen izdelkov in storitev, na področju katerih so oblikovane samoupravne interesne skupnosti, pred svojimi odločitvami obravnavati sklepe, stališča in mnenja ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
6.	člen
Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo na temelju predloga zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen pospešeno pripravljali ustrezne predpise s področja svoje pristojnosti, da bi se tako lahko novi sistem cen v celoti hkrati uveljavljal.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu
1978	in dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1978 v SFRJ opredeljuje za naslednjo politiko proizvajalčevih cen industrijskih proizvodov in cen storitev iz svoje pristojnosti:
— Tarifne postavke za prodajo električne energije za gospodinjstva se bodo povečale za 11 °/o, za ostali distribucijski odjem za 29,12 Vo in za posebni odjem za 15 °/o, razen za Tovarno dušika Ruše, za katero se tarifne postavke povečajo za 10 °/o.
— Cene gradbenega materiala se bodo povečale največ za 8 0/o.
—— Cene mlečnih izdelkov se ne bodo povečale.
— Podražitev cen dnevnikov znaša lahko le 0,50 din po izvodu in to šele v drugih polovici leta.
— Cene učbenikov bodo do novega šolskega leta urejene s samoupravnimi sporazumi na temelju naprej izdelanih in samoupravno sprejetih kriterijev, ki zagotavljajo ustreznejšo raven cen učbenikov.
— Cene gozdnih sortimentov se bodo gibale v okviru predvidene rasti cen proizvajalcev industrijskih proizvodov in to v okviru samoupravnih sporazumov, s katerimi se na novih osnovah urejajo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi.
— Tarife v železniškem potniškem prometu se bodo povečale za 15 °/o, oziroma v skladu z medrepubliškim dogovorom.
— Povečanje cen v potniškem in tovornem cestnem prometu bo izvedeno v okviru predvidenega . zvišanja cen storitev in to le v primeru, če bi se- tem organizacijam objektivno pomembnejše poslabšal ekonomski položaj, ali pa če bi se povečale cene naftnih derivatov.
— Cene PTT storitev se ne bodo povečale, razen telefonskih naročnin, katerih povečanje bo v skladu s predlogom, ki ga bo izdelal Republiški komite za tržišče in cene.
— RTV naročnine in cene drugih storitev se v , letu 1978 ne bodo povečale.
8.	člen
Podpisniki dogovora soglašajo s tem, da bodo ustvarjali pogoje in sprejemali ukrepe, da se pri oblikovanju cen kmetijskih proizvodov uresničijo izhodišča in kriteriji iz dogovora o temeljnih družbenega plana Jugoslavije za razvoj agroindustrijskega kompleksa v razdobju od 1976 do 1980. leta.
Pri razreševanju problemov cen kmetijskih in živilskih proizvodov bodo pristojni organi tesno sodelovali z ustreznimi poslovnimi skupnostmi. V tem okviru se bodo Republiški komite za tržišče in cene in Zavod SR Slovenije za cene ter Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
—	zavzeli za uskladitev odkupnih cen živine, proizvajalčevih ter drobnoprodajnih cen mesa in mesnih izdelkov;
—	pripravili ukrepe za uveljavitev nadomestila pri prodaji mleka in mlečnih izdelkov in mesa mlade pitane govedi;
—	pripravili kriterije in osnove za intervencije na trgu iz republiških rezerv in iz uvoza, ter za odkup kmetijskih pridelkov, ki bodo v sistemu zaščitnih cen.
9.	člen
Udeleženci tega dogovora bodo spodbujali povezovanje in združevanje dela in sredstev proizvodnih organizacij s področja blagovnega prometa. Sprejeli bodo ukrepe za obvezno evidentiranje sklenjenih sporazumov in določili organe pristojne za evidentiranje, katerih naloga bo ocenitev skladnosti določb o cenah v sporazumih s sistemom in politiko cen.
Do uveljavitve samoupravnih sporazumov na teh osnovah, se bodo cene proizvodov iz republiške in občinske pristojnosti oblikovale v skladu z veljavnimi predpisi.
10.	člen
Izvršni svet mesta Ljubljane, Izvršni svet obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin se obve-
zujejo da bodo v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 sprejemali ukrepe, s katerimi bodo zagotovili izvajanje naslednje politike cep izdelkov in storitev iz svoje pristojnosti:
— Z ekonomskimi (davčnp, ustrezno politiko najemnin za poslovne prostore, kreditno politiko ipd.) in drugimi ukrepi bodo zagotovili, da stopnja rasti cen storitev v letu 1978 ne bo višja od 11 %. Pri tem bodo vodili diferencirano politiko cen tako, da bodo tudi s cenami spodbujali racionalno gospodarjenje na tem področju.
— Pri odločanju o cenah, ki so pomembne za življenjski standard občanov, bodo pristojni organi za cene svoje ocene o skladnosti predloženih cen s sistemom in sprejeto politiko cen obvezno pogojevali s sklepi, stališči in mnenji organizacij potrošnikov in ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti.
— Stanarine se bodo v skladu z izhodišči za uveljavljanje ekonomskih stanarin v letu 1978 povečale v juniju in sicer v povprečju za 30 %> v občini, ob hkratni uporabi sistema subvencioniranja, ki bo omogočil večjemu številu občanov pravico do nadomestila.
— Za enak odstotek se lahko povišajo tudi najemnine za poslovne prostore, če v posameznih občinah to ni drugače, določeno s samoupravnimi sporazumi. Stopnja rasti najemnin za poslovne prostore namenjene za osebne storitve naj bo nižja od 30 °/o.
— Cene komunalnih storitev se lahko zvišajo v povprečju za 8 %>. Sredstva za razširjeno reprodukcijo pa se lahko zbirajo s prispevki na osnovi sklenjenih samoupravnih sporazumov v okviru samoupravne komunalne skupnosti.
— Rast cen obrtnih storitev ne sme biti višja od 12 °/o. V tem okviru bo dana prednost cenam deficitarnih obrtnih storitev.
Zaradi enotnejšega obravnavanja in razreševanja cen obrtnih storitev bodo Gospodarska zbornica Slovenile. Republiški sekretariat za industrijo ter Zavod SR Slovenije za cene v prvi polovici leta 1978 izdelali, v skladu z novim zakonom o sistemu in družbeni kontroli cen, merila in kriterije, po katerih se bodo oblikovale cene obrtnih storitev.
— V prvem četrtletju bo Zavod SR Slovenije za cene pristojnim občinskim organom za cene posredoval enotne kriterije za oblikovanje cen storitev priključevanja na PTT in električno omrežje.
— Tarife v mestnem prometu se lahko v povprečju zvišajo v SR Sloveniji za 0,50 din po vožnji, če problemov v tej dejavnosti ni mogoče rešiti na drug način kot z zvišanjem cen.
— Cene gostinskih storitev se bodo gibale v okviru rasti cen storitev s tem, da bodo pri tem organi za cene upoštevali vrsto in kakovost gostinskih storitev.
— Cene kruha ostanejo do nadaljnjega nespre-nih zavodov se bodo gibale v okviru dogovorov sklenjenih med njimi in ustreznimi samoupravnimi in drugimi skupnostmi.
— Cene drugih storitev iz občinske pristojnosti se bodo v letu 1978 povišale le v izjemnih primerih.
— Cene kruha ostanejo do nadaljnjega nespremenjene. V sredini leta se bo ocenilo ali in v kolikšni meri bo potrebno cene povišati.
— Sedanja raven marž ostane nespremenjena, razen v primeru, če pride do spremembe predpisov, ki urejajo način oblikovanja cen v prometu blaga.
11.	člen
Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo aktivno pospeševali samoupravno sporazumevanje o oblikovanju cen v stanovanjski izgradnji in zagotavljali, - da bodo vsi dejavniki v stanovanjski izgradnji pri oblikovanju cen stanovanj dosledno upoštevali določbe družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji.
12.	člen
Pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti bodo s svojimi ukrepi poskrbeli za boljše preskrbovanje prebivalstva mest oziroma potrošniških središč s potrebnim blagom, zlasti s kmetij sko-živilskimi proizvodi in v ta namen nadaljevali proces samoupravnega povezovanja organizacij združenega dela s področja proizvodnje in organizacij združenega dela s področja predelave in blagovnega prometa.
13.	člen
Za boljšo preskrbo občanov in pravočasno .intervencijo na tržišču bo v prvi polovici leta 1978 sklenjen družbeni dogovor o republiških blagovnih rezervah. Prav tako bo izdelan enoten program republiških blagovnih rezerv.
Republiški komite za tržišče in cene se bo zavzemal, da bo financiranje republiških blagovnih rezerv urejeno s samoupravnimi sporazumi s poslovnimi bankami, ki bodo v skladu z dogovorjeno poslovno politiko zagotovile tudi del sredstev za financiranje občinskih blagovnih rezerv.
14.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo poskrbeli, da bodo republiški in občinski organi tržne inšpekcije učinkovito odkrivali nepravilnosti pri oblikovanju cen. Republiški tržni inšpektorat bo posebno pozornost posvetil motnjam na enotnem jugoslovanskem trgu, špekulacijam v blagovnem , prometu in kontroli kvalitete izdelkov in storitev. Organi tržne inšpekcije bodo tekoče seznanjali svoje izvršne svete in jih vsaj dvakrat letno celoviteje obvestili o negativnih pojavih na trgu in pri oblikovanju cen.
15.	člen
Organi, ki so pristojni za ukrepe na področju trga in cen bodo redno spremljali in analizirali izvajanje politike cen, ki jo določata resolucija o izvajanju' družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 in ta dogovor, ten o tem vsaj dvakrat letno obveščali pristojne organe v družbenopolitičnih skupnostih.
Udeleženci dogovora se bodo med seboj obveščali in sodelovali pri koordiniranju in usklajevanju ukrepov in akcij za realizacijo dogovorjene politike cen
v letu 1978.
16.	člen
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-01/78
Ljubljana, dne 15. marca 1978.
Podpisniki tega dogovora so: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skup.čne obalne skupnosti ter izvršni sveti skupščin občin v SR Sloveniji..
404.
Na podlagi drugega odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 24-1516/ 77) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
NAVODILO
o sredstvih, vloženih v zavarovanje družbenega premoženja
1.	člen
Za vlaganje v zavarovanje družbenega premoženja po 5. točki prvega odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 24-1516/77) štejejo vlaganja v nabavo sredstev, ki so bila določena z navodilom o sredstvih, vloženih v zavarovanje družbenega premoženja (Uradni list SRS, št. 8-392/77).
2.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010/18-75
Ljubljana, dne 7. marca 1978.
Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r.
405.
Skupščina zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je na svoji seji dne 9. februarja 1978 sprejela
DOPOLNITVE STATUTA
Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
Statut zveze 'skupnosti za zaposlovanje SR S'ove-nije (Uradni list SRS, št. 15/75) se dopolni z naslednjimi določili:
1.	člen
Na koncu 4. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Naloge zveze skupnosti na področju ljudske obrambe in drhžbene samozaščite so določene tudi v ob-brambnem načrtu zveze skupnosti oziroma v,varnostnem načrtu zveze skupnosti.«
2.	člen
Za 32. členom se doda nov 32a člen, ki se glasi:
»Kadar se med vojno skupščina zveze skupnosti ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti izvršilni odbor skupščine zveze skupnosti. Izvršilni odbor predloži snrejete akte in ukrepe v potrditev skupščini zveze skupnosti brž ko se ta lahko sestane.
Kadar se zaradi vojnih razmer ne more sestati niti izvršilni odbor skupščine zveze skupnosti, lahko predsednik izvršilnega odbora sprejme posamezne ukrepe s katerimi zagotavlja izvajanje obrambnih nalog zveze skupnosti. Predsednik mora predložiti v potrditev sprejete ukrepe izvršilnemu odboru skupščine zveze skupnosti, brž ko se ta lahko sestane.«
3.	člen
Dosedanji naslov »Komisije skupščine« se spremeni in se glasi: »Komisije in odbori skupščine«.
4.	člen
Na koncu 33. člena se dodajo besede »... in odbore«.
5.	člen
Za 35. členom se doda nov 35a člen, ki se glasi.
»Stalni odbor skupščine Zveze skupnosti je odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki šteje 9 članov. Mandat članov odbora traja štiri leta. Predsednika in namestnika predsednika imenuje skupščina.
Odbor opravlja zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt in varnostni načrt zveze skupnosti ter predlaga obrambne in varnostne elemente razvojnega načrta oziroma drugih splošnih aktov skupščine zveze skupnosti;
—	usklajuje dejavnosti in ukrepe na področju' ljudske obrambe in družbene samozaščite z družbenopolitičnimi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter med skupnostmi za zaposlovanje;
—	organizira in pripravlja vse možne oblike ter načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe in družbene samozaščite glede na predvidene vojne ali izredne razmere;
—	določa upravitelja obrambnega in varnostnega načrta.
6.	člen
Za dosedanjim poglavjem V. se uvrsti novo poglavje VI. Uveljavljanje pravice do usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb z naslednjimi členi.
75.a člen
»Pravic^ do usposabljanja in zaposlitve uveljavlja oseba, ki ima lastnost invalidne osebe po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb v skladu s statutom skupnosti za zaposlovanje, območja kjer je njeno stalno prebivališče in v skladu s tem statutom.«
75.b člen
»Lastnost invalidne osebe ugotavljajo strokovne komisije I. in II. stopnje skupnosti za zaposlovanje po merilih in postopku, ki so določeni s samoupravnim sporazumom o merilih in postopku za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe.«
75.c člen
»O priznanju lastnosti invalidne osebe na podlagi ugotovitve, izvida in mnenja pristojne strokovne komisije in o priznanju ustreznih pravic po zakonu odloča :
1.	na prvi stopnji — skupnost za zaposlovanje, ki je pristojna po stalnem prebivališču invalidne osebe, ki uveljavlja lastnost invalidne osebe in priznanje pravic po zakonu — po določbah statuta skupnosti za zaposlovanje;
2.	na drugi stopnji — zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije — po določbah tega statuta.«
75.č člen
»Sklepe o priznanju lastnosti invalidne osebe in o priznanju ustreznih pravic sprejema na drugi stopnji
— odbor za varstvo invalidnih oseb druge stopnje pri zvezi skupnosti.
Pismene odpravke sklepov izda pristojna služba, podpiše pa jih predsednik odbora,
Odbor za varstvo invalidnih oseb druge stopnje izvoli skupščina zveze skupnosti
Odbor ima predsednika, štiri člane in enako število namestnikov, ki jih izvoli skupščina za dobo
4.	let.«
75.d člen'
»Odbor za varstvo invalidnih oseb druge stopnje odloča o ugovorih zoper sklepe prve stopnje in opravlja revizijo sklepov prve stopnje.«
75.e člen
»Zoper sklep o priznanju lastnosti invalidne osebe in ustreznih pravic na prvi stopnji ima prizadeta oseba oz. oseba ali organizacija, ki lahko po zakonu vloži predlog, pravico ugovora. Ugovor lahko vloži stranka v 15 dneh od dneva, ko je prejela sklep in sicer na organ druge stopnje, ki je pristojen za odločanje o ugovoru.
Če se z ugovorom izpodbija ugotovitev in mnenje strokovne komisije prve stopnje, je treba pred odločitvijo o ugovoru zahtevati mnenje strokovne komisije druge stopnje.«
75.1 člen
»Pristojni organ druge stopnje mora izdati sklep in odločiti o ugovoru stranke v dveh mesecih od dneva prejetega ugovora. Kadar iz objektivnih razlogov ni mogoče izdati sklepa v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, mora zveza skupnosti, ki vodi postopek, stranko obvestiti o vzroku, zaradi katerega ni mogoče izdati sklepa in o roku v katerem bo o zadevi odločeno. Sklep organa druge stopnje se vroči prizadeti osebi oziroma osebi ali organizaciji, ki je vložila ugovor.«
75.g člen
»Sklep organa druge stopnje, s katerim se nadomesti sklep organa prve stopnje, mora v dispozitivu vsebovati: ugotovitev lastnosti invalidne osebe, na podlagi katere se priznava pravica, vrsto in obseg priznane pravice in njeno višino, če gre za denarno dajatev. Dispozitiv mora vsebovati tudi pogoje za uživanje priznane pravice.
Vsak sklep, organa druge . stopnje mora obsegati tudi obrazložitev in pouk o sodnem varstvu.«
75.h člen
»Sklep, s katerim se na prvi stopnji priznava lastnost invalidne osebe in ustrezne pravice, je treba predložiti v revizijo, ki jo opravi organ druge stopnje. Če je zoper sklep prve stopnje vložen ugovor, se odloči o ugovoru in reviziji z istim sklepom organa druge stopnje.
Če revizija sklepa, ki je postal pravnomočen, ker nanj ni bil vložen ugovor, ni opravljena v treh mesecih
od dneva, ko preteče rok za ugovor, se šteje, da je revizija opravljena in da je sklep dokončen.
Revizija ne zadrži izvršitve sklepa.«
75.i člen
»V reviziji se lahko izreče, da se sklep prve stopnje potrdi, da se spremeni, odpravi ali razveljavi. Če je bil sklep prve stopnje v reviziji odpravljen ali razveljavljen, se izda nov sklep prve stopnje.
Nov sklep prve stopnje je treba predložiti v revizijo, v njej pa se preizkusi samo, ali je nov sklep v skladu z razlogi, zaradi katerih je bil prejšnji sklep odpravljen ali razveljavljen.«
75.j člen
»V reviziji se lahko preizkuša tudi pravilnost izvidov, ugotovitev in mnenj, ki jih je dala strokovna komisija prve stopnje. V tem primeru mora organ, ki opravi revizijo pred odločitvijo o razveljavitvi sklepa prve stopnje v reviziji zahtevati izvid, ugotovitev in mnenje strokovne komisije druge stopnje.
V reviziji se na podlagi izvida, ugotovitve in mnenja strokovne komisije druge stopnje lahko odvzamejo pravice, ki so bile priznane s sklepom prve stopnje le na podlagi izvida, ugotovitve in mnenja strokovne komisije druge stopnje, danega na podlagi neposrednega pregleda.«
7.	člen
Dosedanje poglavje VI. Javnost dela zveze skupnosti postane poglavje VII. z nespremenjenim naslovom, dosedanje poglavje VII. Prehodne in končne določbe pa poglavje VIII. prav tako z nespremenjenim naslovom.
Št. 2-10/30-78
Ljubljana, dne 10. marca 1978,
i	Predsednik skupščine
Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
Branmir, Kumperščak 1. r.
406.
Na, podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje ter 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec na seji dne 24. februarja 1978, Ravne na Koroškem na seji dne 23. februarja 1978 ter Velenje in Mozirje na seji dne 27. februarja 1978 v skladu z 11. členom sklepa o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovane osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (Uradni list SRS, št. 19/74) sprejele
SKLEP
o valorizaciji zavarovalnih osnov 1
Za zavarovance iz 2. do 8. točke sklepa za razvrščanje v zavarovalne razrede, osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z lastnimi sredstvi (Uradni list SRS, št. 19/74) fce valorizirajo osnove s količnikom 1,7845 (za leto 1975
i,l4, leto 1976 1,23 iti ža leto 1977 1,17) iti se zaokrožijo na cele dinarje.
2
Za zavarovance iz 2. in 3. člena sklepa ža razvrščanje v zavarovalne razrede, osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z lastnimi sredstvi (Ur, list ŠRS, št, 19/74) še valorizirajo osnove za razvrščanje v zavarovalne razrede s količnikom 1,7845 in se zaokrožijo na cele tisoče dinarjev.
3
Strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem uradno preračuna osnove po valorizacijskem količniku iz 1. in 2. točke.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 do
31.	decembra 1978.
St. 01-40-53/72
Datum, dne 27. februarja 1978.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Dravograd
Predsednik Ivan Piki 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Radlje Ob Dravi
Predsednik Ivan Hajnc 1. r.
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem
Predsednik Jože šuler 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradeč
Predsednik
Ivo Šisernik 1. r.
Skupščina občinske zaravstvene skupnosti Velenje
Predsednik
Božidar Lednik, dipl. inž. 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Mozirje
Predsednik Vili Platovšek 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
407.
Na osnovi določil 11. in 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o delnem zazidalnem načrtu za lokacijo trgovske hiše,
avtobusne postaje in postaje milice v Brežicah
1
Sprejme se delni zazidalni načrt za lokacijo trgovske hiše, avtobusne postaje in postaje milice v Brežicah, ki ga je izdelal projektivni biro »Region« v decembru 1977 in je bil javno razgrnjen od 23. 12. 1977 do
23.	2. 1978.	,
2
Predlog lokacij se razširi s predvideno lokacijo izgradnje Gasilskega doma.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije se morajo upoštevati cestno prometne smernice ustreznega strokovnega organa in investitorjev.
3
Predloženi zazidalni načrt je stalno na vpogled pri referentu za urbanizem v oddelku za gospodarsko upravne zadeve Skupščine občine Brežice.
4
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/77-4
Brežice, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
408.
Na podlagi določil 1. alinee 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 9., 10. in 207. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) ter 203. člena , statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Brežice
1.	člen
Na območju naselij Brežice, Čatež in Brezina je uvedeno obvezno zbiranje in organiziranje odvažanja smeti in odpadkov na javno odlagališče.
V naselje Brežice štejemo mesto Brežice in pripadajoča naselja kot jih opredeljuje urbanistični program občine Brežice.
Obvezno zbiranje in organizirano odvažanje smeti in odpadkov na javno odlagališče se uvede tudi za območja v naseljih Krška vas, Cerklje, Dobova, Bizeljsko, Pišece in Artiče, ki so v urbanističnem programu občine Brežice določene kot površine za ureditev centra in za novogradnjo, vendar šele z dnem, ko bo občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinsko sanitarno, kmetijsko in gozdno inšpekcijo in v soglasju s krajevno skupnostjo določil javno odlagališče.
Iz prostorov, ki jih organizacije ali zasebniki uporabljajo v delovnem procesu (poslovni prostori) v ostalih naseljih v občini pa je obvezen odvoz smeti in odpadkov v smislu 3. odst. tega člena.
2.	člen
Komunalno dejavnost po tem odloku opravlja na področju občine Brežice, komunalna organizacija združenega dela, ki jo za to pooblasti občina (pooblaščena organizacija).
Odvoz smeti in odpadkov iz območij oz. prostorov, navedenih v 3. in 4. odst. 1. Člena opravljajo organi-začije ali zasebniki sami.
Za Izvrševanje obveznosti, ki so s tem odlokom predpisane za stanovanjske in druge zgradbe, odgovarjajo upravij alci teh zgradb.
3.	člen
Za smeti se štejejo zlasti:
a)	smeti in ostanki hrane iz zasebnih gospodinjstev, pepel, prazne konzerve, škatle, porcelan, steklo, manjši kovinski, tekstilni in papirni odpadki, ostanki premoga, ogorki in podobno;
b)	odpadne snovi v manjših kosih ali količinah iz delovnih in drugih organizacij.
Za odpadke se štejejo zlasti večji neuporabni predmeti, ki jih ni moč odlagati v smetarske posode in drugi:
a)	embalaža
b)	odpadno pohištvo in kosi stanovanjske opreme
c)	odpadki iz proizvodnje in predelave
č) odpadni gradbeni material
4.	člen
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni odlagati smeti v tipizirane smetnjake ali v posode, ki jih določi pooblaščena organizacija.
Upravljale! stanovanjskih in poslovnih zgradb ter prostorov so dolžni skrbeti, da so smetnjaki nameščeni na prostorih, ki jih določi pooblaščena organizacija. Ti prostori morajo biti dostopni delavcem in vozilom za odvoz smeti.
Potrebno število tipskih smetnjakov za vsako stanovanjsko zgradbo oziroma poslovni prostori so dolžni nabaviti upravljale! teh prostorov na svoje stroške in sicer v skladu s pravilnikom o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Ur. list SFRJ, št. 28/70).
Posode za smeti morajo biti nabavljene, ko je zgradba vseljiva.
Potrebo po zamenjavi dotrajanih tipskih smetnjakov ali zabojev ugotovi pooblaščena organizacija skupaj z upra vij alci zgradb oziroma prostorov.
f
5.	člen
Embalaža se odlaga v posebne tipske posode, ki morajo biti postavljene na dostopnih prostorih in ne smejo kvariti videza kraja. Te posode je dolžan nabaviti upravljalec zgradbe oziroma prostora.
Vse odpadke, navedene v členu 3 je dolžan lastnik odvažati sproti in ne sme ostati na javnem prostoru več ko 24 ur ter ne sme ovirati javnega prometa.
Če izvajalec oziroma investitor ne odstrani odpadkov v 24 urah, jih na njegove stroške odstrani pooblaščena organizacija.
Odpadki iz proizvodnje in predelave morajo biti odloženi v posebne posode oziroma tako, da ne kvarijo videza kraja.
Odpadke naftnih derivatov je treba odlagati v hermetično zaprte posode.
Odpadke organskega izvora je treba odlagati na higiensko in tehnično urejena odlagališča, če se uporabljajo gnojila v kmetijstvu, sicer pa le na javno odlagališče.
6.	člen
Tipizirana posoda za smeti in odpadke mora biti pokrita. Tla okrog tipizirane posode za smeti in odpadke mora očistiti tisti, ki jih onesnaži. Tipizirano po-
sodo za smeti in odpadke mora redno čistiti lastnik, uporabnik oziroma upravljalec stanovanja oz. poslovnega prostora ali pooblaščena organizacija po posebni pogodbi z lastnikom.
7.	člen
Pri izdelavi zazidalnih načrtov ali načrtov posameznih zgradb je treba predvideti prostor za smetnjake oziroma. posode.
Prostori za smetnjake in zaboje morajo biti vrisani tudi v lokacijski dokumentaciji.
8.	člen
Pooblaščena organizacija je dolžna na stroške lastnika oz. upravljalen zgradbe poškodovane smetnjake zamenjati, na svoje stroške pa, če jih poškoduje pri opravljanju dela.
Pooblaščena organizacija je dolžna odvažati smeti in odpadke v naselju Brežice dvakrat tedensko, v naseljih Čatež in Brezina z območij navedenih v 3. in 4. odst. 1. člena pa jih mora organizacija ali zasebniki odvažati po potrebi.
V zimskem obdobju se odvažajo smeti v istih rokih oz. v rokih, ki jih dopušča prevoznost cest in ulic.
Pooblaščena organizacija je dolžna odvoz smeti organizirati takoj, ko so stavbe v določenem območju naseljene oziroma dane v uporabo.
9.	člen
Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti v posebnih vozilih, ki so urejena tako, da omogočajo brezprašno polnitev, prevoz in praznitev.
Odpadke se sme odvažati le z ustreznimi vozili.
Iz območij oz. prostorov, navedenih v 3. in 4. odst.
1.	člena morajo organizacije ali zasebniki odvažati smeti in odpadke v vozilih, ki so urejena tako, da omogočajo brezprašno polnitev, prevoz in praznitev.
10.	člen
Javno odlagališče za smeti in odpadke vzdržuje pooblaščena organizacija.
* Vzdrževanje odlagališč obsega vsakodnevno izravnavo smeti in odpadkov z nivojem zemljišča, razkuževanje smeti in odpadkov ter uničevanje mrčesa in škodljivih glodalcev v skladu z veljavnimi predpisi.
Pooblaščena organizacija določi red za odlaganje smeti na javnem odlagališču, na odlagališčih, navedenih v 3. odst. 1. člena pa KS.
Odlagališča za smeti in odpadke v območjih, navedenih v 3. odstavku 1. člena vzdržujejo krajevne skupnosti.
11.	člen
Pooblaščena organizacija mora odstraniti vse smeti in odpadke z vseh mest, ki niso določena za odlagališče po nalogu pristojnega inšpektorja na stroške tistega, ki je smeti in odpadke odložil na nepravem mestu.
Odstranjevanje smeti in odpadkov opravi pooblaščena organizacija na stroške tistega, ki je smeti in odpadke odložil, sicer pa na stroške lastnika, uporabnika oz. upravljalca zemljišča, na katerem so smeti in odpadki, če po predhodnem opozorilu organa pristojnega za sanitarno inšpekcijo smeti in odpadkov ne odstrani sam.
12.	člen
Cene za odvoz določi pooblaščena organizacija v soglasju z izvršnim svetom občihske skupščine in komunalno interesno skupnostjo.
Cena za odvoz smeti se določi za enoto površine stanovanjskega in drugega prostora in je lahko za posamezne uporabnike prostorov (gospodinjstva, organizacije in druge) različna.
Organizacije ali zasebniki, ki sami odvažajo smeti ali odpadke na javno odlagališče, se dogovorijo s pooblaščeno organizacijo o sofinanciranju vzdrževanja odlagališča v smislu 10. člena, 1. in 2. odstavka.
Pri določitvi cene se upošteva tudi pogostost odvoza smeti in stroški za pripravo in zamenjavo smetnjakov.
13.	člen
Odvoz smeti plačuje imetnik stanovanjske pravice oziroma uporabnik poslovnega prostora.
Odvoz smeti se plačuje za obdobje, ki ga določita upravljalec zgradbe in pooblaščena organizacija.
14.	člen
Lastniki, uporabniki oz. upravljalec zgradbe je dolžan dati pooblaščeni organizaciji točne podatke o površini stanovanja oz. o površini poslovnega prostora in ga obvestiti o vseh spremembah, ki vplivajo na obveznost oz. višino plačevanja odvoza smeti in odpadkov. Za stanovanjske je šteti površine, ki pridejo v poštev pri določitvi vrednosti stanovanja.
15.	člen
Obveznost za plačilo odvoza smeti nastane z dnem, ko pooblaščena organizacija na določenem območju organizira odvoz smeti in ga objavi uporabnikom storitev.
16.	člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi opravlja sanitarna inšpekcija.
17.	člen
Če sanitarna inšpekcija ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bil pravilno uporabljen ali sploh ni bil uporabljen, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti..
18.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če odvaža smeti in odpadke izven določenih odlagališč,
2.	če smeti in odpadke ne odvaža v določenih rokih,
3.	če ne zagotovi higienski način neskladja in odvažanja smeti in odpadkov oz. vzdrževanja .odlagališč v skladu s sanitarno higienskimi predpisi,
4.	če se ne dogovori o sofinanciranju vzdrževanja odlagališča za smeti,
5.	če se ne ravna po predpisanem redu za odlaganje smeti.
Z denarno kaznijo 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in državnega organa, ki stori prekršek iz tega člena.
19.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če nima tipiziranih posod za smeti in odpadke postavljenih na določenem mestu,
2.	če nima urejenega prostora za smeti in odpadke,
3.	če tipizirane posode za smeti in odpadke ali hišno odlagališče ne pokrije ali če ne očisti tal okrog
odlagališča ali če ne očisti tipiziranih posod za smeti in odpadke,
4.	če ne nabavi potrebnega števila tipiziranih posod za smeti in odpadke ali če jih ne nabavi v določenem roku,
5.	če smeti in odpadkov ne odlaga v tipizirane posode za smeti,
6.	če odpadkov hrane in živil ne odlaga v posebno tesno zaprte posode.
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in državnega organa, ki stori prekršek iz tega člena.
20.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek posameznika, ki stori prekršek iz 18. in 19. člena tega odloka.
21.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območju mesta Brežice (Ur. vestnik, št. 12/63).
22.	člen
Ta odlok začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-7/77
Brežice, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skindcr 1. r.
409.
Na podlagi določil 72. in 74. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 202. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o razporeditvi delegatskih mest in delegiranju delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine
1. člen
V zboru združenega dela Skupščine občine Brežice je 43 delegatskih mest.
Delegatska mesta v zboru združenega dela se razdelijo po delovnih področjih, tako da pripada:
—	24 delegatskih mest delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva;
—	3 delegatska mesta delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja pro-svetno-kulturne dejavnosti;
—	3 delegatska mesta delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja social-no-zdravstvene dejavnosti;
—	7 delegatskih mest delegacijam delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica in delavcev s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva;
—	2 delegatski mesti delegacijam delovnih ljudi, ki delajo z delovnimi sredstvi v obrti, na katerih obstoji lastninska pravica in delavcev s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva;
—	1 delegatsko mesto delegacijam delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela;
—	3 delegatska mesta delegacijam aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
RAZPOREDITEV DELEGATSKIH MEST S PODROČJA. GOSPODARSTVA
2.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela se temeljne samoupravne organizacije in skupnosti s področja gospodarstva, razdelijo v dve skupini:
I.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, katerim pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela:
— Slovenijales Ljubljana — Tovarna pohištva Brežice — 2 delegatski mesti
— Beti Metlika — belokranjska trikotažna industrija TOZD Dobova — 1 delegatsko mesto
— Železniško gospodarstvo, centralne delavnice TOZD za vzdrževanje voz Dobova — 1 delegatsko mesto
—	»Prevoz« avtotransportno podjetje Brežice — 1 delegatsko mesto
—	»Slovin« TOZD kmetijstvo-vinarstvo, Bizeljsko — Brežice — 2 delegatski mesti
II.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki s sporazumom oblikujejo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela;
1.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
Gozdno gospodarstvo Brežice
—	delovna skupnost skupnih služb — TOZD gozdni obrat Brežice
— TOZD hortikultura, plantaže, gradnja — TOZD za transport in mehanizacijo — TOZD prodajalna gradbenega materiala in kuriva
2. konferenco delegacij, ki ji pripadata dve delegatski mesti oblikujejo:
»Posavje« — trgovsko podjetje na veliko in malo
—	delovna skupnost skupnih služb — TOZD trgovina na veliko
— TOZD gostinstvo — TOZD trgovina na malo
3.	konferenco delegacij, ki ji pripadata dve delegatski mesti, oblikujejo:
Agraria — Brežice
—	delovna skupnost skupnih služb — TOZD kmetijstvo
— TOZD Flora blagovni promet — TOZD Vrtnarija Čatež — DS TO Kooperantov — TOZD Agroblag. promet
4.	konferenco delegacij, ki ji pripadata dve delegatski mesti, oblikujejo:
— Industrija otroške konfekcije Jutranjka Sevni-nica, TOZD Orlica Brežice
— Tovarna klobukov Sešir Škofja Loka, obrat Stara vas
5.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
— Petrol, trg. podjetje Ljubljana — Motel Petrol — Petrol, trg. podjetje Ljubljana TOZD blagovni promet sklad, in servisi Brežice — Čatež
6.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
— Rudarski obrat Salonit Anhovo, obrat Rudnik lignita, gline in kremenovih peskov
— Salonit Anhovo, TOZD Opekarna Brežice
7.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
—	2TP Ljubljana, prometna sekcija postaja Brežice
— ZTP Ljubljana, prometna'sekcija postaja Dobova
— SAP Ljubljana, .prometno podjetje Ljubljana, poslovalnica Brežice
— Podjetje za PTT Novo mesto, enota v občini Brežice
8.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto oblikujejo;
— Agrotehnika Ljubljana — TOZD Agroservis Brežice	•
— TOMOS Koper, TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije
— Kovinoplast Jesenice na Dol.
— DINOS Ljubljana, poslovalnica Brežice — POZD »REGULATOR« Brežice, Župančičeva 17a
9.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
—	obrtno kovinsko podjetje Dobova — Splošno livarstvo Dobova
— Dekorles — obrtno podjetje Dobova — GRUDA Ljubljana, poslovalnica Brežice
10.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
Komunalno obrtno podjetje Brežice
—	delovna skupnost skupnih služb — TOZD — Komunala
— TOZD — obrat — TOZD — gradnja cest
11.	konferenco delegacij, ki ji pripadata dve delegatski mesti, oblikujejo:
IMV — Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice IMV — Tovarna avtomobilov Novo mesto — delovna enota Brežice
12.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
— Region, projekivni biro Brežice — Vodna skupnost Dolenjske, DE Brežice — Cestno podjetje Novo mesto — TOZD Vzdrževanje in rekonstrukcija
— GOI, podjetje za gradnjo, projektiranje, inženiring uslug in proizvodnja
— Veterinarski zavod Posavje — TOZD Elektro Krško, DE Brežice
13.	konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
— Ljubljanska banka — ekspozitura Brežice
—	»Kamnik« Kamnik, delovna enota Skopice — Gostišče pri gradu Brežice
— Peko, tovarna obutve Tržič, poslovalnica Brežice
— Borovo, Jug. kombinat gume in obutve — prodajalna Brežice
— Državna založba Slovenije, poslovalnica Brežice
— Kotekg — Tobus Ljubljana, odkupna postaja v Brežicah
— Tobačna tovarna Ljubljana, poslovalnica Krško — enota v občini Brežice
— Koka PPK Varaždin, prodajalna Brežice — Koloniale Maribor, prodajalna Orešje — Brežice — Keracomerce, prodajalna Brežice — Jugoslovanska loterija — Delo, prodajalna časopisa — Dimnikarsko podjetje — Kooperativa Garešnica, DE Brežice
RAZPORED DELEGATSKIH MEST S PODROČJA PROSVETNO-KULTURNE DEJAVNOSTI
3.	člen
Za delegiranje delegata v zbor združenega dela oblikujejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti s področja prosvetno-kulturne dejavnosti s sporazumom, konference delegacij:
14.	konferenca delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
— Šolski center Brežice — Zavod za kulturo Brežice — Posavski muzej Brežice
15.	konferenco delegacij, ki ji pripadata dve delegatski mesti oblikujejo temeljne organizacije in skupnosti Vzgojno izobraževalnega zavoda Brežice:
— Osnovna šola Artiče — Osnovna šola Bizeljsko — Osnovna šola Bratov Ribarjev Brežice — Osnovna šola Globoko — Osnovna šola Dobova — Osnovna šola Cerklje — Osnovna šola Velika Dolina — Osnovna šola Pišece — Vzgojno-varstveni zavod Brežice — Glasbena šola Brežice — Delovna skupnost skupnih služb
RAZPORED DELEGATSKIH MEST S PODROČJA SOCIALNO-ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI
4.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela se temeljne samoupravne organizacije in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti razdelijo v dve skupini:
I.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki jim pripada samostojno delegatsko mesto v zboru Združenega dela:
— Emona Ljubljana, Zdravilišče Cateške Toplice — 1 delegatsko mesto
II.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki s sporazumom oblikujejo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela;
16.	konferenco delegacij, ki ji pripadata dve delegatski mesti v zboru združenega dela, oblikujejo temeljne organizacije in skupnosti Zdravstvenega centra Brežice;
■— Splošna bolnica Brežice — Zdravstveni dom Celje — enota Brežice — Lekarna Brežice
— Delovna skupnost skupnih služb — Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje — izpostava Brežice,
RAZPORED DELEGATSKIH MEST S PODROČJA ZASEBNEGA KMETIJSTVA
5.	člen
Za volitve delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja kmetijske dejavnosti, se v vseh krajevnih skupnostih na območju občine oblikujejo volilne Skupnosti kmetov.
Zaradi delegiranja delegatov oblikujejo delegacije iz prejšnjega odstavka konference delegacij, ki jim v zboru združenega dela pripada po eno delegatsko mesto:
I.	konferenca delegacij KS Artiče, Sromlje in Pečice
II.	konferenca delegacij krajevnih skupnosti Dobova, -Zakot-Bukošek in Kapele
III.	konferenca delegacij KS Globoko, Šentlenart in Pišece
IV.	konferenca delegacij krajevnih skupnosti Čatež, Velike Malence-Mrzlava vas, Krška vas in Skopice
V.	konferenca delegacij KS Velika dolina in Jesenice na Dol.
Samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela pripada delegacijam volilnih skupnosti kmetov v KS Cerklje ob Krki in Bizeljsko in sicer po eno delegatsko mesto.
RAZPORED DELEGATSKIH MEST S PODROČJA OBRTNE DEJAVNOSTI
6.	člen
Delovni ljudje, ki delajo obrti in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi Združujejo svoje delo in sredstva, oblikujejo eno delegacijo, ki ji pripadata dve delegatski mesti.
RAZPORED DELEGATSKIH MEST DELOVNIH SKUPNOSTI S PODROČJA DRŽAVNIH ORGANOV, DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, DRUŠTEV IN DRUGIH
7.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja dejavnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev oblikujejo vse temeljne samoupravne skupnosti s teh področij konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto:
17.	konferenco delegacij oblikujejo:
— Delovna skupnost upravnih organov SO Brežice
— Delovna skupnost občinskega sodišča Brežice — Delovna skupnost občinskega javnega tožilstva Brežice
— Delovna skupnost sodišča združenega dela Brežice
— Delovna skupnost postaje milice Brežice — Delovna skupnost SDK — ekspoziture Brežice — Delovna skupnost družbenopolitičnih organizacij občine Brežice
— Delovna skupnost občinske zveze prijateljev mladine Brežice
— Delovna skupnost občinskega odbora RK Brežice
— Delovna skupnost zavoda za zaposlovanje Celje — enota Brežice
— Delovna skupnost avto-moto društev Brežice
— Delovna skupnost občinske zveze za telesno kulturo Brežice
— Delovna skupnost samoupravnih interesnih skupnosti
— Delovna skupnost izobraževalne skupnosti
— Delovna skupnost kmetijske zemljiške skupnosti
Konferenco delegacij iz prejšnjega odstavka sooblikuje tudi delegacija delovnih skupnosti državnih organov, ki jo oblikujejo na območju občine, delovni ljudje, ki opravljajo odvetniško kot samostojno družbeno službo skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni.
RAZPORED DELEGATSKIH MEST S PODROČJA JLA
8.	člen
Delegacijam aktivnih vojaških oseb in civilnim osebam v službi oboroženih sil SFRJ pripadajo tri delegatska mesta, in sicer:
— Garnizon Cerklje — 1 delegatsko mesto
— Remontnemu zavodu v Breganskem selu — 2 delegatski mesti
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
%
9.	člen
Konference delegacij za delegiranje delegata v zbor združenega dela občinske skupščine oblikujejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti z medsebojnim sporazumom, ki ureja zlasti:
Način in postopek oblikovanja konference, po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbore občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij.
10.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti iz členov 2., 3., 4. in 7. so dolžne v roku 8 dni po uveljavitvi tega odloka skleniti sporazume o oblikovanju konference delegacij.
Ce delegacije do roka iz prejšnjega odstavka niso sklenile sporazuma o oblikovanju konferenc, se konference oblikujejo tako, kot je to predvideno v členih 2., 3., 4. in 7. tega odloka.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok Skupščine občine Brežice o razporeditvi delegatskih mest in delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine (Ur. list SRS. št. 9-188/74).
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-5/78-1
Brežice, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 410.
Na podlagi 12. in v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 14. marca 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 14. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za
območje zazidalnega otoka MS-6 Polje—Slape
1.	člen
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS-6 Polje—Slape, ki se nanašajo na lokacijo samopostrežne trgovine in razširitve WZ za ureditev prometnega režima ter zapolnitve med obstoječimi objekti z individualno gradnjo.
2.	člen
Urbanistično dokumentacijo iz 1. člena tega odloka je v januarju 1978 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro 2316/77.
3.	člen
Urbanistična dokumentacija iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in ostalim pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, pristojnem za gradbene in komunalne zadeve, pri strokovni službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi SML.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/78-S
Ljubljana, dne 15. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
411.
Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 14. marca 1978 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 14. marca 1978 sprejela
ODLOK
o sprejetju lestvic katastrskega dohodka
1.	člen
S tem odlokom se sprejemajo lestvice katastrskega dohodka za območje občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	člen
Območje občine Ljubljana Moste-Polje zajema katastrske okraje Ljubljana, Kamnik in Litija.
3.	člen
Višine lestvic katastrskega dohodka po katastrskih okrajih so ugotovljene po razredih za vsako posamezno
katastrsko kulturo in so razvidne iz tabel »Lestvice katastrskega dohodka«, ki so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Lestvice katastrskega dohodka začnejo veljati potem, ko jih potrdi Skupščina SR Slovenije. Katastrski dohodek izračunan na podlagi novo ugotovljenih lestvic, se bo uporabljal od 1. januarja 1978. dalje.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 010-4/7G-S
Ljubljana, dne 15. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
SR Slovenija
Katastrski okraj: Ljubljana
LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA
Razredi
Kultura	1	2	3	4 dinarjev na	5 . 1 hektar	6	7	8
Njive	7.800	6.800	5.750	4.700	, 3.600	2.300	1.400	800
Vrtovi		,				1		
Sadovnjaki	5.600	4.300	3.700	3.100	1.800	900		
Vinogradi								
Travniki	4.500	3.950	3.200	2.700	2.250	1.300	900	550
Pašniki	1.S00	1.100	900	650	500	300		
Gozdovi	1.250	950	650	450	300	200	100	
Trstičje	400							

SR Slovenija Katastrski okraj: Kamnik
LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA
Razredi
Kultura	1	2	3,4	5	6	7	8
dinarjev na 1 hektar
Njive	7.400	6.400	5.300
Vrtovi	26.700	16.200	12.500
Sadovnjaki	5.100	4.100	3.100
Vinogradi			
Travniki	4.350	3.900	2.900
Pašniki	900	600	350
Gozdovi	1.250	900	600
Trstičje	300		
4.100	3.350	2.450	1200	700
1.800	900			
2.250	1.750	1.050	750	500
300	250	200	150	100
400	250	200	150	100
SR Slovenija Katastrski okraj:	Litija	LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA						
Kultura	1	2	3	Razredi 4 dinarjev na 1	5 hektar	S	T	t
Njive	6.700	5.800	4.900	4.000	3.100	2.200	1.300	800
Vrtovi	20.400	16.700	12.000					
Sadovnjaki	5.500	4.200	3.400	2.900	1.600	900		
Vinogradi	9.600	7.900	6.100	4.300	3.200	2.300		
Travniki	4.300	3.800	3.100	2.500	1.950	1.400	950	500
Pašniki	1.200	950	700	600	500	300		
Gozdovi	1.200	800	500	300	200	100		
Trstičje	300							
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 412.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 23. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS 225/1 Kamnik
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS-225/1 Kamnik, ki ga je pod številko 12026 v juniju 1977 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
2
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB št. 7 in v prostorih krajevne skupnosti Podpeč-Preserje, Kamnik pod Krimom št. 6, ter bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter organom 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 350-15/77
Ljubljana, dne 6. marca 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
413,
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 23. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve in spremembe zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS-7 Brdo
1
1
Javno se razgrne osnutek dopolnitve in spremembe zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS-7 Brdo, ki ga je pod številko 634 v septembru 1977 izdelal Agens.
2
Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB št. 7 in v prostorih družbenih organizacij na Brdu, Brdnikova ulica 14, ter bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter organom 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 350-14/76
Ljubljana, dne 10. marca 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
414.
Na podlagi 209. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78) in 7. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 9/70 in 8/76) daje Tzvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
NAVODILO
o minimalnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni pred izdajo gradbenih dovoljenj, glede plačila prispevka za gradnjo komunalnih objektov in naprav v naseljih, ki jih urejajo krajevne skupnosti
I
Šteje se, da so izpolnjeni pogoji po odloku o komunalnih objektih in napravah krajevnega pomena (Uradni list SRS, št. 9/70) in odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 9/70 in 8/76), če občan (investitor) v upravnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske, počitniške in poslovne hiše predloži pogodbo o plačilu prispevka za gradnjo komunalnih objektov in naprav, sklenjeno s krajevno skupnostjo, s katero so obveznosti občana (investitorja) urejene vsaj takole:
— da znaša v primeru, ko celotnega in končnega
zneska še ni mogoče zanesljivo ugotoviti, akontacija za plačilo stroškov za komunalne objekte in naprave najmanj 10°/o vrednosti objekta in je plačljiva najdalj v treh letih, če je dogovorjeno obročno plačevanje;
—	da obročno odplačevanje celotnega in končnega zneska za plačilo stroškov za komunalne objekte in naprave ne sme trajati več kot pet let;
—	da je v primeru obročnega plačevanja dogovorjena (zagotovljena) revalorizacija prispevka v skladu z uradno ugotovljenim porastom cen stanovanj;
—	da se vrednost objekta ugotavlja na podlagi povprečne gradbene cene za 1 m2 uporabne površine po odloku o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin veljavnegd v času izdaje gradbenega dovoljenja;
—	da se,za prispevek šteje tudi občanov prispevek v delu in materialu, če je ta s pogodbo predviden in ustrezno ovrednoten;
in da v upravnem organu predloži dokazilo, da je poravnal s pogodbo določeni znesek; v primeru obročnega odplačevanja mora znašati dotedaj plačani obrok najmanj 5% vrednosti objekta.
II
Šteje se, da so izpolnjeni pogoji po odlokih citiranih pod I in po 41.c členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), če občan (investitor), ki je začel graditi svoj objekt brez lokacijskega dovoljenja, pa mu bo to naknadno izdano:
1.	v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja predloži dokazilo krajevne skupnosti, da je že plačal akontacijo za plačilo stroškov za komunalne objekte in naprave v višini najmanj 7 °/o vrednosti objekta revalorizirane na leto izdaje lokacijskega dovoljenja in,
2.	v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja predloži pogodbo v smislu smernice pod I.
III
Smernice pod I in II se smiselno uporabljajo tudi za območja, ki jih ureja Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič v skladu z zazidalnimi načrti.
IV
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-3/77
Ljubljana, dne 6. marca 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
LOGATEC
415.
POROČILO
o izidu glasovanja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Logatec
Občinska volilna komisija v Logatcu obvešča, da so bili pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Logatec dne 12. marca 1978 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
Na območju občine Logatec je bilo vpisanih 5.407 del. ljudi in občanov
Od tega je glasovalo 5.181 — ali 95,82°/#
—	za kandidatno listo 4.657
—	proti kandidatni listi 253
—	neveljavne glasovnice 271
Na kandidatni listi je bilo 14 delegatov.
Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov:
1. Blažič Stanko	4624
2. Čepon Nevenka	4624
3. de Gleria Dušan	4573
4. Gabrovšek Franc	4630
5. Godina Franc	4592
6. Juršič Šefan	4625
7. Leskovec Zdenko	4631
8. Mlinar Franc	4630
9. Osterc Roman	4563
10. Rupnik Jože	4612
11. Skubic Marjan	4607
12. Sparemblek Anton	4597
13. Štirn Tatjana	4611
14. Truden Tilka	4612
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo, oziroma na izid glasovanja.
Občinska volilna komisija Tajnik	Predsednik
Niko Glavatovič 1. r.	Anton Plut 1. r.
SEVNICA
416.
Z namenom, da na osnovi pridobitev naše socialistične revolucije, ki je bila izvojevana med NOB pod vodstvom komunistične partije in doseženih uspehov povojne socialistične graditve novih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, ki temelje na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju delavcev in delovnih ljudi urejamo temeljne odnose v občini Sevnica v skladu z ustavo SRS, sprejemamo statut občine, kot skupen dogovor za urejanje medsebojnih pravic in dolžnosti v občini, kot temeljni družbenopolitični skupnosti.
V občini Sevnica v skladu z ustavo na samoupravni osnovi usklajujemo svoje in skupne interese, pravice in dolžnosti ter zagotavljamo
—	usklajen nadaljnji razvoj in napredek na vseh področjih dela in življenja z izkoriščanjem naravnih ter drugih pogojev,
—	pravico delavcev, delovnih ljudi in občanov, da uživajo pridobitve splošnega družbenega napredka na osnovi rezultatov svojega živega in minulega dela ter solidarnosti delavcev,
—	pravico delavcev, delovnih ljudi in občanov, da o vseh temeljnih pravicah in dolžnostih odločajo neposredno v združenem delu, samoupravnih interesenih skupnostih, krajevnih skupnostih in občinski skupščini,
—	pravico in dolžnost delavcev, delovnih ljudi in občanov, da aktivno sodelujejo v pripravah na splošen ljudski odpor, da se usposabljajo za obrambo in družbeno samozaščito,
—	pogoje za vsestransko aktivnost družbenopolitičnih organizacij kot politične opore samoupravljanja in samoupravnih odnosov.
S ciljem, da se zagotovi usklajeno in učinkovito uresničevanje pravic in dolžnosti občine kot celote in njenih subjektov, je na osnovi 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije Skupščina občine Sevnica na seji cjružbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. marca 1978 po predhodni razpravi, sprejela spremembe in dopolnitve statuta občine Sevnica tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
STATUT
%
občine Sevnica
I.	TEMELJNA NAČELA
V občini delovni ljudje in občani uresničujejo osebne in skupne interese, izvršujejo oblast in opravljajo ter urejajo druga družbena vprašanja in zadeve v okviru pravic in dolžnosti občine, kot femeljne družbenopolitične skupnosti.
Družbene odnose oblikujejo delovni ljudje in občani neposredno in po izvoljenih delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela, interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v občinski skupščini.
Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki. ga ustvarjajo temeljne organizacije združenega dela na področju proizvodnje in storitev ter delovni ljudje z osebnim delom, vključujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti, kmetijstva in storitvenih dejavnosti.
Osebne in skupne potrebe na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti zagotavljajo delovni ljudje in občani tako, da svobodno menjavajo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih.
Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje in občani neposredno v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
Družbenopolitične organizacije v občini so pomemben dejavnik spodbujanja nadaljnjega razvoju samoupravnih Odnosov v občini. Družbenopolitične organizacije, združene v SZDL, kot enotni fronti vseh socialističnih sil v občini na čelu z ZK, ki se aktivno opredeljujejo za socialistično samoupravljanje, omogočajo delovnim ljudem in občanom, da na enotni idejno politični osnovi usmerjajo družbeni razvoj občine ter zavzemajo politična stališča in oblikujejo pobude za reševanje posameznih vprašanj v občini, kot tudi širši družbenopolitični skupnosti.
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni sodelovati z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter jim zagotavljati materialne pogoje za njihovo delovanje, jih obveščati o svojem delu, kakor tudi od njih zahtevati pripombe in predloge o vseh vprašanjih, ki zadevajo nadaljnji razvoj in napredek na vseh področjih delovanja in izvrševanja pravic ter nalog občine.
II.	OBČINA SEVNICA
1. člen
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, zasnovana na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V občini delovni ljudje uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družr beni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
O uresničevanju svojih skupnih interesov v občini odločajo delovni ljudje, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ter v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Značilni za nadaljnji razvoj občine Sevnica so zlasti ustvarjeni pogoji:
—	za nadaljnji razvoj industrijske proizvodnje,
—	za razvoj družbenega in zasebnega turizma, trgovine, prometa in obrti,
—	za razvoj kmetijstva in gozdarstva v družbenem in zasebnem sektorju,
—	za razvoj socialnega varstva,
—	za razvoj kulture in izobraževanja,
—	za razvoj telesne kulture in rekreacije.
3.	člen
Delovni ljudje v občini izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje v občini zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo,
—	spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne in druge skupne potrebe, urejajo medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti, zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti, varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo, zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito,
—	skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi,
—	skrbijo za urbanistično ureditev naselij ter prostorsko urejanje, skrbijo za varstvo človekovega naravnega okolja,
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organjzacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi na tem področju,
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo borcev in žrtev fašističnega nasilja,
—	pospešujejo razvpj zdravstyene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi,
—	po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj ter na samoupravni podlagi urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji,
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spomeniških obeležij,
—	skrbijo za razvoj telesne kulture in rekreacije ter za ustanavljanje telesnokultumih organizacij in društev,
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine,
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb,
—	organizirajo in izvajajo priprave na splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s tega področja.
4.	člen
Delovanje občinske skupščine in njenih organov je javno. Občinska skupščina, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge organizacije ter njihovi organi morajo obveščati delavce, delovne ljudi in občane o svojem delu preko objav aktov v uradnih glasilih, obveščanja v časopisih, radiu in drugih ustreznih oblik obveščanja.
5.	člen
Občina Sevnica je pravna oseba.
V premoženjsko pravnih razmerjih jo zastopa javno pravobranilstvo v skladu z zakonom, tem statutom in odlokom.
Sedež občine je v Sevnici.
Območje občine Sevnica določa zakon SRS. Z zakonom so določeni tudi pogoji in postopek za spremembo območja občine ali za združitev z drugo občino. Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike z grbom SRS v sredini, ob .krožnici v prvi vrsti ima napis SRS, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«, pod grbom pa je napis Sevnica.
6.	člen
Grb občine in mesta Sevnica je na modrem ščitu naravnobarvna stilizirana lipa na zeleni trati. Na spodnjih lipovih vejah sta navzven obrnjena poljska škrjanca, ki gledata proti deblu. Na ščitu je trilistna srebrna zidna krona.
7.	člen
Praznik občine Sevnica je 12. november.
Ta dan se praznuje v spomin na uspešno akcijo skupine partizanov leta 1941, ki je rešila politične zapornike iz sodnih zaporov v Sevnici.
Krajevne skupnosti lahko v svojih statutih določijo krajevne praznike.
8.	člen
Občan občine Sevnica je vsak. državljan SRS m Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ima stalno bivališče v občini Sevnica.	/
9.	člen
Občina Sevnica lahko zaslužnim občanom ter drugim osebam, delovnim in drugim organizacijam ter društvom podeljuje priznanja.
Priznanja občine Sevnica so:
1.	imenovanje za častnega občana občine Sevnica,
2.	podelitev domicila v občini Sevnica,
3.	podelitev grba občine Sevnica,
4.	podelitev priznanja Dušan Kveder-Tomaž,
5.	podelitev medalje Dušan Kveder-Tomaž.
Pogoje in pristojnost za podeljevanje priznanj,
njihovo obliko, določbe o pravicah in evidencah oseb, ki so priznanja prejele, “ter druge določbe, vsebuje posebni odlok občinske skupščine.
III.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
1. Samoapravni in družbenoekonomski položaj delavcev v združenem delu
10.	člen
Socialistična družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina in samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in- drugih organizacijah združenega dela in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji.
11.	člen
Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka.
12.	člen
Nihče si ne more niti neposredno, niti posredno pridobivati materialnih in drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela.
13.	člen
Nihče ne sme na nikakršen način onemogočiti in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela.
14.	člen
Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z družbenim delom doseženi dohodek za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine, v splošni rabi so družbena lastnina.
15.	člen
Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je kot njegova neodtujljiva pravica zajamčeno, da uresničuje pravico do dela s sredstvi, ki so družbena lastnina v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek.
V nasprotju z ustavo in statutom je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev.
16.	člen
Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o dru-
gih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
17.	člen
Delavci v združenem delu, ki uresničujejo pravice dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu uporabljajo ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno, kot dobri gospodarji in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo in povečujejo in zboljšujejo ter vestno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti.
18.	člen
O vsem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti.
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno, skupno in splošno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve.
19.	člen
Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek, za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustrezajo rezultatu njegovega dela in osebnega prispevka, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela.
20.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter druga družbenopravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga.
21.	člen
Delavci in delovni ljudje v občini ustvarjajo materialne in d fuge pogoje, da se na samoupravnih osnovah čim skladnejše razvijajo odnosi pri pridobivanju in delitvi dohodka v združenem delu, ter da se čim popolneje uskladijo posebni interesi s skupnimi interesi posameznih temeljnih organizacij z drugimi temeljnimi organizacijami znotraj delovne ali sestavljene organizacije združenega dela, z njihovimi skupnimi interesi, izraženimi v samoupravnih sporazumih in dogovorih o osnovah planov ter družbenih dogovorih, kot tudi razvojnimi cilji, določenimi v teh planih.
22.	člen
Občinska skupščina in njeni organi imajo pravico in dolžnost, da uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine, v primerih kadar ni zagotovljena enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načel delitve po delu, kadar nastanejo motnje v družbeni reprodukciji ali v primeru, da se takšne motnje preprečijo, je občinska skupščina dolžna, da pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon, sprejme ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
Občinska skupščina lahko da tudi pobudo za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela, če meni, da so zato podani v zakonu določeni pogoji.
2.	Združevanje delavcev, delovnih ljudi in občanov v SIS družbenih dejavnosti
23.	člen
Za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter za uresničevanje skupnih interesov na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, ustanavljajo delavci in drugi delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, skupaj z delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o upravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za delovanje in razvoj teh dejavnosti, delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, pa si tako uresničujejo enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela.
24.	člen
Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih volijo delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti.
Skupščino sestavljajo:
—	zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev v združenem delu ter delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,
—	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju, za katero je ustanovljena interesna skupnost.
Samoupravni sporazum določa sestavo skupščine in način delegiranja delegatov v skupščino skupnosti.
25.	člen
Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona določi obvezno ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo in delovanje, načela za medsebojna razmerja delavcev zainteresiranih delovnih področij ter način financiranja dejavnosti po načelih solidarnosti in sorazmernosti prispevkov z ekonomsko močjo zavezancev.
26.	člen
V	ustvarjenem dohodku temeljnih organizacij s področja materialne proizvodnje se' izražajo tudi rezultati dela delavcev na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti. Na podlagi teh rezultatov pridobivajo delavci v teh dejavnostih iz celotnega ustvarjenega dohodka s svobodno menjavo dela glede na prispevek, ki ga s svojim delom dajejo k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k povečanju produktivnosti vsega združenega dela.
27.	člen
V	samoupravno interesno skupnost za vzgojo in izobraževanje se združijo s samoupravnim sporazumom, ki temelji na zakonu, delovni ljudje in občani skupaj z delavci v vzgojno izobraževalnih organiza-
cij z namenom, da prek njim zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe na področju vzgoje in izobraževanja.
V	izobraževalni skupnosti člani enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju vzgoje in izobraževanja, združujejo sredstva in delo za opravljanje vzgojno izobraževalnih dejavnosti, skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih ljudi, za napredek, za razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja.
28.	člen
V	samoupravno interesno skupnost za kulturo se združijo s samoupravnim sporazumom delovni ljudje in občani skupaj z delavci organizacij in skupnosti, ki opravljajo kulturne dejavnosti z namenom, da združujejo sredstva in dela za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje delovnih ljudi, za oblikovanje kulturne politike ter kulturnih programov, za pospeševanje kulturnih dejavnosti ter za uresničevanje drugih osebnih in skupnih potreb na področju kulture.
29.	člen
V	samoupravno interesno skupnost za zdravstvo se združujejo delovni ljudje in občani skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstvene dejavnosti z namenom, da si po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, odločajo o vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega zavarovanja, določajo politiko razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti.
30.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo socialno varnost v samoupravni interesni skupnosti za socialno varstvo, ki zajema samoupravne interesne skupnosti s področij otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, stanovanjskega gospodarstva in invalidsko-pokojninskega zavarovanja.
31.	člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje, samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravne interesne skupnosti, pravico, da se v interesni skupnosti, pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za določeno območje ene ali več krajevnih skupnosti ali za uresničevanje določenih skupnih interesov s področja dela samoupravne interesne skupnosti.
32.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ha področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva skupno razpravljajo ali enakopravno odločajo s pristojnimi ‘zbori skupščine družbenopolitičnih skupnosti v tistih primerih, ko to zahteva listava, zakon ali na njem temelječi predpisi, statut občine, občinski odloki oziroma dnigi ustrezni akti. Zaradi .lažjega vključevanja teh SIS v skupščinski sistem, so skupščine teh skupnosti dolžne uskladiti svoje programe s programom dela občinske skupščine.
3.	Krajevna skupnost
33.	člen
Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, v kateri se na samoupravni način organizirajo delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na določenem območju. S samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine se povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in nalog delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ter delovni ljudje, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje določene osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
34.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delbvni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih delovnih ljudi in samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah socialistične zveze delovnega' ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v svetih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih nalog in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
35.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, delu mesta, za več naselij ali sosesk, ki so med seboj gospodarsko, urbanistično, komunalno in kulturno povezana, v zaokroženo celoto in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov, kakor tudi nalog krajevne skupnosti.
Obseg območja, za katerega se ustanavlja krajevna skupnost, mora biti najmanj tolikšen, da omogoča ustrezno samoupravno organiziranost krajevne skupnosti za izvrševanje vseh nalog, ki se nalagajo KS z ustavo, zakoni, statutom občine, odloki in drugimi akti.
Delovni ljudje in občani posameznega naselja, dela mesta, več naselij ali sosesk, ustanovijo krajevno skupnost, se združujejo z drugo krajevno skupnostjo ali del priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora o organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva.
36.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev ali razdelitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
— zbor delovnih ljudi in občanov,
— krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva ali druga družbenopolitična organizacija, skupščina delegatov KS,
— OK SZDL.
Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti, morajo podati delovni ljudje in občani, iz 'območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti, pobudo za priključitev pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, uvesti na teh območjih javno razpravo.
37.	člen
O ustanovitvi, združitvi ali razdelitvi krajevnih skupnosti odločajo delovni ljudje in občani z referendumom po predhodni javni razpravi, ki jo organizira krajevna organizacija SZDL.
Za izvedbo referenduma se uporabljajo določila zakona o referendumu.
38.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Po zaključku javne razprave svet krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, sestavi predlog statuta, katerega posreduje skupščini delegatov KS, ki ga pošlje zboru delovnih ljudi v sprejem.
Statut sprejmejo delovni ljudje in občani na svojih zborih z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov.
Zbor veljavno sklepa, če je navzočih vsaj 10 °/o delovnih ljudi in občanov, ki imajo volilno pravico z območja, za katero je zbor sklican.
Statut postane veljaven, ko ga verificira skupšči-na, delegatov krajevne skupnosti z večino glasov vseh delegatov.
39.	člen
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa:
—	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja,
—	organe in način volitev organov KS,
—	naloge in način dela organov krajevne skupnosti,
—	oblikovanje in način Sklicevanja zborov delovnih ljudi in občanov,
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti,
—	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja,
—	naloge, organe in način izvajanja nalog na področju SLO in DS,
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
—	način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti,
—	oblikovanje, naloge in način delovanja delegacij,
—	vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo na referendumu,
—	oblikovanje in naloge sveta potrošnikov,
—	oblikovanje, naloge in način dela poravnalnega sveta,
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
40.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje irjv izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, stanovanjske politike in upravljanja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje potreb njihovih družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov — uporabnikov, organizacije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela, opredeljujejo delovni ljudje in. občani v krajeni skupnosti s statutom te skupnosti.
41.	člen
Delovni ljudje v krajevni skupnosti sprejemajo * programe in plane razvoja krajevne skupnosti na osnovi dogovora o temeljih planov KS, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog. Krajevna skupnost je dolžna sprejeti letne in srednjeročne plane razvoja KS.
42.	člen
Svoje skupne potrebe, interese in naloge v krajevni skupnosti delovni ljudje zadovoljujejo in uresničujejo:
—	s sredstvi, ki jih sami neposredno prispevajo, solidarnostnimi akcijami ali pridobijo na drug način,
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti,
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti,
—	s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z določenimi dejavnostmi,
—	z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih na-
log v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine, s prostovoljnim združevanjem sredstev v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, združenjih in društev v krajevnih skupnostih,
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine,
—	z darili, zapuščinami in drugimi sredstvi.
43.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana.
Predlog delovnega programa in finančnega načrta krajevne skupnosti obravnavajo delovni ljudje na svojih zborih, sprejme pa ga organ samoupravljanja v krajevni skupnosti.
44.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje lastnih skupnih služb, ter določi organe za usmerjanje in nadzor nad delom teh služb.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo tudi posamezne skupne organe za opravljanje stalnih in občasnih nalog.
IV.	OBLIKE OSEBNEGA IZJAVLJANJA
45.	člen
Delovni ljudje in občani opravljajo funkcijo oblasti in odločajo o drugih najpomembnejših družbenih zadevah občine neposredno preko oblik osebnega izjavljanja.
46.	člen
Skupščina občine, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost, organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge organizacije ter skupnosti, ki razpišejo referendum ali sklicujejo zbore delovnih ljudi, organizirajo javne razprave ali izvajajo ankete, so dolžni pravočasno na objektiven način seznaniti delovne ljudi o vprašanjih, o katerih bodo odločali ? osebnim izjavljanjem.
1.	Referendum
47.	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijan združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini, z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih. Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena.
S statutom organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, se določijo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, organe in postopek za izvedbo referenduma.
48.	člen
Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka, kadar to zahteva najmanj 1/3 zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj 1/3 krajevnih skupnosti z območja občine ali družbenopolitična organizacija občine in v drugih z zakonom določenih primerih.
Referendum se lahko razpiše tudi, kadar tako sklene občinska skupščina, da se delovni ljudje in občani v naprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta oziroma potrdijo že sprejet odlok ali drug akt, ki ima splošen pomen. O predlogu za razpis referenduma mora skupščina odločiti v roku 60 dni in skleniti, da se referendum razpiše ali predlog za razpis zavrne.
49.	člen
Pobudo za razpis referenduma v občini lahko podajo: IS, organizacija združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost v občini, družbenopolitične organizacije, društva in združenja delovnih ljudi in občanov.
Zbor občinske skupščine, v katerega delovno področje spada vprašanje, za katerega je podana pobuda za razpis referenduma, mora v roku 30 dni obravnavati pobudo, se o njej odločiti ter o svojem sklepu obvestiti pobudnika.
50.	člen
Referendum se mora razpisati najmanj 15 dni pred izvedbo, vendar ne več kot 60 dni prej. Sklep o razpisu referenduma se mora objaviti v radnem glasilu občine.
Referendum vodi občinska volilna komisija.
51.	člen
Referendum v občini se lahko razpiše za celotno območje občine, če pa gre za vprašanje, ki zadeva samo del občine, se razpiše samo za ta del.
52.	člen
Pravico glasovanja na referendumu v občini in v krajevni skupnosti imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum.
Če je referendum v občini ali krajevni skupnosti razpisan zaradi uvedbe samoprispevka občanov za financiranje . skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovati tudi zaposleni delavci, ki še niso dopolnili osemnajst let starosti in prebivajo na območju, za katerega je razpisan referendum.
53.	člen
Referendum je veljaven, če se ga udeleži večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo glasovalno pravico, z območja, za katero se razpiše referendum.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih ljudi in občanov s pravico glasovanja.
Izid glasovanja na referendumu je obvezen za občinsko skupščino in njene organe, kadar je referendum razpisala, občinska skupščina.
Občinska skupščina ne sme eno leto po izvedbi referenduma sprejeti akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, ki ga je razpisala, niti ne sme referenduma o istem vprašanju ponoviti.
Izid glasovanja na referendumu se objavi na enak način kot razpis referenduma.
2.	Zbori delovnih ljudi in občanov
54.	člen
Delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah:
—	obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj,
—	obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja,
—	obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti ter o njih odločajo oziroma dajejo mnenja in predloge,
—	predlagajo občinski skupščini in njihovim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti,
—	predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam združenega dela, krajevnim in samoupravnim interesnim skupnostim,
—	opravljajo nadzor nad delom občinske skupščine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela oziroma drugih skupnosti in organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti oziroma ta statut.
55.	člen
Zbori delovnih ljudi in občanov obvezno razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo.
56.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti oziroma statuti krajevnih skupnosti določajo območje in način sklica ter postopek za delo zborov delovnih ljudi in občanov.
Zbor delovnih ljudi in občanov sestavljajo vsi delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS oziroma na območju, za katerega se sklicuje zbor in so stari nad 15 let.
57.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke:
1— sprememb in dopolnitev statuta občine,
—	družbenih načrtov in proračuna občine,
—	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti,
—	vprašanja o katerih se odloča na referendumu,
—	razpis občinskega posojila,
—	osnutke drugih predpisov oziroma aktov, za katere tako določa zakon.
58.	člen ,
Predlagatelj, oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo je dolžan:
—	osnutek akta rli gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
—	določiti primeren rok za javno razpravo,
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
—	skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne sprejemati,
—	ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se o njih opredeliti,
—	na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališču, ki ga je zavzel o predlogih iz razprave.
59.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov sklepa o posameznih vprašanjih z večino glasov, ki jo določi statut krajevne skupnosti.
3.	Anketa
60.	člen
Občinska skupščina, KS, organizacije združenega dela, družbenopolitične in družbene organizacije, SIS in druge skupnosti lahko med delovnimi ljudmi izvedejo anketo, kadar želijo pred pomembnejšimi odločitvami ugotoviti mnenje delovnih ljudi o določenem vprašanju v okviru svoje pristojnosti.
Anketa mora biti strokovno izvedena na dovolj veliki populaciji na slučajno izbranem vzorcu, da bi bile ugotovitve ankete objektivne.
Ugotovitve ankete za organe, ki so jo razpisali, niso obvezne, temveč se upoštevajo kot mnenje in stališča delovnih ljudi in občanov do določenih vprašanj.
4.	Pismene izjave
61.	člen
Pismene izjave so konkretna oblika osebnega izjavljanja delovnih ljudi in občanov. Ce se na podlagi samoupravnega sporazuma ali statuta KS, OZD, SIS, ali druge skupnosti odloča o posameznem vprašanju s podpisovanjem oziroma s pismenimi izjavami, , je odločitev sprejeta, če se je s svojimi podpisi oziroma izjavami zanjo izrekla večina delavcev oziroma delovnih ljudi in občanov, ki imajo pravico odločati v OZD, KS, SIS oziroma občini.
62.	člen
Kadar se s pismenimi izjavami sprejemajo materialne obveznosti,, je odločitev sprejeta, če se je zanjo izreklo najmanj dve tretjini delovnih ljudi in občanov, ki imajo volilno pravico oziroma pravico glasovanja na referendumu z območja KS ali OZD oziroma SIS.
Na osnovi odločitve objavi delegatsko sestavljen organ to odločitev v obliki sklepa na predpisan način, določen s statutom.
63.	člen
Organi KS, TOZD ali druge organizacije združenega dela, SIS ali občine morajo obravnavati s pismenimi izjavami, izražena stališča, pobude in predloge, če jih je podpisalo najmanj s statutom določeno število delovnih ljudi in občanov.
V.	DRUŽBENO DOGOVARJANJE IN SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE
1. Družbeni dogovori
64.	člen
Z družbenimi dogovori se zagotavlja in vkslajuje samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih
odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena, zlasti na področju izvajanja dogovorjene politike cen, razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, urejanja preskrbe, izvajanja politike zaposlovanja, zagotavljanja minimalnih standardov za življenjske in druge pogoje delavcev, vsklajevanja priznavalnin, kadrovske politike in urejanje ter vsklajevanje drugih interesov in obveznosti, za katere pristojni organi tako sklenejo.
Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina ali njeni pooblaščeni organi, zainteresirane organizacije združenega dela, zbornica ali druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije.
65.	člen
Družbeni dogovor mora vsebovati:
—	udeležence sklenitve družbenega dogovora,
—	cilje in namen sklenitve družbenega dogovora — predmet družbenega dogovora,
—	določbe o tem, v katerem roku morajo biti prevzete obveznosti izvršene, kakor tudi o tem, katere naloge in obveznosti izvrši posamezni podpisnik,
—	določbe o načinu in sredstvih izvrševanja prevzetih obveznosti,
—	določbe o načinu spremljanja izvajanja družbenega dogovora oziroma prevzetih obveznosti in medsebojnega obveščanja udeležencev ter javnosti,
—	določbe o sankcijah za neizvrševanje prevzetih nalog oziroma obveznosti,
—	določila o prehodnih določbah v katerih mora biti opredeljen začetek veljavnosti, način objave in organ, ki ugotovi veljavnost družbenega dogovora, ter način in postopek za spremembo družbenega dogovora.
66.	člen
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi.
Ce se z družbenim dogovorom zagotavlja in vskla-juje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se delavci po samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti, če se pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovne ali sestavljene organizacije združenega dela, ki sklepa družbeni dogovor, izjavi, da se z njim strinja.
67.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo vse kar je potrebno za njegovo izvajanje. Udeleženec družbenega dogovora. je družbeno in politično odgovoren, če ne izpolnjuje obvezno'sti družbenega dogovora.
68.	člen
K sklenjenemu družbenemu dogovoru lahko pozneje pristopijo organizacije združenega dela, SIS in druge zainteresirane organizacije in skupnosti, ki niso sodelovale pri njegovi sklenitvi.
K družbenemu dogovoru se lahko pristopi s posebno pismeno izjavo ali s podpisom družbenega dogovora.
2.	Samoupravni sporazum
69.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni od-
nosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata.
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar se določajo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu.
70.	člen
Občinska skupščina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami, ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
71.	člen
Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki opravlja kmetijsko, obrtno ali drugo dejavnost oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma če združuje svoje delo in sredstva v kmetijsko zadrugo ali kakšno drugo obliko združevanja dela in sredstev.
72.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, občinski skupščini ali gospodarski zbornici.
Samoupravni sporazum mora vsebovati določbe, ki jih določa 65. člen tega statuta za sklenitev družbenega dogovora.
73.	člen
Statut ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov.
Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnih sporazumov, s katerimi se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu ali določajo osnove in. merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev.
Če sindikat ne podpiše sporazuma iz drugega odstavka tega člena, ga ima organizacija združenega dela pravico uporabljati, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče.
74.	člen
Sodišče združenega dela izreče, da je neveljaven samoupraven sporazum oziroma posamezne njegove določbe, če ugotovi, da so z njim kršene samoupravne pravice delavcev, da se ovira normalna družbena reprodukcija, da se z njim lahko drugače onemogoča izvajanje z družbenimi plani in družbenimi dogovori začrtane politike ali kršijo moralna načela socialistične samoupravne družbe.
75.	člen
Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma, vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali pristojni organ občinske skupščine.
76.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo udeležencev.
77.	člen
Postopek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja je javen.
Javnost postopka se zagotovi na način, ki ga v skladu z zakonom določijo udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
78.	člen
S samoupravnim sporazumom ali družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
Če samoupravni sporazum ne predvideva arbitraže ali kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega dela.
79.	člen
Zaradi zagotavljanja pregleda nad sprejetimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter splošne pomembnosti sklenjenih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kakor tudi zagotavljanja možnosti izvajanja varstva zakonitosti se vsi družbeni dogovori in samoupravni sporazumi sklenjeni na nivoju občine obvezno evidentirajo.
80.	člen
\
Obveznost evidentiranja družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma se nanaša na nosilca sklepanja družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma. Obveznik evidentiranja družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma mora dostaviti za vpis v evidenco dva izvoda družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma.
1	81. člen
Organizacije združenega dela so dolžne dostavljati pristojni službi sklenjene samoupravne sporazume o združevanju delavcev v TČZD in samoupravne sporazume o združevanju TOZD v delovno organizacijo. Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja pa so dolžne dati na razpolago na njegovo zahtevo vsak samoupravni akt, ki ga zahteva.
82.	člen
Evidenco družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov vodi referat za plan in statistiko oddelka za gospodarstvo uprave občinske skupščine.
3.	Družbeno planiranje
83.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljamo:
—	skupno razvojno družbenoekonomsko politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi zagotavljamo uresničevanje razvoja občin in njegovo usklajevanje širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospešujemo in usklajujemo razvoj posameznih dejavnosti,
—	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad možnostmi, sredstvi in rezultati na vseh. stopnjah v vseh oblikah združenega dela,
—	usklajevanje odnosov pri razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih razmerij v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladovanje tržne stihije in razvojne neenakomernosti v delovnih razmerah pri pridobivanju dohodka,
—	najugodnejše možnosti za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih možnosti ter vse-, stranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
84.	člen
Namen družbenega planiranja v občini je zagotoviti uresničevanje skupnih interesov in ciljev gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in razmer ter so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delovnimi ljudmi, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
85.	člen
Družbeni plan občine, plani krajevnih skupnosti, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz družbenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga planirajo in dosegajo temeljne organizacije združenega dela materialne , proizvodnje.
Družbeni plan občine je sestavljeni plan iz usklajenih planov temeljnih organizacij združenega dela, planov krajevnih skupnosti in planov samoupravnih interesnih skupnosti.
86.	člen
Srednjeročni družbeni plan občine je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni družbeni plan občine se praviloma sprejema za obdobje petih let.
Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan.
Dolgoročni družbeni plan se praviloma sprejema za obdobje, daljše od petih let.
Odločitev o izdelavi srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana sprejme skupščina občine skupaj s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, ki so del skupščinskega sistema.
Občinska skupščina lahko sklene, da se izdela srednjeročni ali dolgoročni družbeni plan skupaj z več občinami, regije, zaradi usklajevanja razvoja med občinami.
87.	člen
V skladu z načelom sočasnega in nepretrganega planiranja moramo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem uresničujemo srednjeročni plan nenehno, najmanj pa enkrat letno analizirati, kako se ta uresničuje, ter po potrebi usklajevati planska predvidevanja z dejanskimi možnostmi in potrebami, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, s katerimi je treba nastopati v prihodnjem obdobju.
88.	člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti, plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih plana občine.
89.	člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi skupščine občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in odgovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni organi skupščine občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.
90.	člen
Temeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Temeljna organizacija združenega dela pripravlja tudi elemente za dogovor o osnovah plana občine.
91.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih planov delovne organizacije, sestavljene organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklepa za temeljno organizacijo združenega dela njen delavski svet oziroma v skladu z zakonom drug samoupravni organ, za drugo samoupravno organizacijo pa njen organ upravljanja. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela sme sklepati samoupravne sporazume o osnovah plana iz prejšnjega stavka, če so ti sporazumi v skladu z elementi za samoupravno sporazumevanje, ki so jiii določili (delovni ljudjp temeljne organizacije združenega dela.
Če so s samoupravnim sporazumom o osnovah plana delovne organizacije posarpezne sestavine urejene drugače, kot je določepo v prejšnjem odstavku tega člena, ga sme delavski svet temeljne organizacije združenega dela skleniti le, če se z njim strinja večina vseh delovnih ljudi temeljpe organizacije združenega dela in na način, ki gg doioča njen statut-
92.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega d.ela na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, in drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organiza-
cije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku skupščine občine določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan tako, da je zagotovljeno uresničevanje posebnega družbenega interesa.
93.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost, in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnostu
94.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delovnih ljudi oziroma svojih planov, samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti, ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določajo statut krajevne skupnosti, statuti temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti.
95.	člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti oziroma zadev, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječim odlokom skupščine občine določeno, da so posebnega družbenega pomena.
96.	člen
Družbeni plan občine sprejme skupščina občine soglasno s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Skupščina občine sprejme odlok o pripravi družbenega plana občine na predlog izvršnega sveta.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren, da je pravočasno določen delovni program za pripravo družbenega plana in da sp opravljena vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana.
97.	člen
O osnovah družbenega plana občine se dogovarjajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi sjtupščine občine. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino občine izvršni svet.
98.	člen
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni obravnavi med delovnimi ljudmi in občani v združenem delu in v krajevni skupnosti izvršni svet v imenu občine ter pristojni organi organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
99.	člen
Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine določa zlasti:
—	temelje razvojne politike občine,
—	možnost in ukrepe za zagotavljanje ekonomskega razvoja, prostorskega urejanja ter temeljne usmeritve in razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti,
—	temeljna razmerja pri delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo,
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje gospodarskega in socialnega razvoja,
—	možnosti in ukrepe za razvoj zaposlovanja ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delovnih ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe za razvoj družbenih dejavnosti in oblik socialne zaščite delovnih ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe prostorskega urejanja ter gospodarnega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi za razvoj gospodarstva, komunalne dejavnosti, stanovanjske gradnje, družbenih in drugih dejavnosti,
—	možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje ter krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SR Slovenije in dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki izvirajo za občino in organizacije združenega dela ter za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter jih je v mejah svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti, sprejela skupščina občine.
100.	člen
Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo skupščini občine.
Ob predložitvi družbenega plana občine mora iz- • vršni svet obvestiti skupščino občine o bistvenih zadevah skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovorov s posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
101.	člen
Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne obravnave v osnutku družbenega plana občine med delovnimi ljudmi in občani v združenem delu in v krajevnih skupnostih, določi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži skupščini Občine v sprejemi
Če do roka, ki je bil določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o zadevah iz prejšnjega člena, predlaga izvršni svet skupščine občine, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
102.	člen
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini občine v roku, ki ga sama določi, najmanj pa enkrat letno, predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem obdobju ali letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet skupščini občine smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga skupščini občine spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Bistvene spremembe in dopolnitve družbenega plana občine s spremenijo in dopolnijo po postopku, ki je določen za sprejem družbenega plana z zakonom in s tem statutom.
103.	člen
' Za smotrno izkoriščanje prostora in razporeditev gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini se sprejme urbanistični program občine in prostorski plan.
104.	člen
Za podrobnejšo opredelitev namembnosti površin in ureditev posameznih večjih naselij v občini se sprejmejo urbanistični načrti, za manjša naselja pa urbanistični red.
105.	člen
Za posamezna območja, ki so opredeljena kot zazidalne gradbene površine, se sprejmejo zazidalni načrti in načrti komunalnih naprav.
4.	Kadrovska politika
106.	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini.
Delovni ljudje in občani vodijo kadrovsko politiko v skladu z načeli demokratične samoupravne kadrovske politike ter uresničujejo naslednje družbene cilje in načela:
—	kadrovska politika je sestavni del družbenega razvoja občine,
—	kadrovska politika je neodtuljiva samoupravna pravica delovnih ljudi,
—	temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki ustrezno svojim sposobnostim in pridobljenemu znanju sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin,
—	delovna mesta se zasedajo z ustrezno usposobljenimi kadri
107.	člen
Za uresničitev družbenih ciljev in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe,
—	sprejemajo programe strokovnega idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
—	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj organizacije združenega dela,
—	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov,
—	določajo merila in pogoje aa kadrovanje na odgovorna delovna mesta,
—	skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralnoetič-nimi' kvalitetami,
—	spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
108.	člen
Za uspešno uresničevanje kadrovske politike sklepajo delovni ljudje in občani družbene dogovore, s katerimi samoupravno urejajo in usklajujejo družbenoekonomske in druge odnose pri izvajanju kadrovske politike.	v
109.	člen
Z družbenim dogovorom se določajo enotni kriteriji in pogoji za izobraževanje ob delu, družbenoekonomsko in družbenopolitično izobraževanje, izvajanje štipendijske politike, združevanje sredstev za izobraževanje in štipendiranje, zaposlovanje novih delavcev, izbor kadrov na odgovornejša mesta, ocenjevanje moralnopolitičnih kvalitet, organiziranost kadrovskih služb in druga za izvajanje kadrovske politike po-membnna vprašanja.
VI.	GOSPODARSTVO IN DRUGE DEJAVNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA
1.	Gospodarska dejavnost
110.	člen
Občinska skupščina in njeni organi spremljajo, usmerjajo in usklajujejo razvoj gospodarskih dejavnosti, spremljajo in analizirajo poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbujajo in podpirajo pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in. boljše organizacije dela ter ekonomičnosti poslovanja.
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih planih.
111.	člen
Občinska skupščina in njeni organi vzpodbujajo vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanja pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanja proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanju razmerij med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, vzpodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter
ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, ursničujejo socialno varnost in drug skupne interese in cilje.
2.	Dejavnosti posebnega družbenega pomena
112.	člen
Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da so določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena ih uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa in v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.
Če zahteva poseben družbeni interes se lahko z odlokom občinske skupščine uredi način uresničevanja tega interesa tudi v poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov, ali za delo drugih organizacij na določenem območju.
Poseben družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavijo delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih ali s predpisi, oziroma ukrepi občinske skupščine.
113.	člen
Na področjih komunalne dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, katerih trajno opravljanje je nujno, da bi se zadovoljevale potrebe določenih uporabnikov in nujen pogoj za njihovo delo in v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edini razlog za usklajevanje del in potreb, oziroma vrednotenje rezultatov dela, se lahko organizacije združenega dela ter uporabniki njihovih proizvodov in storitev združujejo v samoupravne interesne skupnosti.
V teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in, določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri določanju politike cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice in obveznosti ter odgovornosti.
114.	člen
Na področju stanovanjskega gospodarstva usklajujejo in uresničujejo svoje interese delovni ljudje in občani v samoupravni stanovanjski interesni skupnosti občine.
Organiziranost in način delovanja določi samoupravna stanovanjska skupnost s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, statutom in drugimi splošnimi
akti v skladu z zakonom.
*
115.	člen
Sredstva za gradnjo stanovanj, revitalizacijo, vzdrževanje stanovanjskih hiš, družbeno pomoč in druge
I
naloge samoupravne stanovanjske skupnosti zagotavlja s samoupravnim sporazumevanjem z delavci v organizaciji združenega dela in delovnimi ljudmi v obrtnih ali drugih dejavnostih.
116.	člen
Uresničujoč svojo funkcijo je občina dolžna načrtovati in zagotavljati splošne pogoje za razvoj stanovanjske graditve, sprejemati urbanistično dokumentacijo, skrbeti za smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezovati vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
Zato skupščina občine:
—	sprejema srednjeročni program stanovanjske graditve,
—	sprejema zazidalne načrte,
—	spremlja sklepe o uvedbi razlastitvenih postopkov za zemljišča na območjih, namenjenih stanovanjski izgradnji,
—	določa pogoje,(pod katerimi se smejo oddajati stavbna zemljišča neposrednim gradbenim upravičencem,
—	določa merila za določitev minimalnega stanovanjskega standarda,
—	sprejema odlok o minimalni prispevni stopnji za stanovanjsko izgradnjo za tiste OZD in skupnosti, ki ne sklenejo SŠ.
117.	člen
Zaradi zagotovitve zadostnih gradbenih zmogljivosti, racionalizacije stanovanjske gradnje in popolnejšega urejanja naselij, daje skupščina Občine in skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti iniciativo vsem, ki so udeleženi pri stanovanjski gradnji (banke, gradbena podjetja, stanovanjsko podjetje in komunalne delovne organizacije), da sklepajo družbene dogovore, katerih izvrševanje bo zagotovilo pred-vsem usklajene akcije in izpolnitev določenih' ciljev po programu stanovanjske graditve, ki sta ga sprejeli.
118.	člen
Občinska skupščina in skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti morata zaradi zagotovitve realizacije programov stanovanjske graditve izrecno skrbeti za sklenitev takega samoupravnega sporazuma med organizacijami združenega dela in družbenopolitičnimi organizacijami v občini, da bodo sredstva, izločena iz dohodka za gradnjo stanovanj, namenjena za usmerjeno gradnjo, po višini zadostna za potrebno število stanovanj v skladu s programom stanovanjske graditve. Pri tem morata še posebej skrbeti za tako delitev izločenih sredstev, ki bo ustrezala določenim odnosom med predvideno izgradnio potrebnih najemnih stanovanj iz solidarnostnega sklada in drugih stanovanj, bodisi naiemnih. namenjenih za nrodajo in tistih, ki bodo zgrajena v zasebnih stanovanjskih hišah.
119.	člen
V skrbi za smotrno urejanje in izkoriščanje zemljišč občinska skupščina skupaj s skupščino kmetijske zem-liiške skupnosti upošteva pri sprejemanju smernic urbanistične politike in urbanistične dokumentacije, pred-
vsem program razvoja kmetijstva v občini, ki daje osnove za nadaljnji razvoj družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva.
120.	člen
Zaradi smotrnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, racionalne in produktivne izrabe tal, varstva kmetijskih zemljišč in izboljšanje posestne ter zemljiške strukture, se kmetijske in gozdnogospodarske organizacije združenega dela po svojih delavcih in kmetje, kakor tudi drugi občani, združijo v kmetijsko zem-iiiško samoupravno skupnost v občini.
121.	člen
Kmetijska zemljiška skupnost se ustanovi z družbenim dogovorom za območje občine Sevnica.
Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba.
122.	člen
Kmetijska zemljiška skupnost je nosilec kmetijske zemljiške politike v občini, ki mora biti v skladu s prostorskimi plani in načrti za razvoj kmetijstva.
Kmetijska zemljiška skupnost ustanovi za reševanje sporov in civilno pravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi z rabo, prometom in gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči, med njo in kmeti ter uporabniki kmetijskih zemljišč, poravnalni svet.	•
3.	Varstvo okolja
•j	123. člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občinska skupščina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za smotrno izkoriščanje dobrin splošnega pomena ter za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotavlja osnovne pogoje za življenje in delo, kakor tudi preprečuje zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
124.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbe za ohranitev in zboljšanje človekovega okolja in v ta namen sprejemajo potrebne ukrepe za zaščito okolja.
Potrebno skrb posvečajo varstvu zraka in vode, omejevanju hrupa, ohranitvi in širjenju zelenic, parkovnih in rekreacijskih površin, da ostanejo v ustreznem sorazmerju z zazidalnimi površinami.
VII.	SREDSTVA ZA SKUPNE IN SPLOSNE DRUŽBENE POTREBE
125.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujejo delovni ljudje -v občini, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini obravnavajo in sprejemajo splošno bilanco splošne in skupne porabe iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe v»občini ter to bilanco usklajujejo z bilanco širših družbenopolitičnih skupnosti.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb morajo biti usklajena z občinskim družbenim planom in dogovorom o osnovah družbenega plana občine.
126.	člen
Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb prispevajo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja, davkov, taks in drugih dajatev, ki se zbirajo v proračunu občine.
127.	člen
Občinska skupščina samostojno odloča o uvedbi prihodkov, ki ji pripadajo po zakonu, določa njihovo višino in z njimi samostojno razpolaga.
Občinska skupščina usklajuje višino davkov,, taks in drugih davščin s skupščinami drugih občin.
128.	člen
Združevanje sredstev za splošne družbene potrebe v občini temelji na skupni oceni potreb v skladu z njenim družbenim načrtom.
129.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb v občini združujejo delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, društvih in samoupravnih interesnih skupnostih, v občini sredstva, s samoupravnim sporazumevanjem na osnovi svobodne menjave dela.
Vzporedno s samoupravnim sporazumevanjem o združevanju sredstev delovni ljudje odločajo tudi o njihovi uporabi.
130.	člen
Občinska skupščina lahko za financiranje skupnih potreb razpiše javno posojilo.
Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki mora dolo-ločiti namen posojila, njegovo višino in druge podatke o posojilnih pogojih.
Vpisniki javnega posojila so lahko delovni ljudje, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti.
131.	člen
Dohodke za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini razporeja občinska skupščina s proračunom. Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvidenimi dohodki občine.
132.	člen
Osnutek proračuna pripravi izvršni svet in ga da v javno razpravo, ki mora trajati najmanj 20 dni in mora biti sočasna z razpravo o financiranju skupne porabe v občini. Po opravljeni javni razpravi določi predlog proračuna, ki ga predloži v sprejem občinski skup-
ščini skupaj s pripombami in stališči javne razprave do katerih mora skupščini posredovati tudi svoje mnenje, kolikor jih ni upošteval.
Če občinska skupščina ni upoštevala predlogov in pripomb javne razprave, obvesti o svojih stališčih posamezne predlagatelje, stališča občinske skupščine morajo biti obrazložena.
133.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, vsebini in obsegu nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev ter poročilo o načinu porabe teh sredstev.
134.	člen
Ob koncu obdobja, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinska skupščina zaključni račun.
Z bistvenimi podatki iz zaključnega računa o gibanju dohodkov in najpomembnejših izdatkov oziroma gibanju splošne porabe in oceno ali se je splošna poraba gibala v predvidenem obsegu, mora izvršni svet seznaniti delovne ljudi ob sprejemanju proračuna za tekoče oziroma naslednje proračunsko leto.
VIII.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
135.	člen
Družbenopolitične organizacije v občini Sevnica so organizirana oblika svobodnega političnega združevanja delovnih ljudi na socialističnih osnovah, sestavni del in politična osnova socialističnega samoupravnega sistema, s svojim političnim delovanjem spodbujajo in omogočajo razvoj samoupravnih odnosov, uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, podružbljanja funkcij' oblasti, uresničevanje načela javnosti in odgovornosti oblastnih in drugih družbenih organov, preprečevanje družbeno škodljivih pojavov ter nadaljnji razvoj socialističnega samoupravnega sistema.
Družbenopolitične organizacije so sestavni del družbenopolitičnega sistema v občini.
136.	člen
Zveza komunistov, kot organizirana vodilna idejnopolitična sila delavskega razreda, je pobudnik in idejni nosilec teženj in interesov delavskega razreda pri graditvi samoupravne socialistične družbene ureditve.
Organizacija ZK v občini Sevnica izvaja politiko ZKS, zasnovano na programu ZKJ v skladu s svojo organiziranostjo preko delovanja svojih članov vOKZKS in njenih organih, v osnovnih organizacijah in aktivih ZK, v SZDL. ZSS in drugih družbenopolitičnih organizacijah, organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skunnostih, družbenih organizacijah in društvih ter njihovih organih ter družbenopolitičnega zbora skupščine občine.
137.	člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva je na socialističnem samoupravljanju zasnovana prostovoljna in
demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov in vseh organiziranih socialističnih sil. Na podlagi njihovih interesov za socializem in samoupravljanje, povezuje kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja, družbenopolitično delovanje in združevanje delovnih ljudi in občanov.
Delovni ljudje in občani se povezujejo in združujejo v SZDL, kot posamezniki in združeni v organiziranih oblikah svojega družbenopolitičnega organiziranja in drugega interesnega povezovanja in združevanja.
138.	člen
V SZDL se združujejo zaradi uspešnega uresničevanja svojih interesov, samoupravnih in političnih pravic ter določnosti in zato, da bi uskladili svojo družbenopolitično aktivnost pri usmerjanju in zagotavljanju razvoja socialistične samoupravne družbe.
139.	člen
Delovni ljudje in občani v SZDL:
—	obravnavajo enakopravno in demokratično skupna vprašanja z vseh področij družbenega življenja zaradi usmerjanja družbenega razvoja, krepitve socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, utrjevanja in povezanosti jugoslovanske socialistične- družbe ter uresničevanje demokratičnih pravic in dolžnosti, svoboščin ter interesov delovnih ljudi in občanov,
—	soočajo in usklajujejo svoja mnenja in interese ter sprejemajo politične smernice, stališča in sklepe za družbeno akcijo, s katero spreminjajo družbene razmere svojega življenja, dajejo pobude, alternative ali variantne predloge za obravnavanje in odločanje o skupnih vprašanjih v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, se dogovarjajo o skupnih stališčih, ki jih uveljavljajo v procesih samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja ter spremljajo in preverjajo uresničevanje svojih sklepov,
—	oblikujejo načela in merila kadrovske politike, oblikujejo programske usmeritve in družbene kriterije za izbiro kandidatov za člane delegacij in delegate skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter nosilce drugih javnih funkcij v demokratični, široki in organizirani družbenopolitični aktivnosti predlagajo in določajo kandidate za te funkcije in razpravljajo o njihovem delu, dajejo pobude in predloge ter sprejemajo sklepe za uresničevanje in delovanje delegatskega sistema in delegatskih razmerij.
—	obravnavajo delo skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, drugih organov oblasti in samoupravljanja ter delo vseh nosilcev javnih funkcij, izražajo o tem svoja mnenja in ocene, in ga presojajo zlasti glede na zagotovitev javnosti ter odgovornosti pri delu,
—	se zavzemajo za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju, skrbijo za socialistično vzgojo, patriotično usmerjenost in vsestranski razvoj otrok, za zagotavljanje družbeno materialne osnove za razširjanje otroškega varstva in celodnevnega šolstva, podpirajo vse oblike njihovega organiziranega vključevanja V družbeno življenje, posebej še zvezo pionirjev kot patriotično in vzgojno organizacijo otrok,
—	ustvarjajo družbenopolitične pogoje za uveljavljanje žensk v ekonomskem in političnem življenju in za njihovo dejansko enakopravnost v družbi,
—	varujejo in razvijajo pozitivne tradicije, kulturne dosežke ter vrednote dolgoletne borbe in teženj slovenskega naroda ih delovnih ljudi Slovenije za svobodo in neodvisnost,
—	razvijajo socialistično družbeno zavest in socialistični patriotizem, oblikujejo in uresničujejo merila socialističnega satnoupravnega obnašanja, krepijo Zavestno samoupravno disciplino in odgovornost, prizadevajo si, da se pri delu in odločanju na vseh področjih družbenega dela in življenja uveljavljajo sedanji in dolgoročni interesi delavskega razreda, socialistični humanizem, tovarištvo in solidarnost ter se borijo zoper sile, ki ovirajo razvoj socialističnega samoupravljanja,
—	zagotavljajo pogoje za svojo vsestransko, pravočasno in objektivno informiranost o družbenih dogajanjih doma in v svetu, vpliv na družbeni sistem informiranja, na uresničevanje vloge tiska in drugih oblik javnega Obveščanja in komuniciranja ter pogoje za enakopravno, odgovorno demokratično Uporabo sredstev javnega obveščanja, .
—	določajo in uveljavljajo načela in- merila kadrovske politike za kadrovanje v vodstva socialistične zveze, volijo in so voljeni ali delegirani v organe socialistične zveze, imajo pravico, da so pravočasno obveščeni o delu in stališčih vseh njenih organov,
—	zagotavljajo pogoje za svobodno izpovedovanje verskega prepričanja, urejajo vprašanja, ki izvirajo iz skupnega življenja verujočih in neverujočih ter se borijo zoper razpihovanje verske nestrpnosti in zlorabljanje vere ali verske dejavnosti v politične namene,
—	obravnavajo in presojajo delo vseh organizacij, izvoljenih organov in funkcionarjev socialistične zveze, uveljavljajo odgovornost in odpoklicujejo vodstva socialistične zveze ali njihove posamezne člane in delegate v organih SZDL.
140.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela, delovnih in drugih skupnostih So na prostovoljni osnovi organizirani v sindikat in zvezo sindikatov kot najširšo organizacijo delavskega razreda, v katerih se borijo za:
—	uresničevanje z ustavo in zakonom o združenem delu določenega položaja delavcev in socialističnih samoupravnih odnosov ter za odločujočo vlogo delavcev v upravljanju družbene reprodukcije,
—	za uresničevanje interesov in samoupravnih ter drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja,
—	za zagotavljanje enakopravnosti delavcev v združevanju dela in sredstev, ustvarjanju in delitvi dohodka po skupnih merilih za delitev skladno z delovnimi rezultati,
—	samoupravno povezovanje različnih področij družbenega dela,
—	razvijanje proizvajalnih sil in dvig produktivnosti dela,
—	samoupravno usklajevanje posameznih skupnih in splošnih družbenih interesov,
—	dvig kulturne in izobrazbene ravni delavcev in za njihovo usposabljanje za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij,
—	demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in kandidatov za delegacije v te organizacije in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti,
—	najširšo udeležbo delavcev v izvrševanju oblastne funkcije, in v upravljanju z drugimi družbenimi zadevami,
—	učinkovito delovanje samoupravne delavske kontrole,
—	za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki,
—	zagotavljanje socialne varnosti in za dvig življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti,
—	dvig razredne zavesti in odgovornosti samo-upravljalcev.
Sindikati in zveza sindikatov v občini dajejo iniciativo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodelujejo v tem sporazumevanju in dajejo predloge organom upravljanja ter SO in drugim organom za reševanje vprašanj, ki zadevajo gmotni in družbeni položaj delavcev.
Uresničujoč tako svojo družbeno vlogo in odgovornost, so sindikati v občini sestavni del samoupravljanja, njegova politična opora, pa tudi organizirana politična kontrola delavcev.
141.	člen
V organizaciji Zveze združenj borcev NOV kot prostovoljni organizaciji, udeleženci NOV, delovni ljudje in občani v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva, razvijajo tradicije NOV in jih prenašajo na mlade generacije, si prizadevajo za napredek socialističnih in samoupravnih odnosov, krepitev enakopravnosti bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, medčloveških humanih odnosov in solidarnosti. Zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev NOV in njihovih družinskih članov, dajejo pobude in predloge občinski skupščini in skupščinam drugih družbenopolitičnih skupnosti ter organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim ter drugim organizacijam in skupnostim za reševanje vprašanj s tega področja.
142.	člen
Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918 ter njihovim družinskim članom posvečajo delavci, delovni ljudje in občani posebno skrb v različnih oblikah družbene pomoči.
Oblike in višino družbene pomoči določa občinska skupščina z odlokom na osnovi družbenega dogovora in v ta namen zagotavlja potrebna sredstva.
143.	člen
Mladi delovni ljudje in občani, organizirani v Zvezi socialistične mladine, se vključujejo v družbenopolitično življenje v občini, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupno-
stih, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih.
ZSMS spodbuja, usmerja in organizira mlade za njihovo neposredno vključevanje in angažiranje na vseh področjih družbenega življenja, dela in ustvarjalnosti pri samoupravnem in družbenem odločanju. S tem mladina prevzema svoj del odgovornosti za samoupravni socialistični družbeni .razvoj občine in širše družbene skupnosti.
Prizadeva si, da mladina z neposredno vključitvijo in dejavnostjo v družbenopolitičnih organizacijah uveljavlja svoje poglede in stališča ter tako sodeluje pri sprejemanju in oblikovanju družbenih odločitev.
144.	člen
Delovni ljudje in občani se združujejo tudi v drugih družbenih organizacijah, združenjih in društvih, glede na svoje interese in potrebe, delujejo po svojih statutih in programu socialistične zveze in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje v občini.
145.	člen
Na pobudo organizacije Zveze komunistov, socialistične zveze, sindikata in drugih zainteresiranih družbenopolitičnih organizacij, lahko občinska skupščina in njeni organi organizirajo skupne sestanke ali posvetovanja delegacij organizacij združenega dela, delegacij krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi obravnavanja določenih vprašanj za katere so te zainteresirane.
146.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju razprav, ob pripravi družbenih dogovorov, samoupravnem sporazumevanju, ob volitvah delegacij, pri organiziranju konferenc delegacij, ob izvajanju družbene zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
147.	člen
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati mnenja in predloge, ki jih delovni ljudje in občani podajo na zborih delovnih ljudi in občanov, konferencah, javnih tribunah, v sekcijah in drugih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij.
148.	člen
Občinska skupščina in njeni organi seznanjajo družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem tudi tako, da jim pošiljajo gradiva, poročila, analize in druge informacije o pomembnejših vprašanjih.
149.	člen
Delegacije v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, so dolžne ob sprejemanju svojih stališč in odločanju o posameznih vprašanjih v skupščinah družbenopolitičnih sl^ipnosti, v samoupravnih organih v organizacijah z’đruženega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih obravnavati in upošle-
vati mnenja, predloge in pobude družbenopolitičnih organizacij.
IX.	SKUPŠČINSKI SISTEM
150.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
151.	člen
V	temeljnh samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah zdru-
ženega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela,	,
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrti in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom,
4.	delovni ljudje v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji ždruženega dela oziroma delovni skupnosti, ki šteje do 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
S statutom ali drugim splošnim aktom organizacije oziroma skupnosti iz prejšnjega odstavka, ki ima najmanj 20 delovnih ljudi, se lahko sklene, da bo organizacija oziroma skupnost volila delegacije.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko oblikujejo skupne delegacije, v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine.
152.	člen
Če se med mandatnim obdobjem skupščine družbenopolitične skupnosti ustanovi nova temeljna samo-
upravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščine družbenopolitičnih skupnosti z odlokom skupščine v skladu z zakonom.
153.	člen
Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe s tajnim glasovanjem.
154.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti samostojno določajo s svojim statutom v skladu z zakonom število članov, sestavo svoje delegacije, kakor tudi način izvolitve in odpoklica delegacije. Sestava delegacij mora zagotoviti zastopanost vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi delovnih j j udi v temeljnih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih.
155.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij.
156.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
157.	člen
Delegati so dolžni o delu skupščine in o svojem delu obveščati delavce, ki so jih izvolili in delegacije temeljne samoupravne organizacije ter skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so jih delegirale in so jim odgovorni za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter zagotavljanje pogojev za njihovo delo.
Poslovodni organi so dolžni tekoče obveščati delegacijo o vseh pomembnejših zadevah temeljne samoupravne organizacije in ji zagotoviti strokovno pomoč pri delu.
158.	člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je,'naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa, odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
159.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter, od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organi-
zacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
Konkretnejše pravice in dolžnosti delegatov in delegacij v razmerju do skupščine in njenih organov opredeljuje poslovnik SO.
160.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek- nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
X.	OBČINSKA SKUPSCJNA
1.	Položaj in pristojnosti
161.	člen
Občinska skupščina Sevnica je organ samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti, ki jih ima občina Sevnica po tem statutu, ustavi SRS in zakonih.
162.	člen
V okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani v občini, občinska skupščina:
—	določa politiko in odloča o'temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine s tem, da spreiema družbeni plan. proračun, predpise in druge snlošne akte. obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter usklajuje njihova razmerja in interese, daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje,
—	razpravlja o vprašanjih s področja splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite, izvršuje nadzorstvo zakonitosti, določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti
in pooblastila ter način imenovanja in razreševanje predstojnikov občinskih upravnih organov,
—	skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in splošnih aktov, določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem,
—	izvršuje politično kontrolo nad delom izvršnega sveta in upravnih organov ter skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij in jim daje smernice za delo.
163.	člen
Občinska skupščina na območju občine opravlja vse druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, tem statutu, zakonih in po drugih predpisih.
164.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z nega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje, iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom.
2.	Sestava in volitve
165.	člen
V občinsko skupščino pošiljajo svoje delegate delovni ljudje in občani organizirani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, krajevnih skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah.
166.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jih glede na merila določena s tem statutom ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi odloka občinske skupščine.
167.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo:
—	zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih.
—	zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnosti,
—	družbenopolitični zbor. kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
Zbor združenega dela sestavlja 31 delegatov in sicer: 23 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti na področju gospodarstva, 1 delegat temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvetnokulturne dejavnosti, 1 delegat temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialne zdravstvene dejavnosti, 5 delegatov delovnih ljudi, ki delajo s svojimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, 1 delegat delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 23 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Vsaka krajevna skupnost delegira najmanj enega delegata.
Družbenopolitični zbor sestavlja 21 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
168.	člen
O določenih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva iz pristojnosti občinske skupščine odloča skupščina samoupravne interesne skupnosti ustreznega področja enakopravno s pristojnim zborom v primerih določenih s tem statutom ali zakonom.
169.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz prejšnjega člena enakopravno odločajo s pristojnim zborom občinske skupščine zlasti o naslednjih zadevah:
—	določanje politike na področju teh dejavnosti,
—	sprejemanje programov razvoja in pospeševanja dejavnosti teh področij oziroma dejavnosti.
O drugih vprašanjih, za katera je to določeno z zakonom ali odlokom na podlagi zakona.
3.	Pristojnosti zborov
170.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno in tudi samostojno'.
0	zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
171.	člen
Zbor. združenega dela, zbor krajevnih kupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno odločajo o:
1	pobudi1 za spremembo in dopolnitev statuta občine
—	razpisu referenduma,
—	razpisu občinskega posojila ter uvedbi samoprispevka za celotno območje ali del občine,
—	podelitvi domicila,
—	podelitvi naslova častnega občana,
—	podelitvi grba občine Sevnica,'
—	podelitvi priznanja »Dušan Kveder-Tomaž«,
—	pobratenju z drugimi občinami,
—	potrditvi samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti,
—	potrditvi statutov samoupravnih interesnih skupnosti,
—	vključitvi občine v skupnost občin,
—	pooblastitvi delegatov za sklepanje zakonske zveze.
Sprejemajo:
—	statut in spremembe statuta občine,
—	statutarni odlok,
—	poslovnik občinske skupščine,
—	družbeni plan občine,
—	skupen program dela občinske skupščine,
—	odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki,
—	prostorski plan občine,
—	zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi in občanov,
—	varstvo'udeležencev NOV,
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	pristojnost in delo izvršnega sveta,
—	organizacijo in ustanavljanje občinskih upravnih organov,
—	razpis občinskega referenduma in uvedbo samoprispevka,
—	razpis občinskega posojila,
—	priznanje občine,
—	ustanavljanje' komisij, odborov in drugih delovnih teles skupščine,
—	ustanavljanje družbenih svetov,
—	delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije.
Obravnavajo:	,
—	vprašanja in odnose s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, notranjih zadev, pravosodja, družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, varstva zakonitosti, kadrovske politike in uresničevanja samoupravnih odnosov,
—	poročila o delu izvršnega sveta občinske skupščine,
—	poročilo o delu delovnih teles občinske skupščine,
—	poročilo drugih organov, ki so dolžni obveščati skupščino o svojem delu.
Volijo in razrešujejo:
—	predsednika občinske skupščine,
—	predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta
—	predsednika in sodnike temeljnega sodišča,
—	predsednika in sodnike, sodišča združenega dela,
—	sodnika za prekrške in njegovega namestnika.
Imenujejo in razrešujejo:
—	sekretarja občinske skupščine,
—	predstojnike občinskih upravnih organov, inšpektorata in drugih služb,
—	javnega tožilca temeljnega javneg,a tožilstva in njegove namestnike,
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegovega namestnika,
—	javnega pravobranilca in njegove namestnike,
—	komandirja postaje milice,
—	predsednike in člane stalnih ali občasnih delovnih teles občinske. skupščine,
—	predstavnike družbene skupnosti v razpisne komisije za imenovanje poslovodnih organov na predlog OK SZDL.
Dajejo soglasje k imenovanju:
—	individualnih ali kolektivnih poslovodnih organov organizacij posebnega družbenega pomena, če tako določa zakon,
—	tajnikov samoupravnih interesnih skupnosti,
—	vodje skupnih strokovnih služb SIS.
Delegirajo delegate:
—	v zbor občin Skupščine SR Slovenije
—	v skupščino skupnosti slovenskih občin,
—	v svet posavskih občin.
Dajejo mnenja:
—	k imenovanju načelnika uprave javne varnosti.
Opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, za katere tako določa zakon ali drug predpis, kolikor zanje ni pristojen posamezen zbor oziroma zbora.
172.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
sprejemata:
—	proračun in zaključni račun proračuna občine,
—	odloke in druge splošne akte s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjskih razmerij, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, nadomestil za uporabo mestnega zemljišča in urejanja prometa,
—	odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kolikor ni po tem odloku pristojen posamezen zbor,
—	odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev,
—	odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija ali skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
—	akte in druge ukrepe za uresničevanje z družbenim planom in programi razvoja začrtane politike in usmerjanja delitve dohodka,
—	politiko razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti in dejavnosti posebnega družbenega pome-
na skupaj s pristojno samoupravno interesno skupnostjo,
—	splošne akte o ugotavljanju javnega interesa za opravljanje posameznih dejavnosti in drugih vprašanjih;
odločata o:
—	ukrepih za varstvo okolja,
—	ustanovitvi organizacij združenega dela ter drugih organizacij, če je ustanovitelj občinska skupščina,
—	združevanju sredstev z drugimi občinami in organizacijami za določene namene,
—	ustanovitvi skupnih organov, inšpekcij in služb.
—	uvedbi varčevanja in drugih oblikah prostovoljnega solidarnostnega združevanja sredstev v občini,
—	zadolžitvah, prevzemanju jamstva in drugih premoženjskopravnih zadevah v občini,
—	vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na področje gradbeništva, kmetijstva, komunalnega gospodarstva, blagovnega prometa, turizma, in gostinstva, obrti in opravljanja osebnega dela kot samostojnega poklica,
—	začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvispo delo samoupravne interesne skupnosti, če organi tc skupnosti o teh vprašanjih ne odločajo sami,
—	razveljavitvi predpisov ali splošnih aktov izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
—	potrditvi samoupravnih splošnih aktov organizacij posebnega družbenega pomena, za katerih potrditev je pristojna občinska skupščina,
—	financiranju programov krajevnih skupnosti;
obravnavata:
—	vsa vprašanja, ki so pomembna za življenje delovnih ljudi in občanov s področja financiranja družbenopolitične 'skupnosti, prostorskega planiranja ■ in prostorskega urejanja, izgradnje in ureditev naselij, stanovanjske in komunalne dejavnosti ter o tem zavzemata stališča, dajeta mnenja in predloge in o teh zadevah odločata, če ni za posamezna vprašanja pristojen posmezni zbor,
.— splošna vprašanja informiranja in obveščanja v občini;
opravljata:
—	družbeno nadzorstvo naa zaitonnostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij'in skupnosti;
imenujeta:
—	individualne in kolegijske poslovodne organe organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki jih po predpisih imenuje občinska skupščina,
—	člane organov organizacij združenega dela. samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih po zakonu, drugih predpisih ali samoupravnih aktih imenuje občinska skupščina;
dajeta soglasje k:
—	programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	statusnim spremembam organizacij združenega dela, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena, za katere tako določa zakon,
—	imenovanju individualnih in kolegijskih poslovodnih organov organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, če po zakonu ali drugih predpisih takšno soglasje daje občinska skupščina.
Zbora opravljata in odločata tudi o drugih zadevah, če iz pristojnosti občinske skupščine za katere po tem statutu niso pristojni vsi trije zbori ali posamezen zbor.
173.	člen
Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen.
Vsak zbor se samostojno konstituira in v ta namen samostojno odloča:
—	o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
—	o mandatno — imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru,
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in namestnika predsednika zbora in jih tudi razrešuje,
—	ustanavlja komisije in druga delovna telesa, jim določa delovno področje in naloge ter odloča o njihovi sestavi,
—	sprejema program dela.
174.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
sprejema:
—	odloke in druge splošne akte ter ukrepe, ki se nanašajo na področje gospodarstva zlasti industrije za katere ni pristojen drug zbor;
obravnava:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij in sprejema potrebne ukrepe, '
—	medsebojna razmerja in samoupravne družbenoekonomske odnose v organizacijah združenega dela in druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine in zavzema do teh vprašanj svoja stališča, mnenja, predloge in priporočila ter spremlja uresničevanje predpisov in splošnih aktov,
—	poročila o poslovanju organizacij združenega dela po periodičnih in zaključnih računih in sprejema potrebne ukrepe,
—	stanje varstva pri delu v organizacijah združenega dela,
—	predloge in stališča zborov delavcev v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih in ukrepih,
—	vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delavcev v organizacijah združenega dela1 in odloča o teh vprašanjih;
vsklajuje:
—	posamezne in skupne interese delavcev in delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last obča-Pov ter odloča o teh vprašanjih;
spodbuja:
—	sodelovanje med delegacijami in konferencami delegacij zbora združenega dela;
zadrži:
—	izvršitev samoupravnega splošnega akta, organizacije združenega dela, če meni, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti;
določa:
—	listo za izvolitev članov disciplinskih komisij, ki sodelujejo v disciplinskih komisijah kot predstavniki družbene skupnosti;
voli:
—	delegate v skupine delegatov zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Opravlja druge zadeve s področja urejanja odnosov v združenem delu, samoupravnih pravic delavcev in njihovih dolžnosti ter. druge zadeve, za katere je pristojen po tem statutu ali zakonu.
Kot konferenca delegacij za Zbor združenega dela Skupščine SRS obravnava vprašanja iz pristojnosti tega zbora, pomembna za občino ali širšo družbeno skupnost, sprejema stališča, daje predloge in pripombe in jih posreduje skupinam delegatov ali ZZD neposredno.
175.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o obsegu in namenu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če jo ne sprejme zbor združenega dela občinske skupščine.
176.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
sprejema:
—	odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih;
obravnava:
—	in vsklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter usmerja in vzpodbuja delo krajevnih skupnosti,
—	vprašanja in odnose, ki so pomembni za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, odnose med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge,
• — vprašanja in predloge, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, parkov, poti, na območju občine ter odloča o tem,
—	delovanje in uveljavljanje neposrednih oblik samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih, zavzema stališča in sprejema priporočila,
—	pripombe in stališča zborov, delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih stališčih, sklepih in sprejetih ukrepih;
spodbuja:
—	sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi vsklajevanja stališč do skupnega reševanja pomembnejših nalog iz pristojnosti zbora, sporazumnega reševanja drugih vprašanj krajevnih skupnosti, .
—	samoupravno sporazmevanje krajevnih skupnosti;
zadrži:
—	izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti, če meni, da je v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti zadržanega akta.
Opravlja druge zadeve s področja urejanja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če za te zadeve ni pristojen drug zbor, ter zadeve za katere je pristojen po zakonu.
177.	člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine.
178.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstva svoboščin, pravic človeka in občana in sicer na:
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	medsebojna razmerja v združenem delu,
—	samostojno osebno delo s sredstvi, ki so v lasti občanov,
—	odvetniško in drugo pravno pomoč,
—	združevanje občanov, javne shode in prireditve ter pravni položaj verskih skupnosti,
—	zadeve, ki se nanašajo na vprašanja informiranja delovnih ljudi in občanov v občini in pogoje javnega obveščanja,
—	druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti,
—	voli delegate ĐPZ Skupščine SRS,
—	druge zadeve s področja uresničevanja ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana.
179.	člen
Pristojna zpora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta, ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, ki ga je sprejel o vprašanjih iz predhodnega člena.
Ce pristojna zbora ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmeta besedilo odloka in drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, sta dolžna neusklajena vprašanja ponovno proučiti in o rijem odločiti.
180.	člen
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela.
181.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico da razpravlja o tem vprašanju, zavzema stališča in daje svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo posebej pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
182.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
183.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma akt obravnavali in sprejemali na skupnem zasedanju, v takem primeru glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče skupno sejo zborov, na kateri zbori skupai obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena za zbore.
184.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema odloke, sklepe in druge akte z večino glasov .navzočih delegatov, razen če se z zakonom ali tem statutom ali poslovnikom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
4.	Predsednik obSlnsk" skupščine in predsedniki
zborov
185.	člen
Občinska skupščina ima predsednika.
Občinska skupščina izvoli predsednika izmed delegatov v občinski skupščini s tajnim glasovanjem na predlog občinske konference SZDL po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidat je izvoljen, če ie dobil najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov v skupščini.
Predsednik se voli za 4 leta in ne more biti več kot dvakrat izvoljen za to dolžnost.
186.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—• predstavlja občino in zastopa občino v zadevah iz pristojnosti SQ
—	sklicuje in vodi skupne seje zborov,
—	podpisuje predpise in druge akte. ki jih sprejme občinska skupščina oziroma dva ali več zborov,
—	sprejema posamezne ukrepe v vojnih razmerah kadar se ne more sestati predsedstvo občinske skupščine,
—	opravlia druge zadeve, ki so mu dane s statutom. ooslovnikom in drugimi tvredoisi.
Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomestuje predsednik družbenopolitičnega zbora.
187.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, in namestnika predsednika, ki ju izvoli zbor izmed delegatov tega zbora na predlog Občinske konference SZDL po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Predsednik zbora in namestnik se volita za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost. Kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh delegatov zbora.
188.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vpdi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in drugimi predpisi.
V odsotnosti predsednika zbora opravlja njegove naloge njegov namestnik.
189.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali za predsednika zbora, dobi pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo v tem primeru nima pravice glasovati.
190.	člen
Funkcije, ki jih ta statut in poslovnik občinske skupščine določata za predsednika zbora, opravlja v skupščini samoupravne interesne skupnosti, kadar sodeluje v delu občinske skupščine njen predsednik.
5.	Predsedstvo občinske skupščine
191.	člen
Predsednik skupščine skupaj s predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo občinske skupščine.
Kadar predsedstvo opravlja naloge in obravnava vprašanja iz pristojnosti o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno sodelujejo pri delu predsedstva tudi predsedniki skupščine SIS, na katere se nanašajo obravnavana vprašanja.
Pri delu predsedstva sodelujeta tudi predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine.
Predsedstvo lahko vabi na svoje seje tudi predstavnike delovnih teles občinske skupščine in predstavnike drugih organov in organizacij ali drugih predlagateljev aktov.
192.	člen
Predsedstvo
—	obravnava, vsklajuje in programira delo zborov skupščine,
—	usklajuje sodelovanje skupščine, s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje s svetom posavskih občin,
—	skupščino SRS in SFRJ.
—	skrbi za izvajanje poslovnika občinske skupščine,
—	ocenjuje ustreznost predlaganih gradiv,
—	skrbi za zagotovitev pogojev za delo delegatov,
—	tolmači določila poslovnika občinske skupščine, spremlja delo delovnih teles skupščine,
—	daje pobude zborom za obravnavo določenih vprašanj in določanje prednosti za obravnavo,
—	opravlja druge zadeve usklajevalnega značaja, določene s poslovnikom ali za katerega ga pooblasti skupščina.
193.	člen
Predsedstvo občinske skupščine lahko zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine in delovnih teles občinske skupščine, da ustrezno dopolnijo gradivo za seje zborov občinske skupščine.
194.	člen
Med vojno predsedstvo občinske skupščine odloča o vseh vprašanjih iz pristojnosti skupščine, kadar se ta ne more sestati.
Kadar se predsedstvo ne more sestati, lahko predsednik predsedstva občinske skupščine sprejema posamezne ukrepe, s katerimi zagotavlja izvajanj e obrambnih nalog občine in vodenje splošnega ljudskega odpora.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini takoj, ko se le-to lahko sestane.
Sestavo, organizacijo, naloge in način delovanja predsedstva v vojni določa odlok.
6.	Sekretar skupščine
195.	člen
Občinska skupščina ima sekretarja.
Sekretar občinske skupščine:
—	vodi strokovno službo občinske skupščine, ki opravlja organizacijske, administrativne, tehnične in druge posle, potrebne za delo občinske skupščine, njenih delovnih teles, delegatov in delegacij,
—	sodeluje pri delu predsedstva občinske skupščine,
—	skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku, skupaj s predsednikom občinske skupščine in predsedniki zborov razlaga določbe poslovnikov občinske skupščine in njenih zborov glede pristojnosti zborov in teles občinske skupščine in sprejema stališča o drugih s poslovnikom občinske skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov,
—	skrbi za poročila, dokumentacijo in drugo gradivo za vprašanja, ki jih obravnavajo zbori in delovna telesa občinske skupščine,
—	skrbi za poročila o izvrševanju sklepov občinske skupščine,
—	opravlja strokovno tehnična opravila za določena delovna telesa skupščine in pripravlja gradivo za sejo teh teles in skupščino za vprašanja iz delovnega področja teh delovnih teles,
—	pomaga predsedniku skupščine in predsednikom zborov pri pripravljanju in organiziranju sej, se udeležuje sej in skrbi za zapisnike sej,
—	skrbi za zakonitost predlogov odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina. Skupaj s predsednikom skupščine daje tolmačenje odlokov in drugih aktov, ki jih je sprejela skupščina oziroma predsednikom zbora, če je tak akt sprejel posamezen zbor samostojno,
—	obvešča javnost o delu občinske skupščine,
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri predsednik občinske skupščine.
7.	Stalna in občasna delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov
196.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna de-
lovna telesa za preučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine.
197.	člen
Občinska skupščina Sevnica ima naslednja stalna telesa:
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
—	komisijo za vloge in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	štatutarnopravno komisijo,
—	komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve,
—	komisijo za odlikovanja in priznanja,
—	komisijo za odnose z verskimi skupnostmi,
—	komisijo za družbeno nadzorstvo.
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
198.	člen
Sestavo, naloge in način dela stalnih teles določi občinska skupščina z odlokom.
199.	člen
S sklepom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
200.	člen
Komisija in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo 5—15 članov.
Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije v občini.
XI.	IZVRŠNI SVET
201.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. •
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme in sklepa občinska skupščina in za izvrševanje družbenega plana občine. 1
Izvršni svet spremlja in obravnava družbeno ekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in, dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter zato, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov predvsem zato, da vsak na svojem področju izvajajo, oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanja zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti.
Izvršni svet uresničuje, svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, tem statutu ter po zakonu in drugih predpisih.
202.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet;
—	izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje te politike,
—	skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plan občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračuna občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti,
—	predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa,
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
—	izvršuje občinski proračun,
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske .skupščine in posameznih zborov,
—	skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev1,
—	skrbi za izvajanje politike obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo v občini,
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine,
—	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov,
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo
—	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svdje pristojnosti.
—	ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito,
—	skrbi za izvrševanje obveznosti iz samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov,
—	opravlja druge zadeve določene z ustavo, zakonom in statutom občine.
203.	člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina.
204.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini sodeluje izvršni svet z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizacijam združenega dela.
205.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in 13 članov.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog Občinske konference Socialistične zve-
/
ze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog kandidata za predesdnika izvršnega sveta in na podlagi mnenja Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov vsakega zbora.
206.	člen .
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta predstojnike občinskih upravnih organov praviloma izmed članov sveta.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni za 4 leta.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določi, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta.
207.	člen
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta ter predstojniki upravnih organov dajo pred prevzemom dolžnosti pred predsednikom občinske skupščine tole slovesno izjavo:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost , opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter, da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije«.
208.	člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi, spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnosti*1 podpredsednik izvršnega sveta.
209.	člen
Izvršni svet obravnava vprašanja iz svojega delovnega področja in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
210.	člen
Izvršni svet poroča občinski skupščini, oziroma posameznim zborom občinske skupščine o stanju in problemih na vseh področjih družbenega življenja v občini. Izvršni svet jih obvešča tudi o izvrševanju zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov. Izvršni
svet predlaga občinski skupščini, oziroma posameznim zborom tudi oblikovanje politike do določenih vprašanj ter sprejem potrebnih odlokov in drugih splošnih aktov.
Izvršni svet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
Člani izvršnega sveta in predstojniki upravnih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, o njih obveščajo delavce v upravnem organu, ki jih vodijo ter skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
211.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so/ dolžni na zahtevo dati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašnjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje smeri in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo.
Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike občinske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost poročati izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in dajati pobude ter predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
212.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in , drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke, poročila in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu podatke, poročila in pojasnila dolžni dati.
213.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet.
214.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega, akta občinske skupščine, kije predlagan za sprejem ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega sprejem predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj 10 delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. O vprašanju zaupnice izvršnemu svetu razpravlja in odloča občinska skupščina.
Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
215.	člen
Najmanj 10 delegatov občinske skupščine lahko zahteva, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
216.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik, oziroma njegov član imajo pravico svoj odstop obrazložiti.
217.	člen
Če odstopi predsednik izvršnega sveta, oziroma če izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, izvršuje izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
218.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto, kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet. O vzpostavitvi imunitete člana IS mora predsednik obvestiti občinsko skupščino.
219.	člen
Občinska skupščina lahko z odlokom natančneje odredi delovno področje izvršnega sveta, način dela izvršnega sveta, razmerja izvršnega sveta do občinske . skupščine in njenih organov, upravnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanavljanje strokovnih služb pri izvršnem svetu in druga vprašanja, pomembna za delovanje izvršnega sveta.
XII.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
220.	člen
Upravni organi občine opravljajo naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katero so ustanovljeni.
Upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, izvršuje zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvrševanje.
Upravni organi odgovarjajo za stanje in spremljajo stanje in razvoi na področjih, za katera so ustanov-lieni. onozarjajo na poiave. ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike ter dajejo pobude za reševanie vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in občinski skunščini.
Upravni organi pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v
okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine.
Upravni organi odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte ter opravljajo 'druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.
■ 221. člen
Upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo-med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
222.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesčv delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter vedno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja. Upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
223.	člen
Upravni organi so organizirani kot sekretariati, uprave, oddelki in inšpektorati.
Sekretariat, oziVoma uprava se ustanovi za opravljanje upravnih zadev iz občinske pristojnosti na področju, na katerem je izvrševanje politike in zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov v celoti in v znatnem obsegu v pristojnosti upravnega organa.
Oddelek se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev, ki se nanašajo na delo več upravnih organov.
Inšpektorat se ustanovi za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov in samoupravnih aktov v skladu s posebnim zakonom.
Inšpektorat se lahko ustanovi z dogovorom kot medobčinski organ za več. občin.
Upravne organe in njihovo delovno področje določi občinska skupščina z odlokom.
224.	člen
Za opravljanje določenih upravnih zadev se ustanovijo krajevnih uradi za posamezno krajevno skupnost, za več krajevnih skupnosti, oziroma naselij z namenom, da se občanom in delovnim ljudem omogoči hitrejše in lažje poslovanje z občinskimi upravnimi organi.
Krajevni urad opravlja zadeve s svojega delovnega področja na podlagi strokovnih navodil in pod strokovnim nadzorstvom občinskih upravnih organov, s katerih delovnega področja opravlja določene zadeve.
Število krajevnih uradov, njihov sedež in delovno področje se določi z odlokom občinske skhpščine.
225.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševanje opravljenih nalog ter za pravilnost in zakonitost dela upravnega organa.
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševanje opravljenih nalog ter za pravilnost in zakonitost dela upravnega organa.
Predstojnik upravnega organa je za svoje delo in delo organa, ki ga vodi ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in izvršnega sveta osebno odgovoren občinski skupščini in izvršnemu svetu.
226.	člen
Predstojnik upravnega organa je dolžan poročati občinski skupščini, njenim zborom in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega organa, katerega vodi.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora, izvršnega sveta in njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji skupščine ali sejah zborov je dolžan dati odgovor.
227.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost, oziroma. da se ne smejo objaviti.
228.	člen
Delavci,' ki opravljajo naloge upravnega organa oblikujejo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti1 in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov.
229.	člen
Predstojnika upravnega organa, ki ni član izvršnega sveta imenuje izvršni svet na podlagi mnenja občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva. Predstojnik, ki ni član izvršnega sveta se imenuje za 4 leta in je po preteku 4-letne dobe izvrševanja svoje funkcije lahko ponovno imenovan.
230.	člen
Z zakonom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko poveri organizacijam združenega
dela in drugim samoupravnim organizacijah in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da urejajo s vojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo o posameznih zadevah, o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
XIII.	DRUŽBENI SVETI
231.	člen
Zaradi zagotovitve stalnega sodelovanja, družbene koordinacije, izmenjave mnenj ter vsklajevanja stališč občinske skupščine in njenih org’anov z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi družbenimi dejavniki se ustanovijo družbeni sveti.
232.	člen
Družbeni svet spremlja stanje, proučuje razmere m odnose na določenem področju, sodeluje pri pripravi pomembnejših aktov, ocenjuje izvajanje politike na posameznih področjih in uresničuje družbeni nadzor nad delom odgovornih organov.
233.	člen
Družbeni svet se oblikuje tako, da vanj delegirajo svoje delegate občinska skupščina, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge skupnosti s področja za katerega se ustanavlja družbeni svet.
Družbeni sveti se ustanovijo z družbenim dogovorom oziroma odlokom občinske skupščine, s katerim se določa sestav, področje in način dela ter razmerja do posameznih organov v skladu z zakonom.
XIV.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
234.	člen
Občinska skupščina sprejema odloke in druge splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
235.	člen
Občinska skupščina sprejema družbeni plan, proračun, zaključni račun proračuna, odloke, sklepe, deklaracije, resolucije, stališča, smernice, priporočila, odločbe in navodila ter obvezne razlage.
Izvršni svet občinske skupščine izdaja odredbe, sklepe, smernice, priporočila in navodila.
Upravni organi izdajajo odločbe, sklepe, navodila in odredbe.
236.	člen
Sprejem odloka, splošnega akta ali drugega predpisa lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora, samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani.
y Vsak zbor lahko predlaga sprejem odloka ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbori enakopravno.
237.	člen
Pristojni zbor lahko sklene, da se predlog odloka ali drugega akta da v javno razpravo ali pa da se k
obravnavanju predloga odloka ali drugega akta povabijo predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij. Odlok ali drug splošen akt se praviloma sprejema po dvofaznem postopku, če obstojajo zato utemeljeni razlogi, kar mora predlagatelj utemeljiti, se akt lahko sprejme po hitrem postopku.
238.	člen
Odlok ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.
Odlok ali splošni akt, pri katerega sprejemanju sodelujeta zbora enakopravno je sprejet, če ga zbori sprejemajo v enakem besedilu.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti.
239.	člen
Ce se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga odloka ali drugega akta, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmejo njenega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda.'
240.	člen
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda.
V primeru, če zbori ne sprejmejo predloga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko izvršni svet razglasi za sprejet akt o začasnih ukrepih v besedilu, v katerem ga je sprejel zbor združenega dela.
Akt o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto.
241.	člen
Če zbor oziroma zbori občinske skupščine, ki so sprejeli besedilo predpisa ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora tudi po ponovnem odločanju niso uskladili svojih stališč, postavijo vsi zbori skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji zborov, če se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda.
Dokler se pristojni zbor oziroma pristojna zbora ne zedinita z družbenopolitičnim zborom o spornem vprašanju, ne more pristojni zbor oziroma pristojna zbora urediti tega vprašanja z odlokom oziroma drugim splošnim aktom.
242.	člen
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti.
243.	člen
Vse druge akte, razen odlokov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov oziroma občanov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
244.	člen
Postopek za sprejemanje odlokov in splošnih ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
245.	člen
Odlok ali splošni akt se objavi v uradnem glasilu in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeie-nih razlogov, se lahko določi, da začne odlok ali splošni akt veljati prej, kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Družbeni načrt in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni načrt oziroma proračun.
246.	člen
Odlok in splošni akt občinske skupščine velja za comočje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
XV.	VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC, DRUŽBENE LASTNINE
247.	člen
V	občini uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom, v TOZD, KS in SIS po organih:
1.	Občinska skupščina in njej odgovorni organi;
2.	Temeljno sodišče;
3.	Temeljno javno tožilstvo;
4.	Organi javne varnosti;
5.	Organ za kaznovanje prekrškov;
6.	Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja; .
7.	Javno pravobranilstvo;
8.	Samoupravna sodišča.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava, zakon in ustrezni samoupravni splošni akti.
1. Občinska skupščina in njej odgovorni organi
V	okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupščina pri upravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter
vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
248.	člen
Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih Edi so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Skupščina občine lahko nastopi zopet' organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ,	\
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	razpusti delavski svet,
—	razpusti izvršilni organ,
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev,
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
—	odreja še druge z zakonom določene ukrepe.
Začasni ukrep iz 5 in 6. alineje tega člena sme
trajati najdalj eno leto.
2.	Temeljno sodišče
249.	člen
Temeljno sodišče kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča kot samostojni družbeni organ, varuje svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
250.	člen
Temeljno sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki sp pomembni, za uresničevanje njegove funkcije in daje občinski skupščini in drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi zakonov in o problematiki svojega dela.
251.	člen 1
Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v temeljnem sodišču voli in razrešuje občinska skupščina skupaj z ostalimi občinskimi skupščinami iz območja temeljnega sodišča, na način, pod pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom.
Sodniki in občani, ki sodelujejo pri sojenju v temeljnem sodišču, se volijo za dobo določeno z zakonom in so lahko ponovno izvoljeni.
3.	Temeljno javno tožilstvo
252.	člen
Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov druž-
bene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
Temeljno javno tožilstvo opravlja svojo nalogo na podlagi ustave in zakona in v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih občinske skupščine.
253.	člen
Temeljno javno tožilstvo spremlja in proučuje družbena razmerja 'in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih nalog in daje občinski skupščini, organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti in družbene odgovornosti ter socialistične morale.
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu.
254.	člen
Temeljnega javnega tožilca imenuje občinska skupščina v soglasju z republiškim javnim tožilcem.
4.	Organi javne varnosti
255.	člen
Organ za neposredno opravljanje nalog s področja javne varnosti s splošnim delovnim področjem na območju občine je postaja milice.
Na območju občine je ena postaja milice s sedežem v Sevnici.
256.	člen
Za stanje varnostnih razmer v občini je postaja milice oziroma njen komandir odgovoren republiščemu sekretarju za notranje zadeve, občinski skupščini in njenemu svetu, v neposredni vojni nevarnosti ali vojni pa poverjeniku za notranje zadeve.
Komandirja postaje milice imenuje in razrešuje občinska skupščina.
257.	člen
Postaja milice sodeluje z nosilci družbene samozaščite.
5.	Organ za kaznovanje prekrškov
258.	člen
Organ za kaznovanje prekrškov je samostojen organ občinske skupščine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
259.	člen
Sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina, ki tudi določi število sodnikov za prekrške.
Sodnika za prekrške se voli za dobo osmih let. Po preteku te dobe pa sme biti ponovno izvoljen.
260.	člen
Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji postopek o prekrških, spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije ter obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov o prekrških in o problemih, ki se pojavljajo pri njegovem delu.
Na zahtevo občinske skupščine je dolžan poročati o svojem delu.
Sodnik za prekrške obvešča organizacije združenega dela in druge organizacije o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki jih je ugotovil pri svojem delu.
6.	Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja
261.	člen
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
262.	člen
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.
263.	člen
Občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje, in razrešuje občinska skupščina na način, pod pogoji in postopku, ki je določen z zakonom.
Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi občinska skpuščina družbeno pravobranilstvo samoupravljanja za več občin.
7.	Javno pravobranilstvo
264.	člen
Javno pravobranilstvo je samostojen organ v občini, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje premoženjske pravice občine, njenih organov in skladov, ki so pravne osebe ter krajevnih skupnosti in ima druge pravice ter dolžnosti določene z zakonom.
Pri izvrševanju svoje funkcije javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za pravno varstvo družbene lastnine ter o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varstvo družbenega premoženja in o svojem delu obvešča skupščino občine.
Skupščina občine določi z odlokom organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva in lahko ustanovi z drugimi občinami skupno javno pravobranilstvo.
8.	Samoupravna sodišča
265.	člen
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni 'z ustavo in z zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega
dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani lahko sporazumno poverijo reševanja posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
/	266. člen
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank, v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom.
Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo, organizacijo in postopek pred tem sodiščem.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, sodišča samoupravnih interesnih skupnosti, poravnalni sveti, razsodišča, arbitraže in v drugih oblikah samoupravnega sodstva.
267.	člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča in tožilstva, splošnega sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja, organa za kaznovanje prekrškov, organov javne varnosti in javnega pravobranilstva, zagotavlja za območje občine v proračunu občinska skupščina z upoštevanjem meril, ki veljajo za dodelitev sredstev za delo upravnih organov.
XVI.	VARSTVO ZAKONITOSTI
268.	člen
Splošni akti, ki jih sprejme občinska skupščina in njeni organi v mejah pristojnosti morajo biti v skladu z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije in ustavo Socialistične republike Slovenije, zveznimi in republiškimi predpisi ter tem statutom.
269.	člen
Občinska skupščina lahko razveljavi akt ali zadrži ukrep svojega, izvršnega sveta, če je prekoračil pooblastilo, kršil splošni akt občinske skupščine, če ni izvajal začrtane politike oziroma če je akt izvršnega sveta v nasprotju z ustavo in zakonom.
Izvršni svet lahko razveljavi akt ali zadrži ukrep upravnega organa, izdanega izven upravnega postopka iz istih razlogov, kot so našteti v prvem odstavku tega člena.
270.	člen
Predsednik občinske skupščine zadrži izvršitev splošnega akta ali sklepa skupščine ali njenih organov, izdanega izven upravnega postopka, če ni v skladu z družbenimi interesi in zakonom. Tako zadržani akt ali sklep predloži občinski skupščini, da na prvi seji o njem odloči.
271.	člen
Občinska skupščina lahko zadrži izvršitev splošnega akta organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na območju občine, če je splošni akt v nasprotju z družbenimi interesi oziroma ni v skladu z ustavo, zakoni in drugimi samoupravnimi sološnimi akti.
Če je občinska skupščina zadržala izvršitev splošnega akta ali sklepa organa upravljanja, mora začeti
v osmih dneh od izdaje odločbe o zadržanju postopek pred pristojnim ustavnim sodiščem, če akt ni v skladu z zakonom.
272.	člen
Zaradi varstva zakonitosti lahko občani opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na vse splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju občine, če o njih sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, tem statutom in splošnimi akti občinske skupščine in njenih organov.
XVII.	LJUDSKA OBRAMBA, VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
1. Ljudska obramba
273.	člen
Ljudska obramba v občini Sevnica je sestavni del ljudske obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije.
Za uresničevanje pravic in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, so pristojni skupščina občine, izvršni svet skupščine občine, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, občinski štab za teritorialno obrambo, občinski štab za civilno zaščito, upravni organ za ljudsko obrambo, in drugi upravni organi v mejah svojih pristojnosti.
274.	člen
Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav v občini, ustanovi občinska skupščina svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito usmerja in usklajuje obrambne priprave občinskih organov, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnosti v občini in njihovo delovanje na področju ljudske obrambe, v skladu s sklepi, odloki in politiko občinske skupščine.
Sestavo in naloge sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določa odlok.
Način dela sveta določa svet s poslovnikom.
275.	člen
Upravni organ za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve s področja ljudske obrambe, če niso posamezne zadeve v pristojnosti drugih upravnih organov.
Upravni organ za ljudsko obrambo opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v organizacijah in skupnostih na območju občine, razen v teritorialni obrambi.
276.	člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku, se po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom organizirajo v občini, v krajevnih skupnostih, lahko pa tudi v temeljnih organizacijah združenega dela posebnega družbenega pomena, enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo stalen nadzor območja in zaščito objektov ter stalno in množično ter borbeno pripravljenost in aktivnost.
Za vodenje in poveljevanje enotam teritorialne obrambe ter za usmerjanje in usklajevanje aktivnosti
štabov za teritorialno obrambo, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela je pristojen občinski štab za teritorialno obrambo, ki ga ustanovi občinska skupščina, njegove naloge pa so določene z zakonom.
Za organiziranje in pripravljenost enot teritorialne obrambe je komandant teritorialne obrambe občine odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in komandantu pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo, za bojno pripravljenost in uporabo enot pa komandantu pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo.
277.	člen
Civilna zaščita je s samozaščito najširša oblika organiziranja in pripravljanja delovnih ljudi in občanov in je sestavni del ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini.
Za organiziranje, usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot ciyilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ob izrednih razmerah ter ob vojnih akcijah se ustanovijo štabi za civilno zaščito.
278.	člen
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine, občinski štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi republiškemu štabu za civilno zaščito.
279.	člen
V primeru hudih posledic vojne akcije, naravne ali druge hude nesreče ali drugih izrednih razmer lahko predsednik izvršnega sveta občinske skupščine odredi, da morajo pri zaščiti, reševanju in odpravljanju posledic sodelovati:
—	vsi za delo sposobni občani — z delom,
—	vsi občani — z opremo, stroji in vozili, s katerimi razpolagajo,
—	vse temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije — s svojimi reševalnimi enotami, z delavci, s strokovnjaki, z opremo in z drugimi sredstvi, s katerimi razpolagajo.
280.	člen
Za odkrivanje nevarnosti pred vsemi vrstami vojnih akcij, nevarnosti naravnih ali drugih hudih nesre-in za alarmiranje, organizira svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito prebivalstva, službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje.
Delovni ljudje in občani morajo ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni brez odlašanja sporočiti centru za obveščanje in alarmiranje oziroma najbližji enoti milice ali enoti teritorialne obrambe podatke, za katere so zvedeli in ki so pomembni za ljudsko obrambo in varnost države.
2. Družbena samozaščita
281.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v TOZD, krajevnih skupnostih in drugih skupnostih in organizacijah, zaradi zagotavljanja varnosti družbenopolitič-
ne ureditve, lastnega nairnega in varnega počutja ter varstva družbenega in svojega premoženja, uresničujejo pravice in dolžnosti družbene samozaščite.
V skladu s temi cilji v svojih samoupravnih aktih:
—	določijo ustrezne organe in se organizirajo v narodni zaščiti,
—	skrbijo za varstvo naravnega okolja, komunalnega reda in urejenosti naselij ter se borijo proti onesnaževanju okolja,
—	v okviru narodne zaščite uresničujejo naloge, ki jim jih določa republiški zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah in družbeni dogovor o družbeni samozaščiti.
Pri izvajanju družbene samozaščite delovni ljudje in občani sodelujejo z organi za notranje zadeve, državnimi in drugimi organi.
282.	člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za krepitev in razvoj družbene samozaščite in varnosti v občini, sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter odloke in druge akte s tega področja.
Zagotavlja tudi potrebne materialne in druge pogoje za razvoj in uveljavljanje družbene samozaščite v občini.
Za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite in varnosti, skrbi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
283.	člen
Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL skrbi za usklajevanje in usmerjanje vseh dejavnikov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini, obravnava poročila in problematiko, sprejema zaključke in jih posreduje organom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela ter pristojnim državnim- organom in strokovnim službam. Skrbi tudi za načrtno in usklajeno vzgojo občanov in delovnih ljudi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
284.	člen
Požarna varnost je splošnega družbenega pomena.
Za uresničevanje nalog in oblikovanje politike v skladu z načrtom, varstva pred požarom skrbi občinska skupnost za varstvo pred požarom.
285.	člen
Za obravnavanje in proučevanje varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti in za uresničevanje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, skrbi organ, ki ga za to področje ustanovi s svojim aktom občinska skupščina.
XVIII. JAVNOST DELA OBČINSKE SKUPŠČINE,
ORGANOV, ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
286.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajev-
nih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
287.	člen
Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, posebnega družbenega pomena, so dolžni pravočasno in pra-vilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov in ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašnjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali' samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
288.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s poročili, publikacijami in podobno, prek internih glasil, občinskega glasila, Radia Sevnica in prek drugih sredstev javnega obveščanja.
Vsi predpisi in drugi splošni akti občinske skupščine se objavijo v Uradnem listu SRS, lahko pa se objavijo tudi na krajevno običajen način.
289.	člen
Občina se vključuje v družbeni sistem informiranja tako, da zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelavo in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembna za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja.
290.	člen
Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovnih ljudi in občanov v občini se z družbenim dogovorom ustanovi informacijsko dokumentacijska služba, kot samostojna služba ali v sklopu druge sorodne dejavnosti.
Z družbenim dogovorom se določijo organiziranost, pristojnosti in naloge, obveznosti ustanoviteljev, način financiranja in druga vprašanja.
291.	člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, sekretar SO, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
i
292.	člen
Statuti in drugi splošni akti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti.
293.	člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti:
—	podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe,
—	podatki o organizaciji civilne zaščite,
—	podatki o strateških objektih,
—	podatki o opremi splošnega-ljudskega odpora,
—	podatki za katere tako odloči občinska skupščina ali njeni organi.
294.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, novinarji in drugi občani, so lahko navzoči na sejah občinske skupščine, razen kadar so seje tajne in v skladu s poslovnikom lahko so, delujejo v delu skupščine.
295.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z, interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XIX.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH JAVNIH FUNKCIJ
296.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in 'opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
297.	člen
Vsak dosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
298.	člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti lahko občinska skupščina funkcionarja odpoklice ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu izreče javni opomin.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik.
299.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XX.	POVEZOVANJ^ OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI
1. Medobčinsko sodelovanje
300.	člen
Občina Sevnica po načelu prostovoljnosti in solidarnosti sodeluje z drugimi občinami in organizacijami, ki delujejo na področju izpolnjevanja nalog občin.	»
V	ta namen združuje sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Občina Sevnica sodeluje s sosednjimi občinami pri izvajanju obrambnih priprav in ukrepov za zaščito prebivalstva ter materialnih dobrin, ki so skupnega pomena in v ta namen z drugimi' občinami združuje sredstva, za delovanje pokrajinskega odbora in pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina Sevnica z eno ali' več drugimi občinami ustanovi skupaj medobčinski organ samoupravljanja, ali pa se združi v regionalno skupnost občin. V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu občine in v statutu medobčinskega organa samoupravljanja.
V	skupni medobčinski organ samoupravljanja pošilja občinska skupščina svoje delegate.
301.	člen •
Upoštevajoč načela iz predhodnega člena je občinska skupščina Sevnica skupaj z občinskima skupščinama Brežice in Krško ter družbenopolitičnimi organizacijami vseh navedenih občin ustanovila svet posavskih občin kot skupni medobčinski organ samoupravljanja.
Svet posavskih občin ima svoj statut, ki ga sprejme po predhodni razpravi v skupščinah združenih občin in z njihovim predhodnim soglasjem.
Svet posavskih občin kot skupni medobčinski organ samoupravljanja za območje navedenih občin ureja zadeve, ki so skupnega pomena za celotno območje, regijo in usmerja, usklajuje in določa enotno politiko z družbeno ekonomskega, kulturnega in urbanistično prostorskega razvoja regije.
Svet zlasti:
—	sprejema dolgoročni in sredhjeročni program gospodarskega in družbenega razvoja regije, v soglasju z občinskimi skupščinami Posavja,
—	sprejema dolgoročne in srednjeročne programe razvoja posameznih dejavnosti, v soglasju z občinskimi skupščinami Posavja,
—	sprejema regionalni prostorski plan, v soglasju z občinskimi skupščinami Posavja,
—	spremlja gospodarska gibanja na območju Posavja, usklajuje politiko cen, finančno in davčno politiko občin, politiko na področju urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, prometa, vzgoje
in izobraževanja, kulture in znanosti, telesne kulture, zdravstvenega in družbenega varstva, narodne obrambe in samozaščite, kadrovsko politiko in varstvo okolja,
—	izvaja po predhodnem pooblastilu občinskih skupščin za celotno območje regije koristne ali nujne družbene akcije, organizira pripravo in izdelavo raznih strokovnih elaboratov, organizira referendum, ankete ipd.
—	zavzema skupna stališča in predloge do vprašanj, ki jih urejajo druge družbenopolitične organizacije in skupnosti,
—	razpolaga z namenskimi in drugimi sredstvi, ki mu jih izrecno prepustijo občina ali druge organizacije.
—	ustanavlja delovna telesa in strokovne službe za pospeševanje svojih nalog,
—	tekoče obvešča občinske skupščine o svojem delu in jim daje poročilo o svojem delu in problematiki regije,
—	sprejema statut in poslovnik za delo sveta,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo občine.
302.	člen
V svet posavskih občin delegira Skupščina občine Sevnica 7 delegatov po tehle načelih:
1.	Zbor združenega dela 3 delegate in sicer 1 delegata izmed delovnih ljudi v TOZD, enega delegata izmed delovnih ljudi v kmetijski, obrtni in drugih podobnih dejavnostih skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva in I delegata izmed delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov družbenopolitičnih skupnosti in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot OZD ter aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ.
2.	Zbor krajevnih skupnosti 2 delegata izmed delovnih ljudi v krajevnih skupnostih.
3.	Družbenopolitični zbor 2 delegata izmed delovnih ljudi v družbenopolitičnih organizacijah.
303.	člen
Zaradi skupnega reševanja pomembnih vprašanj, ki zadevajo delovanje občine, občinske skpuščine in njenih organov, zaradi izmenjave mnenj in izkušenj, usklajevanja stališč in predlogov, je občina Sevnica včlanjena in aktivno deluje v Skupnosti slovenskih občin.
Občino v Skupnosti slovenskih občin zastopajo delegati, ki jih določi občinska skupščina.
304.	člen
Zaradi trdne pripadnosti jugoslovanski skupnosti in povezanosti z vsemi narodnostmi v Jugoslaviji, občina Sevnica podpira in pospešuje sodelovanje z občinami v Sloveniji in v bratskih republikah SFRJ. navezuje občasne ali trajne prijateljske vezi tudi s posameznimi občinami, organizacijami ali mesti V tujini.
V okviru teh vezi občina pospešuje krepitev prijateljstva. spoznavanja med prebivalci, izmenjave informacij in izkušenj na področju delovanja občine in družebnopolitičnih organizacij, sodeluje pri organiza-
ciji prireditev v prijateljskih občinah, športnih tekmovanj in podobno.
Prijateljsko sodelovanje občine Sevnica po tem členu usmerja in vodi izvršni svet občine, ki v ta namen lahko oblikuje posebno delovno telo. Načelno politiko, sodelovanja, sklepe o pobratenju ali trajnem prijateljskfem sodelovanju, sprejema občinska skupščina.
2. Sodelovanje občine s skupščino in organi SR
Slovenije
305.	člen
Občinska skupščina iri njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga.
Občinski upravni organi so dolžni na zahtevo republiških upravnih organov dajati poročila, obvestila m mnenja v zvezi z reševanjem upravnih zadev.
306.	člen
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino Socialistične republike Slovenije po svojih delegatih na zasedanjih zborov republiške skupščine.
O vprašanjih, pomembnih za občino iz pristojnosti zborov republiške skupščine, pristojni zbori razpravljajo, sprejemajo stališča in pripombe ter predloge, katere posredujejo skupščini preko skupin delegatov ali pristojnim zborom neposredno.
V ta namen usklajuje svoj program dela s programom dela zborov republiške skupščine.
3.	Sodelovanje občine s Skupščino SFRJ in njenimi organi
307.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z zveznimi organi o vprašanjih pomembnih za občino.
Občinska skpuščina sodeluje s Skupščino SFRJ preko delegacije SR Slovenije v zboru republik in pokrajin in delegatov zveznega zbora preko različnih oblik obravnavanja pomembnejših aktov iz pristojnosti zvezne skupščine poročil o delu delegacije, posredovanja stališč, mnenj in predlogov ter sodelovanjem delegatov na sejah zborov občinske skupščine ter drugih oblik sodelovanja.
XXI.	SPREMEMBE STATUTA OBČINE
308.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organi skupščine, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične orga-ganizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
309.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta. razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
310.	člen
Na’ podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarnopravna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda statutarnopravna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta 2/3 delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
311.	člen
Posamezne določbe statuta se lahko konkretneje razčlenijo ali dopolnijo s statutarnim odlokom. Statutarni odlok se sprejme po enakem postopku kot spremembe in dopolnitve statuta.
XXII.	KONČNE DOLOČBE
312.	člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani najkasneje do 31. 12. 1978.
Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov.
313.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem, ko začne veljati ta statut preneha veljavnost statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74).
St. 011-1/78-1
Sevniea, dne 7. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
SEŽANA
417.
Na podlagi 24.b člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št., 24/75 in 13/77) ter 181. in 186. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3/74 in 18/74) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 2. marca 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Sežana za leto 1978
1. člen
Organizacije združenega dela in poslovne enote s področja gospodarstva, ki imajo sedež matične organizacije združenega dela v občini ali zunaj občine Sežana ter občani na območiu občine Sežana, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja do-
hodek, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za obdobje 1978—1980, združujejo sredstva za te namene po stopnji 1 % od osnove osebnega dohodka iz dohodka.
2. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnih objavah in začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
St. 420-5/77-3
Sežana, dne 2. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sežana
Boris Bernetič I. r.
VRHNIKA
418.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 5/76, 10/76 in 31/76) in na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 7. marca 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. marca 1978 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. marca 1978, sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/77 in 4/78) se za 5.a členom doda nov 5.b člen, ki se glasi:
»5.b člen
Predpisani davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 8/o se obračunava in plačuje do 31. decembra 1978.«
2.	člen
8.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Davek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po proporcionalnih stopnjah in sicer:
v II. skupini — katastrskih občin po stopnji 7 “/o v III. skupini — katastrskih občin po stopnji 4 “/o v IV. skupini — katastrskih občin po stopnji 1,5 0/o Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju se predpiše dodatna stopnja davka od kmetijske dejavnosti v višini 6 %> za vse skupine katastrskih občin.«
3.	člen
10.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin iz IV. skupine — katastrskih občin, so oproščeni plačila davka, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega zneska 15.000 din.«
4.	člen
V četrtem odstavku 12. člena se znesek »8.000« nadomesti z zneskom »24.000«.
5.	člen
V 32. členu se stopnja davka »0,30 °/o« določena od počitniških stavb, nadomesti s stopnjo »0,60 °/o«.
6.	člen
Prvi odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski davek od gozdnih površin se plačuje v višini 0,6-kratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.«
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978. - Št. 4/1-010-04/77
Vrhnika, dne 7. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
ŽALEC
419.
Svet za varstvo družine pri občinski skupnosti socialnega skrbstva Žalec je na podlagi 34. člena statuta skupnosti socialnega skrbstva in v skladu s 1. odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) na svoji 18. seji, dne 2. marca 1978 sprejel
SKLEP
o odstotku povišanja preživnin
Preživnine se povišajo za 14,6 °/o napram letu 1977.
Povišanje preživnin velja od 1. marca dalje.
Predsednik
sveta za varstvo družine Občinske skupnosti socialnega varstva Žalec
Anica Doler 1. r.
POPRAVEK
V statutu občine Ljubljana Bežigrad, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 2-71/78 z dne 30. 1. 1978 je na strani 125 v 296. členu, v četrti vrsti pomotoma vpisana letnica 1977. Besedilo pravilno glasi »do 30. 6. 1978.«
Sekretar
Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Branka Trkulja 1. r.
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE	Stran
391.	Stališča.' priporočila in sklepi o uresničevanju zakona
o združenem delu v SR Sloveniji	585
392.	Stališča in priporočila o samoupravnem sporazume-
vanju o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji	589
Stran
393.	Zakon o uporabi presežka vplačanega prispevka in anuitet iz posojila za odpravo posledic potresa v Bosenski Krajini
394.	Odlok o prevzemu obveznosti SR Slovenije za eksponate iz tujine, ki so potrebni za razstavo slovenskega slikarja Franca Kavčiča
395.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Arabske republike Egipt o varstvu investicij
39G. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o cestnem predoru skozi Karavanke
397.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji protokola o spremembah in dopolnitvah enotne konvencije o mamilih iz leta 1961
398.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o minimalnih pogojih za izdajo in za veljavnost vozniških dovoljenj (APC)
399.	Odlok o razrešitvi člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiškega sekretarja za notranje zadeve
400.	Odlok o imenovanju namestnika okrožnega javnega tožilca v Mariboru
594
594
594
595
595
595
596
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 401. Odlok o pomilostitvi obsojene osebe	5S6
USTAVNO SODlSCE SR SLOVENIJE
402. Odločba o razveljavitvi nekaterih določb samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ČGP »Delo« TOZD Časopisi in ugotovitvi, da nekatere določbe pravilnika iste temeljne organizacije združenega dela niso bile v skladu z ustavo in zakonom	596
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
403.	Dogovor o izvajanju politike cen proizvodov ir. storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978	597
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
404.	Navodilo o sredstvih, vloženih v zavarovanje družbenega premoženja	600
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
405.	Dopolnitve statuta Zveze skupnosti za zaposlovanje
SR Slovenije	600
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
406.	Sklep o valorizaciji zavarovalnih osnov (Ravne na
Koroškem)	601
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
407.	Odlok o delnem zazidalnem načrtu za lokacijo trgovske hiše, avtobusne postaje in postaje milice v Brežicah
408.	Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Brežice
409.	Odlok o razporeditvi delegatskih mest in delegiranju delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine (Brežice)
410.	Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS-S Polje-Slape (Ljubljana. Moste-Polje)
411.	Odlok o sprejetju lestvic katastrskega dohodka (Ljubljana Moste-Polje)
412.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS 225T Kamnik (Ljubljana Vič-Rudnik)
413.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve in spremembe zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS-7 Brdo (Ljubljana Vič-Rudnik)
414.	Navodilo o minimalnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni pred izdajo gradbenih dovoljenj, glede plačila prispevka za gr^dnio komunalnih objektov in naprav v naseljih, ki jih urejajo krajevne skupnosti (Ljubljana Vič-Rudnik)
415.	Po^nčHo o izidu glasovanja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Logatec
416.	Statut občine Sevnica
417.	Odlok o določitvi prispevka za vzdrževanje prispevkov komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Sežana za leto 1978
418.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Vrhnika)
419.	Sklep o odstotku povišanja preživnin (Žalec)
— Popravek statuta občine Ljubljana Bežigrad
602
692
604
607
608
609
609
609
610 610
645
645
646 646
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Biber - Tiska t!sfear"a, THnf vsi v LlubUani — Naročnina za leto 1978 260 din Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevam le mesec dni no iz.du vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubliana Veselova u poštni predal 979'vl! - Teleion dire.ttor uredništvo uprava tn knjigovodstvo 20 701 prodala, preklici in naročnine 28 578 _ Žiro račun S«t0<l-603-«9S23 - Oproščeno prometnegg davka po mnenlu Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. vn-VTl