Štev. 154.
B Ljubljani, e soboto, m 8. julija 1905.
Leto xxxm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26"—
za pol leta „	„ 13'—
za četrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	,, 2,20
V upravništvu:
■za celo leto naprej K 20"— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 5 — za en mesec „ fp 170
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
„..._ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
Cie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
_________
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm)! za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_L_ Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
[rije občni zbori.
Brez ovinkov povemo, da smo zadnji čas z večjim zanimanjem kakor vsem svetovnim dogodkom, sledili občnim zborom naših gospodarskih društev, dasi nismo o tem mnogo pi;ali. Pri nas se še vedno misli da če se o kakšni stvari piše v dnevniku, mora biti tista stvar politična, in če .Slovenec" kako društvo danes pohvali, da dobro dela, se lahko stavi na to, da bo drugi teden tisto društvo napadel „Slov. Narod" in očital odbornikom, da so sami goljufi in podrepniki ter bo začel preiskovati, če ni kdaj kdo od njih v svojem življenju izpil pol osminke več, nego je dovoli liberalni generalni štab onemu, ki ni član njihove stranke. Oni seveda smejo vse! A ljudje se temu smejejo — in imajo prav!
Pa pustimo to! Stopimo z nestalnih tal naših političnih borb na trdno zemljo našega narodnogospodaiskega polja!
Mi opazujemo v računskih zaključkih in bilancah naših gospodarskih društev splošen napredek. Med dvesto ljudmi se dobi po navadi kdo, ki je bolan ali ki umrje. Tako je bilo in tako bo. Za bolnike imamo zdravnike, za mrliče imamo pa pogrebce. Nalogo dragih pogrebcev opravljajo liberalni gospodje in silno dolga »libera" se potem bere vedno v „Narodu" samo s tem razločkom, da v „Narodu" »libero" spremljajo vedno s kletvinami in gotovi ljudje gledajo, da pri zapuščini narede zase kar mogoče velik ,rebah". Jokanje in tarnanje opravljajo potem liberalni žurnalisti z občudovanja vredno spretnostjo.
A priznati mora vsak objektivno opazujoči človek, da se je zdravstveno stanje naših gospodarskih organizmov povzdignilo do jako velike višine. Velika armada naših narodnogospodarskih društev stremi po popolnosti, in vedno večja tehnična izobrazba jim zagotavlja vedno krepkejše zdravje.
Na tem polju je gospodarska rešitev našega ljudstva.
Priporočati moramo Slovencem, da se navadijo vedno bolj praktičnega gospodarskega mišljenja. Lotijo se naj z vso vnemo
gospodarskega dela, pa bo mnogo manj pričkanja in tožb zaradi žaljenja časti.
Splošni gospodarski napredek se kaže pred vsem v ureditvi kreditnih razmer. So še kraji, ki so zaostali v tem oziru, pa naraščajoča organizacija denarnih zavodov bo sčasom našo domovino tudi v tem oziru postavila na normalno stališče kulturnih dežela. Primanjkujoča izobrazba se povsod izpopolnjuje, in potrebna centralizacija skrbi za zdrav krvni obtok v gospodarskem telesu našege naroda Gospodarska kri je denar, in srce je zveza gospodarskih društev. Hvale vredno je, da se to spoznanje vedno bolj širi.
Dalje se kaže napredek v tem, da se približuje naše narodno gospodarstvo vedno bolj zahtevam modernega časa. Posameznik ne premore nič v svetovnem gospodarskem toku, ako ni milijonar. Zato se pa združujejo naši ljudje in po svojih skupnih silah ustvarjajo organizme, ki morejo s pridelki naše domovine nastopati na širšem trgu in s tem napeljati nove vire dohodkov v našo deželo.
Tretji napredek je pa kmetijsko tehničnega značaja. V marsikaterem kraju se je zboljšala živinoreja, se je presnovalo zastarelo poljedelstvo, osvežilo sadjarstvo itd. S tem je postala naša dežela večji producent in je pridobila nove vrednosti, ki so v korist vsemu narodnemu blagostanju.
A vsi ti napredki, kakor so veseli in koristni, so šele v začetku. Nepregledno je še polje našega gospodarskega delovanja, in na tisoče ljudi še tava v temi, ker niso še prišli v dotiko z nujno potrebnimi praktičnimi idejami nove dobe.
Iz letnih poročil naših gospodarskih društev spoznavamo pa, da se gospodarski smisel v modernem duhu vedno bolj razširja in da vstajajo po zadružni organizaciji med ljudstvom talenti, ki bodo uspešno delovali za vsestransko povzdigo našega narodnega gospodarstva.
V tem oziru opozarjamo na mesečna izvestja ^Narodnega gospodarja" in na članke »Kmetovalca*. A trije občni zbori so pred vsem za sedanji razvoj ljudskega napredka značilni. Naštejemo jih po vrsti.
Občni zbor „Zadružne zveze" je pokazal, da ima zadružna misel zmagovito moč in da je v njej geslo za narodnogospodarsko našo bodočnost. Naša zadružna organizacija je izrastla iz ljudstva. Nihče je ni ljudstvu ukazal, od nikoder ni bila podpirana, pač pa po neumnosti in nerodnosti neveščih ali zlovoljnih ljudi zatirana. Pa je zmagovito prodirala, in čim bolj se je širila, tembolj je po nekem prirodnem nagonu hrepenela po skupnem središču, kakor pridne čebelice nimajo prej miru, dokler se ne združijo okoli svoje matice. In to je „Zadružna zveza", v kateri imajo svojo moč ia svoje zatočišče. Lepo besedo je izrekel na občnem zboru „Zadružne zveze" dr. La-g i n j a , ta apostol zadružne misli med našimi brati Istrani, ko je dejal, da mora »Zadružna zveza" delovati z bratov-sko ljubeznijo in očetovsko strogostjo. — To je program naše naro dno - g o s p o d ars ke vzgoje.
Naše ljudstvo umeva ta program. Pridružujejo se „Zadružni zvezi" ljudska gospodarska društva od Drave in Soče, od Sp ve, Krke in Kulpe, od kršne Istre in si-r>\5 valov Jadranskega morja, od Triglava do Učke gore in do Velebita, od Kvarnera do Črne gore.
Kakor pomladni dih gre skozi to ubogo, toliko časa zaničevano ljudstvo nova misel gospodarskega prerojenja, in iz upalih, brezupnih obrazov sije zopet vesela nada na boljšo bodočnost. Dvigajo se ljudske pesti, težke in žuljave, da začno ustvarjati iz pri-rodnega, spečega bogastva nove vire za svoje življenje. Dvigajo se ljudske glave, doslej tlačene od javnega zaničevanja in ode-ruštva, in ponosni pogled, ki zašije iz oči gospodarsko osvobojenemu trpinu, nam je svetla zarja, ki napoveduje svetel, delaven znojen dan, dan težak in trudapoln, a dan svobode in ljudskega napredka v gmotnem in nravnem ozitu. Koder še ni prodrla ta misel doslej, jo bo razširila svetla moč ideje same. Naj se naše zadruge le ne cepijo, ampak spoznajo naj, da je velika moč edino le v složni edinosti!
Drugi je bil občni zbor „G o s p o d a r-ske zveze".
Naše narodno gospodarsko življenje je bilo doslej tako okorno in neokretno, da ni imelo naše ljudstvo niti najprvotnejših pojmov o izmenjavanju gespodarskih vrednosti v večjem obsegu, kakor je duševno obzorje kakega kmečkega sejma z njegovo mešetarijo in pijanostjo. Vsled tega je pešalo vse gospodarsko delo in kmečki stan je šel rakovo pot. Nikjer napredka, nikjer volje do zboljšanja! Druge dežele so nas prehitele, a pri nas se toliko časa ni zbudilo ljudstvo, dokler ga ni zdramila „Gospodarska zveza." Ves šum, ves ropot, vse vpitje — vse to je le dramilo spečega orjaka, da začne misliti, da se stegne in da vstane! In danes vstaja. Sicer počasi, a on vstaja. Ne bojte se ga! Če bo ta orjak imel denarja, bo vsa dežela bogata!
In tretji občni zbor, nič manj pomenljiv, je bil občni zbor „C. kr. kmetijske družbe za Kranjsko." Njeno polje je kmetijsko-tehničnega značaja. Mnogo je storila, mnogo zboljšala, mnogo koristnega vpeljala. Sicer imajo tudi po drugih pokrajinah kmetijske družbe. A umljivo je, da nikjer naše ljudstvo ne more stopiti tako blizo k tem družbam, kakor na Kranjskem. Odtod tudi primeroma jako veliki uspeh te družbe ravno na Kranjskem. Ona sega s svojimi koreninami še nazaj v stare čase, ko ni bilo še sledu sedanjemu modernemu razvoju. Prej edina zastopnica kmetijskega napredka se čuti zdaj v sredi številnih organizacij, ki jih je rodil moderni napredek.
Zato pa z velikim veseljem konstatiramo. da se je na občnem zboru c. kr. kmetijske družbe njen predsednik deželni glavar Oton pl. Detela ozrl na te sestrske organizacije, ki po novih potih modernega prometa streme za istim smotrom narodnogospodarskega napredka. Delavno polje naše je nepregledno, in vse naše sedaj deluje če sile imajo vsaka zase tako obširen delokrog, da je iz h a r -moničnega sodelovanja vseh pričakovati največji uspeh za splošno korist našega naroda. Brezvestno bi bilo, če bi se te sile med seboj ubijale, ker vsaka je za nas neprecenljive vrednosti.
LISTEK.
Kako so živeli nekoč naši Ljubljančanje.
(Piše star Ljubljančan.)
„Firšt"Knalič.
Sloveče in imenitno je bilo približno pred 80 leti v Ljubljani in okolici ime „Firšta Knaliča". Dasi je bil menda pristen Ljubljančan ali vsaj Kranjec, ni najti njegovega imena v zapiskih kranjskih plemičev, in ne bere se ne od rodbine njegovih prednikov ne naslednikov v zgodovinskih knjigah Škoda bi pa vendar bilo, ako bi se pozabilo njegovo imenitno ime za vselej, naj torej otmejo njegov spomin sledeče vrstice.
Pripoveduje ali pripovedovalo se je, da je Knalič podedoval v Parizu ogromno premoženje, ljudje so govorili, da je bil milijon — če ne cel, ga je bila vsaj polovica. Peljal se je v Pariz, prejel tam denarje in živel tako plemenito in veselo, da je bilo groza celo Parižanov, in so potisnili vsled tega bogatega tujca čez mejo proti domu. Uredil si je bil potem v Ljubljani svoj sedež in gospodarstvo, kakršno se pristoja
imenitnemu, bogatemu in plemenitemu gospodu To je bilo veselo življenje zanj in za vso Ljubljano posebno pa za ljubljanske — postopače. Vozil se je po „firštovsko", koder je hodil ali se vozil, je trosil in razsipal denarje, da so se ljudje spopadali in trgali zanje kot nekdaj otroci za pomoranče v Lovševi jami na velikonočni ponedeljek.
Najimenitnejša ljudska zabava v tedanjem času so bile vožnje po Ljubljanici proti Vrhniki in nazaj v Ljubljano. Naprav-ljale so se o največjih ljudskih slavnostih. Seveda je moral tudi „fir$t Knalič" prirejati take veselice. — Najel je čolnarje v Krako-vem, povabil prijatelje in znance, naložil v čolne jedi in pijače, preskrbel godce, in šlo je po vodi gori in spet nazaj z velikim hrupom in veseljem, z godbo in krikom; iz čolnov pa so metali hlebce in klobase, priletela je tudi kaka stara „cvancigarica" ali toljar med ljudstvo, ki se je gnjetlo na bregu ob vodi in vpilo vse vprek, da se je vse treslo: „ Vivat firšt Knalič, vivat firšt Knalič,
vivat......!" To je bilo veselja, jedi in
pijače!
„Firšt Knalič" je bil dobrega in usmiljenega srca, njegova roka radodarna, in zato
je želel preskrbeti pomoči in veselja revežem in drugim ljudem tudi za prihodnje čase, ko njega več ne bo, in torej ne bo mogel sejati denarja po Ljubljani. Vsled tega je sklenil napraviti imenitno dobrodelno ustanovo. Pa kaj in kako bi naredil?
Bil je v tistem času tam pri sv. Jakobu občespoštovani župnik g Jan. Krizost Pohlin, in „ firšt Knalič" si misli, grem za svete prašat tega gospoda.
Župnik prijazno sprejme „fkšta", in ta mu pripoveduje, da je sklenil napraviti bo gato in imenitno ustanovo, da bodo dobivali potrebni izdatno pomoč in ostane njegov spomin med ljudstvom za vselej v časti in slavi. Ker pa sam ne vč, kako bi se dalo bolj prav in za gotovo narediti, prosi gosp. župnika sveta y tej zadevi, ker ga je slišal hvaliti, da je moder in v takih zadevah izkušen mož.
Župnik pohvali „firštov" namen, češ, da bodo Bog in ljudje veseli take ustanove, in mu priporoči, naj jo le kar največ bogato založi. Končno pa pristavi še ta-le svet:
„Gospod Knalič, nikar pa ne pozabite izgovoriti in zagotoviti si v ustanovnem pismu,
da si vi do svoje smrti pridržite pravico razpolagati z dohodki te ustanove, da boste imeli od česa živeti, kadar zapravite svoje premoženje."
,Firšt" se je poslovil in ni ga bilo več videti, da bi hodil v župnišče.
Leta 1S32 so v Dobu sedeli opoldne pri kosilu trije gospodje, župnik in dva kaplana. Kar nekdo potrka na vrata in vstopita v sobo dva finančna stražnika, katerih prvi prosi župnika, naj mu podpiše v knjižico, da je bil tu, drugi pa obstoji pri vratih. Ko župnik ustreže prošnji in financarja zapreta vrata za seboj, popraša mlajši kaplan župnika in svojega tovariša, ali poznata „firšt Knaliča".
„Ne, odgovori župnik, „ga nisem nikoli videl."
„Tisti-le je", pravi kaplan, „ki je bil ostal pri vratih."
Župnik in drugi kaplan skočita hitro k oknu, in videla sta „firšta Knaliča", toda le od zadaj, ker je odhajal s svojim tovarišem.
Tako je sreča na svetu opoteča !
Vsi trije zbori so se vršili tako strogo stvarno, tako umno in so v vseh debatah pokazali toliko iskrenega čuta za občni blagor ljudstva, da moremo biti ponosni na ta naš narodnogospodarski parlament, ki zboruje zdaj v ločenih zbornicah, ki deluje v posebnih organizacijah, ki je pa pokazal, da živi v njem krepka volja, dvigniti blagostanje našega po napredku hre-penečega ljudstva.
To beležimo z veseljem, ker se nam to zdi najvažnejši faktor za gospodarsko ohranitev našega ljudstva.
In če bočemo izreči še kako željo za bodočnost, kaj naj priporočimo?
Da se ta sloga v dejanju pokaže vedno bolj, da iz besed zrastejo dejanja in da de janja rode zlate sadove!
Kar je ločeno, se združi, kar je nespo-razumnega, se pojasni, kar si nasprotuje, se uredi! In tedaj se bo videlo, kaj zmore složna moč ljudi, ki vedo, kaj delajo, in ki hočejo delati, kar je ljudstvu v prid!
Ogrski Slovenci.
Izmed 1,450.000 Slovencev, kar nas je vseh skupaj, sta zlasti dva dela izročena najbrezobzirnejšemu raznarodovanju: 40.000 beneških in 74.535 ogrskih Slovencev. G. A. Trstenjak je izdal nekaj podatkov o ogrskih Slovencih, ki zaslužijo, da se ozremo nanje.*)
Ogrski Slovenci so popolnoma zapuščeni, ker so vse šole mažarske, ker nimajo slovenskih duhovnikov in ker jih vsa njihova okolica sili v mažarščino. Mažari so od Slovencev dobili imena in besede, a zato jim jemljejo njihovo narodnost. Pusta, ki ji je dal Slovenec ime, je pomažarjena, in ma-žarščina prodira v nekdaj slovenskih krajih do domačega ognjišča.
^ Stariši govore med seboj še slovensko, a otroci slišijo v šoli samo mažarski jezik; tam jih nauče zaničevati materinščino. V šoli pevajo otroci himne na magyarorszdg, kot da je ta edina prava domovina človeška. Zdaj že zna povsod vsa rodbina mažarski jezik. Med seboj še govore slovensko, a se sramujejo tega jezika proti tujcem. Edino še molitev v domači hiši je slovenska, a tudi ta se bo umaknila mažariščini, ker se otroci uče v šoli in v cerkvi mažarskih molitev. Tudi na pokopališčih so se že popolnoma umaknili slovenski napisi mažarskim.
V šurdanski okolici so Slovenci že izginili kot narod. Ista usoda jih čaka ▼ šomodski, železni in zaladski stolici. Kuzmi-čevih Slovencev ni več, in podobna usoda čaka tudi Hrvatov v teh krajih.
Mažarji pripravljajo zdaj nov udarec za Slovane in druge nemažarske narode na Ogrskem.
Skleniti hočejo nov šolski zakon, ki bo uvedel v vse šole izključno le mažaski jezik, tako da bo pomažarjevanje otrok postalo zakonito.
Zdaj se dobi še slovensko in hrvaško prebivalstvo ob vsej zapadni meji ogrske države. Od Dunaja proti Nežiderskemu jezeru, potem ob Muri, Dravi in Donavi tja do
Slovenci v šomodski župan i j i na Ogrskem. Zgodovinska, narodopisna in književna črtica. Napisal A. Trstenjak. V Ljubljani 1905.
Nizozemski inženir.
Pred sedemdesetimi, osemdesetimi leti so Ljubljanico zapirali, da so mogli trebiti in poglobljati strugo skozi mesto ali kaj delati ob bregu. V ta namen so napravili jez z zatvornicami med Zabjekom in Krakovskim nabrežjem. A to delo je nagajalo, in vode nikakor niso mogli popolnoma zapreti. Pisali so slednjič po inženirja na Nizozemsko, kjer so bili od nekdaj posebno izvedeni in izkušeni v povodnih stavbah.
Sloveč inženir pride in obljubi Ljubljančanom napraviti jez, ki ne bo puščal ne kaplje vode. Veliko je bilo dela, veliko stroškov, a končno je bil jez srečno dodelan, zatvornice so zaprli in držale so vodo, kakor celo jajce. Veliko je bilo veselje, še veči slava in hvala Nizozemca, ki je pokonci hodil in visoko nosil glavo po Ljubljani. A nesreča ni nikoli ugnana. V kratkih dneh je jelo curljati izpod jeza prav po malem, — curek je naraščal in kmalo je bila luknja velika, vode pa vedno več v strugi.
Kaj pa Ljubljančani ? Hudomušni ljudje so se jeli spogledavati ter posmehljavati, in hitro so se raznesle po vsem mestu sitne besede: »Nizozemec ne more vode držati". Ko je izvedel, kaj se o njem govori, ga je vzela noč, in nihče ga ni videl več
Zemuna se vleče dolga črta, ob kateri še životari slovanski rod. A ločen je od drugih slovanskih narodov in prepuščen brez brambe tujemu nasilstvu. Tu so našteli leta 1900 še: Slovencev 74.535, Hrvatov (z Reko vred) 188.552, Srbov 434.661. A ker nimajo narodnih pravic in jim manjka organizacije, so brez dvoma izgubljeni.
Naša dolžnost je, da tu pomagamo po svoji moči. Dolžnost slovenskih rodoljubov je, da stopijo v zvezo z onimi kraji in da po zaupnikih izkušajo spraviti med ljudstvo vsaj nekaj slovenskih knjig in časopisov. Po ljudne povesti, molitveniki, narodni spisi bi morali najti svojo pot med ogrske Slovence, da zbude v njih narodni čut in ga obranijo. Priporočamo zlasti štajerskim Slovencem, ki so sosedje teh naših zapuščenih bratov, da obrnejo svoj pogled tja čez mejo in iščejo stika z ogrskimi Slovenci. Dolžnost nas vseh bo potem, da z združenimi silami kaj storimo, drugače izgubimo po svoji krivdi zopet važen del svojega naroda.
Tedenski pregled.
Razne sile se združujejo, da oslabe tako mogočno Rusijo. Na bojišču vedna nesreča, v središču domovine ponavljajoča se revolucija. Strašni dogodki v Odesi dajo misliti marsikaj tudi drugim državam, — Ruski listi trde sicer, da je sedaj mir v pristaniškem mestu, a ta mir mora vzdrževati 33000 mož močna posadka. Zaprte so vse trgovine, ljudstvo se trumoma seli. Škodo, ki jo je povzročilo obstreljevanje Odese predpreteklo sredo, čemijo na 60 milijonov. Ubitih je bilo okrog 3000 oseb. Vojno sodišče je obsodilo na smrt 160 oseb, katere so takoj ustrelili. — Ladja „Potemkin", na kateri so uporni mornarji se še ni udala. Nekaj časa je bila v rumunski luki Konštanci, potem je pa priplula pred Feodozijo. — Tudi v Kronstadtu se je uprlo veliko mornarjev. — V Peterburgu so zasledili veliko tovarno za bombe. Prijeli so dva delavca, ki sta nameravala atentat na carjevo zimsko palačo, kjer so sedaj zbrani vsi veliki knezi.
—	Car je odstavil velikega kneza Aleksija, ki je bil vrhovni poveljnik vse ruske mornarice. Dolže ga, da je on kriv ruskega poraza na morju, ker so pod njegovo upravo bile ruske ladje tako slabo izdelane. Milijoni in milijoni rubljev so šli — Bog ve, kam! Aleksij je Sel v Pariz, kjer se prav dobro zabava. — V Kamniku je bila izrečena obsodba nad tistimi, ki so v Domžalah pri izgredih klicali „živio". Dobili so do 5 dni zapora. — Huda, smrtonosna vročina je vladala po srednji Evropi. Umrlo je mnogo oseb za solnčarico, n. pr. v Rimu 2. julija 8 oseb, v Liibecku 7 oseb, na Dunaju 4 osebe, mnogo se jih je zgrudilo vsled vročine. Na Trati je umrl nanagloma pismonoša, ko se je po solncu vračal z Leskovice. — V ponedeljek je bila po mnogih deželah huda vihra z debelo točo. Vihar je podrl več hiš in kozolcev, -- V Pulju je pri vojaških vajah pol polka obležalo vsled onemoglosti pri strašni vročini. Od 800 mož, ki so šli na vaje, se jih je vrnilo le 300. En vojak je umrl.
V	Zagrebu so proglasili naredbo proti pijančevanju.
V	nedeljo je bilo prijetih radi prestopka 32 oseb, večinoma iz najboljših krogov. — V Rimu so pVi volitvah za mestni svet liberalce porazili. Izid je napravil velik vtis. — V Horjulu pri Vrhniki je pretečeni torek ogenj vpepelil 25 hiš s pritiklinami. Ponesrečenci so vredni pomoči. - Utonil je vodja salezijancev, dr. Angelus Festa. Šel se je kopat po noči v ribnik poleg Rakovnika — ter obtičal v kaluži. — Moštvo na vseh ruskih trgovskih ladjah v Carigradu in Sredozemskem morju stavka in noče voziti. — Konkordat na Francoskem je odpravljen.
—	K občnemu zboru „Kmetijske družbe" je bila povabljena tudi „Zadružna zveza". Zastopal jo je dr. Lampe, ki je pri zborovanju med drugim izražal tudi željo, da obe družbi složno napredujeta in s tem pripravita boljšo gospodarsko bodočnost našemu ljudstvu.
Vojska. Sodi se, da na bojišču ne bo več velikih vojaških operacij. Rezervnike sicer kličejo pod orožje, a jih ne pošiljajo v Mandžurijo, temveč jih porabijo, da zaduše domače upore. Poroča se pa vendar, da Japonci prodirajo proti Vladivostoku. Pri reki Tumen, ki tvori severovzhodno korejsko mejo, pričakujejo spopada. Japonska armada, ki tu prodira pod poveljstvom generala Hasegave, šteje 100.000 mož. Okrog 1600 ruskih vojakov se je umaknilo raz utrjenih postojank ob reki Tumen. Na glavnem mandžurijskem bojišču so Japonci dvakrat razpršili 300 oziroma 600 mož močno rusko konjenico, Rusi so pa uničili en japonski pehotni polk — Za poveljnika prve ruske armade so imenovali generala Balyakova, mesto Kuropatkina. — Vladivostok je zavarovan z minami 7 vrst naokoli,
ima 1000 topov in 500.000 mož posadke.
* * *
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 9. julija. Veronika, Vigilij šk.; ponedeljek 10, Amalija d., Felicita d.; torek 11. Pij I., Peter F. sp.; sieda 12. Mohor in Fortunat m., Janez Kvalbert; četrtek 13. Marjeta d. m., Evgen; petek 14. Bonaventura šk. uč., Just m., Groznata muč.; sobota 15. Henrik, Vladimir.
Državni zbor.
Dunaj, 7. julija.
Železnični krediti.
Korberjeva vlada je 1. 1901. predložila zbornici dva velikanska načrta, za katera mora država najeti približno milijardo k r o n. To so takozvane vodne ceste na Moravskem, Češkem in v Galiciji, druga železnična zveza s Trstom skozi Bohinj in v zvezi s to železnica Lvov—Sambor—Usok. Oba načrta sta imela namen, da vlada ustrahuje obstrukcijo. Res je bil mir v zbornici dobro leto, a obstrukcija je pozneje zopet oživela. Korber torej ni dosegel svojega namena, poleg tega pa je posledica tedanje navdušenosti — grozen moralen maček z velikanskim primanjkljejem v proračunu. O vodnih cestah sploh še ni sledu, a pri železnicah so se hudo vrezali inženirji, ki so delali načrte in proračune, V smislu zakona z dne 6. junija 1901 je bilo dovoljenih 224.409 000 kron. Vlada pa sedaj nujno za-' hteva še 91,685.000 kron, in sicer kot do-
datni kredit za tekoče leto v znesku 60,662.000 kron in za naslednja leta še 31,023.000 kron.
Ta stvar je vzdignila že mnogo prahu v zbornici in javnosti. Vsled cstrih napadov v zbornici je odstopil bivši železnični minister dr. vitez W i 11 e k. zadnji čas so se dodatnim kreditom ustavljali Cehi in Poljaki ter pretili z obstrukcijo, ako vlada ob enem ne obljubi, da podržavi nekatere železnice. Min. predsednik baron Gautsch je danes v zbornici slovesno obljubil, da v svrho podržavljenja stori vse primerne korake. Po dolgih obravnavah med strankami in vlado so se včeraj vendar odločili češki poslanci, da dopustč razpravo, ki se vrši danes popoldne.
Italijanska fakulteta.
Drugo za vlado pereče vprašanje je italijanska fakulteta. Italijanski poslanci so za-pretili z obstrukcijo, ako še ta teden to vprašanje ne pride na vrsto. Tej zahtevi pa se ustavljajo ne le razni nemški poslanci, marveč osobito „Slovanska zveza". Jugoslovanski poslanci sicer ne ugovarjajo italijanski fakulteti na Tirolskem, toda zahtevajo, da vlada obenem zagotovi tudi slovensko pravo-slovno fakulteto v Ljubljani. Naučni minister je sicer že podal znano izjavo glede univerze v Ljubljani, toda s to presplošno izjavo Slovenci ne morejo biti zadovoljni. Da bi se že to jesen ustanovila slovenska pravoslovna fakulteta v Ljubljani, tega ne moremo zahtevati, pač pa, da vlada točneje izjavi, k e d a j predloži zbornici do-tični zakon.
Načelniki klubov so sklenili včeraj, naj proračunski odsek še ta teden reši zakon glede italijanske fakultete, a drugo branje naj se vrši šele v jeseni. Italijanski poslanci s tem sicer niso zadovoljni, a končno so se le udali, da vsaj odsek odobri zakon. »Slovanska zveza" je imela danes daljšo sejo, v kateri se je posvetovala o vseh potrebnih korakih v te svrho, da dobimo točnejše zagotovilo glede univerze v Ljubljani. Sklep je,da danes zastopniki»Slovanske zveze" v proračunskem odseku zopet ponove ,j u n c t i m" med italijansko in slovensko fakulteto.
Več o obravnavah in pogajanjih poročam jutri.
Rusko-inponskn vojska.
Bitka se je pričela?
Peterburg, 6. julija. Iz Koreje poročajo da se je začela bitka pri P u č e n u.
Poročilo Linjevičevo.
Peterburg, 6. julija. General L i -n j e v i č poroča 6. t. m.: O s a n v a i t -s k i bitki poročam še dodatno: Boj se je pričel ob 9. zjutraj. Ena naših kolon je predaleč zašla in zato dobila povelje, naj se združi z glavnim oddelkom, kar pa je šlo težko in oviralo napad. Končno je naš oddelek energično napadel japonske postojanke. Ob 7. zvečer smo zavzeli sovražnikovo pozicijo in uničili en polk japonske pehote. Japonci so se umaknili, mi smo jih zasledovali. Ko so dobili ojačenj, se je boj zopet pričel, ne da bi Japonci dosegli kak uspeh. Naš oddelek je odbijal vse napade in držal postojanko do večera. Potem seje naš oddelek na povelje umaknil. Japonci so imeli mnogo izgub. Mi smo zaplenili mnogo municije. Na naši strani je mnogo težko ranjenih, ker so Japonci najbržje rabili dum-dum krogle. Iz Koreje poročajo, da so Japonci napadli našo črto priKakhanu s pehoto in topništvom. Japonski polki prodirajo.
Japonsko posojilo podpisano.
London, 6. julija. Japonsko posojilo je že podpisano. Udeležena je angleško-ameriška družba in večja nemška družba, med drugimi hamburška severnonemška banka in nemškoazijska banka. Posojilo bodo emitirali že začetkom prihodnjega tedna.
Koliko nemških parnikov so
Japonci zaplenili. — Tihotapstvo.
B e r o 1 i n, 7. Japonci so v celi vojski zaplenili 6 nemških parnikov,
S a i g o n, 7. julija Mornariška oblast je zapazila na krovu nemškega parnika „Litsun" vojno municijo. .Litsun" in angleški parnik .Carlisle" bosta ostala pod nadzorstvom mornariške oblasti.
Ruski glas o japonski moči na Koreji.
„Nov. Vremja" poroča 2. t. m.: V Koreji organizujejo Japonci marljivo ondotne korejske vojake. Sedaj so že spravili skupaj 2 6.0 0 0 Korejcev. Za poveljnika te armade je imenovan general Hodegava, ki je na glasu kot zelo talentiran častnik. Japonci v Mandžuriji dobivajo sistematiško I močna ojačenja, večina teh pride iz severne
Koreje. Japonska ima že 4 n o v e divizije. To kaže, da so Japonci uvrstili v svoje vrste Korejce Na skrajnem vzhodu stoji Jalu-armada, zahodno od te Kuroki. Japonci podaljšujejo svojo črto proti vzhodu, da se združijo s korejsko armado. V Koreji so zavzeli 23. junija Sjušen, v Kongo e n u imajo posadko 20.000 mož in divizijo s 40 topovi.
Mobilizacija gardne pehote.
Peterburg, 7. julija. 9. in 10. julija bajč napovedd novo mobilizacijo gardne pehote.
Vprašanje o premirju.
Pariš, 6. julija. „Matin" javlja iz Pe-terburga, da je Roosevelt vkljub dementi-ranju pregovarjal Japonsko, naj sklene premirje. Opozarjal jo je nato, da imenovanje Muravievo svedoči, da Rusija odkritosrčno želi miru. Roosevelt je vprašal japonsko vlado, kaj misli o premirju. Japonska je odgovorila, da preje ne sklene premirja, dokler Rusija ne vsprejme prvih mirovnih pogojev. Ker je Japonska Roosevelta obenem opozorila, da vedo pogoje le oflcielni pooblaščenci, je jasno, d a premirja še dolgo ne bo. Admiral Togo se pripravlja, da odplove v baltiško morje?
Tudi ruski list „Svjet" poroča, da dela Togo obširne'priprave, da odplove s svojim brodovjem v baltiško morje.
Togo bi s pomočjo Angležev to plovbo začel čez dva meseca. Dokov in ladjedelnic za popravljanje ladij bi imel dosti. Okoli Anglije bo imel mnogo izvrstnih opirališč. „Svjet" pravi, da Togo lahko obstrelja vse baltiško obrežje in če blokira Kronstadt, je Rusija kot ve-levlast uničena. Rusija naj se pripravlja na najhujše.
Rusija.
Rusija prosila Nemčijo pomoči. V Kielu se širi govorica, da je Rusija prosila Nemčijo pomoči za slučaj, ako bi se uprli mornarji v Kronstadtu ter bi hoteli obstreljevati Peterburg.
Upor na„Potemkinu". Načelnik sedmerice, ki poveljuje upornim mornarjem, je neki Aleksejev. Posadka na „Potemkinu" šteje 750 mož, med njimi mnogo bivših zastavonoš. V četrtek popoldne je zapustil „Potemkin" Teodozijo. Neko angleško ladjo je prisilil •Potemkin" da mu je sledila in oddala nekaj premoga. Prebivalci v Teodoziji so se povrnili. V Teodozijo so došla poročila, da se je pridružilo moštvo bojne ladje „K a t arina Ve1 i k a * upornikom. V Novorosijsku pričakujejo s strahom »Potemkin a".
—	V Odesi menijo, da odplove .Potemkin" pred Batum,kije obmorska trdnjava druge vrste in je dobro založen z artiljerijskim strelivom. C i v i 1 -nobatumško prebivalstvo se najbržepridruži upornikom
—	Odeški generalni guverner je izjavil, d a car pod nikakimi pogoji nepo-milosti upornikov na „P o t e m-kinu", ker bi pomiloščenje izpodkopalo vso disciplino v mornarici. Berolinski .Lokalanzeiger" poroča iz Konstance: Dva mornarja, ki sta pobegnila s „Potemkina" v Konstanco, pripovedujeta, da vodijo ladjo trije civilisti. „Potemkin" namerava o b s t r e 1 j a v a t i v s a r u s k a obrežna mesta Prekucijska stranka je dobila zagotovile, da se bo uprlo moštvo na vseh bojnih ladjah črnomorskega b r o d o v j a. Dva angleška kapitana sta poročala v London, da je vodstvo na „Pe-temkinu" izredno dobro, kar dokazuje, da ladje ne vodi kak navaden mornar. — Nasproti angleškim ladjam se obnašajo uporniki jako uljudno. V Teodozijo je priplula včeraj torpedovka, ki zasleduje „Potemkina". Ladja je naložila premoga. — V Carigradu včeraj niso vedeli, kje je „Potemkin". Vhod v Bosporsko morsko ožino straži turški parnik, šest torpedovk je odplulo v Bosporsko morsko ožino V sultanovi palači je zboroval turški ministrski s v e t, ki se je posvetoval, ali naj se zabrani „Potemkinu" prepluti Bosporsko morsko ožino. Boje se, daprične „ P o t e m k i n" obstreljavati Carigrad, čezabranijo prehod. Ruska postajna ladja v Carigradu je dobila povelje, naj plove po Bosporu, da naznani če se približa „Potemkin", a parnik ni dolgo križaril, ker poveljnik ne zaupa moštvu. Iz Londona poročajo, da plove „Potemkin" v spremstvu dveh torpedovk proti T r a -p e z u n t u. Več ruskih torpedovk je dobilo povelje, naj plovejo v Bospor, kjer naj pričakujejo „Potemkina". Iz Londona poročajo, da spremlja „Potem-kina" torpedovka, ki je imela povelje razstreliti isto ladjo
Daije v i. priiogi-
I. priloga 154. štev. »Slovenca" dne 8. Julija 1905.
»Frankfurter Ztg." poroča, da so oborožili Turki utrdbe ob vhodu v Bosporsko ožino z možnarji in topovi, ki jih je Krupp že pred šestnajstimi leti poslal v Carigrad, a so ležali v skladiščih, ker je ugovarjala Rusija, da bi jih nastavili na utrdbe.
Kmečki upori. V Besarabiji so se uprli kmetje. Bogato me sto Orijev gori, veliki nemiri so tudi vBerecovski,kije znana po svojih sejmih Kmetje so oplenili posestva raznih milijonarjev in tudi posestvo Tolstega pri Vesolickajtu.
Vstaja naKavkazu. VOdeso došli begunci p o tr j u j ej o , d a je na Kavkazu vstaja. Topničarji na utrdbah ob obali niso hoteli streljati na »Potemkina", vsled česar je dal poveljnik zapreti voditelje. Uporniki so razbili opravo po vojašnicah, pridružilo se jim je 5000 rezervistov. Neki polkovnik se je ustrelil.
Stavka mornarjev. Mornarji »Parobrodne družbe St. Peterburg-Fazonko" so prisilili družbo, da je ustavila promet.
Carjeva graja Kriegerju. Iz Londonu poročajo, da je pisal car admiralu Kriegerju pismo, v katerem z nenavadno trpkimi izrazi graja admiralovo postopanje nasproti upornikom. Car je baje tudi ukazal, da mora odstraniti moštvo čr-nomorskega brodovja na kapah častni trak Jurjevega reda.
Bombe v Odesi. V Odesi so našli zopet mnogo bomb v judovskem delu mesta. Tudi v hiši, kjer stanuje turški generalni konzul, so našli več bomb.
Parlamentarni položaj.
Včeraj se je zbornica bavila s prekoračenjem kredita pri novih alpskih železnicah. Med Sternbergovim govorom za po-državljenje železnic je klical posl. B a r b o : .Kaj pa južna železnica?" Govorili so: dr. P a t t a i, min. predsednik G a u t s c h in še cela vrsta drugih govornikov. Zbornica je izvolila glavna govornika: za barona K u b e c k a , proti dr. Ellenbogen. Konec seje je bil ob 5. uri. Danes je zopet seja, ki zaključi sedanje zasedanje državnega zbora.
Seja načelnikov klubov se je izjavila proti temu, da bi sedanji obrtni odsek bil v permanenci in za to, da se izvoli nov odsek. Konservativno veleposestvo je svoj mandat odstopilo »Slovanski zvezi".
V	proračunskem odseku je bila včeraj predloga o italijanski pravni fakulteti spre jeta s 26 proti 5 glasovi. Naučni minister je dvakrat govoril. Berger in Schalk sta imela dolga obstrukcijska govora.
Imunitetni odsek je sklenil, naj zbornica izroči sodišču posl. K r a m a r a. Toži ga grof Sternberg.
Hrvaška vladna stranka za hrvaški armadni jezik«
Budimpešta, 5. julija. Bivši minister Tomažtč je v , Budapesti Hirlapu" izjavil: »Sveta resnica je, da vsi sloji hrvaškega naroda smatrajo svoj jezik za neizogiben predpogoj in poroštvo svojega razvoja. Hrvatje bodo le tedaj sodelovali pri preosnovi armade, če bodo dobili garancij, da se bo pri eventualni pre-u s t r o j i t v i skupne armade upoštevala tudi hrvaščina. Ogrska naj vzame to stališče na znanje.
Nemčija proti Jauresu.
Francoski socialistiški poslanec Jaures je nameraval govoriti v Berolinu, a nemški poslanik knez Radolin je naznanil francoskemu ministrskemu predsedniku, da nemška vlada Jauresu tega ne dovoli. Vsled tega Jaurčs ne odpotuje v Berolin. V Parizu se vrši zaradi te prepovedi jutri velik shod, na katerem nastopijo voditelji nemške socialne demokracije.
Novo grško ministrstvo.
V	grški zbornici je naznanil novi grški ministrski predsednik, da namerava vladati po Delyannisovih načelih. Zbornica je izrekla novemu ministrstvu zaupnico.
Maroko.
Včeraj je naznanil predsednik francoskega ministrskega sveta svojim tovarišem, da se bosta sporazumeli Nemčija in Francoska glede Maroka v najkrajšem času.
Albanci groze kristjanom.
Predvčerajšnjim so zborovali Albanci v Peči. Na shodu so sklenili kristjanom zagroziti, da jih iztrebijo. Pregnati nameravajo tudi menihe iz samostana v Dečanih.
Ženski uestnik.
ž Ženska proučuje severni
pol. Iz Halifaxa poročajo, da je odpotovala v Labrador na severnem tečaju gospa H u b b a r d Pogumna žena je vdova preiskovalca severnega pola, Leonida Hubbarda, ki je v Labradorju umrl vsled mraza in lakote. Gospa namerava končati topografske študije, ki jih je započel njen mož.
ž Barve v moderni modi.
Modna barva letošnje sezone je lahno rdeča, ki se stopnjuje do rdečkast« belega. Barva odgovarja modi, ki sploh posega po oblikah rokokoja. Seveda se okus javlja najbolj v tem, kako se barve menjujejo in kako tekmujejo med seboj refleksi in luč. Nuancirati rdečo barvo ni tako težko, težje je razporediti kontrastne barve. Današnja moda stavi roza k živahno vijoletnemu in oboje združi z njihovimi prehodi. Temno - oranžasto se pridruži lahno - modremu. Cimetova barva gre k mirtovem zelenem ali pa svetlo-modrem
ž Spomenik postavijo pisateljici znane povesti .Stric Tomova, koča", Harriet Beecher-Stowe. Kip bodo postavili v washingtonski kapitol.
Književnost in umetnost.
* Novo delo Edmonda Ro-standa. Edmond Rostand, znani dramatik („Cyrano de Bergerac") in član francoske akademije piše novo delo: »Chantecler". To je narodno bojevito ime za petelina, ki poje glasno in predstavlja francosko ljudstvo. Idejo za delo je dobil Rostand, ko je čital Goethejevega „Reinecke Fuchs". Delo bo pisano v obliki dialogov med živalmi v maniri Aristefanovi.
Slo venska literatura". Pod naslovom »Die Literatur der Slove n e n" priobčuje dr. Ivan Prijatelj v »Oesterr Rundschau" pregled,čez slovensko literaturo, ki je silno pomanjkljiv in enostranski. Zdi se, da g. d r.. P r i -jatelj ne pozna vsaj polovice novodobne slovenske literature, kar pa slučajno ve, popisuje kot strankar.
Po suetu.
Zabo je snedel. »Hlas Naroda" poroča: V gostilni v Lhoti pri Vsetinu je pred kratkim stavil delavec J. Olšak za pet litrov žganja, da sne celo živo žabo — kroto. Stava je bila sprejeta in ljubitelj žganja je začel jesti žabo. Začel je živo žival grizti pri zadnjih nogah, četudi se je mučena žival na vse kriplje branila. Sežvekal jo je celo, glavo pa je samo razgriznil ter potem izpljunil. Po tem »junaškem" činu pa je omedlel ter navzlic zdravniški pomoči — umrl.
Indijansko plemeneizumira.
V Montrealu v Kanadi so priobčili uradno statistiko indijanskih plemen. Leta 1899. je bilo v Kanadi 98 981 Indijancev, 1. 1904. pa jih je že 107.978 Stanujejo v posebnih okrožjih, okoli Hudson-Bay, Makenzie in Ungave, kjer je le malo evropcev nastanjenih. Od teh Indijancev je 34 915 katoliških, 14758 anglikanskih, 11.177 metodi-stov, 1409 presbiterjancev, 1094 baptistov, 98 kongreganistov, 469 pripade drugim konfesijam, dočim je 11.269 poganov. Naj-bržeje je še ostalih 32.789 poganskih, gotovega se o njih ne ve ničesar. Kanadska vlada je otvorila za Indijance 298 šol, med temi je 104 katoliških Angleži imajo v vladi poseben departement za Ingijance. Ti so zelo miroljubni in se vladi ne upirajo, pač pa so jako nemoralni in udani pijanosti. Vendar je upati tudi tu boljših razmer.
Praznoverstvo med Nemci. Nemški listi večkrat pišejo o dušni temoti in praznoverju, ki bojda še vlada med slovanskim ljudstvom, četudi med »kulturnim" nemškim ljudstvom ni veliko boljše. Pred kratkim — kakor poroča „Wienoc Psz-cz61ka — se je zgodil sledeči slučaj. Nekemu nemškemu naseljencu pod Rogovem na Poznanjskem je crknil en del gosi vsled nalezljive bolezni. Da bi ostale gosi rešil, šel je oni »kulturtrager" k neki zelo »modri" ženici. Ta je pa takoj iz poznala, da so gosi »zacoprane". Da bi »copernije" pregnala, ukazala je prinesti velik kotel, pod kateri je vtaknila gosi ter je ukazala po kotlu tako dolgo razbijati, da so bile v njem luknje. Oglušene gosi so bile navsezadnje izpuščene Razletele so se na vse strani in drugi dan so vse eno za drugo — crknile.
črne rože vrtnice. Nekomu vrtnarju v Savanni v ruski Georgiji se je posrečilo kultivirati popolnoma črne rože vrt-narice.
Najvišje poslopje na svetu
bodo začeli te dni graditi v Ne\v Yorku. Nad hišo Life Insurance Company bodo namreč zgradili stolp, visok 560 črevljev in s podnožjem, širokim 70 kvadratnih črevljev. Imajo pač čudni okus ti Američani.
Pustolovec, milijonar in kralj Sahare, znani Lebaudy, uganja vedno večje norčije. Sedaj je sklenil, da se bo odslej imenoval Henry Wood. Ce mu pismo-noše prinašajo pisma, naslovljena na Lebau-dyja, pravi : »jaz Lebaudyja ne poznam". In zares — vsa pisma morajo nesti nazaj.
5000 mrličev na dan vsled kuge. Iz Kalkute poročajo zdravniški in
higijenski listi, da sedaj v Indiji umre na dan 5000 ljudi za kugo. Čeprav je ta številka visoka, je vendar za 2000 nižja kot v aprilu in maju. — V veliki provinciji pund-žabski je umrlo vsled kuge 2500 ljudi na teden. Kuga pojema — kar se zdi čudno — v začetku poletja. Jeseni divja najhujše. — Vsako leto izkazuje statistika večje število umrlih za kugo. Celo v zadno Indijo, ki doslej ni poznala večjih kužnih epidemij, so zanesli kugo.
Pošta na Japonskem. Japonska ima 4567 pošt in 41 347 nabiralnikov za pisma, pride torej v tem oziru koj za Nemčijo, Združenimi državami, Francijo in Veliko Britanijo. Japonska pošta je odpravila zadnje leto 205 000 000 pisem in 383,000 000 dopisnic.
Gledališče za norce ustanovijo v Parizu v norišnici Sainte Anne. Za te nesrečneže se bodo priredile gledališke predstave, ki blagohotno uplivajo nanje v zadnji številki revije »kulture" pa dokazuje ugleden psihialec, da nima godba in enake prireditve nobenega posebnega zdravilnega vpliva na umobolne. Ti reagirajo nanjo ravno tako, kakor takrat, ko so bili zdravi, nič več in nič manj.
Velikanske razpokline na Etni. Ravnatelj opazovališča ognjenika Etne, Ricco, javlja, da je na zadnjem svojem pohodu zapazil, da se glavni krater Etne vsled velikanskih razpoklin podira. Iz raz-poklin vzhajajo plini in pare. Zato ne bo več moči iti na ognjenik iz severovzhodne strani, ampak le iz zahodne
Vas brez moških. V ogrski vasi Kank-Herlany ni nobenega moškega več, vsi so se izselili v Ameriko. Doma so ostale le ženske, otroci in starčki.
Učni tečaj za vezenje. V korist lepi in koristni vezilni umetnosti, v pospeševanje in povzdigo ženske obrti in v spodbudo ustanavljanja nove industrije priredi firma Singer & Co. del. dr. v Ljubljani ta mesec v hotelu »pri Maliču" razstavo vzornih del. ki so vsa izvršena na našem najnovejšem izdelku rodovinskega šivalnega stroja Original-Singer-»Central-Bobbin". Na tej razstavi bo videti mnogo vezenin najrazličnejših modernih vezilnih tehnik. Ob enem bo takrat popolnoma brezplačen učni tečaj za vezenje. Poučevalo se bo pisano in vezenje s pentljami ter vezenje monogramov, madejrska, hardanžka, predorna, voile lace in dela z otlim robom in sicer na tako lahko umljiv način, da bodo učenke, čeprav niso vezilje, že po osmih dneh lahko delale samostojno. Med tečajem se bo tudi poučevalo šivanje s posebnim ozirom na aparate, pridejane šivalnemu stroju „Central-Bobbin". Prijave za vezilni pouk se sprejemajo v trgovini firme Co. deln. dr. šivalnih strojev v Ljubljani na S/. Petra cesti št. 4 399 b
ffegdUtv
Najbolje za zobe.
Dobro znana
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
nucina
;zak. zajamčeno) 1098 62-53 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovedo do trajne porabe. Edino pristen pri Pr. VI-feku & Comp., Praga, Vodna ulica. - V Ljubljani naprodaj v drogueriji Ant. Kane, Jinfor. Korbar, Hfnko Vflbbe.

pri Lovrencu tik župne cerkve v Št. Vidu nad Ljubljano se odda 1318 4-3 v najem.
Več se izve pri lastniku Franc Cirmanu
ravnotam.
naravna mineralna voda
Najčistejši Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, katarih v sapniku ali prebavnih organih.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerj U. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah 866 i4-u
■fSČf S?«
A V,


31 26-17
Je
najboljša mizna in osvcžu-v. joča pijača,
katera je preskušana pri
kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Uvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
toloz. postaja, zdravilno kopališč« pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in 'inom.
Zaloga pri Miha«! Kastnor-ju in Peter Lastnik-« v t-libljani.	32 52—25
zo ho m.
se dobi v „Angleškem skladišču oblek" za dečke od 3 do 14 let, in sicer:
1 barv. ali bele plat. hlače do kolen, 1 srajca (Roderhemd) v vseh barvali, 1 bela ali barv. plat. športna čepica. Po pošti poslano se zaračuna 1*26 gkl, zavijanje zastonj.
1371 3-2 o. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
Jeseniške novice.
Kresove na čast sv. Cirilu in Metodu so zažgali na predvečer dva na Me-žaklji, enega na Mirci. Posebno lep je bil na Mežaklji, ki so ga zažgali tovarniški delavci Spuščali so rakete in svirala je godba. Vrnivši se na Savo so se udeleženci pri Markotu v prostorih »Katoliškega delavskega društva" navduševali za svoj narod ob sviranju godbe in napitnicah v vznesenih besedah.
Učiteljsko službo na Jčienicah je dobila Roza M e r v a , dosedaj učiteljica v Ihanu. Značilno je, da za to službo ni prosil noben učitelj. Nemogoče je pri draginji, kakršna je tukaj, učitelju izhajati. Naredimo račun: Plače ima 1000 K. Hrane in stanovanja ne dobi pod 60 K na mesec, to je na leto 720 K Ostalih 280 K naj ima za perilo, luč, kurjavo, obleko. Koliko mu ostane še za knjige, razvedrilo? Občinski tajnik jeseniški je v primeri proti učitelju — gospod, ker ima letne plače 1600 K in dobi za stanovanje še 240 K, torej skupno 1840 K, celih 840 K več, nego učitelj, ki je definitivno nastavljen.
Nemška šola na Savi ni dobila pravice javnosti, za katero je prosila.
Lep pogreb je imela v nedeljo, dne 2. t. m., gospa Ana Hafner. Velika množica, ki jo je spremila na pokopališče, in lepi venci so pričali o njeni priljubljenosti. Rodbina Pogačnik na Savi je ob ti priliki mesto venca darovala 10 K za družbo sv. Cirila in Metoda.
,,Jeseniška straža" vedno brca in se zaganja v tukajšnjo duhovščino. Bo že še dobila odgovor, kakršnega zasluži. Mi pa ji že danes povemo, da pismo, ki ga je profesor Binder pisal odpadniku inženirju Maksu, ni bilo najdeno, ampak ukradeno. Vse, kar je »Straža" o tem napisala, je prazno kričanje. Niti Binder niti Maks ne bosta s svojo agitacijo za „Los von Rom" kaj dosegla, kakor „Straža" ne za „Proč od Rima". Protestantizem ne napreduje, marveč nazaduje na Jesenicah Že eno leto ni nihče odpadel od katoličanstva in prestopil v protestantizem, pač pa je ravno pretekli teden iz protestantizma izstopila 21 let stara Ana Schnabel in izjavila, da hoče postati katoličanka.
Kako značajjni so liberalci. Sedaj neprenehoma hujskajo zoper tukajšnjo tovarno. Lansko leto 6. maja pa je Slovenski Narod" pisal tako le: ^Kranjska in-dustrialna družba je največje industrialno podjetje v naši kronovini. Na delavskih mezdah izplača vsak mesec 200.000 K. To je ogromna svota. Ves ta denar ostane doma, dobe ga kmetje za svoje izdelke, trgovci, obrtniki, gostilničarji, oddajalci stanovanj itd. itd. Zavod, ki odšteje delavcem na mesec 200 000 K, to je gospodarski faktor prve vrste, to je pri nas že moralična in materielna velesila. Pri nas je dosti ljudi, ki imajo o moči in o veljavi industrialne družbe še jako meglene, uprav mladeniške nazore in si domišljajo, da je v gotovih slučajih treba le energično nastopiti in indu-strialna družba bo parirala, kakor dijaček v šoli. Nikar se ne udajajmo iluzijam. To je najnevarnejše, kar moramo storiti v naših razmerah. Industrialna družba je nemška. Ves ogromni kapital družbe zložili so Nemci, deloma Nemci iz rajha. Slovenci nimamo na to družbo nobenega vpliva, kajti ne ena delnica ni v slovenskih rokah. Res da stoje podjetja industrialne družbe na kranjskih tleh, ali nikar pozabiti, da stoje na tleh, ki so privatno imetje te družbe in da je družba v svojih podjetjih absolutnejša gospodarica, nego car samodržec v veliki Rusiji. In. če bi se družba postavila na stališče, da sploh nobenega Slo ■ venca ne sprejme v delo, je ni moči na svetu, ki bi ji to mogla braniti. Naše stališče: Glejmo, da seohranis tovarnama na Savi in na J a v o r n i k u dobro razmerje. Ce gremo v boj proti njim, je malo upanja na zmago, zakaj moč podjetja je velikanska in družba nam lahko silno škodo stori v narodnem oziru.« Tako liberalci lansko leto. Letos so nasprotnega mnenja. Mi pa smovedno istega prepričanja. Kar je goro ril dr. Šusteršič v imenu katoliško-narodne stranke dne 8. maja 1904 na javnem shodu na Savi, to odobravamo danes. Govoril je: „Mi nismo sovražniki industrije, tudi nismo sovražniki Kranjske industrijske družbe, ampak odločno zahtevamo, da industrija svoje delavce pošteno plača, da spoštuje v polnem obsegu svobodo vesti in političnega prepričanja svojega delavstva, in da nemško podjetje spoštuje narodni slovenski značaj naše dežele! Sicer pa privoščimo industriji, kar ji po človeški in bežji postavi gre."
Trpinčenje živalij. Malo več usmiljenja do živine priporočamo hlapcem mesarja W., ki sploh postopajo presurovo z živino, kadar jo gasijo v klavnico. Tak slučaj smo opazovali 4 t. m. popoldne. Od daleč prignano in do skrajnosti izstradano kravo je hlapec tako protfopal in preklinjal,
da se je mimo idoče občinstvo kar zgražalo. Naj se taka surovost nikar ne ponavlja!
Javno predavanje. V nedeljo, dne 2. julija, je priredilo »Strokovno društvo tovarniških delavcev" na Savi javno predavanje, ki je bilo vkljub neznosni vročini in raznim slovesnostim dobro obskano. Predaval je Gostinčar o smislu organizacije z ozirom na razliko med organizacijo in meha n i z m o m. Organizem — organizacija ima svoje sile iz lastne notranjosti, svoje volje, medtem ko mehanizem gonijo zunanje sile. Zato pa mora biti organizacija izraz volje, v gotovi namen združenih ljudi. Vsak član organizacije se mora zavedati namena organizacije in svoje dolžnosti do iste. Vsakdo mora po svoji volji in pameti storiti vse, kar pospešuje namen združenja. Kakor ima mehanični sestav stroja namen, služiti gotovi svrhi, tako mora tudi orga-nični sestav društva delovati v dosego svojega namena. Razlika med strojem in orga nizmom je le, da si stroj svoj namen ne določi sam iz sebe in da ga žene zunanja fi žična sila, medtem ko si organizacija sama iz svoje duševne sile in samozavesti daje življenje, namen in delovanje. — Po predavanju je bil kratek razgovor o notranjih društvenih zadevah, o katerih sta poročala tovariša Glavič in Čebul.
S požigom je grozil. Janez Gr-dadolnik, delavec na Hrušici, je pil v krčmi Ceneta Longhi, ki se nahaja v neki baraki na Hrušici. Ker se je začel nespodobno vesti, rekel mu je krčmar vpričo svoje žene, da ga bo na prosto postavil, če ne bo miroval. To je obdolženca tako razjezilo, da je Longhiju zagrozil, da mu bode barako zašgal. Obsojen je bil zaradi te grožnje na štiri mesece težke ječe.
Preveč mu je zaupala. Janez Kavčovič, iz Majberga na Štajerskem doma, dninar na Hrušici, je zahajal v Werglesevo gostilno. Natakarica mu je zaupala ključ, da je dajal gostom svalčice, vendar se je pritoževala, da ji nekdo krade denar. Zidar Alojzij Lončarič je pa Kavčoviča zasačil v trenotku, ko je iz ključavnice potegnil di-trih; tudi neki drugi delavec ga je potem še enkrat zasačil, ko je hotel na enaki način miznioo odpreti. Sodišče ga je obsodilo na šest mesecev težke ječe.
j Senzacionelna aretacija. Tovarniški delavec Zupančič iz Gorij je bil te dni tukaj aretiran, ker je sumljiv umora, ki se je zgodil pred 14 leti v Gorjah. Izginil je bil takrat otrok, nikjer ga ni bilo. Iskali so ga povsod, iskala ga je cela župnija, zastonj. Nobenega sledu o njem. Po 14 letih pa je prišla grozna hudobija na dan na — čudovit način. Mačka je spala v peči, gospodinja zakuri, mačka se vžge, prestrašena beži in zažge hišo, hiša pogori. Na pogorišču se igra otrok, brska, pa najde staro dvajsetico. Vesel teče k materi ter ji pokaže denar, ki ga je izkopal. Mati pravi: „Kop-ljimo naprej, morda je še več denarja zakopanega." Pa je kopala in izkopala — človeško okostje. — Preiskava je dognala, da je to okostje otroka, ki so ga pogrešili pred 14 leti. Prijeli so tedanjega lastnika hiše, sedaj tovarniškega delavca Zupančiča. Pri obravnavi se bo stvar natančno pojasnila. Seveda sedaj vse govori o tem in ma-jejo z glavami: „Čudno, čudno". Kaj bo čudno! En dokaz imamo več, da je res, kar pravi pregovor: „Nič ni tako skrito, da bi enkrat ne bilo očito."
Novice Iz Tržiča.
Nesreče. Neki ženi pri sv. Ani je
krava izbila oko, ko jo je gnala na vodo.
—	Zidarski mojster J. K n i f i c je šel nadzorovat svoje delavce, ki so lomili kamen v gori. Imeli so ravno podminirano veliko skalo Čakali so razstrelbe. Ker pa le ni hotelo počiti, gre g. mojster sam gledat na mesto. Komaj pride na mesto, se z velikan skim pokom razvali skala. Razstreljeno kamenje potegne mojstra s seboj po strmem plazu. Gledali so, kako je več centov težko kamenje cdskakovalo črez telo mojstra. Ko se vse poleže, gredo gledat A čudno, možu se ni nič žalega zgodilo. Razun nekaj oprask je bil nepoškodovan. Zraven njega je ležala težka skala, ki se je privalila po strmini.
—	Nenadoma umrla je v Lomu dne 5. t. m. neka majerca, ki je nesla v planino hrano. Zadtla jo je naibrže solnčarica
Lepi kresovi so goreli okrog Tržiča pred godom sv. Cirila in Metoda. Pokali so tudi raketi. Mogočni „Ži-vijo" je odmeval od gora in se razlegal po trgu. Naj bi duh slovanskih apostolov vedno bolj zavladal med tem dobrim ljudstvom; ljubezen do vere svete in materne besede.
Narodni kolek razprodaja obče znana narodna trgovina g. Ivane M a 1 I y. Tržiiki Slovenci, sezite pridi«) po njih!
Tržiška požarna bramba, kakor čujemo, dobi slovensko poveljevanje. Prav tako!
Društvo sv. Jožefa je soglasno sklenilo v od^orovi seji, da hoče odslej vsa svoja društvena pisma kolekovati z narodnim kolekom. Na društveni zastavi pa naj
se dviga pri vseh prilikah, razun pri pogrebih, krasni slovenski trobojni trak. Odkrito povemo, da nas je ta sklep vrlega društva zelo razveselil.
Okrajna učiteljska konferenca za kranjski politični okraj se je vršila v četrtek 6. t. m tu v Tržiču z običajnim sporedom. Praktično pa se je obravnavalo z učenci III. r. berilo 135 ^Kuhinjska sol".
Vročina je bila neznosna. 28—32 C v senci. Kaj takega že ne pomnijo ljudje.
Bolnica je dobila nove postelje. Glavni trg pa se je kar prenovil. Sploh g. župan in tovarnar Karol Mally mnogo skrbi v zadnjih časih za napredek Tržiča.
Stražniku se protivil. Tržiški redar Franc Berdev v Tržiču je imel neko nedeljo popoldne službo. Ker je vedel, da fantje pri cerkvi sv. Jožefa radi prepovedane igre igrajo, napotil se je tje. Ko so ga fantje zagledali, so zbežali, ostal je le na licu mesta France Sarabon, črevljar iz Tržiča, Redar mu je aretacijo napovedal, a Sarabon ga je dvakrat v prsa sunil in ga za bluzo zgrabil, jel je tudi kleti in psovati redarja. Sarabon je bil obsojen na 1 mesec težke ječe.
Toplice novice.
Kopališka sezona. Zastran kopališke sezone nimamo kaj posebno važnega poročati. Tujci sicer prihajajo, a le bolj v pičlem številu. Tu se kopljejo grofica Katinka Margheri, nekaj višjih častnikov, pomorski kapitan Anton Vrtovec iz Trsta, g. Magušar iz Krope, Fock iz Kranja in več gospej. Danes je došel župnik Andrej Ramovš iz Dobrepolj, ki pričakuje v kratkem brata iz Poljan. Glavni naval gostov pride vsako leto po končanih šolah v drugi polovici julija. Visokorodna vojvodinja Me-klenburg-Šverinska se je danes odpeljala s spremstvom v Novomesto, kjer bo kopala 3 dni in potem odšla starinoslovit v Šmarje na hrib sv. Magdalene. — Iskanje starin v okolici topliški se je ponesrečilo, našlo se ni prav nič znamenitega, ker so bile nar-boljše gomile že poprej prekopane. Pred odhodom je Nje Visokost podarila za župno cerkev 50 kron.
Slaboznani ,,Narodov" no-vičar in nabiralec narodnega — pardon — farškega blaga po novomeški okolici je drugič nabasal svoj top in ga v št. 148 sprožil na župnika iz Toplic in Prečne. Strel je zopet mimo sfrdal in ni zadel cilja. Ni čuda, notičar kuje dopise kakor je stari topničar Vseznal koval kanone: naredil je najpoprej luknjo in potem okoli nje vlil bronovino. Tako on pobeie na svojih kri-žempotih kako zanimivo dogodbico, spravi v mavho in doma polije z izrodki zlobe in domišljije. Da le udari po farjih, pa mu duša zavriska. Najedel se je zopet hkrati dveh debelih župnikov. Dibertek! Samo da vam ne ©bležita v želodcu, sicer ga bo treba v Kandiji izpumpati. Topliškega prijemlje zaradi srečne kupčije, ki je donesla v praznik sv. Rešnjega telesa 76 K sku-pička — ogromna vsota — pa ne za žup nikov žep, ki nima pri tem nobenega haska, ampah za sveče, ki gorijo na velikem al-tarju sv. Ane v Toplicah. Župnik ima od te kupčije samo skrb in delo, pa katero pod nos od takih, ki jim sveče niso zadosti dolge. Sveče se oddajajo po 1 K, 60 h in 40 h. Seveda ne morejo biti za to ceno posebno velike. Plačilo zanje je, milošnja za cerkev, zato tudi ni prav nič na tem, koliko merijo na dolgost. Komur se je cena previsoka zdela, se mu je denar nazaj odštel, ubogim se delijo sveče za procesijo brezplačno. Ako je g. dopisnik tudi katero svečo kupil in preplačal, naj pride po denar, župnik mu bo dvojno povrnil, da ne bo v škodi Sveč pa ni prodajal župnik, ki ima tisti dan drugega posla dovolj, torej tudi ni mogel gledati na to, katera je bolj „fest" in „zavber", na kar se pa g. dopisun brez-dvomno bolje razume. Ravno tako je debela laž, da so se prodajale konsumske sveče, ker se v konsumu voščene sveče sploh ne prodajajo.
Pevsko društvo. Z zadovoljstvom se jemlje v vednost izjava da Gre-gorčevo pevsko društvo ni klerikalno. Kakšno je tedaj? Liberalno? To smo vedeli že precej v začetku, ker je bilo znano, kateri so pri rojstvu društva pomagali in pri krstu botrovali. Eden je rekel: „Brž z društvom na dan, da nas klerikalci ne prehitijo." — Drugi: »Duhovnov ne bomo vabili k pristopu, ker se tako ali tako ne vpišejo v društvo, ki ima ' „Narod" naročen". — Dobro, zdaj je tudi javno potrjeno, kar se je doslej prikrivalo: društvo ima na-mcm in značaj liberalstva, društvo na kmetih, ki se ustanovi braz duhovnikov, Je naperjeno proti njim, to je r«sniea. Župnik, ki je pevec in glasbenik od mladih nog, in g. kaplan, tudi izurjen pevec, sta se popolnoma prezrla. Torej le pojti in „Narod" berite. Bomo videli, kako dolgo bo šlo in kakšen bo konec slavnega začetka. G. dopisnik in farovški vohun, kedar boste p^j dobrem ali slabem humorja, napišite zopet kako notico, toda župnikov iz Toplic in
Prečne ne boste spravili iz ravnotežja i obadva sta iz trdega lesa, neomajna in vztrajna.
Novice Iz Zagorja ob Savi.
Sagor! Za dvojezične napise se sedaj menda agitira. Smešni so v resnici ne-katerniki. Nemške in slovenske napise hočejo, pa še nemškega imena za Zagorje nimajo. Saj Sagor je le pokveka, narejena iz lepega slovenskega imena, ne pa nemška beseda. Kje imate nemško besedo za Zagorje, da bi imela is:i pomen, kakor ga ima slovenska ? ! Nemškega imena ni, pa ga hočejo imeti na hišah !
Kresovi na predvečer slovanskih blagovestnikov so čarobno razsvetljevali našo dolino. Našteli smo jih nad 10 samo v Zagorju in v prav bližnji okolici. — Te svetle luči so priča, da ne potrebujemo nemške luči, ki hoče svetiti v Toplicah in bo prav kmalu začela s svojim plamen-čkom kuriti v topliški šoli. — Prav krasen je bil kres na Golici, od koder je donela slovenska pesem, in kjer so zažigali umetni ogenj in spuščali rakete. Slovenska zavednost naprej !
Se eno elektrarno bodo — kakor se govori — zidali poleg skoro dodelane. Potem ne bo treba zveze s trboveljsko, in pa še občina si bo lahko napravila električno razsvetljavo.
Razstava šolskih izdelkov za gorske in topliške šole bo dne 15. julija ob priliki učiteljske konference v topliški šoli.
V Ameriko se je odpeljalo zadnji teden zopet nekaj Zngorjanov in steklarjev iskat b&ljšega zaslužka.
Nabila in ranila sta dva steklarja I. . Perko-ta, o katerem pa pravijo, da ljudi ni rad pustil v miru — Da »žegnanje" ne more miniti brez tepeža, se je tudi pokazalo na sv. Petra in Pavla v neki gostilni.
Obstrelil in potem pobil je I. Boršt-nar iz Zavin neko Lizo Semen. Ubil si je v glavo, da je Liza Semen, ki je tam prenočevala coprnica ; zato jo je drugo jutro obstrelil, potem pa z loparjem pobil, češ, coprnica se mora z loparjem! Oblastvu se je sam prijavil. — Pravijo, da je malo „opavhan".
Soc. dem. konsum je pod streho. Sedai delajo v notianjih prostorih.
Vročina je bila zadnji teden neznosna. Od ponedeljka naprej je že zjutraj ob 7 v senci 22—24°, pod 19°, pa tudi po noči ni padla. — V topliški šoli imajo le dopoldne po dve uri šolo.
Zadnji semenj na,sv. Petra in Pavla je bil srednje obisRan. Živine je bilo dosti, kupcev malo.
Procesija na Telovo se je lepo izvršila; vreme krasno in noben nemirnež ni motil lepe slovesnosti. Prav lepo so okrasili posestniki svoje hiše, iz katerih so vihrale slovenske zastave
Zaobljubljena procesija na sv. Planino je bila 3. t. m. Zavoljo silne vročine in obilnega dela je bila udeležba bolj pičla.
Delavsko bralno društvo se udeleži 9. julija delavske slavnosti pri D M v Polji.
Slovenska krsc. socialna zveza.
Letni sestanek društev,,Slovenske kršč. soc. zveze" bo letos v Mariboru. Prične se prvo nedeljo v septembru dne 3. septembra z veselico, v ponedeljek, dne 4. septembra pa bo poučno zborov a n j e. — To zborovanje ne bo imelo, kakor ono lani na Brezjah, znak manifestacije, ampak bo nekak poučni kurz za voditelje društev. Že danes opozarjamo na to zborovanje s pozivom, da vsako društvo odpošlje na ta sestanek nekaj članov. Ta sestanek bo zopet mnogo pripomogel zanadaljni vspešni razvoj naših društev.
,,Društveni koledarček" za I. 1906. izda tudi letos „Slov. kršč. soc. zveza". — Uredniško delo se je že pričelo, zato prosimo vse one, ki bi želeli dati kaj svetov, ali ki imajo že kaj pripravljenega gradiva, da isto nemudoma pošljejo na naslov „Koledarčkovega" urednika gos p. Luke Smolnikarja, stolnega vikarja v Ljubljani. V društvih naj tajniki zapisujejo naročnike na „Koledarček". Cena ^Koledarčku" bo tudi letos 1 K.
Novo izobraževalno društvo. V Ihanu se je dne 2 julna vršil ustanovni občni zbor k. soc. izobraževalnega društva Ihan. Veliko število udov je pristopilo. Prav poljudno je govoril č. g. stolni vikar Luka Smolnikar. D'a bi uspevalo in se vedno bolj krepil«!
Blagoslovljenja zastave pri D. M. v Polju se udeleže : 12. K | soc izobraževalna društvo Šenčur pri i Kranju, 13. K. s. izobraževalno društvo (Planina p r i V i p a v i, 14. K. s. feo-' braževalno društvo Šmarje, 15 K. soc.
Dalje v II. prilogi.
II. priloga 154. štev. »Slovenca" dne 8. julija 1905.
izobraževalno društvo Dol pri Ljubljani, 16. Katoliško akademično društvo ^Danica", 17. Katol. izobr društvo v Skofji Loki z zastavo, 18. Katoliško izobraževalno in podporno društvo v D o m-Žalah.
Udeležbo pri shodu zaupnikov slovenskih delavskih društev pri D. M. v Polju dne 9. Julija je naznanilo : 25. Kat. delavsko društvo Zagorje.
Dnevne novice.
,,Senzacionalna razkritja dr. Majarona"in slovensko vseučilišče. Dr. Majaron je v občinskem svetu ljublj. prečital citat iz dr. Šusteršiče-vega govora v državnem zboru dne 6. dec. 1901., kjer je dr. Šusteršič razlagal sklep deželnega zbora kranjskega glede vseučilišča. Spominjamo se, da je takrat „Slov. Narod" grozovito blatil in sramotil dr. Šusteršiča. Njegovega govora ni obelodanil, pač pa je prinesel umazane medklice najzvestejšega dr. Tavčarjevega zaveznika vsenemca Franka Steina. Kako to, da je ta govor postal zdaj naenkrat liberalcem tako simpatičen, da ga celo v ljubljanskem občinskem svetu dr. Majaron patetično deklamira, liberalna gospoda pa pobožno posluša? Zato, ker je znano besedilo dr. Tavčarjevega predloga, da naj bi vseučilišče v Ljubljani ^ustrezaje zahtevam celokupne države združevalo pod svojim okriljem mladino vseh narodov avstrijskega juga", razlagal dr. Šusteršič v Tavčarjevem smislu, da bodo na tem vseučilišču tudi nemška predavanja. Dr. Šusteršič je moral razlagati sklep v smislu dežel no-z b o r s k e v e č i n e, ki je liberalna slovensko-nemška, drugače se ne bi bil mogel sklicevati na njo. To je bila tedaj taktična poteza, ki je imela namen, zbuditi zanimanje tudi pri Nemcih za vseučilišče v Ljubljani. Sicer pa odkrito povemo, da smo mi to na predlog dr. Tavčarjev sprejeto resolucijo smatrali vedno kot nekak nelogičen mon-strum. Kdo pa so „narodi avstrijskega juga"? Po tem besedilu bi morala biti predavanja na „s 1 o v e n s k e m" vseučilišču tudi italijanska in hrvaška, če ne morda celo tudi — furlanska in kočevska. Dr. Šusteršič je pa izrecno omenil le nemščino, in s tem je tako zasramovani dr. Šusteršič postal kar naenkrat liberalcem velika avtoriteta, ker upajo zdaj z enim citatom iz njegovega govora zakriti nagoto svoje slovensko-nemške zveze. Mi smo takrat — pred tremi leti in pol — priobčili dr. Šusteršičev govor v celoti. Natisnjen je tudi v „Vseučiliškem zborniku", in zato ni nikako „senzacionalno razkritje", če ga dr. Majaron citira, saj bi moial biti vsem znan že od prej. A mi povemo odkrito, da ne stojimo na tem stališču. Takrat že smo smatrali dr. Šusteršičev korak kot strateško potezo, ker v državni zbornici je smatral za bolj koristno, če postopa popolnoma v smislu de-želnozborskega sklepa, ker bi se mu bilo znalo dogoditi v nasprotnem slučaju, da bi ga bil kak pristaš slovensko nemške zveze očitno desavuiral. Sicer je pa stal dr. Šusteršič takrat pred že izvršenim dejstvom. Kriv je oni, ki je ta nesrečni stavek predlagal, in ta je bil dr. Tavčar. Dr. Šusteršič ga ni mogel potem utajiti. Mi smo molčali zaradi ljube sloge, in ker nismo hoteli s svojim protestom motiti akcije slovenskih poslancev na Dunaju, tembolj, ker se je šlo takrat za nujni predlog in je bilo treba interesirati za vseučilišče tedanjo Slovencem jako sovražno vlado, kateri so pa liberalci vendar dotirali dispozicijski zaklad! Poživljamo „Slov. Narod", naj zdaj on objavi dr. Šusteršičev govor v celoti, da bodo liberalci videli, kaj je govoril! Mi pa danes odkrito izjavljamo, da se je naše prvotno mnenje popolnoma utrdilo, in da smatramo zdaj vsako ponujanje nemških stolic ne le za škodljivo, ampak tudi za protislovno s soglasno izrečeno voljo vsega slovenskega naroda. Dr. Šusteršič ni v tem oziru v »Slovenca" nič pisal, kakor misli »Narod". Mi že sami vemo, kaj nam je soditi. Od 1. 1901. sem se je pokazalo očitno, da so take utrakvistične univerze nemogoče. Saj smo videli, kako je bilo
I n o m o s t u , kjer so se Nemci toliko časa drgnili ob Italijane, da so jih izrinili in slednjič še pobili. Ta zgled nam kaže nekako slikotaki utrakvistični univerzi v Ljubljani. Vsaka utra-kvistična univerza ima že izpočetka v sebi kal pogina. Kot popolnoma neodvisno slovensko ljudsko glasilo mi izjavljamo, d a mora danes ves slovenski narod zahtevati popolnoma slovensko vseučilišče. Po „Naro-dovi" napevedbi, ki je vso polemiko začel, sodimo, da hočejo liberalci vseučiliško vprašanje spraviti zopet pred državni zbor, a ne zato, da bi dosegli vseučilišče, ampak da bi zopet uprizorili gonjo proti poslancem „Slovanske zveze", pri čimer jih bodo zdaj še rajši podpirali Franko Stein, Pom mer in tovariši, ker se bo šlo z a n e m -štvo v konkretni obliki. Ce to store, potem je slovensko vseučilišče seveda za pol stoletja sramotno pokopano. Geslo Nemcev, po katerih ukazu deluje liberalna stranka, je: V Ljubljani ali nemško vseučilišče ali pa nobenega! Isto stvar izražajo liberalci pod formulo utrakvistič-nega vseučilišča. S čimur bi se bili morda še zadovoljili leta 1901., celo 1. 1898., s tem se ne zadovoljimo več danes, 1. 1905, še manj pa 1. 1911. ali 1912., ko misli minister H a r t e 1 , po svojih izjavah napram nekemu žurnalistu, da bode mogoče oživotvoriti pravno fakulteto. — Nikar se ne ponižujmo sami, ampak imejmo pogum, svojo voljo javno povedati!
Čehi o slovenski vseučiliški akciji. „Politik" je posvetila temu vprašanju uvodni članek, v katerem pravi, da kakor je samoobsebi umevno, da Cehi zahtevajo zase češko vseučilišče, tudi Slovenci, če zahtevajo vseučilišče v Ljubljani, ne morejo zahtevati drugačnega, kakor slovensko vseučilišče. „Oi strani slovenskih poslancev", pravi »Politik", zlasti od dr. Šusteršiča, so se storili koraki pri prijateljskih klubih, posebno pri češkem, da bi podpirali akcijo za slovensko vseučilišče " »Politik" dokazuje potem, da je edino pravo stališče to, da se zahteva slovensko vseučilišče ter pravi: „Slovenci so narod z lastnimi pravicami, in če bi se izrekli za utra-kvizem, torej dejanjsko za premoč nemškega učnega jezika na srednjih in visokih šolah, bi vzeli drugi Slovani to samo z obžalovanjem na znanje. Nikakor se pa od drugih Slovanov ne more zahtevati, da bi tako akcijo podpirali. Zadnji čas je, da se slovenski poslanci vsaj v tem čisto narodnem vprašanju sporazumejo, ker če se to ne zgodi, bo iz vse te akcije slednjič prišel le težak udarec za slovenski (narod in njegovo stališče v državi." — To je jasna beseda. Torej Cehi nas mislijo podpirati le tedaj, če zahtevamo slovensko vseučilišče. Za nemške stoliceCehi ne p o j d e j o v b o j ! In če nas Cehi za-zapuste, je vsa vseučiliška akcija pokopana. Pričakovali smo, kaj odgovore na to jasno češko izpoved naši liberalci, ki se tako potegujejo za nemške stolice. A v »Narodu" smo čitali le sirov napad na „Politik", na „Slovenca" in na dr. Šusteršiča. Tako delajo ti ljudje v trenutku, ko rabijo Slovenci nujno vse zaveznike iz vseh slovanskih klubov! To je očitno izdajstvo. Nemško slovenska zveza gre tako daleč, da hoče rajši preprečiti vseučilišče v Ljubljani, kakor pa dati slovenskemu jeziku veljavo, ki mu gre. Oni rajši odbijajo vse Slovane v Avstriji od sebe, nego da bi odpovedali službo nemškim baronom, ki jim režejo suhi politični kruh. Če nočejo nas poslušati, naj jih vzbudi iz mrtvila vsaj ta klic od doslej nam še prijazne češke strani!
Društvo „Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani" sklicuje letošnji občni zbor na dan 16. julija 1904 (dan Prešernove slavnosti) ob 10 uri dopoldne v Ljubljano v mestno dvorano s sledečim dnevnim redom: 1 Poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu; 2. po-
ročilo blagajnika; 3. poročilo o koroških ju stičnih razmerah v preteklem društvenem letu (gospod dr. B r e j c); 4. poročilo o štajerskih justičnih razmerah v preteklem društvenem letu (gg. dr. R o s i n a in dr. H r a š o -vec); 5. Poročilo o primorskih justičnih razmerah v preteklem društvenem letu (gospod dr. R y b a F); 6. volitev odbora (predsednika, osmih odbornikov, dveh preglednikov); 7. slučajnosti.
—	Odlikovanje. Cesar je vadni-škemu učitelju na učiteljišču v Gorici A n-tonu Skubinu povodom njegovega umirovljenja podelil zlati križec za zasluge
—	Upor v kaznilnici. Zaradi upora v kaznilnici v Gradiški so obsojeni kaznjenci: Tre visi na 21etno ječo. Kosič in Jereb na 18 mesecev, Lazarič na 10 mesecev ječe. Piciga in Šusteršič sta bila oprcščena.
—	Krvavi rodbinski drami. Zagreb, 7. julija. Mesarski pomočnik Franc P r e m e 1 je svoji ženi z velikim mesarskim nožem prerezal trebuh in potem zabodel ž njim še sebe. Predno se je to zvršilo, so slišali sosedje, kako sta se zakonska prepirala. Ko je prišla policija, sta bila oba dva že smrtni boj. — Rodbin-s k a t r a g e d i j a se je vršila v Baški na otoku Krku. Delavec Nikola Orbanič, se je zaradi neutemeljene ljubosumnosti spri s svojo pridno in dobro ženo in jo je težko ranil. Pobegnil je nato v Reko, kjer ga je policija prijela. Izdala ga je hčerka.
—	300 - letnica Marijinih družb. Udeležbo pri tej lepi slovesnosti, ki bo 23. t. m. v Ljubljani sta nadalje prijavili : 7. Marijina družba mož, žena, fantov in deklet v P r e s k i ; 8. Mladeniška Marijina družba v Starem trgu pri Ložu.
—	O požaru v Horjulu so nam došli še sledeči podatki: Hš je pogorelo 29, gospodarskih poslopij s hišami vred pa 50. Pri Lebnu (po domače pri „Balku") je pt>gorelo 25 voz sena in pri Logarju („An-drejku") 22 voz. Sicer so bili vsi zavarovani, toda mnogo ed njih za male vsote po 200 kron. Ubogi pogorelci prosijo nujno pomoči.
—	Jugoslovansko umetniško društvo »Lada". Posvetovanje o ustanovitvi slovenskega oddelka jugoslovanskega umetniškega društva „Lade" — Srbi, Bolgari in Hrvati imajo že svoje sekcije — vrši se prihodnjo soboto, dne 15. julija, ob 8. uri zvečer, v hotelu »Ilirija" v Ljubljani. Pristop k novemu društvu bi imeli ne le slikarji in kiparji; nego tudi pesniki in pisatelji ter glasbeniki. Ker pridejo že v soboto nekateri Srbi in Hrvati in tudi Slovenci iz obmejnih pokrajin in z dežele na Prešernovo slavnost, upati je obilne udeležbe. Eventualna vprašanja naslove naj se na Ferdo Vesela, akademič-nega slikarja, Št. Vid pri Za-t i č i n i (Dolenjsko).
—	Hrast na licitaciji. Iz Domžal nam pišejo: V soboto smo prišli arestantje domov iz Kamnika in smo videli na vrtu g. Flisa v Stobu nad 2 metra dolg hrast. Posestnika smo preprosili, da nam je dal hrast, da smo ga dali na licitacijo. Znesek treh kron in osem vinarjev smo darovali Ciril Metodovi družbi. (Znesek je bil poslan našemu upravništvu. Ur.)
—	Vročina je bila včeraj na Dunaju zopet grozna. Temperatura je znašala 30 stopinj C.
—	Učiteljski disciplinarni zakon.' Naučni odsek drž. zbora je sprejel predlog posl. d' Elverta, naj vlada vsem deželnim zborom predloži enake učit. disciplinarne zakone in naj se pri tem ozira na tozadevna določila štajerskega in morav-skega dež. zbora.
—	Nemško pivo na domžalski postaji. Kakor smo že večkrat poročali, je gostilničar, oziroma komedijant ter branjevec, pri kolodvoru trd nemškutar, a vseeno je že pozabil, da se je pred nekaj tedni izrazila njegova sotrudnica, da ji je ljubši, da ne pride nobeden Slovenec v to nemškutarsko hišo. Čudno je pa, da so mu sedaj že začeli dišati slovenski groši, ker nosi na kolodvor k popoldanskim vlakom pivo ter ga ponuja Slovencem. Zavedni Slovenci, ki zahajajo v Domžale, se ogibajo te gostilne pri kolodvoru, drugi pa, kateri se vozijo skozi Domžale, ne pijejo piva, katerega ponuja ta privandrani komedijant.
—	Kresovi v Domžalah. Navdušenje za delo slovanskih blagovestnikov, še bolj vzbujeno vsled postopanja c. kr. deželne vlade, okrajnega glavarstva in slavnega c. kr. orožništva, se je najbolj pojavilo predvčerajšnjim, ko so v Domžalah goreli kresovi, priče žive narodne zavesti domžalskih Slovencev. Visoko je plapolal kres pri Rodetovem znamenju, kjer so vrli
pevci peli „Naprej" in „Hej Slovani"; narod je navdušeno vzklikal „Ztvio" in „Na zdar". Ne vemo, bodo li tudi ti zaprti radi „kaljenja javnega miru". Nad vse lep je bil kres nad šole, kjer se je prižgalo mnogo umetalnega ognja. To zadnje je zasluga vrlega narodnjaka, gospoda Franca Končana, ključavničarskega mojstra. Najmogočnejši pa je bil kres na Šumberku. Tu je igrala godba narodney koračnice, ljudje pa so peli in vzklikali „Živio" in „Na zdar", da so se tujci kar spogledavali in penili jeze. Tudi županu je bilo to narodno slavlje tako neprijetno in so ti klici tako živo zadeli njegova občutljiva ušesa, da ga nikjer ni bilo videti. Menda je šel spat ali pa se je kam odpeljal. Da le ni šel vladi v Ljubljano poročat, kako se Slovenci malo zmenijo za vlado in ed nje protežirane tujce. Na tem mestu pa bodi izrečena prisrčna zahvala tistim požrtvovalnim možem in fantom, ki so nabirali denar in kurivo. Vsem gostom pa, ki prihajajo k nam, pa priporočamo, naj obiščejo naše domače gostilne, da s tem po-morejo našemu življu, ki se mora razviti vedno krepkeje in tujcu pokazati, kdo gospoduje v deželi. — Od druge strani se nam poroča: Na Šumberku pri Domžalah so zakurili vrli Domžalci v čast bratoma sv. Cirilu in Metodu velik kres, ki je gorel od 9. ure zvečer do ranega jutra naslednjega dne Nad 500 glav broječa množica je korakala z godbo na čelu na Šumberk, pre-pevaje navdušeno narodne pesmL Ob svi-ranju godbe in ©b urnebesnih .Živela Ciril in Metod" je bil zapaljen kres, ki je plam-tel celo noč. Toliko odkritosrčnega navdušenja, tolike edinosti in takega bratstva petih stotin ljudstva ni lahko videti. Mogoče je kaj takega le tam, kjer so v nevarnosti skupni ideali. Domžalci so počastili slovanska apostola tako navdušeno, da morajo biti vzgled celi Sloveniji. Kakor letos tu, naj bi se prihodnja leta slavila Ciril Metod po vsej Sloveniji. Ali nas bodo zopet klicali radi „Z i v i j o" in „N a zdar" klicev k sodniji?
—	Duhani. Od 1. julija je duhan »Nostran scieltissimo asciuto", ki je doslej veljal za specijaliteto, izročen splošnemu prometu v ceni 1000 gramov po 7 K 20 h. Dosedanja omejitev prodaje pri duhanu »Scaglia naturale", »Scaglia lermentata", „Nostran radica" in „Radica" se je s 1. julijem opustila ter opustili zavitki po 500 gramov pri duhanu .Dunajski rape", „Fini gališki", „Fini Nostran", „Scaglia radica", „Scaglia fermentata" in »Radica". Slednjič so se uvedli pri duhanu „Scaglia di lusso ad uso Trento" mali zavitki po 50 gramov, zavitek po 40 h.
—	Ustanovni shod društva kamenarjev za Primorsko s sedežem na Nabrežini se je vršil v četrtek ob ogromni udeležbi nabrežinskega in okoličanskega kamnoseškega delavstva. Dasi se je pričetkom zborovanja vlil dež, ni to splašilo navzočih delavcev, ki so vztrajali do konca. Prvi govornik Moškerc iz Ljubljane je opisoval dolžnosti delavskih strokovnih društev, ki morajo biti popolnoma nestrankarska in služiti namenu, da se podpirajo delavci medsebojno. Pravila novega društva je pa prečital g. Oblak, ki jih je razložil jako poljudno. Delavci so bili jako navdušeni in so s ploskanjem sprejeli vsak govor. Izvoljeni odbor se je sestavil sledeče: predsednik : Frančišek G u 1 i č , podpredsednik : Jožef Franceskin , blagajnik: Ferdinand Stolfa, tajnik: Jožef Košuta, odborniki: Bernard C a h a -rija, Jožef Pangos, Alojzij Sardoč, Anton Peric, Mihael Kralj, Angelo Lenardon. Novemu društvu želimo mnogo uspeha !
—	Promet z vinom v Istri.
Poreč, 1. julija. V mesecu juniju se je izvozilo izporeškega pristana 3655 50 hektolitrov vina, maja meseca pa 5060 30 hektolitrov. Lansko leto se je izvozilo meseca junija 3563 20 hektolitrov. Doslej je hektoliter veljal 29—30 kron sedaj pa bo poskočil na 32 — 33 kron. Vzrok : trtna uš, slaba letina vsled obilega kvarnega dežja po Istri.
—	Proračunski provizorij do konca leta 1905. ima sledeče postavke za Kranjsko: Državni prispevek 20 tisoč kron za zgradbo mostu črez Savo in Krko blizu Brežic, za popravo karlovške državne ceste med Jugorji in Metliko (kilom. 13-25) 60.000 K, za popravo zagrebške državne ceste (km. 2/33 -j- 70 m. — 4/37
87 m.) pri Studencu, Sv. Roku in Radohi-vasi 15 600 K, za preložitev karlovške državne ceste med Kandijo in Dolenjo Težko Vodo (km 0 —4/4) 21.000 K, za regulacijo Save pri Čatežu 35 000 kron, za adaptacijo, opremo in učne potrehščine na Kranjskem 6650 K.
—	Kako daleč sega laška zagrizenost, kaže sledeči dopis „Pic-colu" iz Cresa, ki ga doslovno priobčimo: „Te dni je podeljeval birmo v naši kate-
dralki diocezanski škof raons. Mahnič, znan po svojem rusofilskem (!) mišljenju. Zato se je zgodilo, da je večji del dobrih (!) Cre-sancev rajši peljal svoje otročiče v privatno kapelico škofa „in partibus", našega someščana mons. Petrisa de Dolamare in jih pustil ondi birmati, kakor da bi šel v kate-dralko, kjer je Mahnič uporabil priliko bir-manja zato, da pridiga o volitvah in pro-kolne čitatelje framasonskih listov." Ali ni ta ton italijanskih framasonov in čifutov popolnoma tisti, v katerem je svoj čas dr. Mahniča blatil »Slovenski Narod" kot — latinizatorja ?
—	Preprečena železniška nesreča. Silen vihar, ki je divjal v četrtek popoldne, je v bližini Črnuč podrl močan hrast, ki je padel ravno na tir kamniške železnice. K sreči je to opazil strojevodja, ki je malo pozneje vozil v Kamnik, ter vlak še pravočasno ustavil. S pomočjo 15 do 20 delavcev, ki so se slučajno peljali z istim vlakom, se je posrečilo, drevo spraviti brez večje zamude s tira. Ko bi se to zgod lo ponoči, bi se lahko zgodila velika nesreča.
—	Grozna vročina. Iz Sent Jerneja se nam piše: Dne 7. julija smo imeli vročine 39° C. Ta vročina nam je dala dva mrliča po solnčarici. Prva žrtev je bil 35 let stari brat DionizijizPle-terskega samostana. Pokopan je prvi kartuzijanec v naši župniji — y pleterskem pokopališču Druga žrtev je bil 21 let stari Janez Kovačič iz Orehovice. Naj v miru počivata!
—	Gadje in tiči. Iz Zlategapolja se nam piše: Vseh 17 let kar sem tukaj, se ni pripetilo, da bi bil kak otrok od gada pičen, dasi tu vse mrgoli te golazni, otroci pa kar po čez po vseh gmajnah vasejo. Se skoraj nikoli gadje niso tako zgodaj ven prišli kakor letos. Že meseca februarija je sosed velikanskega gada, ki bi ga bil kmalu prijel, misleč da je suha veja, tako srečno v precep vjel, da ga je malo ped nad repom stisnilo. Imel sem ga 14 dni v mojem paviljonu, da so ga hodili šolarji in drugi ljudje gledat Na presv. Reš. Telesa dan prisopiha pol ure pred procesijo pastirica ter pove, da je izpod tiste skale, kjer sem lani modrosa ustrelil, zopet gad na solncu. Poslal sem deklico k našemu vrlemu županu g Andreju Slaparju, ki se je spravil z razbeljeno štango nad gada, ga do smrti pricyrl, pa tudi zapazil, da je še več tacih tičkov pod skalo in tako je še tri nečuveno velike gade z razbeljeno štango uničil. Veliko ljudi je šlo to reč gledat. Grdo golazen smo zakopali, ker so bde že polne muh; pik take muhe je pa za človeka smrtonosen, če zadene na kako rano. — Letos spomlad smo napravili s šolarji zopet »razzijo" nad najhujše roparje ptičjih gnjezd — nad srake in šoge. Komaj zima odleze, pride k nam veliko vsakovrstnih ptičkov pevcev, ki neprenehoma gostolijo in žvrgslijo svoje ljubke pesmice, pa žal le nekoliko časa. Cel božji dan prežijo šoge in srake na nje, in kar le morejo, pobero in požrejo. Zgodilo se je že, da je sraka med otroke, ki so na koritu vodo v škafce t'čili, za malim tičkom priletela! Razdejali smo čez 20 sračjih gnjezd, in ker je v vsakem po sedem jajec, smo veliko teh hudodelnikov pokončali. Mi bi bili še več šog pokončali, a šele zdaj so mi otroci v šoli povedali, da jim je bilo od nekaj »strank" prepovedano meni naznaniti, kje da so ptiči te vrste. Ljudje namreč pravijo, da na dan Vnebohoda Kristusa tič tiča vje, da meso je! In tako so srečni »posestniki" tistih gnjezd rekli: Bog ne daj gospodu povedati, da jaz za šoge vem. Na »Aiifditno* bodn ravno grdn'; tisti dan jih bom pa skubal in snede)! Tudi dobro, da le šajcev več ni!
—	Na puljski gimnaziji je 48 Nemcev, 39 Hrvatov in Slovencev in 96 Italijanov. Pouk je seveda nemški. Z zadovoljstvom in radostjo moremo konštatirati, d a je med odličnjaki več bivših učencev dične puljske zasebne šole »Ciril Metodove družbe"
— Obstrukcija liberalnih učiteljev. Učit. Tovariš" poživlja učitelje k »propagandi dejanja": »Pri vseh uradnih skupščinah — bodisi okrajnih ali deželnih — morajo odslej vedno in na prvem mestu zahtevati pravi zastopniki učitleljstva od vlade zagotovilo, da nemudoma uravna plače učiteljstvu, oziroma da nakloni deželam toliko, da bodo te lahko izvedle regulacijo učiteljskih plač. Djkler ne dobi zastopniki učiteljstva takega zagotovila, bodi vsako n a d a 1 j n o delovanje in zborovanje onemogočeno! Raziditese! Dvignite vihar, da da bodo omahovale visoke glave, da bodo čutili moč zaničevanega, izkoriščanega trpina! Nobene prošnje več! Z zastavo, ki p o-menja kri, pojdite po deželah. Za vami pojde ljudstvo, ki si želi solnca omike in svobode mišljenja! Samo tako nam pride dan, ki bo naš!" — Tako »Učiteljski Tovariš." Pričakovati je torej izrednih do-
godkov, ako se izvrši ta splošni upor. Obstrukcija se začne v deželnem šolskem svetu in se nadaljuje potem pri konferencah in v šoli. —
P. n. naročnike, ki še niso obnovili naročnine za tretje četrtletje oziroma za mesec julij, opetovano opozarjamo, naj to store nemudoma, da se jim ne ustavi nadaljnje dopošiljanje lista.
Ljubljanske nooiee.
lj 50letnica „Katol. društva rokodelsk. pomočnikov v Ljubljani" bode 5, 6 , in 7. a v g u s t a ti. obenem z blagoslovom nove zastave in otvoritvijo razstave obrtnih izdelkov mojstrov in pomočnikov. Spored priobčim« v ponedeljek.
lj Jutri k Devici Mariji v Polju ! Jutri ob 2 uri popoldne bo blagoslovljena pri Devici Mariji v Polju zastava društvene organizacije. Po blagoslovljenju veselica. Slavno-sti se udeleži mnogo društev z zastavami.
lj »Zveza slovenskih pevskih društev". Opozarjamo še enkrat, da zboruje skupščina odposlancev slovenskih pevskih društev, stoječih v »Zvezi", jutri popoldne ob treh v dvorani »Glasbene Matice". Zvečer ob o s m i h je koncert v „Š v i c a r i j i". Vstopnina 60 vin. Za slučaj odločno neugodnega vremena bodo pevske produkcije v dvorani »Mestnega doma" proti isti vstopnini. Po koncertu pa bo pevski sestanek v »11 i -riji".
lj Crkostavec g. Sedej prihodnji ponedeljek zapusti bolnico. Zdravil se bo še nekaj časa doma.
lj Društvena godba priredi jutri dopoldne zajtrkovalni koncert v Goški pivarni Začetek ob 10. dop. Vstopnina prosta. — Popoldne je koncert v Š vicariji. Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina prosta. — Zvečer je vrtni koncert v Goški pivarni (Sv. Petra cesta) Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina prosta.
lj Našel je realec Franc Legat ob Savi pri Jaršah srebrno uro brez verižice, vredno 16 kron.
lj Konkurenta las. Po Ljubljani krošnjarita dva Kitajca iz Šangaja imenoma Cen Fu Sin in Van Sun Sijan, ki z njihovima kitama lahko konkurirata z marsikatero žensko. Zglasila sta se danes tudi pri policijskemu komisarijatu in prosila, da bi smela krošnjariti z lastnimi izdelki po Ljubljani. Imela sta priporočilo kitajskega poslaništva na Dunaju Ker je bilo iz njihovih knjižic razvidno, da jima je bila dovolila zagrebška policija, kakor tudi c. kr. policijsko ravnateljstvo v Brnu, prodajo njihovih izdelkov, je jima dovolila tudi ljubljanska policija, da smeta krošnjariti po mestu pet dni, ako ravno sta inozemca. Pravita pa, da svoje blago izdelujeta doma in da ne bosta napravila tukajšnjim trgovcem, ki takih izdelkov sploh ne prodajaio, ni kake škode.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov se z zastavo udeleži jutrišnje slavnosti blagoslovljenja zastave strokovnih društev v Vevčah.
lj Umrli so : Ana R u p e r t, gostija, 71 let, Martinova cesta 12 —Marija Žafran, usmiljenka, 20 let, Radeckega cesta 11. — V bolnici: Marija Bohinc, posestnikova žena, 31 let, Rupertova ulica. — Ivan Petkovšek, sedlar, 36 let.
lj Shod tobačnega delavstva. Sinoči ©b 6. uri se je vršil pri Vij-zarju shod strokovnega in podpornega društva tobačnih delavcev. Dnevni red je bil: ; 1. Izprememba pravil, 2. Novi zakon za za-j varovanje za starost. Predsednik g C a t a r je pozdravil navzoče, proglasil sklepčnost ter pojasnil v koliko naj se izpremene pravila. Izprememba je bila sprejeta. Nato je i govoril dr. K r e k najprvo o tem, kako naj bi delavstvo shranjevalo svoje prihranke. Skrbeti je, da se osnuje nekaka čebelica. S tem bi bila postavljena podlaga za hranilnico in posojilnico I ljubljanskega delavstva. Nato je govornik prešel k novemu zakonu o zavarovanju za starost Poživlja delavstvo, naj se skupno zavzame za to stvar, ki je silno važna. Govornik želi in svetuje, naj bi se o tej stvari posvetoval odbor, pomnožen z zastopniki posamnih oddelkov, ti naj bi stopili v zvezo z drugimi tob tovarnami, da se skupno izdela spomenica na glavno ravnateljstvo. Nato je delavka Cecilija Magister predlagala, naj se sprejme kot predlog dr. Krekov nasvet, kar je | bilo navdušeno sprejeto.
lj Po rokah se je vpekla včeraj postrežnica Marovtova na Mestnem trgu 9. Unel se ji je bil robec na glavi, ki ga je pa takoj potegnila z glave in se pri tem opekla.
lj Aretovan je bil danes 611etni delavec Franc Japelj po § 128 kaz. zak.
lj Pri tatvini prijet je bil danes j na trgu žepni tat Franc Brezovec, rojen v Misličah, okraj Sežana. Ukradel je denar-
nici dvema ženskama, ko je pa hotel ukrasti denarnico še tretji, je pa ženska zakričala. Tatu so oddali sodišču.
lj Meščanska godba v Kranju se je sama ponudila, da sodeluje pri veliki Prešernovi veselici, ker hoče s tem izraziti ozke zveze Kranja z našim pesnikom.
lj Matura na I. drž. gimnaziji v Ljubljani. Včeraj, dne 7. julija, se je končala matura na I. državni gimnaziji. Zrelostna izpričevala so dobili sledeči abiturijentje: Anžič, Bradač (z odliko), Bukovnik, Cajnko, Cankar, Cernu-g e 1 j , Chavanne, Fajdiga, Fuutek, G r o -bij ar. Hojs, Janežič, Jerman, Jeuniker, Koch, Kopitar, Kramer, Kranj c, Kreč Rudolf, KrečVladimir, Mazek,Merkl, Močnik, Omahna, P c t r i č e k , Pichler, Poje, Perz, Peršuh, Štrancar, Šuigaj, Tomšič, Tratnik, Vrančič, W/llner, Z a b r e t, Zupane, Žitnik, Turk. — Za dva meseca so bili reprobirani štirje abiturijentje, p?.dli so trije.
li Velika ljudska veselica na korist fondu za Prešernov spomenik. V »Zvezdi" in okoli nje so že postavljeni drogovi ter se napenjajo žice za čarobntokrasno električno razsvetljavo, v mestni elektrarni pa pripravljajo 2000 žarnic in 20 ubločnic. S postavljanjem paviljonov se začne spočetka prihodnjega tedna; do sobote mora biti vse gotovo. Ljubljanske tvrdke: Jakob A c c e 11 o, A. A g n o 1 a, P. E Grassi, K, Petrin in Verov-šek-Schneider so veseličnemu odboru radodarno naklonile svojo izdatno po moč. Glavni plakat z vzporedom izide v torek; vstopnice pa se bodo dobivale od srede nadalje.
lj Tatvini. Kuharici Tereziji Gelo-bovi v Slomškovih ulicah 21, je bilo med 4. in 6 t. m. pokradenih iz nezaklenjene omare 6 srajc, vrednih 24 K, 11 spodnjih kril, vrednih 44 K, 24 platnenih robcev, vrednih 19 K 20 v., 6 rjuh, vrednih 18 K. Vse stvari so bile zaznamovane s črkami F. G. — Nekemu natakarju je bila ukradena iz zaklenjene sobe prazna denarnica in zlat prstan, vreden 6 kron.
lj Vzpored koncerta, ki se bo
vršil v nedeljo, dne 9. julija v Svicariji o priliki skupščine »Zveze slov. pevskih društev", je ta: 1. Jakob Aljaž: .Dneva nam pripelji žar". I. Poje združen zbor vseh štirih ljubljanskih v »Zvezi" stoječih pevskih društev pod vodstvom zveznega pevovodje g. M. Hubada. —■ 2 H r a -broslav Volarič: Trobojnici. Moški zbor. Poje pevski zbor društva »Merkur" pod vodstvom pevovodje g. Alojzija Sachsa. — 3 B Tovačovsky: Straža na Višehradu. Moški zbor. Poje pevski zbor društva »Slavec" pod vodstvom pevovodje g. Pavla Gorjupa. 4. a) Emil Adamič: Franica Romanca. Besede po narodnem motivu. Moški zbor. b)Hra-breslav Vogrič: Lahko noč. Moški zbor. Poje pevski zbor »Glasbene Matice" pod vodstvom koncert, vodje g. M. Hubada — 5. Leopold Belar: »Mi vstajamo". Moški zbor. Poje pevski zbor društva »Ljubljana" pod vodstvom pevovodje gosp. prof. Antona Dekleva — 6. Fran Gerbic: Slovanski brod. Moški zbor. Poje združen zbor vseh pevskih društev pod vodstvom g. M. Hubada. — Ta pevska proizvajanja se vrše od 8. do 10. ure zvečer. Vstopnina 60 v. od osebe.
lj Ljubljanski trgovci se zozi-rom na veliko Prešernovo veselico opozarjajo, da je izvrševati le ona naročila, ki so podpisana ali od gospe Iv. S u p a n č i -č e v e ali od gdč. Jele Lozarjeve, oziroma od g. F r. T r d i n e ali od gosp. c. M. K o c h a. Brez podpisov enega ali druzega im^novancev ni izvršiti n i -kakega naročila!
lj Novo skladišče za smodnik za domobranski pešpolk št. 27, mesto onega na ljubljanskem gradu, nameravajo zgraditi na ljubljanskem polju. Komisijo-nelni ogled stavbišča je bil včeraj ob 10. uri dopoldne. _
li Šentjakobsko-trnovska moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo imela dne 10 julija 1905 ob 6. uri popoldne v pisarni načelnika dr. Fran Papeža svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Nagovor prvomestnika, poročilo zapisnikarja, poročilo blagajnika, volitev prvomestnika in njega namestnika, volitev zapisnikarja in njega namestnika, volitev blagajnika in njega namestnika, volitev zastopnikov k veliki skupščini, volitev dveh pregledovalcev računov, posamezni nasveti. K udeležbi vabi uljulno odbor
Izpred sodišča.
Nasilni bratje. V Judeževi rodbini na Količevem vladajo žalostne razmere; vže Janez Judež je žganjepitju vdan in se nahaja pod kuratelo, mati Marija tudi ni mogla gospodariti, kajti njeni sinovi jo črtijo in dasi so močni in zdravi, vendar nis^ hoteli dosti pomagati pri hiši. Pri takih
razmerah se je hotelo poizkusiti s tem, da bi se premičnine prodale in posestvo dalo v najem. A sinovi Janez, Viktor, Jakob in France Judež so hoteli dražbo preprečiti, nastopili so pot silovitosti. Suvali so zakonsko Hočevar in pretili, da bodo gospo darja Franceta Hočevar tako pretepli, da ne bo več trave tlačil. Posetnika Jakoba Za-lokarja so dalje časa ob tla metali, brcali in suvali, tudi Jožefa Svetlina so s pestmi po glavi bili. Drugi dan sta ga Jakob in Viktor Judež zopet na njivi napadla in ga ob tla metala. Isti dan ko se je vršila dražba sta Viktor in Jakob Judež pretila, in upila da se ne bo nič prodalo ter tako kupce vplašila. Nekaj dni potem je pa Ja nez Judež svojega očeta za vrat zgrabil, ga s postelje vrgel in na tleh ležečega s čevlji brcal, grozil mu je tudi da mu bo s sekiro glavo odsekal. Sodišče je obsodilo: Viktorja na 13 mesecev, Jakoba na 9, Franceta na 7 in Janeza Judež na 6 mesecev težke ječe.
Štajerske novice.
š Osebna vest. Gospod Milan D e t i č e k , sin g. notarja v Celju, je napravil iudicijelni drž. izpit in nastopil noto.
š Važne slavnosti. Dne 6. avgusta se slovesno otvori narodna čitalnica v Slovenjem gradcu. Istega dne proslavi »Čitalnica" v Gornjem gradcu 25-letnico on-dotna požarna bramba 20 letnic i in ondotno pevsko društvo 15 letnico.
š Ožja volitev. Pri včerajšnji ožji volitvi za državnozborski mandat mariborske mestne in trške skupine je dobil Vse-nemec Wastian 1198 glasov, Pfrimer pa 165 glasov.
š Trbovlje moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda pvriredita v nedeljo, dne 9. t. m., pri gosp. Žagarju v Trbovljah veliko veselico v prid družbi. Na sporedu že 11 pevskih in tam-buraških točk, deklamacija, govori, prosta zabava s šaljivo pošto itd. Z ozirom na dobrodelni namen pričakujeta podružnici obilne udeležbe.
š Duhovske vesti. Prestavljena sta čč. gg. kaplana JožefTratnik iz Št. Jurija ob Južni železnici v Trbovlje in Vincenc Žolger iz Trbovelj k bv. Križu pri Slatini.
š Občinske volitve v Stude-nicah pri Poljčanah. Pri občinskih volitvah v Studenicah so zmagali Slovenci, čeravno so nasprotniki brusili pete in jezike. V odbor je prišel samo enNemee potom žreba. Slava vrlim volivcem!
š Izreden pogreb so imeli v Gradcu. Pokopali so ob isti uri gostilničarja in posestnika Ferdinanda Schmid-b a u e r j a in njegovo mater, ki sta umrla skoro ob istem času. Pokopal ju je brat, oziroma sin umrlih, P. Gabrijel Schmid-bauer. Pač izreden slučaj.
Razne stvari.
Najnovejše.
V A 1 ž i r u so veliki nemiri.
Od šrapnela raztrgan. Delavec Karol Peizl je razbijal neki najdeni šrapnel. Srapnel je eksplodiral ter delavca raztrgal na kosce.
Slučaj kolere se je pojavil v Radomu na Poljskem.
Iznašel nov smodnik. Iz Cle-velanda poročajo. Strelni prah, ki se lahko napravi v mliniču za kavo in ki ima za tretjino večjo silo nego japonski »šajmuz" (shimose), je razkazal veščakom smodnika F. H. Briggs iz Uevelanda. Ta smodnik se ne more razstreliti vsled pretresa. Napravlja se ga lahko na bojišču. Iznajditelj trdi, da ga je možno rabiti ne samo za orožje, marveč tudi za razstreljevanje.
Kaj se vse lahko zgodi z brezžičnimi brzojavi. Odkar je v New Yorku ustanovljena Marconijeva postaja za brezžično brzojavljenje, se pritožujejo posebno pomorske družbe, da se jim na neumljiv način zgubi več brzojavk. Domnevali so, da jih kdo s kakšno posebno napravo »krade" in v zraku vjame. Sedaj so zasledili pravo tatico. Ta je — boginja svobode, tisti velikanski spomenik, ki stoji ob ustju Hudsona pred newyorško luko. Spomenik iz brona je dober prevajalec elektrike, ki brezžične brzojave odvaja od njihove prave poti. Ko se je potopila „Cun-nonia", ladja Cunardske družbe, so pet ur zaman poizkušali stopiti v brzojavno zvezo z ozemljem.
Koliko so stale Francosko njene vlade. Nek statistik je izračunal, koliko so stale Francosko njene posamezne vlade. Konzulat in cesarstvo je stalo Francosko 115 000 frankov na uro; restavracijska doba 119.000. julijeva vlada 150 000, druga ljudovlada 173 000, cesarstvo 259.000, tretja ljudovlada 450.000 frankov na uro.
Med roparji in karabinerji
se je vi š 1 blizu Milana hud boj v katerem i je bil ubit zaman zasledovani zloglasni ro-i par D .mihelis, imenovan Biondini. Dva nje-j gova tovariša sta ušla. En karabiner je ranjen. Biondini je pomoril že več orožnikov.
Tatvina v deželni banki dunajski. Skontist neke duaajske predilnice z imenom K r i e g e r je imel nalogo sprejeti 35 000 kron vplačila; od teh naj bi 21 tisoč kron deponiral v deželno banko, ostalo prinesel domov. Ko je sluga stal pri blagajni ter že imel pripravljen denar, mu nekdo potrka na ramo. Krieger se ozre in vidi nekega moža, ki ga je nekaj po angleški iz-praševal. Ker ni znal odgovoriti, se je Kri-ger zopet obrnil k blagajni. Tu pa vidi, da denarja ni bilo. Sluga je pričel takoj klicati na pomoč. Neznanca so aretirali. Bilo je najbrže več tatov, ki jih pa še niso dobili.
Vojaških zdravnikov ima avstrijska armada skupno 1236 — Od teh ]ih odpade na bosniške vojaške oddelke 18. Po stopinjah dele se ti zdravniki sledeče: 5 generalnih štabnih, 39 višjih štabnih 1. reda in 48 višjih štabnih zdravnikov 2. reda ter 106 navadnih štabnih zdravnikov; 472 polkovnih zdravnikov 1. in 227 takih 2. reda ter 321 zdravnikov v 10 činovnem razredu — Pri bosniških polkih deluje 13 štabnih in 5 drugih voj. zdravnikov. — V izvanrednih slučajih sme vojna uprava (zlasti ob času mobilizacije) rabiti civilno zdravniško osobje, ki dobi potem tudi večje re-numeracije in obenem vi<>jo šaržo.
Zgodovinski mlin na veter
je zgorel v vasi Pingwitz v Šleziji. V mlinu je zgorel posestnik mlina, ki je bil poprej, kakor se sumi, umorjen. Pri temu mlinu se je 1. 1813. dne 29. avgusta vršil boj, v katerem je ruski general Lsngeron uničil eno francosko divizijo.
Tudi vagabund ! Pred nekaj dnevi se je bil priplazil v podstrešje neke hiše v Gneznu neki mož z namenom, da tam prenoči. Služkinja ga e videla. Ko je prišla policija ter ga prijela, je rekel, naj mu vendar preskrbijo kako bivališče Na policiji so ga preiskali ter našli pri njem hranilno knjižico, glasečo se na več tisoč kron, ter nekaj kron denarja. Končno se je dognalo, da je ta človek — sodnijski tajnik v pokoju. Bolestno varčenje in stiskanje je spravilo moža na taka pota.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Maturantje I. državne gim-nazije v Ljubljani za Prešernov spomenik 18 K.
Za pogorelce v Horjulu: G. dr. Krek J. Ev. 10 K, g. Josip Potokar 3 K, g. L Smolnikar 5 K, gosp. Fr. Jarc, župnik v pok. 10 K, gdč. Marija Jarc, po-sestnica 10 K.
Iskreno prosimo nadalj-nih darov. Beda je velika, pomoč nujna!
Telefonska In brzolauna poročila.
Dunaj, 8. julija. „Slovanska zveza" je sklenila vložiti v včerajšnji seji formelni predlog o ustanovitvi slov. vseučilišča v Ljubljani ter je poverila izvršitev tega sklepa posl. R o b i č u. Ko je vlada zvedela za to, je posredovala pri vodilnih poslancih „Slo-vanske zveze" ter opozarjala na kritični parlamentarni položaj, ki bi se s tem predlogom še bolj poostril. Zastopniki „Slov. zveze" Ivčevič, Ploj, Robičin
Žitnik so izjavili uvidevši, da tako stvari bolje služijo, da predloga za sedaj ne pred-lože, ako vlada v proračunskem odseku svojo znano izjavo v proračunskem odseku ponovi in popolnoma jasno izjavi, da hoče lojalno vztrajati pri svoji izjavi. Načelnik naprednega jugoslovanskega kluba dr. Fer jančič se je izjavil, da se s tem popolnoma strinja. Vsled tega je izostal predlog in poslanec Robič je vprašal v včeraj, seji pro računskega odseka vlado, ako hoče lojalno ostati pri svoji izjavi.
Dunaj, 8. julija. Včerajšnji seji proračunskega odseka, kateri se je bavi z laško pravno fakulteto v Roveredu, je predsedoval poslanec Ka threin. Poslanec Robič pravi, da izjavlja v imer.u poslancev „Slovanske zveze" tu isto, kar se je od te strani izjavilo že v javni seji državnega zbora, namreč da spremljajo Jugoslovani prizadevanja Italijanov po laškem vseučilišču s simpatijami, istočasno pa zahtevajo in pričakujejo, da vlada njihove opravičene zahteve po slovenskem vseučilišču dobrohotno uvažuje, ter se nadjajo, da vlada pri svoji tozadevni izjavi, oddani v proračunskem odseku za ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani vztraja in svojo besedo tudi izvrši. Na govor poslanca Hoffmann-Wellenhofa, ki je protestiral proti ustanovitvi slovenske pravne fakultete v Ljubljani, je poslanec Robič omenil, da Nemci na Kranjskem in njihov voditelj baron S c h w e g e i nikakor ne stoje
na tako odklonilnem stališču, ter je citiral del Schweglovega govora v kranjskem deželnem zboru dne 11. februarja leta 1898., v katerem je Schvvegel izjavil, da dotični predlog zasluži upoštevanje in da njegova stranka ne nasprotuje stvari, katera bi deželi duševno in materielno koristila ter ne mara, da bi se ji moglo očitati, da je interese dežele ovirala. Na ta govor poslanca Robič a se je vzdignil naučni minister H ar tel ter izjavil, da bo vlada brez ozirov na narodnostne boje vedno obje k t i v n o postopala, in zato prosi, da se ne dvomi o lojalnosti vladnih izjav. Poslanec Steinwender se je ostro izjavil proti ustanovitvi slovenske pravne fakultete, trdeč, da ji nasprotuje iz „stvarnih vzrokov", ker niza ustanovitev take pravne akademije pogojev, ker bi slovenski juristi preplavljali razne kraje in bi mir v deželi trpel. (!) Poslanec Schwegel je izjavil, da bi po Robičevem govoru se lahko mislilo, da je nemška stranka na Kranjskem za slovensko vseučilišče, za to se pa ni izjavila — Na kako vseučilišče je njegova stranka mislila, sledi iz tozadevnega njegovega predloga. Robič je izjavil nato, da ne nastopa v sovražnem smislu, citiral je odstavek iz Schweglevega govora dobesedno, iz tega pa sledi, da nemška stranka na Kranjskem dobrohotnejše spremlja ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani, nego pa oni Nemci, ki sedaj divjajo — Kar se tiče Steinwenderja, mu govornik odreka vsako sodbo, ker še ni čul, da bi Steinwender študiral kedaj slovenski jezik ali slovensko literaturo. Slovenci odklanjajo odločno nasvete, da bi se odrekli svoji opravičeai zahtevi. — 'o dolgi debati, v kateri sta Schalk in Berger imela obstrukcijonistiške napade, se je vršilo glasovanje, ter je bil laški predlog glede Trsta odklonjen z vsemi glasovi proti glasovom: Malfattija, Mazzorana, Romučenka Rusin), Lupula (Rumunec) in Pernerstorferja soc. dem.). Za vladno predlogo v Rovesetu so glasov ili razven nemških nacijonalcev vsi ostali člani odseka. Proti so glasovsli: Derschatta, Hoffmann, Wellenhof, Kaiser, Kieman, od Vsenemcev Schalk in Berger, od nemških liberalcev d' Elvert, ostali Nemci niso bili navzoči.
Dunaj, 8. julija. § 5. ki določa, da naj se odpravijo olajšave za študije in izpite laških dijakov na graškem in inomoškem vseučilišču, kakor hitro se ustanovi laška fakulteta, je večina prorač. odseka zavrgla in črtala. To je presenečenje za vlado, a se vlada skoro gotovo ne bo ozirala na ta sklep. — Odsek je izvolil za referenta v zbornici Starzynskega.
Dunaj, 8. julija. Poslanska zbornica ima danes zadnjo sejo. Rešila je predlogo o železniških kreditih, Steinov nujni predlog glede razmerja do Ogrske, nekaj predlogov vsled elementarnih nezgod oškodovanim ter je izročila posl. Kramarja, a do tožbe ne pride, ker je Kramar tudi češki deželni poslanec.
Dunaj, 8. julija. Poslanec Povše je vložil nujni predlog za podporo H o -rjulcem in Trebanjcem.
Dunaj, 8 julija. Vsled neznosne vročine je odredila tukajšnja vojaška oblast, da se smejo vojaške vaje vršiti zjutraj le do 9. ure in popoldne ne pred 4 uro.
Dunaj, 8. julija. V nemških krogih so mnenja, da je Derschattovega odseka konec, ker je od 48 članov se današnje seje udeležilo le 6 članov.
Novo mesto, 8. julija. Na Grmu je požar uničil ena osamljeno gospodarsko poslopje.
Gorica, 8 julija. Včeraj je razsajala po Gorici huda nevihta. Izruvala je drevesa, podrla v ulici Angiolina obmejni zid in odnesla od neke hiše pol strehe; poškodovala je več hiš: semenišče, hišo Baderjevo in Locatellijevo. Skoro povsod je razbila šipe.
Berolin, 8. julija. Nautiško letno poročilo pravi, da je car osebno proti nasvetu izvedencev in volji naroda z a p o -vedal opremo in odhod baltiškega brodovja. Le sedmi del moštva Roždestvenskega je sestajal iz pravih mornarjev; inženerji so bili neizkušeni začetniki, topničarji neizvežbani, vse moštvo in častništvo skrajno nervozno. (To se pravi: nezadovoljno.)
London, 8. julija. Pri Aldershotu na Angleškem je 6. t. m. navalila konjenica na gardo. Dragonci so udrihali s sabljami po gardistih. Nesreča se je zgodila, ker ni za-povedal poveljnik pravočasno, naj se umaknejo dragonci.
Marzilja, 8. julija. Tu se je pojavil slučaj kolere.
Lvov, 8. julija. „Slovo Polskie" poroča, da je kolera prodrla že do Radoma v ruskem Poljskem.
Tokio, 8. julija. Minister zunanjih poslov Komura je odšel danes kot mirovni pooblaščenec Japonske v Washington.
Kanea, 8. julija. 30 Rusov in pet orožnikov je po hudem boju z vstaši zasedlo Mar?erite.
Varšava, 8. julija. V predmestju Praga so pogorela vsa stojišča v tržnici, j Pri izhodih je nastala strašna gnječa. 80 j oseb je deloma mrtvih, deloma ranjenih.
Odesa, 8. julija. Sem je došel soci- 1 alistiški urednik Gruševani, ki silno hujska kmete.
Feodozija, 8. julija. Včerajšnje bombardiranje »Potemkina" na Feodozijo ni napravilo posebne škode. Med „Potemkinovim" moštvom je needinost. Mornarje, ki so bili za to, naj se posadka uda, je ostala posadka
postavila na suho,
Konstanca, 8. julija. „Potemkin" je s torpedovko, ki ga spremlja, zopet priplul sem Ker je na ladji mnogo bolezni in ker je ladji pošel živež in premog, tu menijo, da se bodo uporni mornarji udali na romunskem ozemlju.
Konstanca, 8. julija. (K. ur.) Danes popoldne seje udalo moštvo „P o t e m k i n a" in uporne ruske torpedovke romunskim oblastim pod stavljenimi mu pogoji. Moštvo se je izkrcalo na suho ter bo razdeljeno v malih oddelkih po raznih krajih dežele. Obe ladji je moštvo oddalo rom. oblastim.
Na obe ladji so ruski mornarji obesili romunske zastave.
Ljubljana=Novomesto=Straža=Toplice.
Oaobnl vlaki				Postaje			Osobnl vlaki		
							zjutr.		zveč.
zjutr.	pop.	zveč.						pop.	
7-17	105	7'im	0	X,.1ubljana j. k.	■P		8-44	2'32	8-24
7'28	1-10	7-i!!	h	JlJuhlJana dol. kol. A			8'34	222	8-14
7'39	1-87	7-211	1	ILavriea (post.) .	•		8'22	210	8-12
7 "40	1-34	TU		Škofljica . .	i	1	8'1(!	204	81!i
801	1-49	lil	YSmarJe-Sap		1	1	8-02	1-50	7'42
8-09 8-17	1-57 2-05	8-illi 8 M	P 0	) Grosuplje	P.		7-52 736	1 40 1-28	7*12 7-21
8-30	2-18	8'21	MZalna (post.) ■ višnja Kora			k'	7-23	1-15	7'li
8-41	829	8-24					7-13	105	7'ili
8-55	243	8-Ui		/utlrina . . .			0-59	12-51	G"4i
904	2-58	8-44		St. Vid p. Z. (post.)			0-49	12-41	C 11
9-09	257	9 on		Itiidobova »a« .			IS'44	12-3G	tj'22 6'ii
9-82	310	9-12		Sv. Lovrenc			li-31	1223	
930	318	jrii		Velika Loka			0-24	12-10	6-i£
9-44	3-32	9-24		Trebnje . .			(i-12	1204	6-il
9-50	3-38	9-iA		Ponikve (post.)	i	1	6-03	11-55	558
10-03	3 51	9-44	YMirna peč . .		1		5-41	11-43	5'4S
10-23 10-31	411 | 4'25	101i	P' | Noto mesto		{P:		5-20	11-22 11-14	525 5-11
1049	| 4'43		1	. Straža-Toplice	0,			10-56 | 4 53	
Služba
občinskega sluge
v Ribnici je oddati.
Plača po dogovoru.	1353 B—5
Prošnje vlagati je do 1. avgusta letos.
Županstvo Ribnica, 2. julija 1905.
Naročajte sena »Slovenca"! Nabirajte novih naročnikov! Čim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem._
Pravo ljudsko domače sredstvo, ki ga mnogo rodbin rabi iz lekarne B. FRAGNERJA, c. kr. dvornega založnika v Pragi, slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešuje celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To je pač najboljši dokaz za njegovo izborno učinkovanje. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. 431 D b 7-2
meteoroiojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Čas opazovanja
Stanje barometra ▼ mm
Temperatura
po Celzija
VetroTi

9. zveč. 737'1
7. zjutr. 2. pop.
738 2 737 3
+189
+ 16-3 +24-8
sr. vzh.
brezvetr. p.m. jvzh
obl.
jasno del. obl.
d d J
■s M
0-2
Srednja včerajšnja temp. +191°, norm. +19 5°.
se išče pod ugodnimi pogoji. Vstop takoj ali po dogovoru.
Kraj lep, prijazna okolica, v poletnem času veliko tujcev in izletnikov. Ponudbe na poštni urad Dovje, Gorenjsko.	1377 6-1
o
Vhodna vrata
za prodajalno
i s kompletnimi izložbenimi okni ter i zrcalnimi šipami se ceno prodajo
1378 5-1	Pr*
Alojziju Persche
Pred škofijo 21, Ljubljana.
Hjaif
i izurjena v trgovini meš. blaga
sprejme tal^ej.
| Ponudbe pod »Štajersko" na
upraV r i i š t Vo „81ov'onpn".
se takoj sprejme
v slaščičarni, medariji in svečami
Teodorja Novotny Ljubljana, Dunajska cesta II.
Služba organista v Vipavi
1375 3-1 se razpisuje.
Stalne plače je 730 K na leto; plačuje se v mesečnih obrokih. Stanovanje je lepo in brezplačno. Nastopi se služba 15. septembra. Postranski zaslužki niso vračunjeni.
Prosivci naj pošljejo svoje prošnje do 15. avgusta župnemu uradu v Vipavi.
M. Erjavec, dekan.
Naznanilo.
Naznanjam, da sem po smrti svojega moža franca Dolžan, kleparskega mojstra v Domžalah, prevzela spodaj podpisana to obrt in da vodim vse delo ravno tako kakor poprej.
Zatorej se priporočam piečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za obila naročila, katera se bodo točno in solidno izvrševala.	1312 3- 2
Domžale, 26. junija 1905.
fl\arija Poljan.
1164 51—5
Samo 16 dni
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
Francoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v LJubljani, Dunajska cesta 18,
V novi hisi »Kmetske posojilnice., nasproti znane gostilne pri »Figovcu«.
VINO
rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm-Krško ima naprodaj vinska zadruga v Le-skoveu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI. ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (12)
Muhe so zopet sitne!
Njih pik je često smrtnonosen! Varujte sebe in živino! Edina zdatna obramba je ameriški
Mlefoof in,Diamond'.
Ust uelja povsod 10 vinarjev.
Glavno zalogo za Kranjsko ima
1395 2 Eflmuntf Kavčič v Ljubljan?.
Blizu državne ceste v jako lepi legi v Olševku blizu Kranja na Gorenjskem se oddasta ena večja in ena mala
soba in kuhinja
t. vso upravo za letovičarje.
Več se izve pri posestniku Francetu Ju-
vanu v Olševku pošta Tupaliče. 1344 3-3
Janez Božič, kamenar v Volšperku
(WoIfsberg) na Koroškem sprejme takoj enega
1366 7-2
pomočnica
in
enega UCCHCG
za svoje rokodelstvo, — pod ugodnimi pogoji.
Učenec
poštenih staršev, s primerno šolsk® izobrazbo zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v večjo
trgovino z manufaRturnim mm
na deželi. — Kje pove iz prijaznosti uprav-ništvo .Slovenca". 1185 6-4
Prva hrvatskatvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za izložbe In portale
G. Skrbič
ZAGREB, Ilica 40
priporoča
svoje priznano solidne, točne in cene proiz-
vode. m- Ceniki zastonj In franko.
V najem na javni dražbi
se odda posestvo 2073m2 s pritlično liišo, drvarnico in šupo Gre gorja Stanonika hiš. št. 145 v Rožni dolini
v nedeljo 9. t. m., ob %9. uri dopoldne
na licu mesta.
Tudi se sprejemajo ponudbe za nadrobno prodajo zemljišča, s po gojem, da se ponudba v 8. dneh sprejme ali odkloni.
Dr. Papež, upravitelj konkurzne mase.
1368 2-2
Nova šola*.
V Janšah pni Domžalah se oddajajo za zgradbo nove dvorazrednice stavbna dela konkurenčnim potom.
Stavba, ki mora biti še letos pokrita, je proračunjena na 31.200 kron. Natančni proračun in načrti so na razpolago v občinski pisarni na Rodici št. 14.
Ponudbe se morajo vložiti
»ar d o ^ O. j u 1 i j a.
Vsak ponudnik mora vložiti 4% varščine, katero mora v 8. dneh po podelitvi po-polniti, kakor bo sklenil krajni šolski svet z ozirom na ponudnika, največ na 10%
Krajni šolski svet si pridrži pravico oddati delo skupno ali posamezno in ni vezan oddati delo najcenejšemu ponudniku.
Krajni šolski svet v Jaršah (p. Domžale),
dne 5. julija 1905.
ld7°	IVI. Slabič, predsednik.
JOSIP STUPICA
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih opra#
katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse 4 druge konjske potrebščine. 541 14
Cene nizke.
Lepo birmansko darila!
Krasna darila za birmo,
kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh
najrazličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem£slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
unan in tngovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, filijalka na Mestnem trgu. 256 52—26
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno.
Znftfejrulseijo
bi rad sprejel v Ljubljani za cele počitnice iz vseh gimnazijskih predmetov vseh razredov, posebno matematiko, fiziko, latinsko in gr^ko, visokošolec z dobrimi izpričevali. Ponudbe na uprav. »Slovenca" pod visokošolec.
1367 3-2
1377 1—1
P Vili 352/3 47
Prostovoljna sodna dražba zemljišča.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vili pnoda na predlog varuhinje Ivane Zakotnik in sovaruha Jakoba Premru iz Most vsled odobrila c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani podeljenega s sklepom z dne 28. junija 1905 opr. št. Nc III 240/5/1 ndl. Francu Zakotniku lastno zemljišče vi. št. 1 kat. obč. Moste - to je hišo št. 10 v Selu s pašnikom pare. št 589 in vrtom pare. št. 591.
Dražba se vrši pri podpisanem sodišču soba št. 37
KOT dne 14. julija 1905.
dopoldne ob 10. url.
Izklicna cena je 6500 K.
Ponudniki pod izklicno ceno se ne bodejo sprejemali.
Upniki, ki so na zemljišču zavarovani, obdrže svoje zastavne pravice brez ozira na ceno, za katero se bode prodalo.
Pred dražbo založiti mora vsak ponudnik varščino po 650 K v roke sodnega odposlanca.
Varuštvo si pridrži pravico v teku 8. dni po dražbi najvišji ponudek sprejeti ali ne. Dražbeni pogoji se morajo vpogledati pri podpisanem sodišču odd. VIII, pri občinskem uradu v Mostah in pri gospodu Jakobu Premru, posestniku v Mostah št. 35.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek VIII.
dnč 2. julija 1905.
Javna dražba
predmetov konkurznega sklada J. Gotthandovega konkunza in sicer raznih vin, likerj ev, slaščic, sladkorja, moke, orehov, hišne in kuhinjske oprave ter slaščičarskega orodja vrši se
v ponedeljek dne 10. julija ob 9. uri
v Gotthardovi prodajalni na Starem trgu v Benediktovi hiši v Ljubljani. Predmeti se prodajo samo za ali nad tretjino cenilne vrednosti. Tudi je iz tega sklada naprodaj klavir.
Kupci naj se oglasijo v pisarni podpisanega na Kongresnem trgu št, 19 v Ljubljani od 10.-12. julija 1905 v času med 3. in 4. uro popoldne.
1372 2—2
Dr. V. Schweitzer kot upravitelj konkurznega skiaua.
C/J on
a i
" S"
« M
K" * &
as
3 >
o«
»m«
§■ C/J
O <
n 3 O 83
m to*
ET*
K* o
C
o-
N<
O <
O C/3 »t»
►o
Ceno Češko postelj ou perje
5k»nov«g.
■kubljenega
K 9 60, bol). Sega K 12 —; belega, |ako mehkega,
-----,—ga K 18'—; kron 24'—
aneinobelega, mehkega, skub-Henega K 30 -; kron 36-—. Po-allja ae franko proti povzetju. Tndl ae zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poStnih stroškov.
Benedikt Saohsel, Lobes 159 817 p. Plzen na ČeSkem.
Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki, bogato ilustrovanl glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nikelnastlh, srebrnih In zlatih ur z znamko ltoskopf, Halin, Ornega, Schaffliauaen, Glashiitte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in srebrnin po Izvlrnlb totarnlšklli cenah.
Nikel. remont, ura......« 3._
slst. Roskopf patent ura .... „ 4■_ „ „ črna jekl. rem. ura " 4-— svic. Izvir. Roskopf pat. ura	5-_
Ooldln rem. ura „Luna" kolesje I 7 50 "cbr. . . „Oloria" „ „ 760 , dvojni plašč . „ 11-50 oklep, verižica z rinčico , ^ .	na pero In karab., 15 er. težka 2"M1
ruska Tula nlkel. rem. ura s sidro z „Luna" foiesjem „" 9-50
ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 -flvarcvaldska ura K 2 —.	'
v.t ..Zf	uro 81,141,0 plsmeao Jamstio!
m*ak rlslko! Zamena dovoljena, ali denar nazaj !
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu
1077 (Brux) Št. 843, Češko. 100-6
Sprejme tal^cj
pisarniški vajenec
zmožen sloven. in nemškega jezika z lepo pisavo.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod šfro „W. K. N. 6".	1356 3-2
Za vsa v	926 9
orgljarsko obrt
spadajoča dela se priporoča
Ivan Rebolj, orgljar na Vrhniki.
Izvršuje dobro, kan spničujejo raznovrstna spričevala, in poceni.
Odlikovan
ZZlafo kolajno In častno diplomo
» Parizu.
■	603 104 — 24-
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnijke obleke
Iz trpežnega in solidnega blag? po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društra železniških uradnikov.
U najem se odda tako]
gostilniška koncesija
z žganjetočem vred.
1361 4-
Naslov pove upravništvo ..Slovenca".
10.000 hektolitrov
vinskih sodov
v vsaki velikosti, počenši od 5—70 hektolitrov prodaja po zelo zmerni 1352 3 ceni tvrdka Aleks. Breyer i sinovi,
Križevci (Hrvaško).
Več tesarjev
dobi trajen za$ltižc^ob dobri 1348 5-5 plači pri
..Kranjski stavbni družbi"
v Ljubljani, Levstikove uiice.
PRIHRANJEVATI
in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja z
Maggi - jevo prt'k0S°vSro juhno zabelo
kajti malo kapljic — pripravljeni jedi prilitih, zadostuje, da slabi juhi, omaki, zelenju itd. takoj podeli čvrst, prijeten okus.	909
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga delikates in dišav v steklenicah od 50 h više (dolito v izpraznjeno steklenico od 40 h dalje.)
Sprejmem takoj (na deželo) poštenega, pridnega in solidnega 1329 3-3
blagajničarko
katera mora biti v korespondenci in knjigovodstvu popolnoma izurjena. — Ponudbe naj se z sliko dopošiljajo. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo Slovenca".
^M.j.1111. minriTmwnrnr-nwnrniii 111 imiihiiii 111"'"
§ pomladanska in Jesenska doba
1 9 0 5. 343 40-39
pristno briisko blago.
En kos Mtr. 3.10 /K 7, 8, 10 iz dobre ( dolg zad. za kompl. K 12, K 14 iz boljše § obleko za gosp (suk- < ,.,,„. „ !X <"3 nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz flnejše £ stane le	^ K 21 iz najboljše t
En kupon (kos) za črno salon, obleko K 20, kakor tudi blago za površnike, turist loden, sviln. kamgarne razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna znana tovarniška zaloga za sukno
SlegeMmhef w Brnu.
Vrorcl zastonj In franio. Z«J*niK. poSlIJater po Tzorca. Velike so prednosti, ki jih imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne.

se dobe v tovarni za stroje
G. Tonnies o Ljubljani
t«
pod jamstvom in po najnovejših ^modelih in konstrukcijah vse vrste strojev za obdelevanje lesa, jarmenike (Sagegatter) in kompl. oprave za žage, mline itd., turbine, transmisije, vlake, vijake, dvrigalnike. Zastopstvo renom. Reform-motorjev za bencin, bencoj itd. Lokomobili, Hult-mo-tori (rotacijski parni stroji) parni kotli.
Rabljeni motorji prav ceno.
1354 10-2
Denar
od 100 mark dalje osebam vsakega stanu, tudi damam, trgov, uslužbencem na ekcept, za-dolžnico, pod pogojem H. Brink-
mann, Halberstadt. — Vzvratni porto.
12S2 10—3

Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G. Auerjevlh dedičev
0 pri »belem Konjičku" o
v Wolfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izbornc marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-Q O lidno ceno. O O
J. Spunt, gostilničar.
155 52-24
m
isaiiis
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
(.	a/VVVVVVN«
t lastni higi ^ v ljubljani lastni ml
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
2 52-39
4'
2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.

Uradno ure od 8.—12. in od 8.-4. ure popoldne.
Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V 7 ^r) i <71Q-Qa posojilnice znaša	a /,UZ4./10 0y
8tar8hran' K 7,651.915-41. K 32,03976184. K 120.878-15.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
S
Restavracija „pri Levu"
prej Košenina. — Marije Terezije cesta 16.
WL
Vsak dan večkrat sveže Puntigamsko marčno in bavarsko pivo.
Pristni cviček, razna druga naravna ter vina v steklenicah in raznovrstni šampanjec.
Izborna jako cena kuhinja
Velik senčnat vrt in prostoren salon za društvene veselice i. t. d. na razpolago.
Večkrat v tednu domače godbene zabave.
1220 10—8

K obilnemu obisku vabi najvljudneje
A. Kos, restavrater.
Fotografija!
S tem uljudno naznanjam, da sem svoj
fotografski atelije
v I^jnt>ljfiiii, Kolodvorske ulice štev. 32 popolnoma nanovo uredil in opremil z najnovejšimi aparati najmodernejšimi prospekti (ozadji) in krasnimi dekoracijami
ter mi je vsled tega omogočeno ustreči največjim zahtevam častitega občinstva, a navzlic temu z zmernimi cenami in pošteno točno izvršitvijo
Prodam po nizki ceni vse prejšnje v zelo dobrem stanu nahajajoče se fotografske aparate, prospekte, dekoracije i. t. d.
Priporočam se za mnogoštevilna naročila ter biležim
z najodličnejšim spoštovanjem	943 10
= Davorin R o v š e k ===== fctcgraf	Ljubljana,Kolodvorske
<j)
ulice št. 32.
5
Ohranitev zdravega
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je <ir. Kose balzam za želodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
v, steklenica 1 K, 1 steklenica 2 K.
S
VARILO !
Vsi deli embalaže imajo postavno depono^ano var-
stveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna 3. FRAGHER-ja v PRAGI,
c. in. kr. dvornega dobavitelja
■	,,pri črnem orlu" ==
Praga, Mald Strana.ogelNerudove ul. 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1'50 mala stekl na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske, v Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Pic-coli U. pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayr. 431 b (20—lo)
*S9
orgel j
delovanje in postavljanje in harmonijev
v Ljubljani, tfoljapfcljnova cesta 13
Vdclav Polaček
i^delovatelj orgelj in harmonijev,
priporoča se preč, duhovščini, samostanom in z"-
S~ vodom za postavljanje novih orgelj in harmonijev.
Orgije postavljam po želji ali z mehaniko — ali na pnevmatiko ali po ele^tro-pnevmatišKem Zistemu, S^rejše orgije prestavljam na pnevmatični Z'Stem, sprejemam vsako popravo in uglasbo. — Garancija za nove orgije 10 let, za popravo in prestavljanje po dogovoru.
Proračune zastonj.	1095 13
g
'J
Zadruga gostilničarjev in ka« varnarjev v"
naznanja svojim č. gg. članom, da je vsled odborovega sklepa na podlagi § 1 zadružnih pravil ustanovila in otvorila za svoje člane
posredovalnico
za vse v sijih stroko spada-1346 3-2 jofte službe.
Ista se nahaja pri načelniku zadruge gosp. Tosti-ju, Stari trg 19 in je odprta vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne izvzemši nedelje in praznike.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
912 io F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
F. P. lfidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
»Koroški model"
742 40—24
(Strangfalzziegel).
[Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Je vrste strešniki so patentovani v vseli kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vldlc & Komp. in Josip Marzola.
ar Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. ^
Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo sts zastopniki.	Takojšnji« in najzanesljivejša postrežba.	Sprejmejo se zastopniki
XX3IE3IEil{3IE W3IE HE3IQiE36v3IHIE
S Pri nakupovanju
£ = suknenega = S in manufakturnega S " blaga =
se opozarja na tvrdko
CS* Najcenejša vožnja v Ameriko.
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—51
Obiastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Dro$erija £U)fOI1 KailC Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
468 43-18 -(na dvorišču).-
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4
250 52—2:
Velika zaloga =====
suknenih ostankov.
SGT Najcenejša vožnja v Ameriko. ^
ske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K.
Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.__42—17_
t Popolno prepričanje
da Je lekarnarja
Thlerry-a Balsam in centlf mazilo
p. vseh notr. bole/.nlli, Influencl.katarlh, krčih in vnetjih vseh vrat, slabostih, motenju v prebavi, ranah, abscesih in telesnih poškodbah itd neriosežno uspeSno sredstvo. Vam pojasni pri naročilu bal-sama ali na željo posebej brezplačno poslana knjižica s tisof izvir, zahvalnih pismi kot domači svetovalec. 12 mul. ali (I dvojnih stekl. balsama 5 kron, OUniailh ali liti dvojnih steklenic K 14. — Dva lončkacentifolijske^a mazila franko.'!K <i() vin. Prosim nasloviti ua lekarnarja A. THIEBKl' v Pregradi pri Rogliki-Slatini. — Ponar. In razprod.ponarejanj looo o2 35	se sodnijsko zasledujejo.
Cena vžigalic: 401 1 1 orig. zaboj s 500 zavitki (norma!) K 48 franko Ljubljana, 2% popusta.
VŽIGALICE
družbe s>v Cirila in Motela 23loga pri Jv.Perd sna vLjt''.'!|ani.
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52 franko Ljubljana, 2% popusta.
nu ivia^tnici klavirjev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
^^^^glSs popolno zalogo Kratkih klavirjev JrgSr^ f m^nonov in planin
'SS^B	najbolj renomiranih firm
¥	po rajnižjih cenah. Pre-
igra i klavirji, solidno in ■=H stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi.
Edino zastopstvo za Kranj-	ikft jih^®
sko firm: L. Bosendor-
fer, c. kr. dvorni in komor-	\ffljM®'
ni izdelovalec klavirjev na
Dunaju; Br. Stingl, c. kr.
dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo,	f
ubirajo lu Izvršuje se pod- mj^^/fMm [ fl® JS&i® laganje z usnjem strokov-	'^mfnr^^^'
njaško in preskrbno in ''tmnffi «f zaračunavajo najcenejše.	ff/ V j . B
Iz Ljubljane v =====
wr Novi Jork. -iM
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-44
trgovina z železnino
- priporoča: ——
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni SaL papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in polje------ delstvo, poljedelske stroje, ku-
i hi n j ske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. Postrežba točna! Cene zmernel
Založnik zveze ovatnijskih s. kn. dnžovnlh upadnlkov
Izvrstna sigurna vožnja z brzo parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zastopnik
31 Dunajska cesta 31
zraven firange
Optični zavod
Prešernove ulice St. 5
Ljubljana.
Največja izbera l^S
najaoljših in najcenejših
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
Vosti.
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
za rodbino in obrt,
Glasbeni avtomati,
Ernest MammersGhmidtl nasledniki
Madile, Wutscher & Ki,
-trgovina železnin in kovin-
L j u b lj a n a, Prešernove ulice štev. 50.
Velika zaloga
Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v LJubljani, Dunajska cesta 17.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—51
Karol Kavšeka nasl.
kuhinjskega orodja In hišne oprave —
£ Vence.1 Trakove.
Benedikt, Ljubljana
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16
Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-niče, vratila, čistilnice, mlini , za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt. ^
Ceniki na razpolago.
ZMlnica z mrzlo vodo Kff!^
v Krapini UK
(last slob. i kralj, povelj, trga Krapine.)
Ofvorjeno celo leto
Srednje milo podnebje, mesfo obdano od obronkov Štajerskih alp, obdarjeno z dlvnlml krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorlkove In ogljlnčno-klsle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko Itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba - - obrniti na kopališko opravo, postrežba cena. - -
607 20—15
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Najcenejša pot za zdaj!!
Razglas.
Na c. kr. cesarja Franc Jožefa državni gimnaziji v Kranju
vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred
od 9. do vštetega 14. julija
od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni.
Vsprejemne preizkušnje vršile se bodo v soboto dne 15. julija od polu 9. ure zjutraj nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov ter rtaj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list ter zadnje šolsko izpričevalo. Vendar pa se morajo v soboto dne 15. julija pred preizkušnjo predstaviti osebno ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa državne gimnazije v Kranju,
dne 1. julija 1905.
„RED=STAR - LINE"
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, Phlladelpliia.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Franc Polenc
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo - _ _ — _ _ ^ __ ^ _ _ _ _ do New Yorka osem dni. To je pribito. Uljud-wOQwOOOOOOOOQvQQO nost, snaga in zdrava hrana je na njih Q	581 16 ^^ Pri nas Pr70 'n	Bed Star.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
„Andropo£on
a (IznajditeljP. Herr-mann, Zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 11	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
^ Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. UttSO PetNČiČ-U.
Preprodajalci popust!
V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu.
aznanilo preselitve.
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da sem preselil svojo
trgovino s klobuki, čepicami itd.
s Starega trga št. 4 na
Mestni trg v hišo gosp. Urbanca
ter jo ondi popolnoma na novo uredil.
Zahvaljujoč se za obilo doslej mi izkazano zaupanje, se priporočam za obilni nadaljni obisk in bilježim velespoštovanjem
1360 4—2
Gr. Cadež.

| Najugodnejši pogoji ]
■	za zavarovanje.
Edina
zavarovalna družba
ki ima
slovenskega

>v° ^^ glavnega
zastopnika v Trstu
Zavaruje na življenje in na dohodke — na vse načine po zelo nizkih postavkih.
Natančneja pojasnila daje
glavno zastopstvo za slovenske dežele
v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21, I. nadstr.,
in njegova okrajna zastopstva v vseh mestih in v večjih krajih.
Ljubljane v Iew York
Brzoparniki: ..Kalser Vfllhelm II.", ..Kronprln* VMIhelm", »Kalser VMIhelml der Grosse",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen Jprl meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
EdnardL Tavčar, Kolodvorske ulice 5t. 35
1361 48	nasproti stari „TlslerJeVl gostilni.
Zdravje .je največje bogastvo!

vena deia

K
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, a I ta rje v, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, posrebrenih svečnikov i. t. d. Velika zaloga dovršenih 294 24—9	kipov, križev in slik.
rrzmr: Zahtevane fotografije in načrti s povratno pošto. Stotine spričeval in pohvalnih pisem na razpolago. Delavnico z cenj. naročilom podpirati prosi vdani
Konrad Skaza, St. Ulrich-Groden (Tirol).
i

M t
m mt
Žftffl ¥
I
M
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za EZi notranje in zunanje bolezni. ED
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v žclodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: ftesfna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
fHestna lekarna, Zagreb,
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4- K. L 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-— K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17-— K.
3	ducate (36 steklenic) J1-— K. 1
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan llorčič, župnik; Ilija Mamic, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
sWt
#
%
»
k
.JE
Ustanovljena 1.1360. Hg$t|||| leKflMtl, ZH^ll,
Ustanovljena I. 1360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje boaastvo !
*
Ustanovljeno I. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna fn prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	kriške ulice št. 8
Ustanovljeno 1. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v ntc tu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1966 52-34
V pred- in po sezoni znatno znižane cene. Sezona maj-oktobra. (Oktober-april zimsko zdravilišče.)
Mineralna in gli- l|r|nil«ffnni v krasnI dolini slavonskega nasta kopel VCfll UMClI srednjega pogorja.
---- Postaja južne železnice, direktna zveza z Budimpešto in Dunajem. -
Zeleznafe Kopeli In Kopeli V glini. — Temperatura vrelca 340 — 50". Marmornate, porcelanaste, zrcalne kopeli ter kopeli v barjevini in zdravljenje z mrzlo vodo, fango oddelek zadelovanje z zdravilnim blatom. Neprimerljiv vspeh pri vseh ženskih boleznih dalje slabokrvnosti, revmatizmu, trganju in tudi živčnih boleznih. Lepo prirejene sobe, čitalnica, izborna zdraviliška godba, knjižnica, Lawn-Tennis, kegljišče in druga zabavišča. Krasni iz-prehodi v senčnatem parku z obmejnim gozdom. Zanimivi izleti. Najnižje cene Izborna hrana v kopališkem hotelu I. razred K 92'—, II. razred K 72 na mesec. Prospekte in pojasnila daje radevolje
711 (9~9)	RavnafelJslvo kopališkega zakupa Daruvir.
¥^WStfWw u:vw ur
* AVGUST REpIČ $
**«»«« ena«-
LJUBLJANA (v Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsako-
- vrstne —	S
»ar «io i»jE
po najnižjih oenah.	^U/
Kupuje in prodaja stare vinske sode. s«; »n »n >T\ »n/n »n »n/n/n/n /n »n ^ fs
K g
S
Več izurjenih
pomočnikov
sprejmem takoj v trajno delo ter par učencev v pouk.
IVAN INTIHAR, kolarski mojster
na Igu pri Ljubljani. 1289 6—3
fV. persehe
Liubljana 1647 «o pred škofijo 21 zraven rofovža.
Založnik c. kr.
drž. uradnikov.
Ljubljana H IX f p C D Ljubljana
Stari trg št. 9 Ju IV L. ELJ B t Stari trg št. 9 priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52-31
suknenega, platnenega in perilnega blaga
po izredno nizkih stalnih cenah.
♦♦ Potrebščine za krojače ia šivilje. ♦♦
Priporoča svojo bogato zalogo v
modnem in svilenem blagu ter potrebščine za krojače in šivilje.
Največja izber modernih kravat za dame in gospode, ovratnikov, sraje, nogavic, rokovie, čepio za otroke, predpasnikov itd.
Modercl Izvrstne oblike I
m
SSBSBSBS
Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
——— zraven Figovca, —————
trgovina z žeieznino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	471 18
Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in kiučavničarje.
Navadne in stranske (Flugel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočije. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vodel
_Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti „TišIerju".
-i:-- ■
Zahtevajte pw nakupu
1320 39—2
Ono je
zajamčeno čisto in brez vsa k e škodljive primesi. Pere izvrstno.
m ^namiko jelen"
Kdor hoče dobiti zares jamčeoo pristno, periln neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Lstje, največja tovarna te vrste na evropski celini«