21». številka.
Ljubljana, petek 13. septembra.
XI. leto, 1878
SLOVENSKINftR
Izhaja vBak dan  IsVffSMsfti ■     . IV   .-uo-o ju p   tulcih,       vyij» po poir.i pVCriettM to  tu-: 0  oderuh o detelj cu coso leto lb #ld., 01 pu! Ir.ia h gl.,
ki četrt ieta 4 — Z-a     , <    i*.*, o  irua ^c»i!j*ajn na dom •& celo leto 13 gli,       (oui lotu 3 jfld.     kr., ca od mesec 1 pld. 10 kr    7» pošiljanje ia
dom so računa 10 kr. «* mssoo, 30 kr.     deirt latr. — Za tuje deiele toliko •;»>, kolikor poitnina isnaia. — Za govpode učitelje na ljudskih iolah in za dijake v«-lja zmsar;* cena in sicer    Ei LjnbtjaikO ** Četrt leU 2 gld. 50 kr., po polti prejeman  ta 6etrt leta 3 <!d. — Za oznanila se plačuje od fi*>Ur'.s opne petit-vrate 6 kr.. Če se om.iviilo enkrat tisku, 6 kr., ta 3e dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol« frankirati.     Rokopisi ae ne vračajo. — Urod ni 4 tvo J« v Linblaai v Franc Kolmanovej hifli }*. 3 „gle<lalifik» stolba". Oprav niitvo, na katero Daj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad iHintrativne rn<*i, ie v „ Narodni tipkami" v Kolmanovej b:5i.
Narodna zmaga na slovenskem Štajerskem.
Maribor 12. septembra. (Telegram „Slovenskemu Narodu".) Slovenska narodna kandidata za deželni zbor štajer-eki sta pri denašnjej volitvi zmagala. Dr. ItiKlej je voljen s 104, sTIii-clicr s 110 glasovi. Seidl je dobil samo 72 glasov, Seeder 92. Predsednik velike volilne komisije je bil naš državni poslanec, gospod dr. Vošnjak.
Celje 12. septembra. (Telegram „Slovenskomu Narodu".) Izvoljena sta slovenska narodna kandidata, dr. Dom in klis 8 183, in profesor %ol£'ćil' s 148 glasovi. — Nasprotna kandidata sta dobila: Prosseg 7 7 in Berks samo 27 glasov kljubu živalmej agitaciji.
Ptuj 12. septembra. (Telegram „Slovenskomu Narodu".) Izvoljen je slovenski kandidat Ilei'lllUll s 102 glasoma, proti c. kr. okrajnemu glavarju, ki je dobil le 16 glasov.
Brežice 12. septembra. (Telegram „ Slovenskemu Narodu".) Pri denašnjej volitvi deželnega poslanca je 91 volilcev na vohščc prišlo in jednoglasno volilo narodnega kandidata ^nUia l sira.
Ljutomer 12. septembra. (Telegram -Slovenskemu Narodu".) Narodni kandidat It lllt4M *'<' je izvoljen s 60 glasovi, Hempelj jih je dobil 19.  Živeli Slovenci
Slovenjgradec 12. septembra. (Telegram „Slovenskomu Narodu".)   Pri de našnjej volitvi je izvoljen narodni faj moster slovenjgraški dr. Šlic*.
Kranjski dežolni zbor in nemšku-tarska nesramnost
Včeraj ho je /bral kranjski deželni zbor, čudež narodnega zastopa, kjer imajo zagovar-jalci 20.000 Nemcev v naši j deželi večmo nad 400 000 Slovanov !!
Glasilo uemškutarske umetne većine tega zbora „L.ibacher Tagblatt", katerega (kličite plačajo udje kranjsko ustavoverne stranke, torej mu tiuii pravce dajejo, veseli se 111 vjiije, kako bude od včiraj začela se za Kranjsko nuvu era sreče itd. llomo videli ! Zoper to ne murnu nič. Samo BmejaiUO se lm;lju, ki misli, da bode z be=edo „liberal" dan denea čudežu delal pri pametnih ljudeh.
Ali več kot protestirati mora narodna B1 ranka proti načinu, kako so naši inožj■: prej šujega itbora, in prejšnjega ter še dozdanjega deželnega odbora na ra v n o s t kot goljufi in zapravljivci deželnega denarja pred Bvetom rarpostavljajo. V „L. Tagblattu" nam reč v prvem članku od 10. Bept. beremo to-le:
„Die liberal gesinnte bevolkerung des landes Krain hofft mit sicherheit die \vahl liberaler I a n des a tt S s c h u s s mi t g 116 d 91, de ren e^rste aufgabe es sein wird, die zalilrcldi vorhandenen iiiis»»ti*i»«lc» bei der ad-ministration mi l \ «»rnii"n»«'nsi;<'l»aruiiK zu bese i t ige n.u
S tem se v oficijalnem organu gg. Kal-tetieggerja,  Schrtvj.o, Dcžmstna in druzih po slaneev nemškutiirske stranke naravnost očita, da je deželui odbor  „nincgo"  naredil „gre-hov" ali „napaku v ngos podars t v uu z deželnim denarjem (verniOgemgebalituug). V tem deželnem odboru sta sedi la poleg treh narodnih odbornikov (dr. Dleiwei*a,  M ur ni k a in dr. Zarnika) tudi patronje „L. Tugblattfa.", gg. Kaltenegger in Schrev, ali namesto poslednjega, Dežman. Kako je torej to, da so ti poslednji trije trpeli tako dolgo one „zahl reiche missiande in der vern ogensgehahruog", a jih nijso na drobno  ovadili, ia posamezno dokazali ?
Železnica Sisek-Novi in ljubljanski nemškutarji.
Mi srno od nekdaj trdili, da naša nem-škutarska stranka ne misli n koli na kori.-t nase dežele, niti ne na korist glavnega mesta, temne vedno le na korist ne niš tv a in svoje nemške stranke. Gotovo je, da bi se z administrativnim združenjem vseh Slo vencev, Ljubljana kot središče trikrat večje dtžele povzdignila in povoličula, — ali nemškutarji so proti temu. Gotovo je, da bi po zidanji železnice Sisek-Novi ori;ent bil zvezan z nami, in z bodočo dolenjsko železnico še bolj, ali nemškutarji so proti sumo iz „nem.-kik" svoiih uzrokov, ker se boje, da bi mi v ožjo dotiko z jugom prišli, in bi nas njihova ljubljena Nemčija nekdaj vendar ne mogla pozobali, na kar oni kon6em delajo, ali vedoma — ali nevedoma.
Sam cesar želi te železnice, inprotiven j jej jo le sovražnik  DaSega   materijaInega do-! brega stanja, Mag jar. Sam cesar j e b r vu t 'skej deputaciji,  ki  ga je z:i to železnico 9   t. ni. prosila, rekel: „Veseli me, da so go spodje prišli k meni v b t vari, ki ni j le sijajna korist   Hrvatske,   temin":   tuli   moje, v Bosni bivajoče vojske.   Moja nepre stana skrb je dozdaj bila,  da se zidanje te železnice še pred začetkom Blabega letnega časa dodela."   Ali cesar gori uli doli — naši nemškutaiji  so   bolj   modri,  kaj jim je ma i naša stradajoča vojska v Bosni, saj Bij nemška !
V zadujej seji ljubljanskega mestnega Odbora 10. t. m. je stavil mostni odbornik gospod Potočnik v svojem iu tovarišev imenu predh g, naj bi se mestni odbor obrnil s peticijo na c. kr. trgoviusko  miuisterstvo, da se
kolikor mogoče pospeSi zidanje železnične proge Sisek-Novi. G. Potočnik je rekel, da se mu ne zdi potrebno svojega predloga ni dolgo in Široko utemeljevati in podpirati, kajti korist te železnice je menda vsem občinskim odbornikom dovolj znana. Ou tedaj nasvetuje, naj se izvoli odsek 7 udov, kateri dobi naleg, da precej sestavi dotifno peticijo, katero naj mestna deputacija, na če'u jej župan, izioči deželnemu predseduiku g. Kalini.
Deželni glavar vitez Kaltenegger pa se oglasi in pravi, da bi bila ta železnica res za zdanje stanje naše vojske gotovo prav potrebna, da se pa zdaj še ne ve, kakove ko* tisti bi imela kranjska dežela ali Ljubljana, ako bi se zidala ta železu čna proga. Po Kalteneggerjevem mnenji bi utegnilo zidanje te železnice dolenjskej železnici malo koristiti. (Pa zakaj ?) Tedaj se mu zdi potrebno, da se prej izvoli odbor, kateri bode stvar preiskava!.
Odbornik dr. Schaffer je tega mnenja, da je nam treba jako previdnim biti, kar se tiče železo ce Sisek-Novi, on trdi, da bi prišla celo ta železnica v protislovje z dolenjsko železnico. (Kako, tega ue po\o.) Na vsak način pa, če so uže sklene kaka peticija za železnico Sisek-Novi, mora se v petič ji ob je inem naglašati važnost dolenjske železnice.
Odbornik Dežman, misli, da so peticije v tej zadevi nepotrebne, kajti skleneno je uže, da bodo vojaki sami to železničuo progo napravili, in da bode v kakih treh mesec h dogotovljena. Kaj se bomo tedaj navduševali za stvuri, katere bodo naredili tako ali tako. Kadar je pa enkrat ta železnica dodelana, potem je proga Novi-Dunaj gotova, potem pa z do knjsko železnico ne bode nič. (To v tolažbo kmetskim volileem Dolenjskega, ki so g. Dežmana na njegovo obljubo te železnice volili v državni zbor, a /daj se norca dela, da v tueih rečeh je pt-ticijonirati mumno.)
Sklene se potem, da dobi župan nalog imenovati onih 7 udov, kateri bodo sestavili peticijo. Župan je predvčeranp m ude, mej njimi narodna odbornika Potočnika in Petričica imenoval, in odbor je imel včeraj, četrtek večec prvo sejo.
Iz Bosne in Hercegovine.
Denes  nij nič vnžinh nev b poročil z l>o-
jišča.
Preko Zagreba se v „I>. Ztg." poroča, da jo general Zaeh zavoljo teg • umaknil so izpred Dihača, ker je tam okolo zbranih 9000 turških vstašev.
Iz Surajeva se „Pr.w poroča, da je brigada Samec vzela grad Ključ.
Iz Sarajeva smo prejeli te dni prvi broj „Hosansko-hercegovačkih novin",  ki iz-
ha j njo pod uredništvom znanega Čeha Lu-keša kot oficijalen list avstrijske vlade. Kizen različnih ofkijaluih razglasov, donušajo oklic na narod naj bode tuiren ia Avstriji zaupen. Sarajevskemu mestnemu zboru se naroča naj skrbi za večjo čistost. L;st ima samo dve strani.
Sarajevo 3. sept. [I/.v. dop.|
(Kunec)
I c bljižnih bregov se mesto  prav nežno vidi — polagoma se vzdigujejo hiše proti vi-sokej   vzhodno-severnej  golej   planini. Tam, kjer utoji na desnem bregu ognjen  grad, in po celej velikoj planini palo je mnogo naših vojakov, posebno od polka Marojčič,  ki je prvi tja dospel.  Mej hišami je mnogo sadnih vrtov, polno lepega sadja, ki daje krasoto in dober vtis napravi! Ako pa v notranji del hiše prideš, bi v gnojnici, ali še hujše ! To notranjem delu mesta so u'icu jako nesnažne; tukaj vidiš smrdljivo mrhovino v  luži ali   v blatu ležati, tam te sreča turški capin, pravi ideal nesnažnosti, — zopet dalje zapaziš Moliume-danko, staro kot zemljo, ovita je v razcapane plenice, toliko da znaš, da ima nos. Izstradanih psov in mihastih mačk je toliko, da moraš pri vsakej stopinji paziti, da ti za hrb tom ne zacvili.   Lesenih bajtic je dosti, in v njih imajo Turki, zidovi, pa večjidel Srbi pro-dajalnice. Očitnih hiš je dosti, n. pr. nemški, angleški, francoski, italijanski konzulat,  ki so prav okusno zidane. Jedna najlepših je vladna palača, kjer Ftlipovič Btanuje.   Mošej je nad sto, — nekatere so uže uporabljene za naše žitne maguciiie, kar se Turkom jako studi. Kavarn iu gostilnic je uže tudi  mnogo, — zdaj priraščajo kakor gobe črez noč, — ali vse je jako drugo, nemaš dosti 3 gld., da bi rekel, denes sem se najedel in za silo žejo ugasil. Nekateri prebivalci užo nemški drobijo, — veliko Število uže tudi vidiš civilno oble cenili, kar so preje nij smelo zgoditi. Katoličani so bili več nego mesec dnij v hišah in kletih zaprti, kjer so se pred krutim Turkom skrili.  Zdaj vsak od vesolja poskakuje, in so veseli pantalonu.    Jaz setu zdaj v pisarni — a lepa pisana jo — še mizo nemarno — pišemo na polici pri oknu, in sedimo na torni-stru, — ali vendar je dobro,  ker sem vsaj družili opravil oproščen! Navadna bolezen mej moštvom je mrzlica in griža  — vse jo medlo in slabo — zdravniki pravijo, da od vodo.
Skoraj bi pozabil našo kasarno popisati! Kasarna stoji na levem bregu reke Miljačke v sredini mesta, — ima od spredaj  3 nad stropja, ali zadaj samo parterre — je zelo široka iu dolga, in četirivoglata. O I zunaj na pravi šo dober vtis, in je večja nego maribor ska „Franz-Josef -Kasernc", ali znotraj — znotraj!! Pomisli zopet, kje smo V — na Turškem !
Ako stopiš črez veliki prag, prideš v ve liko štirivoglato dvorišče, od tod v kako spalnico, — tukaj te pričakuje cela armada tur škili mladičev, katere so begunci  zapustili, a gotovo tudi nekaj za rejo BOboj vzeli. Naš Ki lipovič nema v celem toliko glav moštva, kakor se tukaj vidi, — — nekateri so uniformirani, rudofikasti z širokimi progami, truplo pa izstradano — zdaj dobivajo užo boljšo barvo.
Drugi so črni, ki so tuli pri nas nahajajo, to so konjiki, ki vodno naprej skačejo, posebno s početka, ko so bili še krvoželjui.
Zdaj pride tretja divizija, ti so belkasti,
kakor nekdaj polk Kinsky z zelenimi zavrat-
nirami (aufs<,hlage,>.
Ta druhal je najbolj pikljiva; vsi smo ai dali zaradi teh la«e pnrezati, kakor Moha medanci — bolje refeno obriti 1 To so I divizije, ki nas noč in dan mučijo, ako nas Turek na boj ne kliče, — a smo jih uže privadli, da iz rok jedo. Zdaj pa pomisli, spavat1 moraš na de«Ui, na trdih tleli brez odeje, bres slame. Prvi teden nijsem očesa zatisnil — a zdaj od truda uže dobro spim!
Upanje imam, da se skoraj vsi zdravi vidimo!
■». H. 8, septembra je bil zopet boj s Turki pri vasi Mokro — pravega izida še ne vemo, pa mislim, da po jih naši dobro otepli. To sem zvedel denes v jutro od neeega bojnega žandnrma. Udeležil** bo se zopet našega 5. bataljona 17. in 19 kompanija, kateri sta bili pred nekaj dnevi na prednje Btraže poslani. Turki so zbirajo zdaj večjidel blizo vasi Mokro in na Mrkvinem brdu.
To v naglici, drugo pot več !       F . . s
h Mostara 4 sept. |Izv. dop. *] Naj vam popišem ekspedicijo, na katero me je 18. m m. major naSetra 12. poljskega kanonirskoga polka odposlal. Imol som namreč, proti   Stolcu  iti   s   pol  kompanijo topniške straže, in tamošnjima dvema kanonoma, katerima je nže municije zmanjkalo, pripeliati jo Marš jo trajal od zore do mraka, nikjer se nijsmo mogli opoKiti, nikjer ne kuhati. V noči od 18. do 10. m. m smo dospeli do jedneca travnika,  skoro na pol mrtvi od truda, ter smo tu   dneva pričakovali.   Ziutraj  za rano smo šli dalje, da smo dospeli do 111. brigade. Ođ tu flcm bil pa brez stražo do naših kano-nov naprej   odposlan, kjer  sem oddal rvojo municijo,  a  namesto svojih zdravih 8 konj dobil   sem   3   ranjene,  in  za četiri zdrave svoje  vojake  3  ranjeno  vojake in jednoga mrtvega.   S temi ranjeniki in s samo dvema kanonirjema vrniti so mi jo bilo h koloni, in od tod v Metkovič po drugo strelivo Kaj mi je bilo tedaj storiti?  Imel som 2 vozova, ra njeno vojake in konje, n da bi vse to v redu nazaj spravil, samo dva zdrava vojaka. Zija hal sem torej jaz sam konia pri prvom vozu, a topničarju ukazal som ranieno konje peljati. Jedno uro  smo tako marširali.   Kar so čuje streljanje blizu nas, — turški VstaBi so nas bili od strani prijeli.   Moja dva vozna kano-nirja zdaj nijsta hotela naprej,  in le  z vso eneržijo zmogel sem, da smo daljo marširali Nad našimi glavnmi švigale ro krogle od jed-nega   griča   na drugi,  česar so  so posebno konji nit^t bali. Kmalu pritečejo za nami naši vojaki brez orožja, živinčeta, osli in mule, vse v divjem begu.
Oddelek, b kateremu bi bil m o ral iti jaz, bil jo od v s t a š e v n a p a don, razkropljen, in vodniki tovornih živalij so se le rešili, da so upreženim živalim vrvi porezali, na-nje sami posedli in bežali. Vso blago jo turškim vstaškim psom v roko palo. Zdaj nijsem mogel iti daljo; okrenil sem in šel nazaj k našim kanonom,  kar jo bilo naj*
*> Ta dopis govori o onih intib bojili, katere Je nzo drug naš d >pmmk (glej It. 807 „Slovenskoga Naroda" od m. aeptembra Is bivaka pri Btolou In i/, tabora pred Mostarom) popis d. Vendar, kor |e bil pisatelj prlfinJoSega dopisa, tudi slovenak v<>jnk,
na ilr iitf e j hI rani in v dragem delovanji, prlnais dovolj finto novih, z oiiniivib in pojamijnjooih hI ram j |StO      tudi priobuujouio. Ur.
boljše,  drugače bi še jaz bil izgubil oročen« si erarično blago.
Lačni smo bdi. a zopet mjsmo ničesar imeli, da bi Ri želodec svoj utešili. Da bi bil na to pozabil, šel Bern h kanonom, ki ho še vedno svoia žrela odpirali, da bi opazoval, kako da Turki streliajo. Fo trebuhu planet se, in vedno se za kameniem skrivaje, mogel sem to izvršiti. Kakor hitro je pa izmej nas kdo svojo gbivo le količkaj pokazal iz za ka-monia. žvižgalo ie uže kakih 10 vstaških krogel oVolo nieerovih u5eR.
Pn1? 21.nvg. prišla nam ie cela brigada na pomoč; boj ae ;e uže pričel ob 3. zjutraj in po dolgem bniu iztrnali smo *ovraga z vseh hribov, iz vseh njeeovih pozicij.
Pot v Stolac bil ie zdaj odprt, in marSi« rali smo tla, kjer smo dva dni ostali. ITudo bolan, <'a se niisem mogel več. na konju vzdr-žat.i, — tresla me ie namreč valed prestnnih težav mrzlica — nvirSirali smo v Metkovič in od tod v Mostar.
V svojem živenii tepa marša, ka'eri me ie skoro popolnem uničil, nikdar no bodem pozabil.
Bosna in Hercegovina, to ste v istini ubogi deželi, in treba bode dolgo traiaiočega in ugodno upli'vajočega miru, da so bosti zopet opomogli. Povsod, kjer so bilo še pred nekoliko tedni dobro ohrnniene koče bo zdaj razvaline in razpadlo zidovje. Turški zverski krvo^ofniki so pronzročili, da naši vojaki ne zatirajo veli svoje jeze.
Kako bi tudi, ko vidimo svoje tovariše na bojišči nage, gnjusno oskrunjene ležati % odrezanimi udi, kateri ro raztreseni okolo na bojišči ležali.
Muhamedanski psi  naše  vojake strašno miiRakriraio. a mi naj bi te krvoločne Azijate lepo gladili?   Tloca mi! človek se mora odvaditi uže vseera blažega Čuta, ako vidi brez-značainosti Islamske, kakor kaže Bledeči slučaj: „Naša baterija streljala je v Rrodi m. m. na neko lepo poslopje, kjer so se bili turški vstaši utrdili; kar se prikaže častitljiv starček  Hve brade,  brez orožja,  ter biti proti našej  poziciji  proseč z rokama,  naj nehamo strolinti. Preprosil io v resmci lejtenanta, da ie nehal streljati na kulo,  ter ga jo celo izpustil,  češ.  nai   gro starec knmor mu volja. Bil je pa to jeden vstaških vodjev, — in kaj stori   ta vrag?   Po stranskej poti hitel je k svojcem, in ko so naši naprej markirali, priskoči ta turški pos, ustreli korporala topniške stražo in nameri potem baš na onega poveljnika, ki mu jo prej ta dan žive nje rešil. S taci mi ljudmi so nam je tedaj bojevati. Velika sreča pa je za nas, da turški vstaši p revo č  visoko   streljajo,  in temu se ima na t'sočo naših živenie zahvaliti.   Puške dobivajo uporniki od turško vlado in še jedne druge vlasti;   municijo  pa imajo toliko, da smo ju našli na množili krajih zakopano.
Politični razgled.
V Ljubljani 12. septembra. CeMkt listi priohčujojo volilni oklic za deželne zbore. Priznava se v tem oklici, da jo bil pot pasivno opozicije brezvspešen. Vendar oklic, pravi, da bo le zbor izvoljenih poslane -v še le odločil, ali so Tebi udeleže zbora ali ne.
#lir#f/r*;#  sabor so bode, kakor zagrebški listi poročajo, sešel 'JO. septembra. V »tanj«' <Jriiue. 4m*\il.-4i iHohilt^iftt ! Iz Aten javlja 11. septembra telegram: V sled minister-
akega sklepa je vojni minsterukazal naj se oficirji, p o dlo f ic i rj i i n vojaki, ki so na odpustu, precej s kl i če j o. — Torej, Clrecija misli s Turčijo vojno začeti. Iz tega, če se obistini, Re bodo rodile velike reči. Bog ve, kaj nam spomlad prinese. 1 ter linski dogovor bode malo Časa trajal v veljavi.
<V#iofi<*rski knez Nikola je baje poslal en del svoje voiske proti Podgorici in Spužu, da ti mesti vzenuS se silo. ker Turčija neče z lepo zvršiti berlinskih obljub svojih.
Kakor „Dai!y News" poročajo iz It i um. raste agitacija za „ Italijo irredento", vendar je Garibaldi priporočal vodjem, nai svoje ope racije do Rpomladi odlože. — Naši ofieijozi pa so slepi za italijansko nevarnost.
Ruski listi pišejo o znsedenji Mntiinti* in se vesele, da je ta za rusko trgovino tako silo važna primorska luka prišla bre/ boja v ruske roke. Znano je, da so Angleži silno intrigirali, Laze ščuvali proti Uusotn, naj Datum branilo, po svojih novinah pripovedovali, da jo 20.000 Lazov, ki hote rajši umreti, nego Rusom podati se. Vse ho bile le angleške laži iz kate rih ho je tudi za pHhodnjOlt učiti.
Dno 9. sept. je bila v Boulogni na W*Vft« mskrna. svečanost polaganja temeljnega kamena za sladkovodno luko. Pri banketu sta govorila minister za javna dela Vrevcinet, in liuunčni minister Leon Say. Prvi je dejal, da velike stavbe, kakor je ta luka, bodo tudi pomagale republiko utrditi. Say pajehva lil štedljivost ali varčnost hVancozov in naglašal potrebo miru na zunaj, in stalnost znotraj države.
O iti* §ii 41*-h u je rekel te dni uemSki učeni profesor Virbov pariškemu dopisniku angleških „Times", DUnvitzu, sledeče: „Blsmark ima tako veliko mis 1 o sebi in svojej ne zmotnosti, da ga jezi, če ga kdo hvali ali graja; on tira le bismarkovsko, a no nemško politiko; glavni njegov namen Je, ostati na čelu vlade, Bismnrk je nam (Nemcem) dal slave, a vzel nam je našo svobodo, na nam niti blagostanja nij dal; on pozna Kv ropo, a no Nemčije; on dela z nami, kakor bi nas bil privojskoval j on ne razume, da imamo mi ravno toliko interesa so delovati pri poli tiki svoje domovine, kakor on, in posvetovati so o boljšku našega naroda."
Dop
ISI.
Iz IJul»IJiail4» 11. sopt. I l/v. dop. I (Druga deželna učiteljska skupščina v Ljubljani.) V ponedeljek !). t. m. sešlo se je 84 učiteljev delegiranih od svojih okrajev k drugej učitelskej deželnej skupščini. Zborovalo so jo v magistratnej dvorani na rotovži. Na dnevnem redu zborovanja prvega dne stala je volitev podpredsednika, roditeljev in ravna teljov. Drugi dan posvetovalo so je o novem učnem načrtu, katerega je dovršil mej letom poseben v to imenovani odsek (Linlnmlt, Vis jak itd.) Ker pa spada ta stvar bolje v šolski list, omenjal bodem le debato o jezikovnem nauku; tujih jezikov  učiti  so le na podlagi materinščine, to je jedno onih podagngičnih pra vil, kateremu se no moro od nobedno strani oporekati.   To nehvaležno nalogo jo pa ven dar prevzel nemški učitelj  I, i ti h n r d t, zali tevnjoč, da se mora v višji razredih ljudske ali narodno naše šole v*«« lo nemško z učenci govoriti; slovenski jezik no bi smol biti (pri nas!) niti posredovalni jezik, ako je bilo učencu kaj neuinljivo. Da ta gospod vendar nij si svoji m p r o n e m šk i m p redi o g o m prodrl, temu baš nij uzrok,  ker so morebiti učitelji proti njemu glasovali iz stališča narodnega, nego ukazal jim je to storiti  zdrav  um, kei predlog Linhartov je popolni pedagogični nesmisel. (Politika mu jo vso, mar mu poda-gogika.) Vso jedno moralo so jo d v a k r a t gla sovati, ker prvikrat za ovrženjo predloga nij
bila zadostna večina. Linharta je ujezilo, ker nij bil njegov predlog sprejet in vsled nepravilnega vedenia proti predsedniku skupščino Pirkeriu. moral ga je ta očitno opominjati.
Tretji dan popoludne prišlo je na vrsto 21 samostahvh predlogov, m j temi tudi oni glasoviti politični in kazinski, da naj se kraj n mu selskomu svetu vzame pravo učitelje definitivnim imenovati, a naj se uroči to pravo k raj ncmn, oziroma deželnemu šolskemu svetu. Učitelji so mej soboi ugibali, (oni namreč nijso nič vedeli, kaj in v čem so bode v skupščini govorilo, ker od de želneea šolskega sveta niiso dobili nikakovib informacij; in ko bi čnaopisi ne bili povedali V< 1 ni so inide skupščina, bi še tega no bili vedeli!) kdo, kdo je hotel zastavico na tak način rešiti, kdo ir.mej učiteljev jo imel tn „ pogum", da jo stavil takov predlog zoper BafflOStalnOftt učiteljev. Izvedelo ro je potem da gaje stavil nokov učitelj Skrbinec, ki tam nekje pri Višnjej gori šolmoštrari, in ie haio posebno dober prijatelj Vestenecku. Predsednik torej ta predlo« pročita in da be sedo Škrbineu, naj Utemelji ta svoj predlog. Ta je v nemlkej besedi poudarjal kolike nerodnosti so zdaj godijo, kako duhovščina pri Imenovani! definitivnih učiteljev na krajni šolski svet vpljiva, in da kr. šolski svet ne gleda na to, da dobi v firo dobrega učitelja, nego le na to, da dobi v faro dobrega organista itd.
Za tem pi poprime besedo g. Kuhar, učitelj od Marijo device na polji. V gladkem, premišljenem, človeku v srce segiijočem govoru pobijal je Skrbtocev predlog. Nij mlatil le praznih fraz, navajal jo pozitivnih razlogov v obilici proti temu predlogu.
(Palio ilrib.l
I r. /Jdimc^i« naoMtf&S 7. sept. | l/v. lop j (Turki — na Zidanemu mostu.) Kakor zadnjič, tako privabila jo tudi zdaj vest, da pridejo Turki, uže dan prejo mnogo radovednega ljudstva na Zidan most gledat novo našo državljane. A videlo nij se razen kakega Izseljujočega so Turka sis svojim haremom, knr se tu skoro vsak dan vidi, nijednoga ujetnika. StopraV v h trtek, ft. sept. pridrdra ob 11. uri vlak s Turki. Slučajno je bilo kakih 800 kranjskih vojakov, idočih iz Ljubljano v Bosno, in nekaj ravno pripeljavših so vojakov ženijskega kora na kolodvoru, ki so užo kaj težko, zvlasti Kulinovei, čakali na Turke, te novošegno nosorezce. In v resnici, komaj pridrdra vlak, in kmalu bi bila nastala no bi-tva, marveč — mesarsko klanje, kajti „.lanezi" v svojoj svete j jezi so jim začeli žugati s pestmi, jih kleli in so nad njimi groziti, ko hi bili izpustili Turke iz vozov in jih peljali k jedi, ne vem, če bi ne bili naši padli na njo in jih malo prelouristili. Vsaj pa tomu tudi nij čuda, ako so pa premisli, kako živo je na Slovenskem ohranjeno še ono grozodejstvo in barbarstvo, koje so vršili Turki, iu kake tužne vesti dohajajo iz llosno od odrezanih nosov in ušes, kako je ninrda ravno izniuj teh kedo Odrezal glavo kakemu prijatelju ali sorodniku. Maraikoji si je mislil, da sna pasti ravno take j Bodrgi v roko, koja ne bode kojim nič boljo ravnala. Bilo je na takov način nemogočo Turke izkrcati, <la, še na kolodvoru pustiti jih, bilo je nevarno, zbog tega se vlak luv.o obrne in pelje Turke nazaj na hrvatski kolodvor.
Stoprav ob i. uri, ko so otšll vsi vojaki iu vlaki,  pripeljejo so Turki  zopet na kolo
za kololvor, kjer so dobili jesti. Bilo jih je veselje glodati, s kako slastjo ao metali v se v<e — predobro hrano. Vsaj pa nij čuda, ko uže tri dni niiso videli nič gorkega. Bilo jih je 109 polovica bila jih je od regularne vof-sko, polovica pa pravili Hošnjakov, raztrganih in razcapanih, da se Hogu usmMi. Regularni vojaki bili so opravljeni še zadosta Čedno, razen nekaterih, kateri so rvojo obleko uli uže obnosili ali pa raztrgali po Bosni. Nekoji bili so iako čvrste postave, da, celo nekaj inteligentnoj ih obrazov sem videl mej niimi. Doma so večinoma iz Itiunelije in Anatolife. mej njimi tuli dva mula ta. Vsi nijso od jednoga oolka in služijo užo po O let svojemu padišahu. /bog dolgega bivanja v Dosni govore nekateri tudi srbski, sicer pa turški in ro pravi mu-zelmanie. Pravili so mi, da se nijso borili SOpOf naše, in so zaničevanjem govore o z niimi vred prišlih Bošnjakih, imenovnje iih bn$i-hozuke, hajduke itd. Ujeti so bili pri Bi-n jaluki.
Ves  drugačen   vtis pa so učinili turški vstaši, ali po njih izpovedanji, mirni seljaki iz okolico banjalučko. Tu nijsem ooazil nifodnega s pošteno obleko, temu je manjkalo pol srajce, onemu   zopet   pol  suknje,  ta  je molil golo roko, ali še celo obe izpod telovnika, oni ni| imel prsi s čim zakriti, zopet drugi nij imel za ped velikosti   celega na sebi, bilo   jih je mnogo,  ki so imeli iz domačega platna umazano gačo in Bralca,  drugi pa zgoraj široke, spodaj ozke turško  hlače — razcapane. Na glavi imeli so „fesu, na nogah pa ali nfč ali Opattke, nI i pa samo nogavico. Starosti bili so pač, vsakoršne;  od   15  bi rekel do 100 let, kajti videl in govoril sem s starcem, ki jo štel nad 100 let, ki pa jo imel zobe še čvrste in vso. Mnogo jih je bilo starili okolo (10, 70 So celo 80 let. .leden mi jo pravil,   da mora biti star 70—80 let.   In tako jih je bilo mnogo u>o sivih, in komai se po konci držečih starcev. Vere so muhamedanske, a narodnosti žalibog slovanske. Vprašajo jih, kaj so učinili, da so bili ujeti, pripovedovali so jako izgovorno lažnjivo, da „ništa", da so vsi mirni seljaki iz sol kakih sedem ur od Banjaluke oddaljenih, jedno selo   so zove   Sitnica  —   da  imajo doma kuče, nekateri do po veB kuč,  ženo in mnogo   decOj   da so morali  vse  knr nategnem  zapustiti,   da so   nrrno   poljo obdelovali in so no protivili  našincom, pa da so ti prišli, ter pobrali vse uiožtvo. Veruj temu, kdor moro ! Bili so suhi in bledi, nekoji zelo slabotni. Zanimivih   olirazov  nij  bilo videti. Vsak, kdor jo videl to sodrgo, rekel je, jeli vredno bojevati sos to drnlnlijo, zasluži li cela ta gru'a, da pada nasib samo jeden V Žnjimi bila sta ujeta tudi dva oficirja,  koja pa sta rajo v vozu jedla. Zvlasti jeden  imel jo inteligenten obraz.
Omenim naj še nekega Bošnjaka, kojega so morali zbog njegove divjosti in krutoželj-nosti zvečati uže v Zagrebu. Videl som ga, ko ie ležal v vagonu t. zvezanima rokama na hrbtu in zvezanima nogama pod soboj. Ker je namreč liobd vse pohiti in se i/razoval, da ima je lino željo le, Štiri nadih zadaviti, in ker si ie celo ujetniki nijso bili feivenja Bveatf, in ker je hotel celo straži pu'ko iztrgati, nijso vel'li dru rače z njim storiti. A jadikoval je tudi, naj ga Izpuste, da pohiti k svojoj ženi In deci, da jo nekriv itd. I.-. \ ega tega jo bilo   razvidno,   da je  najbrže blazen, iu kot
tacega jo bilo pač neusmiljeno, ga tako mučiti
dvor, kjer izstopijo in gredo po dva iu v vrsti I in mu Bo celo, kakor so jo v resnici zgodilo,
nit jesti ne dati. Naj bi ga ali ustrelili, kar imajo (travico, ako hoće i/trgati straži puAko in v njega pomeriti, ah naj hi ga vsa) dali uže doli k|e v kako hlazir.ro. Akti !W bods ■ ujetniki tako ravnalo, izgubimo vse zaupanji: v llosni, kamor imamo naim u nositi I DlikO in blagostanje.
Bi OCV |e rt:, da oini liku/i vanju De BBBllI žijo, iu slišal sem dosta ljudij, ki so rekli: ali pa zaslužijo, da se jim dadu jesti in še tako dobro, oni, ki našim gotovo ne privoščijo drii/.ega, nego nož ali hundžar prt ko no.-a in usVs; toda pounsl.ti se mora, oa so ujetniki, in s takimi pač no smemo kruto ravnati.
Ob 8*/i uri so se odpeljali daljo proti Dunnji in bodo najbrž v Oloinuru mtei n.raiu. Spremljali so jih hrvatski dOniobl auci. Sploh pa je malo manjkalo, da mj bilo poboja mej Janezi iu Turki pri — Zidanim mor tu.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 7. septembra. ( HudodtlstVO iti* htlaji.) (Dalje.)
Dr. Zamik pričo žandarja Decole vpraša, ali nij, ko se jo vršilo sodnijsko ogledovanje kraja, dvakrat padel po klanci, ki pelje k bel-vederu, ko jo poskušal priti na vlBučino pro meiiade. /an.laiin to potrdi, iu dr. Zaruik konstatira, da ju žandarm padel pri belem dnevi dvakrat črez rov; kako teško mu ju tedaj bilo iti črez rov v tenuiej noči, — te je res. hodil.
/aslišita se na dulje še dva žandaija kot priči in sicer Kančič iz Idrije, pa žandai Itajc. Tudi ta dva sta bila tisto noč na patrulji, za torej izpovedujeta, kje sta bila in kaj sta opa žila. Jako razumljivo izpoveduje Idrijčau /an-durm Kančič. On ve natanko povedati, 00 ka torej uri ju kje v k a te rej ulici bil, m Kaj se jo godilo. Tudi on je videl blizu BlOatU um cesti, ki vodi v Piran, da sta dva čUmka nu vogle nekaj nalepila. Takoj je šel za njima, »li hiu mu Utekla, Listke ju iz zida takoj ud trgal in našel, da ho bili veleitfiajBitega za-držaja.
Daljna priča Hfrnžmoštur Kiemer, C lov čan, je načelnik žandarmerijsku postaio v Kopni V svoje j izpovedhi mnogokrat naglasa, da sla on in pa okrajni glavar v Kopru baron 1'iitou to uli ouo vdoločila, in to naglasa z velikim ponosom.
Koprčane mož malo čisla, kajti muatra večino njih za italijanismio. Kiemer pove, dn koje kralj Viktor Linaiiuel umri,so v Kopru na pruvili pu frančiškanih za njega črno DiaSo, iu da sinu župan m mnogo denes kol. poslušalci v u»U ram nav/.očnili gospodov iz Kopra je pri uiadl bilo. —
Tudi je okrajno glavarstvo užo k<tzuovaio / M dnevnim zaporom dve OBObi, kalen sta ja
vuo m demonstrativno napivah ua zdravje Viktor Buanuela.
Zaudarja Decoleja hvali pr»6tt kot. )(iko strašnega in zanesljivega moža, kateremu vsaj ou vrtii verjame«
Priča Bedollo, kavarnar Hall Loggia" pravi,
da sta bila zatOŽenca in žandar DiOode proti
12. uri v ooci L do 2. junija v kav..mu, ii«
ju prašal DeCOlle po imenih za tožene, v. PriĆM g. Jlaknliic ve povedati da sta pr.&iu BatOZ nei ob VU12 url (bunu, du je potem Qu.r nt \u>
budil Donettija, in da sta zopet pri stranskih vratih odšla, pa se proti        uri vrnila.
Pričo brivec (andmsio in čevljar BoftSO stu videla, ko st;i šla zntožeiic.i proti enoj uri po noči sku/i \ ia 1'erdiiian lea m žandar za njim. Ali jo bil to heeolle, na vesta.
Priča gospa Dandnssi tudi ve, da sta za-totenea prišla '/§12 mi domu. An sta le potem ven odšla, tega ne ve, ker jo bila zaspala.
Priiu lekar (iiovaiiiiii potrdi, da je bili Ouurantotto v tistem času FKS bolan, m da mu ju on leku nnpiavljal. Ako bi bil nji.mu v tej noči pozvonil, mogoče da mu bil odprl lekarno, mogoče pa tudi da ne, ki.jti mnogo sale uganjajo njegovi prijatelji B nj.m, ou prin cipijalno po noči lo tistemu izroči lek, kateri ud zdravnika fBOSpt prinese.
Prebere se niiiogo zapisu kov prič, kati n deloma dokazujejo da je  bil Itonatti  pol mu v gotitilni pri mestu Trstu,  ali  pa da so oba satoisOCa nikdar ne ukvaijata s publiko. Prebere  so   potim   veleizdajslu  laski   oklic na Istnjune, podpisan od „(oinitato isiriunu", ka Url res v iiajntMainiitjsib liesedali govori u Av Stri j I i njenem vladanji. Tudi mu cttajo in la ško pusui, katerih podpis jo  Trsi, Oglej tu Puij iu v katerih su tudi naglasa, du ho mo rajo na vsak načiu od Avstrijo, to ju od „tujo" dežele odtrgali.
Prebere hu nadalje poročilo držav, pravd ništva v lluvinji, kattro naznanja, da so ho v teku tega lita veloizdnjski plakali trosili ali nalepili v raznih mestih v Pazinu, (iuruizuuo, Poreču in Kopru.
O zatožencib govore spričala lup. in okrajnega glavarstva jako ugodno. Oba «ta puste na mladeniča, o katerih se nij do zdaj nič tdabega slišalo, in senu pečata h pulitiku. Ko dr. Zar nik še zuhteva, da naj predsednik naglasi, da jo bila noč od 1 do 'J junija temna, kor mesec nij svetil, sklene ho ohravnava tega dne, in sudnija ho umakne, da slavi porotnikom vprašanje.
(KonOO prihodnjič.)
Dunajska borza 12 septembra.
(levimo t«M<WfiiiAiio porodilo.)
Knotni drž. <li-l:; v bankovcih .	.   60 Kld.		75	kr-
Enotni drž. ti'ii;; v srebru . .	. M	n	16	m
	71		BO	
L860 dri. poHoiilo.....	. 111	-	BO	r»
		n	—	ft
Kreditno nki:i|o......		n	80	BJ
			BO	
			BI	
c. kr. sektal.......	r>	n	r>:i	
	. IO0	n	ir»	n
	. r»7	n	:ir.	r*
Faiii Jugovic,
izftftt^iuiit liSi/rfjirtt gtt htsiinn, prielie H 16, HCpt.. t. 1. podučovanic  v luMtti in flrančoitini po HkiiAouo |im
pravnoj metodi in i lolo ugodnimi pogoji*
Natančno naj m blagovoli polavedatl na Bregu i. 18, v lil nndatropjn. (809 1)
Naznanilo.
Podpirani turnimija, da bodo ■/. donaHrtjhn dno voiii ■/, o p 11, '/.jtč.ul orovljo i/.doliivat i, in ho pripornoa
svojini projlnjira prijateljem, inanoem, m iploh rtemu p. n. občlnitva, da ga /. mnogim naročilom
poBaitSi — l/iloliiv.il bode vho trdno, lopo in po inskoj coni. Moja |>rodaialnioa ju na stttirm tl'ffU, lil,- />rin/tijttt)u'rv t/, klobuittfjtt SSuptUiHČO HtVt I, kjer pioilajain t i in i ra/.novi'Ht.iio UMiij«*.
Tomaž "Volttt,
<:toi - i) trgoroe v. mojem la drevttir.
'.   Lil. U
VVir miipliililoii a I ft Uo-iIoh umi l'i riswm iliiislrs
l.lHlui«ii <i|iriuiii«liii:  U.   1'.   V    v   O. /a
četrti kvarui odpada tO kr., torej ie treb* :; gl. 40 kr.
TBBjel.
ti teptembrai i.\r«»iMi: Balo li Kranja. -- Badoik, Briuiek
Lifan i/. liiHlric.o. — Kandornid,  Matici,   I..ulova/, i/.
Trato, — Kai.k \/. Gradca«
Pri islonu: Bobindler ix Dunaja. LuUwlg i/. Prage. — Ketal i« Kamnika -- bvoteo i Liillo.
Sniiirar i/. Orsdoo. Nadiarli i/. Koe.ovja KobiOf i/. Litije, — Ivoinjiock ti Dunaja.
i'ri uiiiičn: Kapuainakl Iv Dunaja. Lang i/, (iradcu. — Bager i/. Dolenjakega. HobnelUer
r/. Dunaja. —  Jiihliu  it.   Oi lovra. pl, V. nlnuuk
i/, i.inje. — Pfeifer, UoĆavar ii Krikoga. Kiaonik iz Tnta. — Piblngor ia Dunaja — pl. savluaohogg
i/. Motike.  -   pl« CiohIiI.Ii \t.  lil iim| uiU.i.
Die Regenmttntel,
VVaffendookon (PIucIipii), Brlleinligro, follslolfc
[
ilcr k. k. pr. viibrik _
von M. J. Elsintjor & Soline
iu Wien, Neubau, Zollergasno l2,
irlriillltrn liri k. mul h. K i l r |; m n 1111 • I r i i h i ,1 ■,. Kr. Mj|. K i itMimUl Inr. vlrlrr 111111>» tui .< i    n ..i.. II r i, rte. etc.
]
(160—6?)|
Slovenske knjige.
V „niirotlnej tiskarni" so dobe', in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. p,J>OKtOT Zober", originalen nlo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „l\<tUj<>riislcc porvMtl" od Bret llarte-a.   Cena M) kr.
3. „Tuf/omer**, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. dureič.   (Iona 60 kr.
4. ,,Xa Žcrinja/t4*, izviren roman. Spisal Janko KrBnik. (lena 60 kr.
r>. „Župnih Wakefleld$ki", Spisal
Oliver (loldsinith. Iz anglešćiiio poslovenil Janez. Jesenlu). t lena l j-.ld.
6. f9Mvj dvema tttOlQtna4t9 izviren
roman.   Spisal J. Jurčič, (lena 50 kr.
7. ,,<'#'rr* in Sati**, izviren loman. Spisal .1. Jurčič. Oena 80 kr.
TJ
o
ču"
^< "cd"
CICO
B r:
Roditelji! Oskrbniki!
Pri nuni podpisanem dobite vtanlca n-iiUo«,ii in imr«-
mr obleke za dijake, -»t
Tudi ia notno
prodajom Jctltco v oeno.
(208 i. v Ljubljani, v LuJtanan-ovej h.iSi,
'\XS\lt
huaii tj m urednik Jonp J u i 0
Lastnina m ti k „M&rodue tiakanio".
10