Poitnlna platana v gotovini
(tev. 73.	V	Ljubljani,	četrtek	30.	marca	1939.	Leto	IV
General Franco gospodar vse Španije
Z včerajšnjo udajo Vafencije, Almerte, Murcie in drugih večjih mest, se je vojna v Španiji dejansko končala
Burgos, 30. marea. o. Sinoči je izšlo kratko
Nacionalna vojska je v Estremadnri včeraj
uradno poročilo nacionalne vlade, ki pravi:	j	zajela	60.000	mož	z	vsem	rdečim	generalnim
»Danes ob 13.30 je bilo ngotovljeno, da se je vsa Španija udala generalu Francu. Vsa glavna mesta še nezasedenih pokrajin so izrazila nacionalni vladi svoje pokorščine. Nacionalistična vojska nadaljuje z napredovanjem na vseh predelih. Prebivalstvo jo povsod navdušeno sprejema.«
Iz vseh poročil, ki prihajajo iz Španije je razvidno, da pomeni včerajšnji dan konec državljansko vojne, ki je trajala od julija 1936. Včeraj se je že dopoldne udala generalu Francu vsa rdeča vojska r južni Španiji. Ves dan so prihajala poročila iz sedežev posameznih pokrajin, da taro pristaši generala Franca povsod prevzemajo oblast in da prebivalstvo povsod navdušeno pozdravlja konec vojne. Dopoldne so oddelki italijanskih legionarjev zasedli Guadalajaro. Zasedba tega mesta je bila prepuščena njim, da se maščujejo za poraz Guadalajari leta 1937. Pod nacionalno oblast so se podala včeraj mesta Almeria, Murcia, Cartagena, Jean, in Valen-cija, kamor so pod večer prišle prve nacionalne čete. Po vseh krajih so nacionalisti ustanovili začasne uprave, ki bodo vzdrževale red, dokler ne prevzamejo uprave nacionalne oblasti. Večina rdečih voditeljev in poveljnikov je zadnje trenutke pobegnila z letali. Politični krogi trdijo, da eo člani bivše junte, med njimi Basteiro ter polkovnik Flada aretirani. Na podlagi listin, ki so jih našli, ee vidi, da je zadnje tedne odšlo iz Madrida 3000 miličnikov in vojaških poveljnikov proti Valenciji. Podali so se tja z vojaškimi avtomobili. Toda zaradi pomanjkanja bencina so se morali ti vojaški avtomobili ustaviti že v pokrajini Guadalajari.
Uradno poročilo, objavljeno ponoči, pravi, da nacionalne čete na vseh predelih osvajajo bivše rdeče ozemlje. Na predelu pri Saguntn so sinoči ujele 14.000 rdečih miličnikov, dve brigadi pa sta sami prešli na nacionalno stran. Zasedle so ponoči tudi Ciudad Real, Caen in več drugih mest. Vse bivše rdeče ozemlje bo zasedeno v dveh ali treh dneh.
Jusoslovamki Nemci izraia o predsedniku vlade brezpogojno zvestobo do Jugoslavije
Bclgrad, 30. marca. AA. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je prejel iz Novega Sada tole brzojavko:
Na današnji >Dan prosvete«, ki ga prireja nemška prosvetna zveza, zbrani Nemci zagotavljajo Vaši Ekscelenei svojo brezpogojno ljubezen, vdanost in zvestobo svoji domovini Jugoslaviji in prosijo, da Vaša Ekscelenca blagovoli podpirati njihova prosvetna prizadevanja, ki služijo splošnemu dobrobitu. Predsednik Keks.
štabom, ki je vodil vojskovanje na tem bojišču. Na osrednjem delu bojišča je Francova vojska dospela v Albacete in se združila z vzhodno nacionalno armado.
Oran, 30. marca. AA. Havas: Včeraj opoldne je prispel na trimotornem letalu v spremstvu še ene osebe na letališče Sinijo general Miaja. Generala Miaja so na letališču pozdravili španski republikanski častniki, ki so prispeli par ur pred
njim. General Miaja je na stavljena vprašanja odgovoril samo: »Vse je končano«.
Med deseto uro dopoldne in popoldne je prispelo iz Španije v Oran 23 letal. Popoldne sta pristali na tukajšnjem letališču še dre letali.
Valencija, 30. marca. AA. Uradno poročajo, da so včeraj nacionalistična letala streljala s strojnimi puškami na posadko angleškega parnika »Atlantic Cyde«, ko se je parnik bližal valencijski luki. Trdi se, da se je hotelo vkrcati na parnik v Valenciji več španskih republikanskih voditeljev.
Madžari zahtevajo od Slovaške 1700 kv. km ozemlja
Bratislava, 30. marca. m. Optimizem, ki je snoči vladal v uradnih krogih glede rešitve obmejnih spopadov, je danes precej popustil. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da Madžarska ne zahteva samo vse pokrajine, ki so jo zasedle madžarske čete, temveč tudi predele vzhodno od teh krajev. Skupno zahteva Madžarska od Slovakov 1700 kvadratnih kilometrov zemlje, na kateri živi 70.000 prebivalcev. Od tega števila je po slovaških podatkih 37.000 Ukrajincev in 26.000 Slovakov. Slovaški krogi ne izključujejo možnosti, da bi Madžarska za te pokrajine odstopila Slovaški nekatere druge slovaške kraje.
Anglifa upa na mirno poravnavo Franciie in Italije
London, 80. marca. Govor francoskega ministrskega predsednika, ki ga prinašajo vsi listi, je napravil v Angliji globok vtis. Poedinoeti o fran-cosko-italijanskem sporu so izzvale največje zanimanje. V Londonu upajo, da bo Italija izkoristila priliko, ki se ji nudi in da bo izdelala predloge, ki ji bodo omogočili končno rešitev vseh nerešenih vprašanj med Francijo in Italijo. Kar se tiče Nemčije in nove dogme o potrebi »življenjskih prostorov«. ki naj stopi na mesto rasističnih načel, je bilo v zadnjih dneh že dovolj govora ter je angleško politično mnenje to novo načelo obsodilo. Zato je Daladier bil v tem pogledu hkratu tolmač 6tališča Francije in Anglije.
Zveza proti Nemčiji - brez Sovjetov
Anglija se odreka sodelovaniu Sovjetske Rusije, da bi izjavo proti napadalcem podpisala Poljska
London, 30. marca. o. »Evening Standart« piše o izjavi proti napadalcem, katero pripravljata Anglija in Francija in bi za podpis te izjave dobili radi še vse tiste evropske, zlasti vzhodno- in južnozahodne evropske države, ki se čutijo prizadete in ogrožene po širjenju nem-Ske moči. List pravi, da je angleška vlada opustila misel, da bi izjavo podpisala tudi Sovjetska Rusija, ker bi v tem primeru ne marala k taki zvezi pristopiti Poljska, ki noče nikjer odkrito sodelovati s Sovjeti. Anglija je morala izbirati med Poljsko in med Sovjetsko Rusijo. Kakor kaže, se je odločila za Poljsko, ki bi ji bila neposredno koristnejša in nič nevarna zaveznica, česar za Sovjetsko Rusijo ni moči reči.
Berlin, 30. marca. m. Nemško časopisje je začelo odgovarjati na protinemške demonstracije, ki so se zadnje dni odigrale na več krajih po Poljskem. Nemški krogi gledajo na te dogodke v tem smislu, da Anglija želi, da bi Poljsko ob potovanju zunanjega ministra Becka v London pripravila do sklepa, da bi pristopila
Pomemben govor francoskega ministrskega predsednika
Francija hoče mir in pravico za vse
Daladier ni iavrnil misli o prijateljskih razgovorih z Italijo
glede vseh spornih vprašanj
Pariz, 30. marca. o. Predsednik francoske vlade Daladier je imel snoči govor, katerega so prenašale vse francoske, angleške, švicarske in ameriške radijske postaje. V govoru je z vso odločnostjo poudaril francosko voljo za mir in francosko stališče do zadnjih dogodkov v Evropi: do zasedbe Češke, do mednarodne krize in do italijanskih zahtev, ki tih je omenil predsednik italijanske vlade Mussolini v svojem eadnjem govoru.
Daladier je med drugim dejal:
Vsi se danes s strahom sprašujemo, če so meje naših domovin varne, in prav tako oprezujemo sosede, kaj oni počno. Podpisujemo med seboj pogodbe in preden so stopile te pogodbe v veljavo ali pa se začele izvajati, so že raztrgane.
Francija hoče mir, to je mir svobodnih mož. Moč Francije je predvsem v njeni edinosti, ki se je izoblikovala pred nevarnostjo.
Francija je danes močnejša, edina in sklenjena kot kdajkoli. Naš narod pa si želi miru in ga hoče rešiti, zato ker sovraži vojno. Toda če nam bo kdo vsilil vojno kot izbiro med propadom in častjo, tedaj naj vsi vedo, da se bodo vsi Francozi dvignili kot en mož. da si ohranijo svojo svobodo.
Ta naša odločnost se je posebno izkazala v zadnjih dneh. Na finančnem in gospodarskem ter socialnem polju se uveljavlja silna požrtvovalnost. Naše gospodarstvo nikdar ni bilo v boljšem stanju.
Naš denar še nikdar ni bil bolj trden kot danes in kako se vrača zaupanje v Francijo, se vidi iz tega, da le včeraj, ko je v sredi najtežje mednarodne krize, prišlo v Francijo 4000 kilogramov zlata.
Toda Francija mora odvračati vse nevarnosti predvsem ■ vso svojo močjo. Zato sem zahteval in od parlamenta tndi dobil vsa pooblastila.
Moč Fr a n ei je: Njena silna armada, ki jo ▼odijo odlični poveljniki. Moč Francije: Njena domovina je bogata in pri nas ima ljudstvo vsega, da ne more nastati nikdar beda.
Moč Francije: Njena posestva po vsem svetu, predvsem pa njen imperij v Afriki, ki je nedotakljiv, ker na tem imperija sloni tudi vsa n»oč Franci ir
Moč Francije: To so njene moralne in duhovne vrednote, to je pridnost človeka, ki dela v svobodi in redu.
Moč Francije: To so njena prijateljstva in zavezništva, ki slone na pogodbah, pa tudi taka, ki slone na ljubezni narodov do svobode in do tistih, ki so v stiski in ki trpe.
Vse to so temelji velikih vrednot, ker ie na drngi strani svoboda danes istovetnost .
Ker mi vse to verujemo, ne bomo dopustili, da bi samo moč, nasilje in samovolja urejevali razmerje med narodi. Najprej pa se bomo zmeraj borili s sredstvi svojih pravic in svojega prava in šele nazadnje, ko bodo vsa ta sredstva izčrpana, bomo prisiljeni poseči po svoji moči, ki bo pa izraz naše najvišje požrtvovalnosti.
Vem, da mo ves svet sedaj posluša in pričakuje od mene, da bom govoril o odnošajih med Francijo in Italijo. Jaz bom pa naštel samo gola dejstva:
Dne 7. januarja 1939 sta Francija in Italija podpisali pogodbo v Rimu. S to pogodho bi naj bila za zmeraj urejena vsa sporna vprašanja med Francijo in Italijo. Mi smo Italiji odstopili ozemlja v Afriki in ji dali gospodarske ugodnosti.
Ta pogodba se je začela tudi izvajati. Nihče ni govoril o tej pogodbi ves čas abesinske vojne In o tem se tudi ni govorilo ob začetku italijan-sko-francoskih pogajanj v pomladi 1938. sele s pismom grofa Ciana z dne 17. decembra 1938 nam je bilo sporočeno, da ta pogodba ni več veljavna.
Mussolini pa je v svojem nedeljskem govora rekel: »Ne zahtevamo od sveta ničesar, empak samo želimo, da bi bil svet pravilno poučen o naših zahtevah. Kajti v noti od 17. decembra 1938 je bilo vse jasno povedano o naših zahtevah naprani Franciji in ta glavna vprašanja so: Tunis, Džibuti in Suez.«
Povedati pa moram javno, da mi teh besed ne razumemo, kajti v tistem pismu oi bilo teh zahtev.
Italijansko pismo namreč pravi čisto kratko, da Italija smatra pogodbo iz leta 1935 za neveljavno in opira to svoje stališče na ta glavni raz-
k tako imenovanemu protinapadalnemu bloku. Nemški krogi pričakujejo, da bo Poljska ostala pri svoji dosedanji politični črti, pri politiki ravnovesja, dokler bi je dogodki ne prisilili, da bi to politiko spremenila. Na nemških uradnih mestih pa zatrjujejo, da ni nobenega povoda za kakršenkoli strah v Poljski ter da protinemške demonstracije nimajo pravega opravičila. Nemčija se hoče — tako poudarjajo nemški uradni krogi — držati sporazuma, ki je bil sklenjen med Poljsko in Nemčijo pred petimi leti.
Varšava, 30. marca. m. Nekateri varšavski politični krogi so — kakor pišejo varšavski ■ isti — mnenja, da je treba poluradno pisanje nemškega tiska tolmačiti kot željo Nemčije, da bi obdržala dosedanje dobre odnošaje s Poljsko. Toda danes v Varšavi sprašujejo, pod katerim pogojem bi Nemčija želela, da bi v poljsko-nemških odnošajih ne prišlo do sprememb, če bi ta pogoj pomenil zahteve glede nemške manjšine na Poljskem ter Gdanska, kakor tudi omejitve političnih in gospodarskih odnošajev Poljske z drugimi državami, tedaj Poljska nikdar ne bo mogla sprejeti teh pogojev.
Poljska mora pokazati svojo moč v novo nastalih političnih razmerah. V trenutku, ko je nemška politika spremenila svoje načine, mora Poljska pokazati svojo nezlomljivo voljo, da brani narodne koristi.
Kar je Poljska imela koristi od svoje dosedanje politične usmerjenosti, jih je dosegla s svojo močjo ter s svojimi odločnimi sklepi.
log: »Italija jo zasedla Abeeinijo in ■ ustanovitvijo novega imperija so bile za Italijo ustvarjene nove pravice.«
Mi pa ne moremo dopustiti takega tolmačenja in takih trditev. Kajti, to se pravi, da prinaša vsaka nova zasedba in vsaka nova koncesija na dnevni red tudi nove pravice.
Če pa se mogoče misli, da naj o teh zahtevali pišejo listi ali pa da naj se te zahteve oblikujejo v območju pouličnih manifestacij, tedaj moram ponoviti samo eno, da ne bo Francija nikdar odstopila niti pedi svoje zemlje in da ne bo odnehala nikdar od nobene svoje pravice.
Vlada pa želi izvajati pogodbo, ki je bila podpisana v letu 1935. in to v njenem duhu in v okviru ciljev, ki smo jih ponovili.
8 svojim drugim sosednim narodom smo imeli žo toliko spopadov in konfliktov, ki so obema narodoma prizadejali toliko bridkosti. Toda tudi na tej strani smo pokazali svojo dobro voljo, ko smo v Monakovem podpisali znani sporazum in nato sklenili še decembersko pogodbo o nenapadanju. V tem duhu sodelovanja smo pred nekaj tedni poslali v Berlin skupino gospodarstvenikov, da bi organizirali gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Francijo.
Kakor pa Bem se o zadnjih dogodkih izrazil ic v senatu, je zasedba Češke in Moravske in okupacija I' r a g e po nemških četah prizade jala najhujši udarec temu našemu trudu.
Več let so nam govorili o načela samoodločbe narodov, to je da naj narodi sami razpolagajo s svojo usodo. Toda danes nam govore o »življenjskem prostoru«, ki pa ni nič drugega kot izraz teženja za zmeraj novimi zasedbami.
Kako bi naj pri vsem tem Evropa ne bila razburjena? Vojna bi bila za vse nas strašna nesreča in zato hočemo po svoje pomagati Evropi, da se
reši.
V imenu tvoje domovine vabim vse druge narode k mdelovanju in to tiste narode, ki mislijo tako kot ati in ki hočejo uadaljevati delo ta mir, pravtako pa se zoperstaviti vsakemu nasilju ali pa slehernemu poskusu napadalca.
Vesti 30. marca
Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj sprejel jugoslovanskega poslanika v Parizu Puriča ter imel z njim dolg razgovor. Za tem je sprejel še poljskega in bolgarskega poslanika.
Predsednik italijanske vlade Mussolini je sinoči odpotoval v Kalabrijo in bo v mestu Cosenzi imel danes tam velik govor. To bo prvič, da obišče Mussolini ta del južne Italije.
Ameriška vlada je sklenila pripraviti vse potrebno za priznanje nacionalne Španije. Hkratu s tem priznanjem bo preklicala prepoved o izvozu orožja v Španijo.
Angleška kraljeva dvojica je bila sinoči na večerji pri predsedniku vlade Chamberlainu.
Uradni pozdrav na češkem bo odslej »Vlasli zdar!« — »živela domovina« z dvigom desne roke.
Predsednik odbora češke narodne zajednico IIruby je včeraj izjavil, da so neresnične vse vesti, ki se širijo na Češkem o morebitni odpravi ali o omejitvi nemškega protektorata nad Češko in Moravsko.
Poljski zunanji minister Beck bo v soboto odpotoval čez Nemčijo v London. Verjetno je, da se bo v Berlinu malo ustavil in imel razgovor z nemškimi političnimi voditelji.
Močna narodno socialistična agitacija se je začela zadnje dni v južnem delu Danske, ki je pred svetovno vojno pripadal Nemčiji. Danske oblasti so zaprle 150 mladih ljudi, ki so trosili Hitlerjeve letake.
Za novega predsednika franeoske republike bo gotovo izvoljen sedanji predsednik Lebrun, če ga bodo le pregovorili, da bi spet kandidiral. Spričo njega bi drugi kandidati ne imeli nič upanja na uspeh.
Vsi častniki bivše češkoslovaške vojske bodo ali upokojeni, ali pa bodo prevzeli vodilna mesta v novi češki delovni fronti — pravi odlok vrhovnega poveljnika Češke vojske Sirovega.
Italijansko letalstvo je danes tako močno in tako izpopolnjeno ter oskrbljeno s tako modernimi aparati, da lahko italijanska letala lete bombardirat katerokoli točko Evrope, ne da bi jim bilo treba vmes pristajati. Italijanske tovarne so izdelale nove bombnike, ki dosežejo 500 km brzine na uro, neso celo tono bomb in lahko pridejo 2000 km daleč, to se pravi, da s tem bremenom lahko brez postanka pri-lete iz Padske nižine v Leningrad ali Moskvo ali v Rdeče morje ali na Kanarske otoke... Te podatke prinaša ob 16 letnici italijanskega letalstva rimski »Popolo d’Italia«.
Egiptovski kralj Faruk je sprejel včeraj abesinskega podkralja vojvoda Aosta in se z njim dalje časa raztovarjal.
Večina češkega vojaštva, ki je bilo pod orožjem že od lanskega septembra, bodo jutri poslali domov, a čimer se bo češka samostojna vojska razšla.
Nemčija ni nikdar zahtevala od Poljske, da bi pristopila k zvezi proti Kominterni. Edino vprašanja, ki bi jih bilo treba med Poljsko in Nemčjo rešiti, so Gdansk in pa avtomobilske ceste čez poljsko ozemlje v Vzhodno Prusijo. O teh vprašanjih sta se Poljska in Nemčija že velikokrat razgovarjali. Tako piše ob zadnji napetosti med Poljsko in Nemčijo nemški tisk.
V Budimpešto je odpotovalo poljsko odposlanstvo,
ki so bo pogajalo za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Poljsko in Madžarsko. Novo trgovinsko pogodbo zahtevajo razmere, ki jih je prinesla skupna meja.
Poljska bo ostala zvesta prijateljstvu z Nemčijo in pogodbi o nenapadanju, katero je sklenila z njo. Hoče pa biti svobodna ne le v svojih mejah, marveč tudi v zunanji politiki. Kdor bi to svobodo skušal omejevati, bo dobil od poljskega naroda odgovor, kakor ga zasluži. V tem smislu odgovarja poljski tisk pisanju nemških listov.
F'rancoski poslanik v Burgosu, maršal Petain, je včeraj obiskal španskega notranjega in kmetijskega ministra.
V Pragi so se razširile vesti, da je bil aretiran
predsednik odbora za sodelovanje z Nemci. Vesti so neresnične.
Potovanje Hitlerjevih sodelavcev po Sredozemlju
Rim, 30. marca. o. Maršal Goring, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s svojimi sodelavci na letovišče v San Remu, je imel zadnje dni več važnih razgovorov, zlasti z italijanskimi vojaškimi osebnostmi. Goring bo iz San Rema odpotoval z letalom v Tripolis, kjer bo v družbi maršala Balba pregledal vse tamošnje vojaške in obrambne naprave ter letalstvo. Iz Tripolisa se bo vrnil v Run, kjer se bo najbrž sestal z Mussolinijem. Njegova potovanja so v zvezi z nemškim namenom, da bo v vsakem primeru podpirala Italijo na Sredozemskem morju. Podobnega značaja je tudi potovanje nemškega propagandnega ministra dr. Goebbelsa, ki je po obisku v Budimpešti odpotoval z več strokovnjaki v Atene, za tem pa pojde na Rodos, kjer ga bodo seznanili s stanjem italijanske obrambe v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
Teiave z zakoni proti madžarskim Judom
Budimpešta, 30. marca. m. Politični krogi v Budimpešti so bili snoči precej presenečeni zaradi spora, ki jo izbruhnil med predsednikom vlado Telekyem in članom senata Karolyem v senatnem zakonodajnem odboru. Do spora je prišlo zaradi raznih protijudovskih zakonov. S temi zakoni je imela velike teiave že prejšnja madžarska vlada. Razprava o teh zakonskih osnutkih se je nadaljevala snoči in vanjo je posegel tudi predsednik vlado Teleky. Pri tej priliki je senator Knroly zahteval, da mora vlada sprejeti nekatere spremembe, ki jih predlaga senatni odbor. Predsednik vlade Teleky in Berenyi sta v imenu vlade izjavila, da ne moreta sprejeti teh sprememb. Zaradi tega je razprava postala zelo viharna. Po sei> je Karolv odstopi) 8	rrestn.
Ljublfana od včeraj do danes
Davi je bilo spet precej mrzlo. Ničlo je pokazal termometer. S severa je snoči ob pozni uri pritisnil sever, ki je razgnal oblake. Zgodaj zjutraj nas je davi pozdravila gosta bela jutranja megla. Zanimivo pa je, da se ni mogla dolgo obdržati. Kmalu se je skoznjo prisililo sonce in napovedalo lep, vsaj po koledarju pomladni dan. Marec gre h koncu, še jutri in že bomo stopili v april, ko bo dokončno postalo gorkejše.
Tri nesrečne poškodbe
V ljubljansko bolnišnic« so včeraj sprejeli občinsko ubogo iz Ribnice Elizabeto Rožnik, ki je padla in si zlomila desno nogo.
Posestnikov sin Franc Artenjak iz Lanševe vasi je klal svinjo, pa mu je pri rezanju nož tako nerodno spodletel, da se je sunil v oko.
S klopi je padla Ivanka Jeretina, hči mizarskega mojstra, in si zlomila desno nogo.
V bolnišnici je vsak dan prav mnogo obiska, tako da zdravniki skoraj ne vedo, kam bi bolnike »•saj za silo namestili.
Na reševalni postaji od včeraj do danes ni >ilo zaznamovanih nobenih ponesrečencev. Reševalci so vsega skupaj vozili trinajstkrat.
Pred Cvetno nedeljo
Prihodnja nedelja je že tako imenovana cvet-la nedelja. Vsako leto oživi v tednu pred to ne-leljo prostor okrog Tromostovja. Pojavijo se bu-are. Tudi tokrat so prispele na trg prav lepo iz-ielane butare, ki Jih občinstvo prav pridno ku->uje. Otroci iz bližnje mestne okolice prihajajo v mesto in po ulicah prodajajo majhne butarice. Večje količine butar in butaric so vzeli posamezni deželani, zlasti avtobusni podjetniki, ki so jih odpeljali na deželo. Letos je povpraševanje po butarah precej veliko, tako da so prekupčevalci in prodajalci s prodajo in zaslužkom kar zadovoljni.
Na trgu so se pojavili v večjih količinah tudi razni južni sadeži, zlasti pomaranče. Od njega dni je pri nas že vpeljana navada, da otroci, ki nosijo butare v cerkev, nanje privežejo zlasti pomaranče in jabolka. Na trgu je zdaj prav velika množina lepih pomaranč.
Živilski trg je bil v tem tednu kaj dobro založen. Ze se začenja javljati predprazniška konjuk-tnra, ki bo trajala prav tja do velikonočnih praznikov. Gospodinje se hite zalagat z vsem potrebnim, o praznikih ničesar ne sme manjkati na mizi.
Se štirje dnevi nas ločijo
od ponedeljka, 3. aprila. Ob osmih zvečer bo v ponedeljek v veliki dvorani hotela Uniona spet letni koncert Akademskega pevskega zbora, ki si je znal ssvojimi odličnimi sposobnostmi pridobiti nloves našega najboljšega moškega pevskega zbora. Letos je bil zbor pomnožen in okrepljen z novimi močmi. Zdaj šteje zbor petinšestdeset pevcev. Dirigira mu naš najboljši vokalni dirigent France Marolt, s čigar imenom 60 že dolga leta zvezano delo in uspehi in izredna muzikalna kultiviranost zbora-
Letos je zbor po vestnih pripravah naštudiral program, ki bo spet razveselil srca slovenskega občinstva. Saj bodo slišali dela znanih mojstrov iz dobe slovenskega preporoda. Komu med nami niso znana imena Hajdrih, Fleišman, Gregor Rihar, Vilhar, Blaž Potočnik- Davorin Jenko, Kamilo Mašek in drugi, ki so delali v tem imenitnem obdobju. Za koncert seveda vlada v najširših krogih izredno zanimanje — kakor vsako leto. Vstopnice so v predprodaji pri vratarju univerze. Nekaj je treba pohvaliti: akademiki vselej nastavijo cene, ki so za vsakogar zmogljive. To je dandanašnji prav redek pojav, zato ga je treba odločno pohvaliti.
Sam si ie vzel življenje
Včeraj je mestnega gozdnega čuvaja Selana Franceta zane*la pot tja proti Golovcu, Šel je po poti, ki drži v hrib iz Hradec«kega vasi. Nenadoma pa je zagledal v golči pod 6ebo[j obešeo-ca, ki je visel na nizki veji toliko od zemlje, da se je z nogami ni dotikal. Moški je moral biti po presoji star približno 40 let.
Selan je o svoji najdbi nemudoma obvestil policijo, ki je na kraj sam takoj poslala svoje organe,
lijava
V	svesti si svojih dolžnosti in odgovornosti do naroda so podpisane narodnoobrambne organizacije po medsebojnih posvetih sklenile, da bodo nastopale skupno in sporazumno glede potreb, ki se pojavljajo in ki jih stavlja pred nas čas, zavedajoč se, da more biti le skupen, premišljen in načrten nastop vseh poklicanih zasebnih narodnoobrambnih činiteljev kos vsem nalogam, ki jih lahko prines čas.
»Bran-i-bor« — osrednji odbor v Ljubjani.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Slorenska straža v Ljubljani.
Naknadno so ugotovili ime obešenca.
Je to 40-letni Pavle Tepina, zidarski delovodja iz Ljubljane. Domnevajo tudi o vzrokih, ki so ga pognali v 6mrt. Tepina je zadnje čase živel precej lahkomišljeno in neurejeno življenje, tako da je večkrat prišel celo z zakonom navzkriž. Na policiji so nam povedali, da je bil Pavle Tepina njihov 6tari znanec in nič kaj dobra zapisan. Ni izključeno, da je šel v prostovoljno smrt zato, ker je v ča6U, ko je bila neka njegova znanka v bolnišnici, zapravil njeno imetje; znanka pa je ozdravela. Tepina ni vedel, kako bi sc rešil iz položaja, pa je vzel vrv in se obesil. Žalosten konec...
Na oklicih biti in romati v ječo - hudo!
Janček Grošelj, 30 letni kovaček iz žirovskih hribov, je pameten lisjak, ki so vanj zatelebane natakarice in druga dekleta. Seznanil se je bil naposled z brhko natakarico Minko, sklenila sta prav tesne vezi in se odločila, da si napravita udobno družinsko gnezdece. Janček je bil pred več leti zaposlen kot hlapec pri posestniku Ludviku Gabrovšku na Studencu, občina D. M. v Polju Spoznal je do vseh podrobnosti domače razmere pri Gabrovškovih, znan mu je bil vsak kotiček in vsako skrivališče. Pozneje je izstopil iz službe. Janček pa 6e je tako privadil Gabrovškovih, da jih je od 1. 1937 pa tja do 16. februarja letos vedno obiskoval, pa ne podnevi, največkrat ponoči, ali pa ob zgodnjih jutranjih urah. Ko so Gabrovškovi bili zjutraj ob gotovem času vsi zaposleni v hlevu, je Janček smuknil v podstrešje in tam kot polh ždel. Podnevi so Gabrovškovi odhajali po svojih poslih. Janček pa je smuknil v glavno sobo in tam odpiral ročno malo blagajno, v kateri je bil prihranjen denar. Ni jemal kar cele kupe, le po malem. Janček pa je odnesel prav čedne vsote od Gabrovškovih.
Posestniku Ludviku Gabrovšku je na omenjeni način iz blagajne pobral 16.800 din gotovine, nazadnje ročno blagajno, zimsko suknjo, vredno 1200 dinarjev, žepno uro, kakor tudi druge predmete, tako, da je bil gospodar oškodovan za 20.000 din. Ženi Heleni Gabrovškovi je odnesel nekaj gotovine, zlatnino in mnogo jestvin v skupni vrednosti okoli 3000 din. Bratu Mihi Gabrovšku 2100 din gotovine, novo, 2100 din vredno obleko. Gabrov-škovemu sosedu je lani novembra pobral 0240 din gotovine. Srečo je poskušal tudi pri Franu Dimniku.
Naposled so zvitega lisjaka zasačili in odpeljali v kriminal. Janček je sedaj prišel pred tri sodnike. Mali senat, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Julij Fellaher, pa je sodil- Janček je priznal, toda ni hotel popolnoma pojasniti, kam je dal denar.
Senatni predsednik Jančku: »Mesto k poroki ste romali v zapor! Bili ste že na oklicih. Mnogo denarja ste izdali svoji nevesti — nataikarici Minki!« Janček je kimai in deloma priznal, da je bil tudi kavalir napram Minkini materi tam v dolenjski Ribnici, ki ji je nosil razne jestvine.
Senatni predsednik: »Povejte nam, kam ste dali toliko denarja?«
Janček na smeh: >Denar se v teh časih kar stopi, kar sprhni.« Predsednik: »Denar ste celo posodili svojemu etricu. Posodili ste mu 400 din.c Janček: »Da. Posodil sem mu brezobrestno.« Predsednik: Stric vam je še pripomnil: Fant pazi! Pazi, v kakšno posojilnico boš denar vtaknil.« >Da, tako jele je odgovoril Janček in nadaljeval: >Sicer pa vse priznam.«
Janček Grošelj je bil obsojen na dve leti ro-bije. Za kavalirskim ženinem žaluje — nevesta Mnika. Vevški orožniki pišejo, da ženin ni bil zapravljivec, pač pa zelo soliden.
Šport v zadnji minuti
Anglija : Škotska! Mednarodna nogometna tekma med Škotsko in Anglijo bo dne 15. aprila v Hampden Parku v Glasgowu na Škotskem. Za to važno srečanje je Anglija že postavila svoje moštvo, ki je sestavljeno takole: Woodley (Chel-sea), Morris (Wolverhampton), Hapgoad (Arse-nal), Willingham (Huddcrslield), Cullis (Wolver-hampton), Mercer (Everton), Matthews (Stoke City), Hall (Tottenham), Lawton (Everton), Goul-den (Westham United), Brook (Manchester City). Rezerve: Cotpping (Leeds), Broome (Aston Villa).
V	moštvu manjkajo trije igralci, ki so nastopili v tekmi med Anglijo in reprezentanco evropskega kontinenta, in sicer: Sproston, Copping ter Boyd. Namesto njih so postavljeni Morris, Mercer ter Brook. Brook bo po daljši odsotnosti spet nastopil v angleški reprezentanci.
V	Saint Nichols Palače v Newyorku je znani Montanez odpravil Phila Furra že v prvi rundi
•	knockoutom. Montanez je rabil za svojo zmago le eno minuto in deset sekund.
Teddie Yarosz je v Houtonu premagal v desetih rundah pa točkah precej znanega ameriškega bokser-ja Kena Overlina.
Gimnazija kneza Koclja v Murski Soboti
Murska Sobota, 29. marca.
Ministrstvo prosvete je na predlog profesorskega zbora naše gimnazije izdalo odlok, naj se gimnazija v Murski Soboti imenuje po velikem slovenskem knezu Koclju, vladarju Pauonije. To odlikovanje naše gimnazije pada vprav v dobo, ko se vse Prekmurje z vnemo pripravlja, na proslavo 20-letnice priključitve k svobodni državi in na praznovanje 20 letnice ustanovitve gimnazije v Murski Soboti. S tem v zvezi je tudi važen kulturno zgodovinski dogodek izdaja dr. Fr. Grivče-vega »Kneza Kaclja«, v katerem nam je pisatelj osvetlil najlepše dneve naše slovenske zgodovine in zgodovinsko osebnost slovenskega kneza.
Knez Kocelj ima nevenljive zasluge za ustanovitev panonske slovanske nadškofije, za uspešen prodor slovanskih cerkvenih načrtov in uvedbo slovanskega bogoslužja, za versko in književno delo sv. bratov Cirila in Metoda ter za ohranitev njune kulturne dediščine Slovanom. Sprva delujoč po načrtih nemških pokristjanjevalcev se je odvrnil od te nemške orientacije, verske in politične, in izvršil popoln preobrat v svoji cerkveni in s tem tudi v svoji politični usmerjenosti. Močno je vzljubil slovanske knjige, ki sta mu jih prinesla sv. Ciril in Metod, uvedel v svoji državi slovansko bogoslužje in s svojim vplivom dosegel ustanovitev slovanske nadškofije. Brez njega ne bi delovanje sv. bratov nikoli doseglo toliko uspehov.
Država kneza Koclja, Dolnja Panonija, je segala od Pohorja do Srema. Knez Kocelj ji je vladal od 869—874 in samo v tej dobi je Prekmurje v vsej svoji zgodovini bilo svobodno. Seveda se prekmursko ljudstvo svojega davnega kneza ne spominja več, poimenovanje soboške gimnazije po njem pa bo dvignilo zavest in zanimanje ljudstva za edino svetlo dobo v zgodovini njegove zemlje. Mladi rod, ki bo šel skozi gimnazijo, se bo ob svetlem vzoru kneza Koclja navduševal za slovensko knjigo in besedo, ki jo je knez Kocelj tako cenil. Po rodu Slovak, je ob starih cerkvenoslovenskih knjigah in spisih in med narodom, kateremu je vladal, postal pravi slovenski knez, visoko izobražen in zaveden. Moral je pogosto prebirati in dobro poznali spise sv. Cirila in Metoda, da se je tako zavzel za sv. brata in vztrajal v velikodušni zvestobi do njiju.
S slovesnim preimenovanjem gimnazije v Murski Soboti v gimnazijo kneza Koclja je dano v polni meri priznanje kulturnemu stremljenju prekmurskega ljudstva, ki se jasno zaveda, da je izobrazba temelj napredka. Zato se je takoj v prvem letu svobode zavzelo za otvoritev prvega gimnazijskega razreda in se vse do zadnjega potegovalo za'popolno gimnazijo, da se okoristi z vsemi kulturnimi dobrinami in doprinese svoj del pri izgradnji naše narodne kulture v svobodni državi.
Drzen vlom v višniesporsko župnišče
Višnja gora, 28. marca.
flašo sicer prav mirno faro je nenadoma razburila vest, da je bil preteklo noč izvržen vlom v župnišče, kjer se nahajajo prostori domače hranilnice. Ljudstvo je bilo spočetka močno ogorčeno, ko pa se je izvedel natančen potek dogodkov, se je pomirilo.
Zjutraj je namreč hotela domača služkinja v 6obo, kjer so poslovni prostori hranilnice. Čudno se ji je zdelo, zakaj ne more odpret: vrat, ko je vedela, da jih je vedno odklenila. To ji je bi.! o dovolj, da je poklicala še druge stanovalce, ki i so nato vstopili pri drugih vratih. Nudil se jim je kaj čuden prizor: vse je bilo razmetano po tleh, blagajna je bila navrtana s svinjsko nogo, prva vrata pa 60 bila močno povezana z vrvmi, ker so se zlikovci najbrž bali, da bi jih kak stanovalec ob prevelikem ropotu utegnil zasačiti pri njihovem zločinskem opravilu. Železna mreža pri oknu je bila dvignjena z rovnico, ki je bila vzeta v mrtvašnici. Nemudoma so bili poklicani orožniki, ki pa so mogli poleg opisanih dejstev ugotoviti le to, da 60 jo vlomilci popihali brez sledu. Svojega uspeha pa ne morejo biti preveč veseli, saj so odnesli iz blagajne samo 50 din.
Nesrečna smrt zaradi opeklin
Maribor, 29. marca.
Tragična smrtna nesreča se je pripetila v Brdah pri Šmartnem. Ponesrečil se je 78-letni prevžitkar Jožef Marhat, po domače Felej. Starček se je grel popoldne pri mali pečici, tako zva* nem »gašperku«, v katerem je zaradi hudega mraza močno zakuril. Ni pa opazil, da se mu obleka dotika pečice. Nenadoma je obleka začela goreti 6 plamenom. Preden je pritekla starčku na pomoč njegova snaha ter pogasila gorečo obleko, je že dobil tako hude poškodbe pa vsem telesu, da je na posledicah opeklin kmalu umrl. Poklicani zdravnik mu ni mogel pomagati, ker so bile opekline prehude.
V Mariboru polagajo nov telefonski kabel
Maribor, 29. marca.
Že nekaj dni trajajo v Mariboru pripravlja!* na dela za polaganje telefonskega kabla, s kate« rim se bodo po večini nadomestile sedanje streš* ne telefonske napeljave v mestu. Kabel bo napeljan v vseh 6mereh, v katerih potekajo sedaj najmočnejši telefonski vodi. Položili ga bodo od glavne pošte po Stolni ulici preko Glavnega trga in dravskega mosta do Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu. Druga veja bo izpeljana po Glavnem trgu ter Kocljevi ulici do Sodne ulicc in po tej do Aleksandrove ceste. Tretja veja se bo v Kocljevi ulici odccpila ter bo šla po Ko* pališki ulici preko Trga Svobode do poslopja okrajnega glavarstva. Četrta bo izpeljana od pošte po Slomškovem trgu naokrog. Kabel bo napeljan v posebnem kanalu pod hodnikom za pešce. Tak kanal 60 lansko jesen ob priliki regulacije Glavnega trga in mo6tu ter Kralja Petra trga že položili. Sedaj odpirajo na Glavnem trgu zopet jaške k tem kanalom, v katerih 60 že požene žice, da bodo z njimi potegnili skozi kanal kabel. Kabel, ki je 6tal 300.000 din, je že prispel v Maribor. S kablom si bo poštna uprava prihranila vsako leto najmanj 20.000 din stroškov, ki eo jih do sedaj zahtevala v zimskem ča6U popravila od snega raztrgana telefonska omrežja. Obenem pa bo mogoče 6edaj v Mariboru priključiti na centralo večje število telefonskih odjemalcev, tako da se bo kabel kaj kmalu izplačal.
Tovarna (fJugobruna" v Kranju odpušča delavstvo
Kranj. 29. marca. Vse kranjske tovarne 60 doslej pridno razširjale svoje obrate in sprejemale vedno več delovnih moči v službo, tako da prav nihče ni slutil, da bi katera izmed njih začela odpuščati delavstvo. Vse tovarne imajo več kot preveč naročil, zato ni ^ čudno, da je delavstvo v tovarni »Jugobrunai začudeno in prepadeno sprejelo žalostno vest, da je odpuščenih 86 delavcev, ki so delali v predilnici te tovarne. Tovarni »Jugobruna« je namreč precej pošla zaloga bombaža, ker pa ne dobi od ministrstva financ deviz za nabavo bombaža, je vodstvo odpustilo nekaj delavcev. Od ponedeljka
•	marca ne dela predilnica tovarne >Jugobruna< več v polnem obsegu, ampak dela le 3—4 dni v tednu. Ako v doglednem času ne bo dobila deviz, bo morala ustaviti ves obrat v predilnici, kjer je zaposlenih 310 delavcev.
Delavstvo tovarne »Jugobrunac, ki ga je 1400, s strahom pričakuje, kaj bo prinesla bodočnost. Vse pomiluje že prizadete stanovske tovariše, ki so izgubili kruh. Že to, da je 86 delavskih družin na cesti brez kruha, je silno žalostno, kaj šele, če bodo odpuščeni še ostali delavci. Upamo pa, da bodo oblasti ukrenile vse, da bo tovarna sJugo-bruna« lahko spet v polnem obsegu obratovala in da bo tudi odpuščeno delavstvo dobilo spet službo in kruh.
St. Jernei dobi štadion za motociklistične dirke?
2e lansko leto 60 pokazali ljubljanski rnofo-Sportni krogi veliko zanimanje za naš novozgrajeni konjskošportni stadion. Že lansko leto je bila sprožena ideja, naj bi se na tem stadionu v*šile domače medklubske motociklistične tekme. To bi' bilo domačim športnikom po volji, ker se v Zagrebu bogve kako dobro ne počutijo, pa tudi Zagrebčani neradi tekmujejo v Ljubljani. Tako vsaj so nam pripovedovali domači športniki. Že lansko leto je hotel 6tadion preiskusiti naš športnik gosp. Starič, kar se bo pa zgodilo, vsaj upamo letos. Stadion si je ogledal tudi zastopnik »Hermesa«, ki je izjavil, da bi bilo potrebnih na dirkalni progi nekaj sprememb, oziroma, da bi kazalo stadion preurediti tako, da bi mogel služiti mednarodnim motociklističnim dirkam V ta namen je pripravljen »Hermes* prispevati din 5000.
Pred kratkim eo se mudili na dirkališču uradniki tehničnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani, ki 60 sedanje dirkališče z vso okolico premerili, da dobe tehnične podatke, ki so potrebni za dokončno izvršitev načrtov za preureditev stadiona. Potrebna je najbrže dvojna dirkalna proga, ločena za konjski in motošport, kar bo morda delalo _ nekoliko preglavic, zakaj obe progi morata meriti enako dolžino. Na drugi strani pa nimamo Slovenci strokovnjaka za take gradnje, niti ne poznamo mednarodnih zahtev, kakor smo to izvedeli na banovini. Težave vendarle niso nepremagljive. Želimo le, da bi za stvar pokazala poleg banovine nekaj razumevanja tudi država. Saj je naš poslanec sam gradbeni minister g. dr. Miha Krek. Športno društvo ki stadion gradi, se je na g. ministra v resnici že obrnilo z motivacijo, da je stadion po svojem pomenu že prekoračil okvir zgolj lokalnega pomena.
Slovenski prosveta! dom v Ljubljani naša narodna dolžnost!
Herwejr Allen:
187
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Samo najino mora biti življenje. Ne samo godba in ne samo lažni j>ogledi, ki jih kradeva drug drugemu. Zakaj »e? Oba bi bila srečna. Kaj moreva na svetu napraviti več kakor najti drug drugega. Sedaj se poroči z menoj. Ali te nisem že nekoč prosil za to, ko sem bil ubog in še deček in nisem o sebi vedel nič drugega, kakor da sem najdenček. Zakaj vedno odhajaš od mene, Angela, zakaj? Ono jutro v Livornu je v meni nekaj umrlo in to si ubila ti. Da, sedaj vem, da sem začel že tedaj umirati.«
>Toda tudi ti si nekoč živel z menoj,< je šepetala. Antonio ni odgovoril in je tudi ni izpustil.
»Nič več ne moreš pričakovati,« je vzkliknila. »Kar se je med nama zgodilo, je moralo biti._ Oprosti mi. Vem, sedaj bi se morala poročiti s teboj, toda Antonio, preveč nama je nasprotovalo. Bila sem žena in šla k Debriilleju, ki je bil mož. Čas pa še ni napravil iz tebe moža. Drugega nisem mogla napraviti in Bebrttlleju sem hvaležna.«
»S seboj ga vzamem. Ne bova ga pustila samega.«
Naslonila je glavo nazaj in ga pogledala. Njena roka ga je božala po laseh. »O moj ljubi, moj edini, tako dober si do mene.«
»Ti pojdeš torej z menoj, Angela, Angela moja!« je vzkliknil. Skočil je pokonci in šel k spečemu otroku, da bi ji ga položil v naročje. Na svojih prsih je čutil sproščene otrokove ude: to je bilo n jegovo, Angelino in otrokovo telo. Vse je nosil hkrati. V tem tre-uotku je šele prav začutil, kaj pomeni biti oče temu otroku.
Angela je sedela na kupu suhega listja med koreninami starega gozdnega hrasta, ki je bil kakor ostanek iz davnih mogočnih dni. Skozi drevje in gosto, bohotno grmičje so prodirali glasovi pesmi, katero je Debriille pravkar igral.
To je bila preprosta melodija na neko nemško besedilo, ki ga je spesnil Debriille sam. Smisel teh čustev polnih verzov je bil turoben. Toda skupaj z njegovo godbo je govorilo o nečem, kar je tedaj močno pretresajo svet: labodja pesem romantike. Izvirala je iz občutja, da je svet ostarel in da je mogoče lepoto ljubezni, veličino življenja in junaštvo najti le 5e v preteklosti. Sedanjost je postala
stara in brezupna ali pa nova in zoperna.
»Poslovili smo se,« je dejal mislec v temnem prostoru, »luč postaja motna; dovolite nam, da sedimo skupaj, da smo žalostni in da uživamo zadnji blesk dneva. Duša nas jo zapustila in spet smo samo telo. Kako je bila lepa. Pojte pesmi, pišite knjige in dajte vse zaklade sveta, da jo privabite in pridobite nazaj. Čarobno okno, skozi katero je mogoče videti izgubljene dežele v pravljici. Oh, kako je bilo lepo!« Nov rod se je pravkar začel stiskati ob tem oknu, skozi katero vidi lahko še žareč zahod življenjske luči. »Kmalu bomo zopet čisto v tem,« je šepetal duh časa, »oziraj, oziraj se nazaj, dokler je še mogoče.«
Debriille je pesem spesnil iz lastnega doživljenja in iz doživljanje tedanjega rodu. To naj bi bila ob zaključku klasicističnega programa klasična točka za Angelo v prihodnji sezoni. Poslušalci pričakujejo tako svojevrstno tožbo in turobnost, ki bi jih dvigala, opajala in zgrabila, med tem ko bo prvi konzul sedel v razsvetljeni loži poleg Josefine in se dolgočasil. Zakaj jokajo vsi ljudje? On jim hoče ustvariti novo rimsko kraljestvo, za kar je vredno umreti: red, slava, stalnost. Svoja čustva morajo hraniti za domovino. Made-moiselle Georges je seveda očarujoča in on razume čustvovanje naroda, kadar poje ona.
Vse poletje je bila v Saint Germaiuu njegova ujetnica. Napoleon ni prihajal mnogokrat in tudi takrat, kadar je prišel, ni ostal dolgo. Prikazal se je kot goreč zubelj, zopet ugasnil in izginil. Sedaj se je vrnil Antonio. Kaj naj napravi? Debriille je napravil zanjo novo pesem, ki naj jo poje narodu. Tako kot vsaka ženska je tudi ona dajala s svojim 6rcem, kar je sprejemala. Toda svet je slišal govoriti duh časa. Ona tega ni vedela, ona je pela in ljudje so se smejali ali pa jokali. To so bili njeni največji trenotki. Čutila je, da je orodje nečesa neznanega. Ona je bila njegov glas in je pripadala njemu. Antonio je ni mogel več imeti vse ali razpolagati z njo. Otrok je bil le njuna skupna pesem. Ta pesem pa je bila zanjo končana.
Antonio naj ga obdrži v svojih rokah, si je mislila, ona dva lahko živita skupaj, meni pa ostane le godba. Prepozno je.
Naslonila	je	svojo	glavo na grobo	drevesno	skorjo, zaprla	oči	in
prisluhnila dovršenim	taktom pesmi,	ki jo je	Debriille pel	vedno
znova in znova. Njegov bajni bariton in bogati akordi spremljevanjsi so	se mešali	in	nežno	prodirali skozi	listje.
Debriille	je	prenehal in iskal na	tipkah boljše spremljave.
»Debriille, jaz ostanem pri tebi,« je šepetala Angela in poeledala Antonia, ki je čakal z otrokom na roki.
Stresla je glavo.
•	wKf j, 6,e j? ?e°dil0’« ie vzkliknil in močneje stisnil otroka, ki se je zbudil in hotel na tla. Antonio ga je pustil, da je tekal. Toda otrok je ostal pri očetu m ga močno držal za suknjič. Angela je vstala m nekaj časa opazovala oba moža. Nato je sklenibi roki »» glavo in zamrmrala besedilo Debriillejeve pesmi.
»Oh,« je vprašal žalostno, »ali je to odeovor?«
»Da,« je zašepetala.	U
»In to pomeni ,ne?’« je dejal.
Nekaj trenotkov sta obstala nepremično. Zaradi razburjenja sta bila smrtno bleda. Antonio je pogledal otroka, ki ga je vlekel za suknjič.
»Drži ga močno,« je vzkliknila. Stopila je k njemu in se za vrniti nasIom’a na njegove prsi. Antonio ji objema ni mogel
»Midva te bova še raztrgala, ali ne?« je rekla s prisiljenim smehom in ga poljubila. Nato je izbruhnila v jok, zbežala v hišo in pustila oba sama.
Antonio je prebil ostanek tega bolestnega sončnega popoldneva na vrtu z malim Antonijem. Otrok je bil njegova edina tolažba. Bolečina, ki jo je občutil, ni zadela samo njega. V sebi ni čutil divjega obupa kakor ob svoji prvi ločitvi z Angelo v Livornu. Kadar je pogledal otroka, je bil poln mile odpovedi, sočutja in odločnosti.
Sedel je k otroku ob jezeru, mu spet pomagal spuščati ladjice in pozabil nase ob teh papirnatih ladjicah, ki jih je veter gnal sem in tja. Vse ladjice je gnalo proti vodni liliji, ki je bila sredi jezerca. Poleg sebe je videl otroka, ki je z napihnjenimi lici pihal v svojo ladjico. Kako je hitela ladjica! Duh rože ga je spominjal skodelice na mizi v Vincencovi sobi. >
Mislil je na Ano v njeni prazni hiši v Diisseldorfu, na nakit, ki ji ga je podaril in da ga je močno spominjala na Angelo.
»Vodne lilije diše prijetno,« je dejal mali in je v svoji otroški prešernosti poškropil svojega očeta z vodo.
»Prenehaj,« je rekel Antonio, »že razumem, poslal te bom tja, kjer je taka roža doma. Ali hočeš?«:
Deček ga je začudeno pogledal, toda zdelo se mu je, da mož misli očividno resno.
»Če smem vzeti s seboj svoje ladjice,-t je vprašal.
»Seveda, seveda, vse,« je vzkliknil oče, »in dal ti jih bom še več.
Od tu in tam
S pošiljanjem krvi. ki je potrebna za transfu-
so se zaceli baviti nekateri belgrajski zdravniki. Znana je že služba krvodajalcev, ki žrtvujejo ve5je količine svoje krvi, da jo s posebno pripravo pretočijo v bolnika, ki mu grozi smrt, ker je izgubil preveč krvi. Transfuzije so v naši državi v navadi v državnih bolnišnicah v Ljubljaii, Zagrebu, Belgradu in Osijeku, potrebne bi bile pa dostikrat tudi v drugih manjših podeželskih bolnišnicah, vendar pa tam nimajo profesionalnih krvodajalcev in zato bolnikom v potrebnih primerih ne morejo pomagati. Večje bolnišnice svoje krvodajalce stalno nadzirajo in vedo za kakovost njihove krvi. Dva belgrajska zdravnika, uslužbena v Higienskem zavodu, sta se s tem vprašanjem začela resno baviti, saj sta vedela, da so kri za transfuzije prvi začeli na večje daljave pošiljati v Ameriki. Poskusila sta tudi onadva in v posebnih steklenicah, ki so zavarovane proti razbitju Pri prekladanju na poštah, sta poslala že 50-krat kri v druge kraje. Uspeh je bil povsod dober, če j0 'le pošiljka prišla pravočasno.
Večje število novih članov vrhovnega sanitetnega sveta je bilo imenovanih pred tednom na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Imenovanih je bilo več vseučiliških profesorjev iz Belgrad in Zagreba, iz Ljubljane pa je kil imenovan predsednik zdravniške zbornice dr. Valentin Meršol. Za svojega predsednika so si elani sanitetnega sveta izvolili dr. Vojislava Mi-hajloviča, za podpredsednika pa dr. Ivaniča in dr. Miloslaviča.
Zaradi naglega topljenja snega in zaradi dežja so začele močno naraščati reke v Bosni. Nekatere so že ^prestopile bregove in se razlile preko cest. Tudi železniška proga med Sarajevom in Slavonskim Brodom je na več mestih poškodovana. Pri Zenici pa se je od preobilne moče razmočena zemlja odtrgala na več mestih in zasula železniško progo. Za nekaj ur so morali ustaviti ves železniški promet.
Dve ladji sta trčili ob vhodn v Kotorski zaliv.
Jugoslovanski parnik »Velebit« se je zaletel v bok grškega parnika »Gregorios Histos« da se je kljun našega parnika zadrl globoko v drugega. Voda je takoj vdrla v grški parnik, toda k sreči je bila Pomoč takoj na mestu ter so vlačilci potegnili °ba parnika v dok v Tivat. Človeških žrtev nesreča ni zahtevala, pač pa trpi grški parnik veliko tvarno škodo. Dognano pa ni, kdo bi bil nesrečo zakrivil.
V pogozdovanjn in zasajanju drevja so se izkazali šolski otroci iz Varaždina in okolice. V teh dneh, ki so bili namenjeni pogozdovanju, so otroci zasadili nič manj kakor 32.000 mladih drevesc
V neposredni bližini Varaždina, okrog 42.000 pa
V varaždinskem okraju. Varaždinska občina je za stroške te akcije dala 25.000 din. O podobnih lepih uspehih pogozdovanja poročajo tudi iz drugih hrvatskih krajev.
Bogat plen so odnesli vlomilci iz trgovine Mu-hameda Ahmedbegoviča v Vučkoviči pri Garadč-cu. Gospodar je ponoči čul neko škrebetanje v trgovini, pa je mislil, da skačejo mačke, ki jih je “ilo več pri hiši. Ko pa je zjutraj pogledal, je videl, da so ga obiskali neželjeni gostje in mu oplenili blagajno. Odnesli so mu 36 zlatnikov ter 130 tisoč dinarjev gotovine. Na delu so bili izvežbani vlomilci, ki so uporabljali »svinjsko nogo«, da so raztrgali blagajno.
Devet milijonov in pol je odobrila vlada ra izsušitev Sinjskega polja. Presihajoče kraško jezero je prepravljalo veliko ploskev rodovitne zemlje, ki bi revnemu prebivalstvu lahko rodila zadosti hrane. Šele sedanja vlada je odredila gornji znesek v treh letnih obrokih, da se bodo izkopali odvodni prekopi ter se bo polje za zmerom obvarovalo pred poplavami. Vse jezersko dno bodo razparcelirali med prebivalce, ki bodo mogli vsako leto pridelati toliko žita, da se bodo prehranili ^ami, zraven pa z njim oskrbovali še prebivalstvo bližnjih braških krajev.
Tri tihotapce 8 kokainom so prijeli Italijani T Zadru. Vsi trije so bili iz Splita, odkoder so
ladjah tihotapili kokain v Zader. Takoj po "relaciji so italijanske oblasti obvestile splitsko Policijo o odkritju, nakar je policija izvršila na stanovanjih aretiranih preiskave. Našla sicer ni jboesar, vendar pa misli, da je v Splitu zelo dobro organizirana tihotapska družba, ki je spravila v Italijo velikanske količine kokaina. Sedaj gre za..*°: ,da 8e ugotove pota, po katerih je kokain prihajal v Split.
Ribiško ladjo je blizu Dugega otoka prevrnila
burja, ki je divjala nekaj dni po Jadranskem morju. Kljub slabemu vremenu je v nedeljo iz Bio«ra-da odplula ribiška ladja, na kateri je bilo “pet ljudi. Komaj je priplula na odprto morje, so jo začeli premetavati valovi, dokler se ni prevrnila. Dvema ribičema se je posrečilo priplavati do obrežja, trije pa so utonili.
Reko Rečino, ki meji Sušak od Reke, bodo »etos očistili in poglobili. Posebna mešana itali-iansko-jugoslovanska komisija je načrte regulacije odobrila, a stroške si delita naša država in Dalija na polovico. Del, ki odpade na nas, bodo J enakih delih plačale država, banovina in sueška občina.
Na dosmrtno ječo je bil pred sodiščem r Be-Djnah obsojen 93 letni starec Radul Zečevič, ki je bil lani ubil svojega sorodnika Savo Raduloviča. Radul je prodal svoje imetje dvema nečakoma &avi in Mirašu, za odplačevanje pa so se domenili Ra obroke. Malo kasneje pa se je pojavil Radulov hlapec, ki je zahteval plačilo za večletno službovanje. Ker od Radula ni dobil denarja, je tožil in hotel zaseči denar, ki sta ga bila nečaka še dolžna Radulu. Sava je bil klican na sodišče, spremljal pa ga je Radul, čeprav ni imel takrat nobe-hega opravka na sodišču. Boječ se, da ne bi Sava dobil od sodnije nalog, naj denar izplača hlapcu, J0 Radul med spanjem ubil Savo. Ko je prišel doniov, je o zločinu pripovedoval svojemu vnuku, Pravoslavnemu duhovniku. Slednji je zadevo takoj javil oblastem.
Za obljubljene ponarejene tisočake so cigani 'zvabili prave tisočake iz kmeta Pera Dragoje-
V ■ y, Pančevu. Cigani, ki so vedeli, da je Dra-Rojevio precej petičen mož, so iztuhtali zvijačo s Ponarejenimi tisočaki. Šli so h kmetu in mu ponudili sto ponarejenih^ bankovcev za petnajst pra-n . Kmet jim je plačal dogovorjeno vsoto, dobil P® je obljubo, da l>o ponarejene tisočake dobil v hfatkem. Potem so cigani še večkrat izvlekli iz njega denar. Ker obljubljenih ponarejencev le ni “do, se je pri ciganih zanimal zanje. Ko pa kljub vsem terjatvam ni dobil ničesar, je stvar prijavil Policiji, da je prijela prebrisane goljufe in jih ‘aPna. Konec koncev pa se zdi, da bo kmet vendarle ob svojih 77 tisočakov, ki jih je dal ciganom za obljubljene ponarejene tisočake.
Razbojnika Pintarič in Koder pred sodniki
Državni pravdnik predlaga za obe kolovodji smrtno kazen Sodba bo izrečena v petek ob 8.
Maribor, 29. marca.
Za današnjo razpravo proti Kodru in Pintariču ter njunim 16 pajdašem, o kateri smo v »Slovenskem domu« obširno poročali, je vladalo silno zanimanje. Že zdavnaj pred pričet-razPrave se je zbralo pred okrožnim sodiščem več sto ljudi, ki so čakali, da bi bili lahko prisotni. Policijska straža, ki je bila močno ojačena, pa je izpustila v poslopje le majhno število radovednežev, ki pa so kljub ternu^ napolnili veliko razpravno dvorano na
”t>’ v	se Je proces vršil.
Razprava se je pričela ob 8 zjutraj. Malo pred ^ razpravo se je zaslišalo po hodnikih v smeri od jetnišnice žvenkljanje okov. V dolgi procesiji so pazniki prignali vse osumljence. Glavni^ obtoženci so bili uklenjeni. Koder in Pintarič sta bila priklenjena za roke na skupno verigo, Koder pa je imel povrhu verige tudi na nogah. Ostali nevarni obtoženci: Juhart, Kelc in Majerič so imeli vklenjene roke. Zvezani so ostali potem tudi v sodni dvorani, samo pred zasliševanjem so jim pazniki roke odklenili, takoj pa so jim potem zopet nataknili verige. Ko je prišel sodni dvor, kateremu je predsedoval vss. dr. Turato, prisedniki pa so bili: dr. Lešnik, dr. čemer, Lečnik, dr. Grmovšek, dočim je zastopal obtožbo državni pravdnik dr. Dev, se je razprava takoj pričela z običajnimi formalnostmi. Ugotovitve generalij obtožencev ter čitanje obtožnice je trajalo do 10. Potem je sodišče začelo z zasliševanjem.
Prvi je bil zaslišan Majerič, ki je priznal samo vlom pri Heguli, pa še za tega pravi, da ?a -ie.^izvršil pod pritiskom Pintariča. Za njim je prišel na vrsto mladi nepridiprav Kelc. Ta 18 letni fantalin je neverjetno pokvarjen ter je s svojimi odgovori zabaval vso dvorano. Dejal je, da se je najbolj pokvaril v prisilni delavnici, v kateri je preživel več let. Za njim je bil zaslišan Juhart, ki pa je vse tajil. Ob silni
pozornosti^ vseh poslušalcev se je potem vršilo zasliševanje Pintariča, ki je v glavnem priznal vsa dejanja v skladu z obtožnico. Pravi pa, da je bil pri gostilničarki Zel v Zrkovcih docela pijan, tako da ni niti skraja vedel, po kaj je prišel in prav tako je bil pijan tudi ob priliki roparskega vpada v Ačkovo hišo v Kalšah. Pri Acku sta spila s Kodrom dve steklenici žganja, predno sta vdrla v spalnico ter sta bila čisto pijana. Kljub temu pa da se točno spominja vseh podrobnosti pri tem zločinu. Pravi, da je ustrelil na Ačka in njegovo ženo Koder, da pa ni vedel, če je koga zadel. Ko sta potem od Ačka odhajala, sta se pogovarjala, koliko ječe bosta dobila, če ju primejo. Pintarič je dejal, da najmanj pet let, če pa sta katerega obstrelila, pa gotovo 20 let. Tudi znana nasilja, ki sta jih vršila na begu od Ačka v Rače, sta zakrivila v pijanosti. Koder, ki je prišel potem pri zaslišanju na vrsto, pa prav tako zatrjuje, da je bil pri vseh svojih najhujših zločinstvih pijan ter se zaradi tega prav ničesar ne spominja. Zanimivo je bilo zaslišanje žene pokojnega posestnika Ačka, ki je zatrjevala, da je ustrelil njenega moža manjši od obeh razbojnikov. Manjši pa je Pintarič, dočim je Koder skoraj za glavo večji od svojega pajdaša. Na ta način je nastalo nasprotje med njeno in Pintaričevo izjavo, ki ga sodišče ni moglo pojasniti, ker sta oba trdila svoje. Za presojo zločina samega pa ni važno, če je oddal strel Pintarič ali Koder, ker sta pač oba enako kriva.
Opoldne je bila razprava prekinjena. Nadaljevala se je zopet popoldne ob 15 ter je trajala vse do pol 18. Po zasliševanju osumljencev so govorili zagovorniki in državni pravdnik. Ta je zahteval za Kodra in Pintariča najvišjo kazen — to je smrt na vešalih. Ob pol 18 je bila razprava zaključena. Sodni dvor je razglasil, da bo sodba Izrečena v petek 31. t. m. ob 8 zjutraj.
Radi lahke poškodbe pred petimi sodniki
Ljubljana, 30. niarca. Marsikdo se je začudil, ko je včeraj prišel v sodno dvorano št. 79 ter videl na sodniški tribuni
-	kar pet sodnikov, ki so sodili krepkega Franceta Roglja zaradi dveh prestopkov lahke telesne poškodbe; celo nekateri odvetniki, ki so noter pokukali, si 6prva stvari niso mogli razvozljati, ko so sledili nekaj trenutkov razpletu razprave. Pozneje, ko so takole povpraševali branilca in sodne reporterje, jim je bila stvar jasna. Po kazenskem postopku pride človek zaradi prestopka lahke telesne poškodbe, zaradi navadnega tepeža tja pred okrajnega sodnika, ali pa pred 60dnika-poedinca okrož, sodišča, če je poškodba nekoliko hujša.
Iz mariborske kaznilnice sta dva orožnika včeraj dopoldne pripeljala krepkega, tršatega in majhnega človeka, Franceta Roglja, doma iz Nasovč pri Kamniku. Oblečen je bil v civilno obleko, lepo obrit in ostrižen. France Rogelj je fant v najlepših letih, star je 23 let. Pred velikim 6enatom je bil lani 29. novembra obsojen zaradi zločinstva umora na 10 let robije. Ustrelil je bil ponoči 19. junija lani v Nasovčah pri Komendi trgovskega potnika Josipa Vidalija. Za to zadevo je bilo svoj čas v kamniški okolici veliko zanmianje. Pred kamniškim okrajnih! sodiščem pa je bi! France Rogelj obtožen dveh prestopkov lahke telesne poškodbe- Še pred tem umorom je namreč France Rogelj 20. marca lani po gostilniškem prepiru v gostilni Jeranovi v Šmarei pri Kamniku z nožem napadel, tako navaja obtožnica, in ž njim sunil v hrbet Vladimirja Svetlina in Franca Ulčarja. Oba sta dobila le lahke telesne poškodbe.
Po kazenskem postopku mora oba ta prestopka presojati tudi veliki senat, ki se je včeraj dopoldne sestal, da spremeni prvotno sodbo o umoru in izreče novo sodbo, ki naj upošteva tudi kazen za oba prestopka.
Veliki senat so tvorili s. o. s. g. Tvan Kralj kot predsednik in kot sodniki gg. Ivan Brelih, Rajko Lederhas, dr. Julij Fellalier in dr. Leon Pompe.
Javno obtožbo je zastopal drž. tožilec g. Branko Goslar, obtoženca pa je branil odvetnik dr. Milan Lemež.
Obtoženec je zanikal krivdo in očitano mu dejanje. Z družbo prijateljev je šel tisto nedeljo naj-
trej na ples v Kamnik, nato pa so krenili še v marco, da bi tam plesali. V gostilni je sam plesal z natakarico, nastal je prepir in pozneje zunaj pretep- Nikogar ni sunil, celo noža ni imel seboj.
Predsednik mu je pripomnil: »Pravijo, da ste bili pripravljeni na pretep.« Obtoženec, ki je živahno tu in tam gestikuliral: »Ni res. Nisem imel namena se pretepati.« Predsednik: »Pravijo, da ste imeli celo med potjo v Šmarco nož odprt.« Obtoženec je valil krivdo na drugega osumljenca, pri katerem so orožniki našli okrvavljen nož ter je zatrjeval: »Ko bi bil z nožem pripravljen na pretep, ne bi bežal.«
Tri priče: Vladimir Svetlin, France Ulčar, ki sta bila poškodovana, in Mirko Jeran, na katerega je v gostilni priletel stol. so potrdile, da je bil prav obtoženec edini krivec.
Senat se je po enourni razpravi umaknil v posvetovalnico.
Tedaj je k obtožencu boječe pristopila njegova mati, dobra mati, ki je z vso ljubeznijo objela sina in ga ni zavrgla kot nesrečnega robijaša. Ljubeznivo sta se pogovarjala in ves prizor bi bil vreden filma. Mati jo sinu pravila vse tegobe in sin ji je razodeval svoje težave. Upanje ima, da ne bo preživel vseh 10 let v hudi robiji in da postane povsem drugačen človek, ko pride na svobodo.
Prvotna sodba na 10 let je bila tako spremenjena, da je veliki senat dodal še dva meseca zaradi dveh prestopkov lahke telesne poškodbe in je bila celotna kazen določena na 10 let in dva meseca robije. France Rogelj je kazen mirno sprejel in je bil nato odpeljan iz dvorane. Težko je bilo na hodniku slovo od matere! Materina ljubezen ne pozna nikakih meja!
Drobne s Koroške
Lepo je uspel preteklo nedeljo okrožni sestanek slovenskih prosvetnih društev za Spodnji Rož v Borovljah, na katerega so prišli zastopniki V6eh spodnjerožanskih društev. Na povabilo Slovenske prosvetne zveze se je sestanka udeležil tudi krajevni vodja nar. soc. stranke g. Rabitsch, ki je v svojem odzdravu naglasil interes stranke na mirnem sožitju s Slovenci. Vodja sestanka se je zahvalil za zanimanje in poudaril, da tudi Slovenci želijo mirnega sodelovanja z narodnim socializmom, v kolikor je pripravljen upoštevati slovensko narodno individualnost. — Sledil je razgovor o položaju in predstoječih prosvetnih nalogah. Pokazala se je izredna discipliniranost slovenskih kulturnih delavcev, ki so pripravljeni zastaviti vse sile v prospeh slovenske narodne družine v veliki nemški državL
Prav tako je bil razveseljiv društveni sestanek 6lov. kulturnega društva v Hodišah. Pestri spored je privabil lepo število udeležencev, ki so do kraja napolnili društveno dvorano. Slovenska pesem, dve aktualni predavanji in zabaven prizor so nudili prijetno in poučno razvedrilo. Prvi predavatelj je izčrpno začrtal področja, na katerih je sodelovanje z narodnim socializmom mogoče brez pridržkov tudi za Slovence, drugo predavanje pa je obravnavalo zakon o dednih kmetijah, kar trenutno slovenskega človeka močno zanima. Sestanek je zaključila lepa pesem in pogumni poziv društvenega predsednika, da bi bila udeležba pri prihodnjem podobnem sestanku enako polnoštevilna kot tokrat,
»Kor. Slovenec« prinaša sledečo zanimivo slikico o nastajanju koroškega »vindišarskega« narečja: Nedavno sem bil slučajno priča sledečemu prizoru: Skupini žensk v fari nad Dravo je tamošnji nadučitelj razlagal, da jim ima voditeljica nemškega gospodinjskega tečaja nekaj važnega povedati. Le pridite, jim je dejal, »naša koch-lerarca vam bo ane winke dava o švajnecuhti«. Seveda so bile prisotne žene nad tako slovenščino »nemškega «gospoda presenečene. Jaz pa sem si mislil: tako torej nastaja tako imenovana »windisch-špraha«.
V	Celovcu je bila ustanovljena protituberku-lozna liga, ki jo bo vodil primarij sanatorija za pljučne bolnike dr. Schmid-Sachsenstam. — Koroška je dobila od državne delavske organizacije dva velika avtobusa za tako imenovane KdF-iz-Icte — V bližini Velikovca je nenadno začelo goreti močvirje, imenovano Krajcarjevo blato. — Na Peci je te dni zmrznil 28 letni Karl Paulin, pradnik pivovarne v Pliberku. Na smučeh ga je
zajel snežni metež, v katerem je omagal in zmrznil. — Za župana v Št. Jakobu v Rožu je imenovan posestnik Vidmanove kmetije g. Fregin. — Na obletnico priključitve je škofiški nadučitelj Praš v svojem 6lavno6tnem nagovoru med drugim tudi razpravljal o nemških imenih na Južnem Koroškem in zagovarjal mnenje, da so bili vsi Slovenci z nemškimi imeni gotovo nekoč Nemci. Zanimivo, da se take razprave poloti možak s slovenskim imenom.
Gradjanski ($.): Ljubljana
Ligaško prvenstvo se bliža svojemu koncu, »e pet kol ligaških tekem, ki so toliko časa Privabljale gledalce na igrišče, potem bodo pa počivali igralci in gledalci. Od teh zadnjih petih tekem bomo imeli v Ljubljani zaporedoma tri tekme. Prvi gost prihodnjo nedeljo bo skop-Ijanski Gradjanski, nato pridejo Varaždinci in končno še BASK. Nedeljski gost — Gradjanski iz Skopi j a — gostuje prvič v Ljubljani. Skop-Ijanci so v ligi novinci, vendar so pri dosedanjih tekmah pokazali, da so odlični igralci in da se prav dobro razumejo na nogomet. Zadnji, nemajhen uspeh, so dosegli preteklo nedeljo v tekmi proti BASK-u, ki so ga gladko premagali, čeprav je BASK v poletnem delu prvenstva dosegel nekatere res zavidljive uspehe. Skopi janci so torej gost, s katerim bo imela Ljubljana dosti opravka, če ga bo hotela premagati.
Ljubljana je danes v ligaški tabeli na devetem mestu in s tremi zaporednimi tekmami lahko svoj položaj v tabeli še izboljša. Igralci se na prihodnje tekme pripravljajo z vso resnostjo in hočejo tudi vse tekme (vsaj na domačem igrišču) dobiti. Zato je uprava Ljubljane tudi sklenila, da bo za te tekme znižala vstopnino na minimum in da bo s tem privabila na igrišče čim večje število prijateljev nogometa. Cene vstopnicam bodo 5, 8, 10, 12 in 20 din. Spričo tako nizke vstopnine se ne more nihče pritoževati, da so vstopnice predrage in tako smemo tudi pričakovati od našega športnega občinstva, da bo obiskalo te tekme v rekordnem številu. *
Se o tekmi Celfe : Olimp
V	»Slovenskem domu« z dne 28. marca se je v članku pod tem naslovom vrinila neljuba pomota. Stavek, ki navaja izjavo tajnika SK Celja, bi ee moral glasiti pravilno: O tem priča dovolj jasno izjava, ki jo je dal dan pred tekmo tajnik II SK Celja g. Fr. Š. kapitanu nog. moštva SK Jugoslavije.
Vremensko poročno »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-1 sko stanje 1	Tempe- ratura v O1		a* •s «5 •S £>	Oblačnost 1 0-10	Veter (smer, jnkos-1)	Pada- | vine |	
		“s	ec ti o cc E				S E	«3 1 £ j
Ljubljana	7605	12-8	-0-4	96	■gl. in	0	mm	m
Maribor	758-4	12-0	3-0	30	10	0	rnm.	n
Zagreb	755*/	14-0	3-0	70	10	WNWj	mm	—
Belgrad	755t>	13-0	3-0	90	10	SW,	mm	
Sarajevo	758-2	10-0	0T	90	5	0	mm	
Vis	758-1	8-0	1-0	90	7	NWe	130	dež
Split	758-t	11-0	5-0	90	10	Ni	60	dež
Kumbor	756-7	11-0	7-0	80	6	N,	150	dež
Rab	753-0	9-0	4-C	80	8	0	_	•—
OoDrovnd	757*]	11-0	1-0	70	7	NEe	14-0	dež
Vremenska napoved. Pretežno jasno vreme. Temperatura se bo čez dan zvišala.
Koledar
Danes, četrtek, 30 marca: Janez Klimak. Petek, 31. marca; Marija Sedem žaloati.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčic. ov. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c» 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 87.
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Ma-
nje se bo vršil koncert Akademskega pevskega zbora v ponedeljek, 3. aprila t. 1. v veliki dvorani »Uniona«. Koncert vodi dirigent France Marolt. Za koncert vlada že danes ogromno zanimanje, zato prosimo vse, da ne bo zvečer pri blagajni prerivanja, da si vstopnice nabavijo že v predprodaji na univerzi v vratarjevi loži dnevno od 8. do 18. ure.
Za 3 dni v Gorico in Trst z avtom po Vipavski dolini, ob 6vetogorekem romanju, po priljubljenem našem sporedu v tehnični izvedbi Tujsko-prometne zveze. Odhod 8. aprila zjutraj, povratek 10. aprila zvečer. Prijave do 1. aprila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
Pri nocojšnji izvedbi Verdijevega Reqniema v veliki Unionski dvorani bodo sodelovali naslednji solisti: Rita Fornari (sopran), Giorgia Tumiati (mezzosopran), Arturo Ferrara (tenor), Franco Zaccarini (bas). Orkester sestavlja 80 izvrstnih godbenikov, med njimi so solisti, ki imajo v Italiji veliko umetniško ime. Zbor je sestavljen iz 70 pevk in pevcev. Tako orkester kakor tudi zbor nista sestavljena ad hoe, temveč sta stalni umetniški skupini turinske radio-postaje, ki je po svojem izvrstnem orkestru in liričnem zboru znana kot ena prvih radijskih postaj. Dirigent orkestra je Armando la Kossa Paroli, dirigent zbora pa raae-stro Achile Consoli. — Opozarjamo, da se dobi v predprodaji in zvečer pri koncertu besedilo Re-quiema s kratko razlago posameznih del slovesne črne maše. Predprodaja vstopnic bo danes do pol 7 ure v knjigarni Glasbene Malice, od 7 dalje pa v veži pred veliko Unionsko dvorano. Opozarjamo, da so na razpolago še sedeži najrazličnejših cen. Dvorana ni razprodana, prodana so le navadna in dijaška stojišča. Občinstvo prosimo, da si kupi vstopnice še v teku popoldneva, da ne bo zvečer pri blagajni gneče. Nocojšnja izvedba Verdijevega Requiema, ene največjih umetnin svetovne glasbe-ne literature, bo pomemben umetniški dogodek v našem koncertnem življenju. Začetek točno ob 20.
Na koncertu pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske r Kranju se bodo izvajala dela sledečih skladateljev: Lajovic, Foerster, Adamič, Koporc, Tomc, Slavenski, Mokranjc in Chopin. Koncertni spored bodo izvajali sopranistka Ljudmila Polajnarjeva, Lajovčeve samospeve in sopran solo v Lajovčevem zboru Zeleni Jurij, pianist profesor Marijan Lipovšek dve klavirski skladbi in sprem-ljevanje solistke ter pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom svojega dirigenta ravnatelja Mirka Poliča. Podrobni spored koncerta se dobi v trgovini Hlebša v Kranju, kjer so v predprodaji tudi vstopnice za koncert. Koncert bo v soboto, 1. aprila, ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Narodnega doma.
Javne produkcije ljubljanskega državnega konservatorija so najboljše in najlepše zrcalo napredka raznih zavodovih gojencev. Cela vrsta gojencev iz najvišjih letnikov bo nastopila v ponedeljek, dne 3. aprila, ob četrt na 7 zvečer v veliki Filharmonični dvorani na III. javni produkciji, za katero se dobi podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Glasbena Matica ljubljanska bo imela v četrtek, dne 6. aprila, ob 8 zvečer v Hubadovi pevski dvorani izredni občni zbor. Odbor vabi članstvo, da se občnega zbora udeleži v velikem številu.
G. Emil Kralj, znameniti igralec naše drame, proslavi v torek, 4. aprila 25-letni jubilej svojega odrskega dela. Ob tej priliki bo nastopil v Tolstojevi drami »2ivi mrtvec« v vlogi Fedje Prelagava. Jubilejna predstava bo v opernem gledališču. Vljudno prosimo jubilantove številne prijatelje in častilce njegove umetnosti, da kupijo vstopnice pri dnevni blagajni v operi, kjer so že v predprodaji.
Cenjeno občinstvo opozarjamo že danes na veliko »Prešernovo proslavo«, ki bo v soboto, dne 1. aprila v Frančiškanski dvorani. Pester spored obsega recitacije, deklamacije, govorni zbor in solo speve. Na proslavi nastopi tudi akademski kvintet. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni »Pax et bonum«.
Pedagoški tečaj za starše v Spodnji šiški. Danes zvečer bo predavala ga. Hočevarjeva o temi: »Socialna vzgoja otrok«. Predavanje se bo vršilo v prostorih narodne šole v Spodnji šiški ob 8 zvečer. Vstopnine ni.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — Začetek ob 20.
Četrtek, 30. marca: >Kaj je resnica?« Red Četrtek.
Petek, 31. marca: Zaprto.
Sobota, 1. aprila: »Hlapci«- Izven znižane cene.
OPERA — Začetek ob 20.
Četrtek, 30. marca: Zaprto.
Petek, 31. marca ob 15: »Gioconda«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Sobota, 1. aprila: »Štirje grobijani«. Premierski abonma.
Nedelja. 2. aprila: ob 15 »Jesenski manevri«. Izven. Znižane cene. Ob 20 »Evgen Onjegin«. Izven.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 30. marca ,ob 20: »Štev. 72«. Red D Premiera. — Petek, 31. marca: Zaprto. — Sobota 1. aprila, ob 20: »Pygmalion«. Red A.
Spomini delavca, ki je bil zaposlen pri graditvi Eiffelovega stolpa
50 let, odkar stoji Eiffelov stolp
Včeraj so na prvi ploščadi Eiffelovega stolpa v Parizu uradno slavili 50 letnico te, zazdaj in dozdaj najvišje 6tavbe v Evropi, dolgo časa najvišje stavbe na svetu sploh. Eiffelov stolp, za ves svet simbol Pariza in po malem simbol vse Francije, ponos nove evropske tehnike, cilj vse radovednosti, kar se je 6 štirih strani sveta steka dan za dnem v Pariz, je star že 50 let. Ta obletnica dckazuje, da dandanes hitra in pospešeno žive ne le ljudje, temveč tudi stvari, to se pravi, da 6e hitro starajo stvari in njihovi tvorci.
Včeraj ob 18 60 se na prvi ploščadi Eiffelovega stolpa zbrali resni gospodje z uradnimi cilindri. Eden od njih je lastnoročno potegnil veliko zastavo na vrh stolpa. Ta gospod je Fran-cois Carnot, 6in nekdanjega predsednika tretje fratacoske republike Sadija Camota. Francois Carnot je bil tisti, ki je med velikimi slovesnost-m 29. marca 1889 kot mlad dečko v navzočnosti očeta predsednika in vse uradne Francije kronal dovršitev Eiffelovega stolpa e tem, da je potegnil na vrh tega jeklenega stvora francosko tribarvni-co. In kakor tedaj, tako je tudi v sredo navzoča vsa uradna Francija s predsednikom republike Lebrunom na čelu. Razen uradnih zastopnikov so na 50 letnico povabili tudi vse delavce, ki so bili zaposleni pri postavljanju stolpa, kar jih je še živih.
Eden teh redkih delavcev je Auguste Marseille, star nekaj manj kakor 80 let. Mož je sko-rajq čisto slep, kar je posledica naporov, ki so jih prestale njegove oči pri vrtoglavem delu ob postavljanju stolpa. Slepota ga ne ovira, da se ne bi še zelo natančno in nazorno spomnil dogodkov med delom največje višinske konstrukcije v Evropi. Takole pripoveduje v svojih spominih:
Težave pred in pri graditvi stolpa
»Jaz sem od tistih redkih delavcev iz štirih delavnih skupin pri postavljanju stolpa, ki 6em učakal 50 letnico. Mi smo bili tisti, ki smo privijali in pribijali prve kose železa za to stavbo, ki bi je kmalu ne bilo, če bi se mojster Eiffel zbal klepetanja in se oplašil pred vsem, kar so ljudje pomembni in nepomembni, tedaj govorili proti sto,lpu, ki da bo skazil vse lice Pariza ter odvrnil od njega vse tujce.
Dejal sem, da smo bili delavci pri začetku del razdeljeni v štiri skupine, vsaka je štela po 18 mož. Vsega nas je montiralo stolp 72 ljudi, brez inženirjev. Čim bolj je stolp rastel pod nebo in se ožil, tem bolj se je seveda krčilo tudi število delavcev. Leseno ogrodje, potrebno za montažo, so nam delali sproti 4 tesarji, vsak dan malo višje, kakor je bilo treba. Vse železne kose za stolp smo zvlekli od tal z majhnim žerjavom na ročni pogon. Včasih so ti kosi tehtali pa 4 tone.
Ko smo prišli do prvega nadstropja, kjer je zdaj restavracija, so tam postavili majhen parni stroj, da je šlo spravljanje materijala od tal do prvega nadstropja hitreje od rok. Od prvega nadstropja 6mo železne kose vlačili še vedno z našim žerjavom.
••••" -V-''
Eiffelov spomenik
Eiffelov stolp zelo dobro služi tndi za razno reklamo. Slika kaže ta sloviti stolp ponoči z razsvetljenim toplomerom, visokim 160 m
Prvi donebničarji
Tiste čase ni bil še noben delavec na svetu vajen delati v takih višinah, kakor smo delali od prvega nadstropja dalje mi. Mi smo bili prvi donebničarji v Evropi in sploh. Ker je šla delo počasi od rok, smo 6e polagoma privajali višini, tako, da nismo dosti opazili, kako se oddaljujemo od zemlje. Ka smo bili na 150 m, 6e nam je zdelo tako naravno, kakor da smo pri 20 m. Ko smo prilezli s privijanjem do 200 m, nam ni bilo v glavi in pri srcu nič drugače, kakor pri 150 m.
Najhujši trenutek, ki smo ga pri delu doživeli, je bil, preden smo zvezali spodnje oboke, na katerih leži prva ploščad, v višini 100 metrov, s katere 6e šele dviga pravi pravcati stolp. Preden smo oboke zvezali, smo morali delati zelo previdno, 6aj je bilo glavno železje pri teh obo-kih nagnjeno za 8 do 100 stopinj na meter dolžine. Vse je bilo treba podpirati z močnimi lesenimi oporniki. Lepega dne, ko smo bili na tem, da bomo končali prve tri loke in s tem glavni del do prvega nadstropja, smo zapazili, da
les popušča,
kar spričo silne teže ni bilo nič čudnega. Kazalo je, da se bo vse skupaj pogreznilo in da bo stolpa konec. K 6reči smo še dosti zgodaj zapazili, da
podporniki odnehavajo. Pustili smo V6e drugo in začeli popravljati ogrodje. Treba je bilo tri mesece dela med največjo pažnjo, da smo preprečili, da se nam ni prva tretjina stolpa zaradi prešibkih lesenih podpornikov podrla.
Kdor si je upal prvi dan na stolp, ie dobil kola no
Na roko smo privili deset in deset tisočev velikih vijakov, kakršne danes privijaja 6amo s stroji. Vse vijake smo morali popravljati in pripravljati sproti. Na ogrodju, ki nas je spremljalo vedno višje kakor nekaki leteči balkoni, smo imeli urejeno zasilna kovačnico, privezano z jeklenimi vrvmi, da se ni prehudo majala. Morali smo hiteti, zakaj 6tolp je moral biti končan za veliko svetovno razstavo. In res, dodelali smo stvar brez zamude. Mrzlega dne v marcu 1. 1889 so stolp izročili namenu, spustili (so nanj radovedneže. Ko je bila končana uradna slovesnost, so pritisnili na stolp ljudje, da štiri dvigala do prvega nadstropja še zdaleč niso zmogla navala. Po 500 ljudi je čakalo ure in ure pri vsakem vhodu. Ker so se v začetku bali, da 6i ljudje ne bodo upali na 6tolp, je vsakdo, kdor se je po-fzpel gori, dobil za nagrado posebno kolajno: kdor si je drznil prav na vrh — pozlačeno, kdor je imel korajžo do drugega nadstropja — posreb-
reno, kdor pa se je popeljal samo do restavracije v prvem nastropju, je dobil samo bronasta kolajno. Kolajne so dajali menda 6amo en dan, potem bi bila reč predraga, toliko je bilo ljudi. Vstopnina prav na vrh je v začetku znašala 3 franke.
Prvi večer in še nekaj dni pozneje smo morali malo pritegovati vijake, v kolikor 60 zaradi ne-preračunane človeške teže in gibanja popustili, potem tega ni bilo več treba.
Prva žrtev, ki jo je terjal Eiffelov stolp, ni bil kak samomorilec, marveč delavec, kleparski pomočnik, ki je med kosilom zajahal kos nezavarovane traverze. Med jedjo 6e mu je zvrtelo v glavi, pa je umahnil in 6e 100 metrov nižje na tleh razbil.
„Debela Berta** ga 'e zgrešila
Človek, ki je delal pri tem čudesu, ne more tistih časov pozabiti. Mislim, da ni nihče v Franciji tako gledal na Eiffelov 6tolp in zasledoval vse spremembe na njem, kakor mi. Posebno med vojno, ko je bil 6tolp tarča nemških letal in nemških topov. Še »debela Berta« je baje posebno pozorno merila nanj. Toda zadela ga ni nobena bomba. In ker je med vojno služil kot opazovalnica, kot reflektor in kot najvišja radijska antena, bi bilo prav, če bi mu V6aj za 50 letnico dali kako odlikovanje ...«
Tako pripoveduje v svojih spominih mož, ki je pred 50 leti stavil Eiffelov stolp ...
II
Jehova mi ne dovoli, da bi stopil z ladfe"
Kako se je varčni Jud izognil drag m prenočninam v hotelu
Francoska prekooceanska ladja je 24. marca priplula iz NewYorka v francosko pristanišče Le Havre, Bilo je to ob 6 zjutraj, ko je sonce ravno zahajalo. V pristanišču so morali V6i potniki izstopiti zaradi pregleda. Ko pa 60 carinske oblasti začele opravljati 6voj posel, so jim nenadno sporočili, da nek potnik, ki se vozi v kabini št. 482, ne mara odpreti vrat, prav tako pa tudi noče zapustiti kabine, kakor so to storili V6i drugi. Ugotovili 60 brž, da se v tej kabini vozi neki poljski Jud, po imenu Kailmanovicz, Ko je prišel tja tudi komisar sam, je Kalmanovicz, ležeč na svoji postelji v kabini, začel razlagati:
»Sonce je zašlo. Danes je Gospodov dan, in meni je prepovedano vsako gibanje!«
Poskušali sa ga pregovoriti, češ da Jehova vendar ni dal tako strogih zapovedi, a je bilo vse pregovarjanje zaman.
»Kdaj pa potem sploh nameravate zapustiti kabino?«, so ga vprašali.
»Jutri zvečer, ko bo sonce spet zašlo«, jim je na kratko odvrnil.
In tako se je res tudi zgodilo. Neizprosni Jud je vztrajal pri tem, da mu Bog ne dovoljuje, da bi v soboto (judovska nedelja)) odhajal z ladje na kopno.
Iz tega, kar pa je povedal nek mornar, ki 6e je z isto ladjo pri peljal iz New Yorka, pa se vidi, da Kalmanovicz ni toliko mislil na to, kaj prepoveduje božja zapoved, pač pa, da mu je šla za čisto nekaj drugega. Omenjeni mornar je povedal, da je ta Jud naredil prav tako tudi že v New-Yorku. Na ladjo je tam prišel že cel dan prej •— v petek, dan pred judovskim praznikom — to pa zato, da mu ni bilo treba v hotelu plačati prenočnine. In ko so ga tudi tam hoteli spraviti iz kabine, 6e je prav tako izgovarjal, da ne sme storiti niti koraka, ker da je sonce že zašlo in da 6e je začela že 6obota — praznik.
Tako je ta premeteni Jud na svojem potovanju iz Amerike v Evropo le prihranil dve prenočnini v hotelu, eno v New Yorku, drugo pa v Le Havreu.
Hitler in knjižničar s Hradčan
Potem, ko je nemška vojska zasedla Češko in Moravsko, se je pripeljal v Prago tudi Hitler ter 6e nastanil na Hradčanih. Medtem pa ko 6e je mudil v tem slavnem češkem dvorcu, se je odigral dogodek, . . .. „ ^, ’’	- ..	-	A	•	-
* i v ■ K « « I 4 I A—Ok +, i« k kA t - .
V	knjižnici na Hradčanih živi že leta in leta star knjižničar, ki 6voj posel opravlja s tolikšno ljubeznijo, da mu je malo mar za V6e drugo, kar 6e godi po 6vetu. Knjige so mu tako prirasle k srcu, da se le redkokdaj, in še takrat le za kratko dobo, loči od njih. Zaprl se je takorekoč med te 6voje knjige in se nikjer ne počuti bolje kot med njimi. Kaj se zunaj po svetu dogaja, to ga ni nikdar preveč zanimalo, in zato res ni čudno, da tudi zadnjič, ko je nemška vojska vdrla na Češko in v 6amo Prago, ni prav nič videl, kaj 6e s Češko dogaja. Zjutraj je prišel na delo v knjižnico in prebil ves dan med knjigami, ločen od vsega sveta. Šele, ko je bilo že precej pozno zvečer, se je, pa še takrat s težavo, ločil od svojih knjig in se odpravil na počitek. Medtem ko je odhajal in je ravno odprl vrata v neko sosedno sobo, se je nenadno pojavil pred njim — 6am nemški kancler Hitler, ki je malo prej prispel na Hradčane in zasedel ta starodavni dvorec čeških vladarjev.
Ubogi knjižničar v tem trenutku ni vedel, ali sanja, ali pa se mu je prikazal res sam Hitler.
Bele zrrafe res x?ve
Iz Capetowna v Južni Afriki poročajo, da so je nekim ameriškim raziskovalcem le posrečilo v afriški pokrajini Kenija najti belo žirafo, pravo čudo iz črne Afrike, o katerem je lani ob neki priliki pisalo časopisje. Ko so lani časopisi objavili to nenavadno vest, ji niso verjeli niti znanstveniki, niti lovci, ki eo kdaj lovili divjačino v Keniji.	. .
Pred kratkim ee je mudil v Keniji ameriški raziskovalec prof. Goodwin z nekaj svojimi spremljevalci. Imel je namen posneti na film vse zanimivosti teh krajev. Na svoji poti po Keniji pa je naletel tudi na belo žirafo, ne da bi jo bil ravno preveč iskal, saj je bil lani tudi on med tistimi, ki niso verjeli, da bi živela takšna žival v Keniji. Tej žirafi je prišel celo tako blizu, da jo je mogel filmati.
Ta bela žirafa se prav v ničemer ne razlikuje od navadne, samo da je bela in ima na vratu in glavi nekaj sivkaste dlake. Da bi prepričali tudi vse tiste, ki lani niso hoteli verjeti v belo žirafo, so pred kratkim vrteli nalašč zanje film, ki 8a je posnel omenjeni ameriški profesor Goodvvin. Zdaj torej ni več dvoma, da v Afriki res živi tudi bela žirafa in sicer prav v krajih ob zemeljskem ravniku, kjer bi človek gotovo najmanj pričakoval takšnih živali.
Tri dni so iskali reveže, da bi jim dali Lebrunov dar
Ko je zadnjič prišel francoski predsednik republike Lebrun v London, se je spomnil tudi londonskih revežev. Namenil je zanje lepo vsoto 500 funtov šterlingov. Toda ta denar naj bi‘dobili samo tisti mestni reveži, ki žive v sredi Londona, v tako imenovanem London-Cityu. Ker pa je to -brez dvoma najbogatejši del Londona, je bilo dokaj težko najti ljudi, o katerih bi se dalo reči, da so v resnici potrebni podpore, da so res reveži. Pravijo, da se je šele s pomočjo nekega časnikarja posrečilo najti v tem delu mesta tri še dokaj si-romaSne družine in sicer šele po treh dnevih iskanja. Tem so torej razdelili tistih 500 funtov šterlingov, ki so se jih gotovo tudi zelo razveselili kljub temu, da žive v sredi bogatega Londona, saj je to vendar kar lep denar, če pomislimo, da je funt šterling vreden približno 250 din. Ni znano, zakaj je Lebrun namenil to podporo le tistim siromakom, ki žive v London-Cityu. Čudno bi bilo, da ne bi vedel, da London ni Pariz.
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, 30. marca 12 Pesmi Benjamina Ipavca, nazvanega »slovenski Schubert« ii. pesmi Franca Schu. brta poje ob spremljevanju klavirja gosp. Drago Žagar. Pri klavirju g. prof. M. Jjipovšek. — 12.te Poročila — 13 Napovdi — 13.20 Duet harmonik: brata Goloba — 14 Napovdi — 10 Koncert simfonične glasbe (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slove-nce (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae ura: Predavanje Sokola kr. Jugoslavijo — 19.50 Deset minnt zabave — 20 Ob 100 letnici smrti Musorgskega: Predava g. Demetrij Zebre in plošče — 21.15 Narodne pesmi: Fantje na vasi — 32 Napovedi poročila — 22.1i» Koncert nabožne glasbe (Radijski orkester).
Drugi programi
Četrtek, 30. marca: Belgrad—Zagrel: 20 Nar. pesmi — 20.30 Simf konc. — Sofija: 19.30 Simf konc. — Varšava: 18.50 Pestra gl. — 21 Igra — 21.S5 Petje — 23.50 Plošče — 23.05 Poljska gl. — Budimpešta: 19.80 D’Albertova opera »Nižava« — 22.30 Lahka gl. — Italijanske postaje: I. skupina (121, '<M,	m): 17.15 Plesna gl. —
21 Puccinijeva opera »Dekle z zlatega zapada« — 77. skupina (5H0 . 369, 262 m): 17.15 Operne arije — 21 Simf. konc. — III. skupina <492, 272, 221 »»): 20.50 Lebarjeva opereta »Končno sama« —
Norman Railly Raine:	75
JUNAŠTVA ROBINA HOODA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
Tudi k njej prihaja skozi odprtino na stropu nekaj izgubljenih 6olnčnih žarkov, odsvit poletnega dne.
Tudi k njej prihaja mogočno zvone-nje in grmenje topov.
Ivan brez dežele bo danes kronan!
In Robin Hood?
Kaj je z Robinom Hoodom?
Ali je bil mar pozabil nanjo? Ali se ie bila zmotila, ko ga je bila sama pri sebi ocenila za zvestega in vdanega prijatelja?
Ali pa morda njena Bess ni izvršila njenega naročila in ga obvestila o nesreči, ki je bila zadela njena gospoda-ricot
K.aj se je bilo zgodilo?
Mar je i>il kralj Rihard z Levjim sr-ceffl v resnici ubit? Mar njeno svarilo in obvestilo ni prišlo v roke pravih ljudi, ki bi bili dobrega kralja utegnili opozoriti in odstraniti nevarnosti, ki je zahrbtno grozila, da bo uničila njegovo dragoceno življenje?
Tedaj je zlobni Dickon vendarle uspel?
Vse v njej se je mešalo, gnetlo in kipelo. Vprašanja so se porajala in osta-iala nepojasnjena. Noben odgovor ni bil
Pravi.	.	,	.	11
Zunaj pa so zvonovi udarialt vse močnejše in topovi grmeli vse glasnejše za veliko slovesnost.
Bleda in izmučena radi dolge noči,
ki jo je prebila bdč, ker ni vedela, kako bo V6e to končalo in kaj se bo ž njo zgodilo, je stala lady Maryan z okovanimi rokami naslonjena k mokremu, hrapavemu zidu ter gledala v bledikasti solnčni žarek, ki je podrhteval nedaleč od nje tam na zidu. Od časa do časa so čez ta žarek šinile sence vojakov, ki 60 naglo hodili sem in tja po grajskem dvo-rišču.	,
Ob istem ča6U so v dvorni kapelici, ki je bila prav za prav bolj razkošno opremljena in okrašena dvorana kakor kraj molitve, pobožne nune in druge sa-mostanke molile za srečno kronanje princa Ivana brez dežele. Nagibale so 6e do tal pri molitvi ter se trkale na prsa.
»Prosimo te, Gospod, posveti 6Vojega služabnika!«
Tako so molile na glas.
»Obdari njegovo plemenito srce še z večjimi krepostmi in čednostmi! Daj, o Gospod, da bo moder in pravičen vladar, ki bo varoval siromake in Angliji pomagal do vsestranskega blagostanja in napredka!«
Tako so šepetale njihove blede ustnice, pobožno in enolično, in njihov šepet se je dvigal kakor gost, blagodišeč timijan in kadilo pod visoki strop, ki je bil okrašen z dragocenimi lesenimi ara-i beskami.
I Nemirno se je vil črni, gosti dim sveč,
v mavričastih barvah sta se lomili negotova svetloba sveč in dnevna solnčna svetloba tam po zidovih in po tleh dvorne kapele. Ta somračna svetloba je . plašno trepetala zdaj tu, zdaj tam, ka- | kor bi je bilo že vznemirilo šepetanje j pobožnih nun gosti zrak v kapeli ter ga razgibalo, kjer 6e je močneje zadelo obenj. Svetlobni valovi so se neprestano pomikali ali po kapeli iz kraja v kraj.
Princ Ivan brez dežele je 6tal zraven klečalnika, ki je bil v bližini naslanjača, v katerega bi moral sesti, preden
Imu bo škof iz Black Cannona položil na glavo angleško kraljevsko krono.
Živo se je zamislil v dogodke, ki bodo zdaj zdaj že prišli na vrsto, živo 6i je v duhu že predstavljal v6e podrobnosti kronanja.
| Pristopil bo k njemu škof iz Black Cannona, mu položil na glava svoje hladne dlani, ga z rahlo kretnjo dvignil , in odšel bo proti klečalniku. Tam bo skilonil glavo, se ponižno in spokorno pokesal svojih grehov, se na glas izpovedal — to bo itak vse le za ljudstvo in zato, ker tako zahteva cerkveni abred kronanja — nato pa mu bo škof iz Black Cannona položil na glavo angleško kraljevsko krono, ga pomazilil — in postal bo edini pravi angleški kralji
V	stolpu bodo spet zazvonili zvonovi in zagrmeli topovi, ljudstvo pa bo vse .navdušeno zaorilo:
»Živel kralj!«
! Vse bo dobro! Veliki sen bo ures-I ničen!
j Nihče več mu ne bo mogel kljubovati!
Nad vsemi svojimi nasprotniki se bo lahko maščevali
Nikogar se mu ne bo več treba bati. Varno bo vladal
Dickon je brez dvoma opravil svoje delo in izvršil nalogo, ki sta mu jo bila poverila s sirom Guyjem Gisboume-škim.
Njegov brat, kralj Rihard z Levjim srcem, je mrtev! Zdaj ni nikogar več, ki bi mu še mogel ogražati prestol.
Pač, še nekdo je, ki je neugoden. Robin Hood!
Toda njega bo potem, ko bo sedel na angleškem prestolu, lahko že v najkrajšem času ugnal v kozji rog.
Zbral bo vojsko, toliko vojakov bo nabral, da bodo lahko od prvega do zadnjega kotička preiskali sicer neprehodne in neznane 6herwoodske gozdove. Obkolil bo te gozdove z vojsko od vseh strani, tako da še žival ne bo mogla iz njih pobegniti. In tudi Robin Hood se mu tokrat ne bo mogel več izmuzniti; enkrat za vselej bo doigral!
Prav nič ga ne bo treba več gnati pred sodišče, 6aj ie bil že obsojen na 6mrt. Kar tam v sherwoodskem gozdu, kjer ga bodo prijeli, ga bodo obesili na najbližje drevo in 6e ga za vselej iznebili!
Za njim pride na vrsto — ali pa tudi že prej, najboljše, že takoj po kronanm
—	še veleizdajalka lady Marian, potuhnjena nasp-otnica njegova in sira Guvja Gisbourneškega. Ugasnile bodo njene lepe oči, ki so videti tako nedolžne. Povrhu je še ljubica Robina H joda če jo bo dal usmrtiti, se bo morda Robin Hood sam manj pazil in se lažje daj 1 ujeti, ker bo bolj preziral smrt Da, lady
Marian bo treba odstraniti čimprej, najboljše takoj po kronanju!
Vse to bo lahko izvedel po svečanem trenutku, ki ga bo zdaj, zdaj doživel in ki mu bo dal na j višjo oblast.
Tako si je princ Ivan brez dežele čaral pred oči bodočnost, ko je stal ob siru Guyju Gisbourneškem.
Tudi 6ir Guy Gisbourneški je bil danes oblečen posebna svečano. Ponosno je gledal po dvorni kapeli na vse strani, kakor bi hotel vsem prisotnim zaklicati že s samim svojim pogledom:
Glejte, vi vsi, ki ste prišli gledat to kronanje, glejte, to je moje dela to je delo samega 6tra Guyia Gisbourneškega! Jaz sam sem ga zasnoval in iaz sam sem ga	tudi	uspešno .zvedel	do
kraja!«
Vojaki 6 kopji v rokah so stali ob desni in levi strani v kapeli v dclgi vrst: prav od vhoda pa do vzvišenega odra, na katerem je stal klečainik in kjer je bil nameščen naslanjač za princa Ivana brez dežele. Vsi v dvorni kapeli so napeto pričakovali, kdaj se bo ob vhodu prihajal škof iz Black Cannona ter se dostojanstveno in slovesno vstopil pred	bodočega kralja,	zdaj	še
princa Ivana	brez	dežele..
Stopil bo	pred	princa Ivana	brez	de-
žele ter ga pozval, naj 6e podredi V6em predpisom, ki veljajo za obred kraljevskega kronanja.
Naročaje in širite Slovenski dom!
Tsavaiukl dom« izhaja vsak del*Tnik ob 12. Mesefna narofnina 12 din. la tnosemstvo 25 din. Uredništvo- Kopitarjeva nlica 6'tll Telefon <001 de 4005	n«««:	Kopitarjeva	ulica	«.
»Miavanski oom« .zaaja vsa* a	z> JusetUraMko (Ukano f Ljubljani« K. Cet lidaiatell ini Jož«	rir.dn.u.	Mirk*	J.vornik.