Spedlztone in abbouamento postale — PoStuiua pUMn« * gotovim Leto XXV. f: :'" ^ Ljublfana, 7« |ansiar|a 1943-XXI noraofi Poauaeaa Številka eeni. M Stev. 1 Lipravništvo m uredništvo »DOMOVINK« ujuoljana, Puccinljeva ulica št 5 11 nad., telefoni 31-22 do 31-26 Račun Pošine hranilnice podrut v Liuhllnnl « in 711 Izha|a vsak leden Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno 8.- L, polletno 12.— L, celoletno 24. - L — Posamezna številka 60 cent. 18. obletnica Mus&olinijevega zgodovinskega govora Pregled vojnih dogodka v Dne 3 ianuarja je minilo 18 let, ko je spregovoril Mussolini svoj veliki govor, v katerem je potegnil natančno črto med boljševizmom in demokracijami na eni ter fašizmom na druei strani. Ta zgodovinski govor je začrtal program mladim narodom, ki ved6, da so socialne reforme potrebne, tako da Ima sleherni svoje pošteno življenje: vsakdo pa mora tudi imeti svojo gorečo nr rodno zavednost. S 3 januarjem 1925 ie dosegla Mussolinijeva revolucija svoj v!šek. Po tem govoru se je svet razločil v dva tabora, ki si stojita danes nasproti v veliki borbi, v kateri more zmagati samo eclen. Evropski časopisie je zadnje čase objavilo dališe dop!se svojih poročevalcev iz Rima. Poročevalk pravilo, da je duh i»n'Ji3r>«ke?a naroda nezlomljiv, četudi so I*a»Mn pr!radell v preteklem letu ni-t-;i4eri' fefjtl udare«. z'asti letalski napad: na nezaščitena mesta. Doslej co bila naihulše nrizadeta mesta Genova. Tor'no. Ncrnelj in Palermo. Mussolini ie v nedavnem govoru or'sal stanie in žrtve v teh mest'h. Mnogo t»refc!valstv!> ie že nnSlo znveH-Sče na deželi, zlasti o«rod snravUeni na vnr-r.o in so__povc"d našli nriiaznp roke, ki so i;h snre5e'e v D^momo OfKroo. Pri vse I teži brr-m?ia na Sre^Tpmliu na se italHanski naroH ve-to da ie vo(nq proH b"1išev:kom na vzhodu odVCIna. V fv-i-pVu nred Stoi>><»rqfir>m in v ve-1'^em kolegu Dr->na. kr Izda! oh novem !e4ti d^-e nf>e,'anI',, ki sta zbudili pozornost po vsem svetu. Nemški voi«ki ie izd*l daljše dnevno povelie. v katerem or>i^re borbe v nretek1evi ie*u. Tu prav': »Vniak'. kar ste morali nre'ekio z'mo predati na vzhodni fronti veste sami. Misli m i:h nofi brez sna so bile ori vas. Da ie usoeio nrenrpfjti nannlprvnovsko katastrofo, ki n:>m ie pretila, ie zasluga vaš° hrabrosti, sposobnost'. zvestobe in 4r^r,osti.. Vi stp dra?* rnoii bore' na vzIthIu. v lanski z'mi rešili Nemčijo in vso Fvmio. z vami °o se borili ramo ob rami zavezniki voiak! « Hitler ie v svoiem ^-ev-nem noveliu švignil. da se n'e?ova voi^ka ne umakne za nobeno ceno pred sovražnikom. ker ves nemški narod dobro v£. kakšna b' bila nip-gova usoda, čp bi podlegel. Leto 1943 bo morda hudo. oravi Hitler, toda gotovo ne hujše ko pretekla Obenem ie Hitler poslal novoletno poslanico vsemu nemškemu narodu, v katpri prav', da bo preroiena in v narodnpm socializmu zdrnžpna Nemčija nadaljevala b^rho. ki 1i ie b'la vsiljena. do končne zmage. ?/'die so glavni krivci se-danie volne, kar je dokazano z zavezništvom med k«p'talističnimi državami zapaJa, Ameriko In boljševiki. Sedanja Nemčija, je zagotovil Hitler. je nepremagljiva. Vrhovno noveljstvo nemške vojske h nr»««>kii nedeljo objavilo, da se na področju Dona 'n drugod nadaljujejo hudi obrambni boji. O borbah v Afriki nam govore italijanska vojna nomčila. da so bile zavzete nekatere važ"e postojanke v Tu-nisu. Borbe so prav žilave. V Sirtiki se borMo številne patrole. zlasti pa deluje topništvo. V zraku se razvijajo hude borbe in so italijanski letalci zlasti v preteklem tednu sestrelili zelo visoko število angleških in ameriSklh letaL Nagrade za povečanje kmetijske proizvodnje V vsej Italiji je bil razpisan velik državni in pokrajinski natečaj za povečanje kmetijske proizvodnje. Pokrajinske nagrade na državno tekmovanje so prav lepe. V skupini velikih posestev bo razdeljenih 15 nagrad, vsaka po 100 000 lir. K temu je Pokrajinski kmetiiski odbor v Ljubljani odredil naslednjo razdelitev nagrad za skupni znesek 50.000 lir. ki je dodeljen.Ljuh-ljanski pokrajini Med velika posestva, ki imajo skupno površino njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki nad 80 ha. bo razdeljenih 5 nagrad od 5000 do 1000 lir. Za srednja posestva, ki imajo skupno površino njiv z vštetimi večletnimi travniki od 15 do 80 ha, bo razdeljenih 10 nagrad v višini od 4000 do 500 lir. Za mala posestva, ki imajo skupno površino njiv z. vštetimi večletnimi velikimi travniki od 3 do 15 ha, pa je določenih 24 nagrad v različnih zneskih od 3000 nizdol do 200 lir Posestva, ki se udeleže pokrajinskega tekmovanja v okviru državnega natečaja za povečanje kmetijske proizvodnie. bodo po posebnih določilih Ducejevega odloka pregledana in presojena v celoti. Pri tem bodo upoštevani kra- jevni pogoji okolice. V podrobnosti pa se bodo pritegnile v presojo naslednje okoliščine: način gospodarske uprave, zboijšave in ureditva zemljišč vsega posestva kakor tudi posameznih parcel, zmanjšanje neplodnih površin, shranjevanje in uporaba hlevskega gnoja in gnojnice, shranjevanje m uporaba krmil in posiranskih pridelkov gospodarstva ter uvedba klsanja krme. Načelnik kmetijskega inšpektorata in predsednik Pokrajinskega kmetijskega odbora j« v zvezi s pričujočim natečajem objavilo naslednji poziv: »Kmetovalci Ljubljanske pokrajine! Pokrajinski kmetijski odbor se obrača na vas z živim in toplim vabilom, da se udeležite pokrajinskega tekmovanja za zvišanje kmetijske proizvodnje, da bi se pomerili v svojih sno-sobnrv^ih in v svojem navdušenju na važnem poprišču s tovariši starih pokrajin Kraljevine. Gotovi smo vašega pristanka in ne dvonrmo, da si hnCte znali priboriti čast v odlični tekmi med seboj in s tovariši drugih pokrajin ter t»-t.- rav * skromnem pr!spevkom — poma- gali izvršiti težko nalogo, ki čaka kmetovalca, da zagotovijo narodu prehrano.« Osnove naše prehrane Vse življenje je tesno zvezano s prehrano, človeštvo se je prehranjevalo do nedavnih časov brez vsakega posebnega načrta, kar po instinktih posameznika, po njegovem okusu, po okusu jedi in pa po sladokusnosti posameznika Na točnost prehrane ljudje niso dosti gledali. Toda .izkušnja tiči. da pri prehrani ne zadostuie samo instikt. Saj se še dobro sponrniamo. koliko je bilo svoj čas bolezni, ki jih dandanes imenujemo bolezni zaradi prehrane. Znanstvena raziskovanja in dognanja pa omogočajo smotrno prehrano. Pri tem moramo seveda vedeti tudi to. da je v dandanašnji živce napenjajoči dobi potrebna povsem drueačna prehrana kakor pa pred 60, 100 ali več leti. Tz tega vidimo, da se bo moral način prehrane po sedanii vojni prilagoditi času, da se bo na ta način ohranil organizem sposoben za delovanje. Znanost o prehrani je še mlada znanost, ali to. kar imenuiemo mi nauk o prehrani, ni noben preokret ali preobrat. Vse to temelli in je zgrajeno na že obstoječih teorijah in jih samo iznnnolnjuje Prehrana mora izpolnjevati pri človeškem telesu dve glavni nalogi: prv;č. mora skrbeti za snovi, ki so potrebne za rast in zgradbo člove-škeea telesa, drugič pa. mora dajati toploto in moč. Živila so sestavljena iz treh glavnih snovi: iz ogljikovih hidratov, iz masti in iz beljakovin, ki jih imenuiemo tudi nosilce energije. Beljakovine dobimo tako v živalski kakor v rastlinski hrani. To je snov, ki je potrebna za razvoj telesa, vendar nikakor ne v tisti množini. kakor so ljudje prej mislili. Preveliko za-uživanje beljakovin, n. pr. preobilno zauživanje mesa, ima za telo lahko prav škodljive posledice. Izkušnja nas uči, da so razne bolezni — kakor putika, revmatizem, migrena, diabetes (sladkorna bolezen), to so bolezni, ki jih imenujemo bolezni zaradi izmenjave snovi — v vojnem času redkeje, kakor so drugače v dobi razkošnejše hrane, ki je organizem ne prenese. Toišfe služijo za tvorbo toplote v telesu in jih nahaiamo skoraj v vseh živilih. Važni so ogljikovi Irdrati, ki podolrajo delovno sposobnost človeškega telesa. Oni so viri za moč miš'čev1a. Narodi, ki težko delajo, uživajo malo beljakovin, pa so vendar zdravi in močn'. Japonski delavci po pristaniščih ž-ve več'noma od riža. za italijanske zidarje so na makaroni in koruzne jedi največii užitek. Tudi naši predniki, ki so sloveli po moči. hrabrosti in ,/ztrainosti. so živeli ponajveč od ovsenih in koruznih jedi. Meso je bilo na mizi kvečiemu vsako nedeljo, in kakor č!tamo v neki si ari kroniki, pri odličneišh ljudeh tudi ob čptrti^h. V naših alpskih kraj"j ie še dandanes tako, pa kljub temu vemo. da dosežejo ti hribovci v šjo starost in so mani bolni kakor dolinski prebivalci. ki uživajo meso. Ko bi se hranili ljudje samo z beljakovinami, bi hitro umrli, kakor nam pr'čaio različni primeri. Jetniki, ki so j:h hranili največ z mesom, so umrli za lakoto in skisaniem krvi. 21'ndro, ki se naredi po prebavi beljakovin, morajo namreč izločati jetra in ledvice. Ta dva izločevalna organa sta toliko bolj obremeniena. kolikor več beliakovin zaužiiemo. in organizem mora potrošiti sorazmerno toliko več energiie. Prav tako ne tvorilo beljakovine v nnšem telesu nobenih rezervnih skladov, ki bi jih lahko porabili O vojaškem položaju držav Osi so vodilni dnevniki osnih sil obiavili ob novem letu pregled sedanjega stanja. Tako je zapisal glavni nemški dnevnik: Sovražniki zatrjuieio, da je bila Nemčija prisiljena stopiti v defen-zivo. V resnici pa vojaški položaj Nemčije sloni danes bolj ko kdaj prej na neprekinjeni vrsti uspehov, ki so bili doseženi v treh let'h volne, medtem ko Angleži in Amerčani še nikakor niso mogli izvesti svojega načrta, da bi vdrli na evropska tla Niti v Severni Afriki se doslej niso mogli čvrstiti. Pri tem pa tudi nemški listi ne oodceniuielo nrir>rav. ki iih izvršuieio sovražniki nasproti Nemčiji ln Italiji. O veliki boliševlšk" ofenzivi na vzhodu je objavil nemški list »Der Anfrriff« (Napadi, ki je glasilo propagandnega min:stra dr Gnbbel«a, daKši dopis svojega vojnega po-ročevnica. ki pravi: Čeprav smo Nemci pripravljeni na vse mogoče zasede, nihče od nas ne dvomi, da bo bitka htida. Tudi sovražnik pošilja na fronto izbrane čete. Izbrane boliševiške čete sede na tankih in na saneh, ki jih tanki vlečeio. Ni:hovi tank4 so vsi stari, toda njihovi prednji deli so bil oja-čen s nosebnim oklepom. Človeški material sovražnikov je slabši kakor oni. s katerim smo imeli Nemci opravka preteklo zimo, toda vodijo ga prav taki elementi kakor lani in obstoji iz čet, ki lahko Nemcem povzroč!io še mno»e nre-glavice zaradi fanatikov, ki vodijo sovražne čete. Sovražnim tankom z močnim obrnmbn:m oklepom, kakršne imaio tudi bombn!ki in lovska letala, je precej težko priti do ž!vega. Sovjetski letalci so dobro izvežbani. O/emlje na vzhodni fronti pa je nrimerno za v^^n sovražno zvijačo. Zaradi tega pred velikim sovjetskim napadom letošnjo zimo nihče ne vzame stvari z lahka. ob boleznih. Ce zaužijemo več beljakovin kakor jih potrebuje naše telo, obležč te beljakovine v črevesu in začno tam gniti. To gnitje pospešujejo bakterije, ki so v črevesju. Iz tega gnitja pa se delajo strupi, ki prihajajo v jetra. Ce se razširijo še po drugih organih, nastanejo bolezni kakor putika, revmatizem, poapnjenje žil itd. Pa tudi srce je zaradi pomnoženega dela preobremenjeno. Napačno je naziranje laikov, da se naredi iz mesa, ki ga zaužijemo, v našem telesu neposredno spet meso. Za človeka potrebna množina beljakovin znaša od 40 do 80 gramov na dan, kar je pa več, je škodljivo za organizem. Če pomislimo še, da imajo jajca in sir tudi mnogo beljakovin in da črpa beljakovi- ne naše telo tako iz živalske kakor iz rastlinske hrane, potem lahko spoznamo, da uživamo v mirni dobi preveč beljakovin. Tolšč potrebujemo 80 do 100 gramov na dan, v mrzlih letnih časih več, v toplih manj. Prav tako potrebujejo prebivalci mrzlih zemeljskih predelov več tolšče kakor prebivalci toplih krajev. Saj ima tudi podnebje bistven pomen v naši prehrani. Tolšče in ogljikovi hidrati se lahko izpopolnjujejo med seboj. Hidrati obstoje zlasti iz raznih vrst sladkorja in škroba, ki jih dobimo v raznih žitnih zrnih, v stročnicah, krompirju in podobnem in ki so za telo dobavitelji moči. Sončno leto se imenuje čas, ki ga zemlja potrebuje, da pride enkrat okrog sonca. Zvezdo-slovci so določili to dobo na 365 dni, 5 ur, 48 minut, 48 sekund ali na 365.2422 dneva, kar se razlikuje od 365V< dneva samo za 11 minut in 12 sekund. V navadnem življenju more seveda leto obsegati samo cele dneve. Zato so dali navadnemu letu 365 dni, potem pa se šteje en dan več, ko se ostanek 5 ur, 48 minut in 48 sekund nakopiči v število ur celega dne. Leta s 365 dnevi se imenujejo navadna leta, leta s 366 dnevi pa prestopna leta. Krščanski narodi postavljajo za dobo vsakih treh let eno prestopno leto, s čimer se doba enega leta urejuje na 365 dni in 6 ur ali 365'/« dne. To vrinjenje dneva v četrto leto se je zgodilo v času, ko so popravili rimsko letoštetje za Julija Cezarja, ln zato se imenuje to julijansko leto. Leto Kristovega rojstva se ie vzc'o za navadno leto, ker je sledilo neposredno za prestopnim letom, in ravno ta okolnost je preprosto sredstvo, kako lahko izsledimo, ali je to ali ono leto navadno ali prestopno. Cc »je letnica ali pa samo njeni zadnji dve številki deljiva s štirimi, je tisto leto prestopno; če pa po deljenju še kaj ostane je leto navadno. Se laže in bolj preprosto določimo, ali je to ali ono leto prestopno, ako pogledamo enlce in desetice letnice. Ce vsebujejo enice štev. 0, 4, 8, desetice pa so soda števila ali pa če je enica 2 ali 6, desetica pa liho število, potem je tisto leto prestopno, drugače pa navadno. Julijansko leto je za 11 minut in 12 sekund daljše od sončnega leta; preostanek zraste po 128 letih na en dan. Za časa tridentinskega cerkvenega zbora 0853) je znašal ta preostanek že več ko 12 dni. Papež Gregor XIII. je hotel pomladno enakodnevje, ki je nastalo takrat za 12 dni prej, uvesti nazaj na 21. marec, na kateri dan je v času nicejskega cerkvenega zbora (1. 525.) padlo enakodnevje, in je odredil, da se mora iz leta 1582. deset dni izpustiti, in sicer po 4. oktobru, četrtku, tako da bi se takoj sledeči petek štel za 15. oktober; s tem je ostal red tedenskih dni neporušen. Dalje je določil, da se s pridržanjem julijanskega vrinka enega dne štelo vsako sekularno leto (katerega zadnji dve števili sta ničli), če ni deljivo s 400, štelo za navadno leto. Zindi teh določb v fjrejrorUanskem letoštetju so sekularna leta 1000, 2000, 2400 itd. prestopna leta. kakor ponrei. Toda sekularna leta 1700, 1800, 1900, 2100. 2200 itd., ki so v julijanskem koledarju označena za prestopna, se smatrajo v gregorijanskem za navadna. In prav zaradi tega se obe č^somerji zmeraj bolj razlikujeta. Razlika znaša, ker pada prestopni dan na 24. februar, v času od 5. oktobra 1582 do zadnjega febr. 1700 10 dni 1. marca 1. » 1. » 1. » 1. » 1. » itd. 1700 1800 1900 2100 2200 2300 1800 11 1900 12 2100 13 2200" 14 2300 15 2500 16 Ako iščemo v julijanskem koledarju kak gre-gorijanski datum, ga izvemo takoj, ako prištejemo razliko med obema letoštetjema, pri če-m?r se število dni, ki morda preostanejo iz enega meseca, zaračuna v naslednjem mesecu in spet obratno. Ce hočemo izvedeti julijanski datum iz gre.corijanskega koledarja, od,"!ejemo razliko dni od iskanega daU-ma. Na primer: 15. april 1695 v julijanskem koledarju je 25. april v gregorijanskem koledarju. Zakaj? Ker po zgoraj navedeni razpredelnici raz\ka dni od 1. marca 1582 do zadnjega februarja 1700 zirša 10 dni, ki jih moramo k podanemu datumu prišteti, da dobimo gregorijanski datum. Ali: 18. februar 1832 v julijanskem koledarju ie 1. marec v gregorijanskem, kajti po razoredelniei vidimo, da razlika dni od 1. marca 1800 do zad- njega februarja 1900 znaša 12 dni, ki jih moramo prišteti k danemu datumu. Tako dobimo 1. marec, zakaj leto 1832. je prestopno leto. In obratno: 2. maj 1715 v gregorijanskem koledarju je 21. april 1715 v julijanskem koledarju, kajti razlika dni znaša 11, ki jih moramo od danega datuma odšteti. Ti trije primeri, upam, da zadostujejo. Ker se v gregorijanskem štetju v dobi 400 let pojavi in v koledar všteje samo 97 dni, traja gregorijansko leto povprečno 3 6597/4ou dneva, t. j. 365 dni, 5 ur, 49 minut in 12 sekund; proti zgoraj navedeni dolžini sončnega leta je še zmeraj za 24 sekund daljše. Sinodični mesec imenujemo čas med dvema zaporednima mlajema. Mesec šteje torej približno 29 dni, 12 ur, 44 minut in 3 sekunde ali 29 53059 dneva. Dvanajst sinodičnih mesecev tvori eno (astronomično, zvezdarsko) mesečno leto, ki šteje 354 dni, 8 ur, 48 minut in 36 se- kund ali 354-3671 dne. V državljanskem življenju prideljujemo sinodičnemu mesecu ali 30 ali 29 dni in mesečnemu letu 354 dni; nasproti temu se prišteje mesečnemu letu en dan, brž ko prebitek 8 ur, 48 minut in 36 sekund prestopi 12 ur: mesečno leto s 354 dnevi se imenuje navadno leto, leto s 355 dnevi pa prestopno leto. Ker ima 30 zvezdarskih mesečnih let skoraj 10331 dan ln Je ta čas za 11 dni' daljSi kot 30 navadnih let; zato je tu 11 prestopnih let, ki so enakomerno razdeljena. Lahek račun nas prepriča, da so v ciklu 30 državljanskih mesečnih let 2,. 5., 7., 10., 13., 15., 18., 21., 24., 26. in 29. prestopna leta. Podobno mesečno leto uporabljajo mohamedanski narodi. Začetek njihovega le-toštetja hedsehra je leto, v katero sphda btg Mohamedov, in odgovarja 15. juliju 622 po Kri-stu. Zanimiva vzajemnost med sinodičnim mesecem in sončnim letom se kaže v 19 letni periodi, ki se imenuje metonična po svojem Iznajditelju Metonu. Ce vzamemo dobo 235 sinodičnih mesecev, kar da 6939 dni, 16 ur, 31 minut in 45 sekund ali 6939 6881 dni, vidimo, da ta doba pre-višuje 19 sončnih let samo za 2 uri. 4 minute in 33 sekund ali 0 0865 dni Naravna posledica tega je, da se po preteku 19 let pojavi mlaj spet v istih dneh kakor pred 19 leti, toda ker obsega 19 državljanskih let samo 19 krat 12 ali 218 sinodičnih mesecev, je bilo potrebno zato. da bi mogli ostati nekateri glavni prazniki vedno v določenem obdobju, vložiti za vsakih 19 let še sedem mesecev, in tako štejemo 19 navadnih let po 12 mesecev in 7 prestopnih let po 13 mesecev; ta leta se vrste tako neizpremenljivo drugo za drugim, da so 3., 6., 8., 11., 14., 17. in 19. leto prestopna leta. Takšno mesečno leto glede na sončno leto imajo Hebrejci. Začetek 3762. leta njihovega le-toštetja pripada na 1. leto krščanskega štetja. Ce bi morali kdaj določeno židovsko leto prenesti na našo letnico, odštejemo od židovske letnice 3761. Ostanek pomeni leto po Kristu. Vzgoja etrsk k skrfssasnm gespadarstvu Skrb vseh staršev je, da čim bolje preskrbe svoje otroke ln jim napravijo življenje čim lažje. V ta namen starši marljivo delajo, skrbno varčujejo, si radi odtrgujejo od ust ter st neprenehoma belijo glavo in delajo načrte — vse z enim samim namenom, da bi bilo njih otrokom nekoč čim bolje. Teh teženj seveda nikakor ne moremo grajati. Taka skrb za naraščaj je povsem razumljiva dolžnost staršev in v teh skrbeh in stvaritvah je najgloblji čar roditeljskega življenja. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da s tem za otroke še ni vse storjeno. Dovolj zgledov bi lahko navedli, ko so starši otroke dobro preskrbeli, jim nudili potreono izobrazbo in poiskali zanje lepe službe ali pa jim zapustili precejšnje imetje, toda ko bi se bili imeli otroci postaviti na svoje noge, niso mogli dalje, Imeli niso pravega značaja aH pa niso imeli dovolj življenjske spretnosti. Ti otroci niso znali imetja obdržati, niti si niso znali pridobiti novega. Vse jim je tzppdletelo, ker niso imeli gospodarskega zmisla. Ta zmisel je treba človeku vsekakor privzgojiti. In na kaj moramo paziti pri tem? Najprej je potreben dober vzgled, ki vedno miče. Tam. kjer starši varčujejo, kjer ne trobijo po nepotrebnem in kjer na vsako stvar skrbno pazijo, tam bo ta gospodarski zmisel otrok sam posnemal ali se sam od sebe vživel vanj. Vselej, preden kakšno hlago kupijo, pa tudi potem, ko je blago že doma, naj se starši z otrokom malo pomenijo o tistem blagu. Pojasnijo naj mu, zakaj je to blago v hiši potrebno in kakšno mora biti, da bo dalje časa trajalo. Vse. kar je doma, naj otroku priča, da je dobro blago t'sto. ki ustreza namenu, ki je trpežno in okusno, pa da je takšno blaco kljub morda višji ceni vselej najcenejše. Zlasti pa naj se otroci nauče že iz vsakdaniega življenja na domu staršev, da se mora vsakdo ravnati po svojih razmerah, sicer bo kupoval »tvnri, ki jih ne bo mogel plačati ali pa bo trošil preko mere. Besedo »dolg« naj predočljo otroku kot nevarno strašilo. Za najpreprostejše gospodarske zakone so že tudi otroci dovolj zreli, zato govorimo ob primernih priložnostih z njimi mirno in brez skrbi o niih Važno za gospodarstvo je pravilo, da marsičesa tudi lahko pogrešamo Odrekanie je še za odrasle težko, kaj šele za otroke. Zato jih je treba na to navajati. Nikakor jim ne smemo Izpolniti vsake želje, niti tedaj če imamo na razpolago sredstva za to, še manj pa tedaj, ko bi morale zaradi tega izostati kake potrebnejše stvari. Najprej bomo poizkušali otroka izlepa presrovoriti in prepričati, če pa to ne bo pomagalo. bomo resneie z govorili. Seveda 1e veliko boliš. če navadimo oti-.-ke na prostovoljno odrekam'" !n s t/-m k we-m«.govanju samega sebe in utrjevanju njih lastne vo'ie. Gospodarski smisel utrdimo v otroku prav posebno s tem, da mu vcepimo veselje do lastnine, ki je skoraj neiztrebljiv pranagon človeka. Tako je lahko že tudi otrok ponosen na rodbinsko last- nino ln lahko sodoživija, kako se ta lastnina ohranjuje in celo množi. Otrok naj doume, kolikšen trud tiči za to lastnino, pa tudi kakšno blaginjo lahko taka lastnina prinese. Rravilno pa se bo uveljavil nagon po posesti pri otrokovem lastnem imetju, pri igračah, njegovi obleki, njegovih knjigah, orodju ln drugih podobnih stvareh. Tudi domači hranilnik postane lahko v tej zvezi nekakšna prispodoba ln vzgojitelj. Tak hranilnik bo dal otroku marsikakšno vzpodbudo. Pa tudi denar, ki ga ima otrok ne bo brez koristi. Ali naj deci sploh dovolimo, da ima denar? Vsekakor, seveda s to omejitvijo, da bomo uporabo tega denarja nadzirali mi. Vendar pustimo pri tem otroku vsaj videz samostojnosti. Tudi pri nakupovanju za starše bodo imeli otroci precej priložnosti, da gospodarsko mislijo, dobro računajo in z denarjem pravilno ravnajo. Navajamo otroke tudi na to, ltje je bolje kupovati, in jih opozarjamo, naj se ogibajo raznih vab pri trgovcih, ki veliko več stanejo kakor so vredne. Posebno pa naj starši parijo na različna slaba nagnjenja svojega otroka, če Je otrok nagnjen k zapravljivosti, k lahkomiselnosti, k uživanju Itd., mora bitt vzgoja h gospodarjenju pri njem tolikanj bolj skrbna ln temeljita; če je pa preveč stiskaški in skopuški, je treba zopet gledati, da ne postane res skopuh, zato mu je treba jasno predočiti razliko med varčnostjo in skopuštvom z vsemi njunimi posledicami. Ni prav, da je skopuh. še manj je prav, če je zanravljivec. Gre pa še za nekaj drugega: za pridobivanje ln porabo zemeljskih dobrin, od katerih je v najvišji meri odvisna vsa naša življenjska sreča, zato, si ne moremo kaj, da bi ne ponovili naših začetnih besed: »Otroke moramo naučiti gospodariti.« „Zj£a, kfler ima!" Daleč na jugu ob mesto ob morju. Tja je na ladji priplul bogat kapitan. S seboj je prinesel zlata in srebra in drugega bogastva. Odločil se Je. da bo v mestu postavil palačo in na svoji palači kaj takega, česar drugi nimajo. Zgradil je palačo, ogradil je vrt. nn železna vrata tega obzidja pa je pritrdil velik obroč, s katerim je vsakdo lahko potrkal po vratih da je prišel gospodar odpirat. Ta obroč je priietno zvenčl, kajti bil je iz čisteča zlata in vreden 300 zlatnikov Nad tem obročem je ošabni gospodar zapisal: »Tako zida, kdor ima.« Pr'de nekoč tod mimo r»ot Katero obleko naj oblečem?« je vprašala Hestera^, _ »Katero hočete,« je odvrnila Sallv, ki si je med tem oblačila riavo obleko z zelenimi progami. Hestera je oblekla črno svileno obleko. Sn'lv io ie občuduioče opazovala. Vrnili sta se v dnevno sobo in Sally je prosila Hestero, naj pogrne mizo. »Jaz skočim kunit nekaj za večerjo,.. Takoj bom nazaj!« O'1*!a. io. Nenadoma ie Hestera zaslišala ritmično trkanje. ki se ie zdelo, da prihaia iz stene. Prisluhnila ie. Trkanie se ie ponovilo. Potem se je zgodilo nekaj nenavadnega: zastor, ki je zakrival zadnio st°no, se ie premaknil. Prikazala so se vrata, ki so bila za spoznanje odprta. N^k moški ie nogle^al v sobo. Zdelo se .ie, da ga ie no>o. Host^rin ii je izdajal, da se je mivolo n^kai prinpfiM. »p« ie kfn je zaskrblieno vnrafiala. »■Mok moški i« tu,« je za jecljala Hestera. »I" «tene je pripel. Sallv ie razgrnila zastor. odnrla vrata in zašenofpla v temo: »Bodi brez skrbi, Jim. Vse je w rpdll.« MoSki ie stopil nw nrag. »Kdo je to dekle ?« je ""nemirjen vprašal. »Teca se ti ni treba bati.« ga ie pomirila S»lly, t*>u nv'H rokp ok»-r> l J L L O P R S. Prva navpična črka povč ime pisca. ENAČBA x + (y — z) + u = v x — bivši dostojanstvenik; y — osebni zaimek; u — pristanišče; v — mesto v Bosni. PREGOVOR čelo, veka, sel, vas, mak, dlan, kraj, nauk, čin. ; Črtaj v vsaki be3edi eno črko!) * * * REŠITEV Besednioa: Sraka, večer, ponos, sukno. bivol, dleto, topol. Voščilo: Srečno novo leto! Kvadrat. 1. Stol, 2. toča, 3. očim, 4. lama Kuralt: I. '°(u sem dovršil prvi gimnazijski razred. Počitnice rem preživljal doma nri i _ vrne :n. V mlin smo vozili v Skofjo Loko. Z veseljem sem vselej spremljal mater. Ko sva odložila žito in nalo:" la moko. sem držal konja, da je šla lahko nakupit in po opravkih. Navadno sem čakal na Balanlovem dvorišču. Tako tudi neko doocldne. Ker je imela mati več opravila, je izpregla. Balantov hlapec je spravil konja v hlev, meni je pa mati dala stari štiri-krajcarski novec, z naročilom, naj stopim v hišo. kup'm zemljo in počakam, da se ona vrne Kmalu za menoj pride v gostilno prileten, 6uhljat. srednievelik možak finega obraza, oblečen v dolgo črno suknjo. Brez besed je zamišljeno korakal od vrat do mize v kotu in spet nazaj. Za moie poglede se ni zmenil Naenkrat se ustavi pred menoj. »Čigav si?« vpraša s čistim glasom ukazujoče Njegov pogled me je pretresel, takega pogleda že nisem videl. Boječe sem povedal. »Kar te bom vprašal, odgovarjaj jasno, brez laži!« Stavil-.mi je mnogo kratkih presekanih vpra-lanl. »Kaj boš: gospod ali kmet?« »Kmet*, odvrnem samozavestno. Pogled njegovih oči se je zapičil v moje VztreDetal sem. on pa je umolknil. Srepo uprt pogled v me ie stooil par korakov nazaj prožno premeril ne-ka.jkrati sobo in mahoma obstal pred menoj »Sklenil sem. tvoj je!« Niegovih besed n'«em prav razumel Tesno pred seboj vid-m podlogo njegovega plašča, kakor škrlatno rdeče nolie na njem suho roko in rezilo maleca nož;ča Previdno se je zarezala noževa ostrina v škrlat. Iz odprtino «e je prikazala okrogla. srebrno bela stvar. Pr\jel jo je previdno z dvema nrstoma in jo ginieno on=zoval Spet je uorl pn<-ied se-dri blag in otožen, vame in iztegnil roko proti meni: »Tvoj je!« Kakor v polsnu sem iztegnil roko. Skrčil je roko in jo položil na srce: »Dolgo let sem ga nosil na srcu Stori tudi ti tako! Ima čudovito moč. Odpiral mi je vrata kraljevskih in knežjih palač Rešil mi je življenje Doživel sem z njim mnogo, mnogo Imel sem pravico do niega petdeset let Minila sol Dam ga komur hočem, samo ne sorodniku Tvoj je' Bodi mi vreden naslednik in njegov varuh Ti si tretji 'njegov las'nik Se dva čuvarja bo imel za teboj, potem bo izginil, tako ie usojeno Petdeset let bo tvoj Smrt boš videl a ne boš umr' dokler te izpolniš svoje naloge. Petdeset let' Marsikaj boš spoznal kar ti ie danes še zakrito Skrivnost« Umolknil je »Stori, kakor sem storil danes jaz Izioči ga komur hočeš Prodati ga ne smeš če nočeš biti nesrečen Ce ga podariš postane malo vreden kos srebra Ce ga izgubiš se vrne k tebi. ukrasti ti ga nikdo ne more Po vsaki oomoči to izginil pa se spet povrnil k tebi Predn.no zaupanje v njegovo pomoč bi fe pogubilo V skrajni sili. ko boš čutil priiem smrti in te ne more rešiti drugo kakor nadnaravna sila izreči ali samo misli »o!e »Samo pet srebrnikov s to podobo nosi zemlja!« Ko spoznaš niegovo moč. ti bo ljub in drag Težko se bo? ločil od njega N knmui ne pravi kje si ga dobil ne poprašuj pn njegovem izvoru petdeset let Ali me po-znnš0« »Ne'» odgovorim Ko ga boš izročal, daj z njim darilo, če boš bogat, če boš reven in ubog. pa sprejmi darilo Zerovčev Franc sem. to naj ti zadostuje Ne poznam te. tudi ti mene ne smeš poznati; če me še kdaj srečaš Ne poprašuj po meni ne po mojem življenju ne po moji smrti. S srebrnikom odložim tudi ta škrlatni plašč 2iv ga ne ogrnem več. v grobu bom počival v niem Ko zveš za moj pokop, pridi ob zori. položi srebrnik na moj grob in reci: Franc, mir tvoji duši! Sezi mi v roko. da boš namesto prisege izpolnil moje naročilo!« Prijel ie mojo desnico. V njegovih, v moje uprtih očeh so se svetile solze. Utrnila se je ena in padla na najine sklenjene roke Stisnil je mojo roko. da me je zabolelo hitro izpustil, hlastno odprl vrata in izginil Presenečen sem strmel predse Srebrnik je pričal, da ne sanjam. V veži je nekdo spregovoril. Prihajala ie go-spod nja z mojo materjo »Ali je bil Fronc tukaj? Ali je tudi tebe izpra-ševal? Kaj te ie vprašal?« hiti vpraševati go-spod;nja. »Zakaj si tako bled'« vpraša mati. Trdovratno sem molčal. Na ponovna vprašanja sem le povedal »Vprašal me ie čigav sem in odkod, kol;ko sem star ali imam še starše.« »Čuden ie Fronc zadnje čase.« pravi gospodi,-nja »Ljudi ustavlja. izDrašuie in ogleduje, naenkrat umolkne in odide Ne le P'ie samo močno črno kavo. Kadar je doma prihaja večkrat. Odpotuje za dalje časa. naenkrat je spet tukaj Lepo kmetilo ima N'č se ne briea zanio. Drugi delajo na gruntu Oženien ni Mesece in mesece hodi boevedi kod Govori malo, za družbo ne mara Čudak je. Skrbi ga nekaj neznanega na srcu mu leži nekaj težkega ne bo dolgo!« V sobe stopi starejši kmet in se vplete v pogovor: r Ravnokar sem srečal Fronca.« pravi. »Ogovoril me ie veselega obraza zadnle čase je tako čuden.« O Frončovem darilu nisem nikomur pripovedoval V meni 1e naselila skrb ki je do tedaj nisem poznal Kam naj srebrnik skrijem da aa ne dobe pri meni? Povedati bi moral kip sem ga dobil a povedati ne smem Skrival sem ga v hlačni rob v telovnikovo podlogo prišil man^l žep in spal v hlačah Vtikal e materinsko "srce. Toliko sem trpela in še trpi ml Vendar pa sem. v tvoii žalosti Donosna, da sem dala s!na domovini. Ponosna sem. da sem s svoio krvjo prispevala k veličini in moči lene Italiie Nai Bog blagoslovi z moio žrtvijo žrtve vseh italijanskih mater in na1 prst. Čutil sem se olajšanega: toda ne za dolgo. V spaniu sem padal, videl pošasti diriaioče ko-nie. podrezal sem se v deročo vodo, zakričal in se zbudil. Domači so me izpraševali. kaj mi je. Odgovarjal sem da ne vem. imam le mučne sa-nie Vse mi ie presedalo in zadovolien sem bil, da se ie približal konec počitnic Zvečer nred odhodom v šolo sem se splazil v lipo in srebrn;k odkopa] Tisto noč sem mirno spal Od tedaj ga nisem več odložil, vedno sem ga nosil, seboj. • V Kranju smo se kopali v Kokri pod Svetinom. Neke nedelje pred počitnicami smo se posebno navdušeno poskušali v skokih v tolmun. Nedaleč od tolmuna se ie v plitveiši vodi kopal diiak. Jurčkov Lojze iz Bistrice Plavati ni znal. Prilezel ie na skalo, s katere smo skakali v vodo Ko smo se naveličali igre. smo se na-pravljali Na sebi sem imel že srajco in hlače. Težek pljusk v tolmun. Lojzka ni več na skali! Strme gledamo. Voda valovi, mehurčki prihajajo na površje Nekdo krikne: »Utonil je!« Med vpitjem se razbeže po klancu proti mestu. V trenutku sem na skali. Brez pomisleka skočim na glavo. Na dnu tolmuna grebe Lojzek v belo kamenje Zgrabim ga za rob plavalnih hlačk in se poženem proti vrhu. Komaj sem z glavo iz vode in zalamem zraka, se me oklene z obema rokama. Potooiva se Skušam ga odtrgati od sebe. Zaman! Njegov prijem je krčevit. Plavati ne morem. Spet doseževa dno. Poženem se z nogami, pomagam si z levico Za hip zaja-mem na površju zraka in spet naju zagrne voda Dvakrat se mi še posreči dvigniti glavo iz vode. Deček se me oklepa in me vleče na dno. Zavest me zapušča. Po dnu riiem nanrej. Silna teža pade name. Velika srebrna plošča je pred menoj V duhu izrečem tiste besede. Ko se zavem. ležim na bregu Skušam vstati ne morem. Potipnrr. žep. srebrnika ni. Dvignem se in se opotečem proti vodi Prihite liud'e. me primejo In me odvedejo na stanovanje Tudi Lojzka so spravili po dolgem trudu k zavesti. Po hudi p"učnic1 je končno okreval. Medtem so prišle počitnice in njega nisem videl n;kdnr vpč Dnhpr tp^en dni po 'em dogodku spm rohaial po bregu Kokre pod Svetinom in mislil na iz- kmalu podeli naSl blagi domovini zmagoslavni mir!« • Posebnosti letošnjega leta. Leto 1943 je sicer navadno leto, ki pa ima nekatere zanimive posebnosti. Prčelo se ie s petkom in se bo z njim tudi končalo. Sonce bo dvakrat mrkntlo. pri nas nevidno. Prvi popolni sončni mrk bo od 4 na 5. februar, drugi delni pa 1. avgusta. Tudi luna bo dvakrat mrknila, po naš'h krai:h delno. Prvi delni lunin mrk bo 20. februarja ob 6.38. drugi delni pa 15. avgusta ob 2038 Glede praznikov ie posebno važno, da bo padla letošnja velika ncč v naidališo dobo. ki jo določa cerkvena oblast. St'ridesetdanski post se bo namreč pričel šele 10. marca. Vel'konočna nedelja bo na god sv. Marka Binkoš*na nedelja bo 13. junija, na god Antona Padovanskega. Praznik Rešniega Telesa pa bo 24 junija, na god Janeza Krstnika. Velika noč in z nio zvezana poznejša praznika se v vsem tem stoletju ne znajde tako pozno Stoletna pratika ob takem napoveduje, da bo letos ves svet vpil: »Gorjč!« * Tudi letošnja zima ne prizanaša. Po bož:č- nem vremenskem preobratu nam ere z:ma bolj in bolj do živega. Vse kaže. da tudi lefršnia zima ne bo prizanesljiva. Snega je zapadlo dober decimeter. Mraz pritiska zlasti ponočL Tak« smo pretekli ponedeljek zjutraj Imeli pod —11° C mraza. Vsako jutro nam cveto na oknih ledene rože. Kdaj pa kdaj nastopi čez dan odjuga. • Izprememba naredbe o kretanju in javnem poslovanju. Po naredbi Visokega komisarja je od novega leta dalje dovoljeno v Ljubljanski pokrajini naslednje kretanje: V ljubljanski oh-č'ni od 5. do 21. ure, v drugih občinah pa od S. do 20 30. Cas zapiranja poslovnih lokalov ]o določen takole: v ljubljanski občini ob 20.30, v drugih občinah ob 20. uri. * Opozorilo davkoplačevalcem. Vse osebe, ki nimajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, so dolžne te dohodke napovedati od 2. do 31. januarja. Rentnina se plača na dohodke od premoženjskih predmetov ln premoženjskih pravic, ki n;so zavezani zemljarini, zgradarini, pridobnini ali družbenemu in usluž-benskemu davku. Nadalje morajo vsa podjetja (trgovska, industrijska in obrtna) in vsi samostojni poklici, ki so zavezani prktobninl, splošne- I mu in skupnemu davku na poslovni promet ter i luksuznemu davku, vložiti v roku od 2. do 31. januarja napoved o čistem dohodku, doseženem v i poslovnem letu 1942. gubljeni srebrnik. S skale motrim zeleno vodo v tolmun, ki bi bil skoraj moj grob. V globini se nekaj zablišči. »Srebrnik!« vzkliknem in zmečem obleko s sebe. Sele pri tretjem skoku sem ga dosegel. Mnogo sem prenršlieval o tem dogodku in čudežni rešitvi. Ljudje, kateri so zadnjič prihiteli na vpitje tovaršev, so me našli v pl'tvi vodi kraj brega S težavo so odtrsnli od mene Lojzka, nezavestnega, brez d;ha. mrl;ču podobnega. Kdo ie bil neznanec, ki naju ie rešil gotovega pogina? II. Po dovršeni nižji gimnaziji sem ostal doma ln delal na gruntu. Živlienie mi je potekalo v delu in zadoveljnosti. Z dvajsetim letom sem moral k voiakom. Služil sem v sončni Goriziji pri 19. lovskem bataljonu. Leta 1890. sem bil premeščen k vojnemu geogrnfičnemu zavodu v Inomostu. Bil sem dodeljen tretjemu maperske-mu oddelku v sekcijo Krichberg-Kitzouchel. Predstavil sem se nadporočniku Kratkemu. Dobrodušen gospod je bil, ki me ni sprejel kot vojaški predstojnik, temveč kakor prijatelj tovariša Prevzel sem višinska merjenja na Cesarskem pogorju (Kaisergebirge). Preiskati je bilo treba skrivnosti njegove, preko 3000 metrov visoke gmote in najti prehode v širno monakov-sko ravnino. Dva vojaka nosača sta nosila potrebne priprave. Izprva smo delali bolj v niž!ni in smo z nižje ležeč:h točk merili zasnežene vrhove. Postopno smo se vzpenjali više. Zvečer smo se vračali na planine ter prenočevali po senikih in planšarskih kočah Večerjali smo mleko tn sir. zajtrkovali pa presno maslo, mleko. sir ln neko jed iz ječmenove moke in presnega masla Tej jedi pravijo planinski praženec (»Almschmarn). Dne 23. julija se nam je pridružil nadporoč-nik May Slugo, ki je prinesel njegove stvari na planino, je nemilostno odslovil. Spoznali smo, s kom imamo opravka Predrzen hrbolszec je bil. obenem surov, gospodovalen, nasilen. Večerni ukaz je bil: »Odhod zjutraj ob treh. povratek čez dva ali tri dni.« I Nekako ob devetih smo pričeli plezati. Prvi • naskok se nam ni posrečil. V v;š;ni kak'h 200 m je previsna skala zap'rala nadaljno plezanje Vrnimo se in poizkusimo srečo drugod. Tudi drugi po'zkus ni uspel. Sele tretjič se je posre-č lc doseč; malo sedlo. Globoko pod nami leži obsežna Monakovska ravnina. V meglenem ozadju v oblakih dima iz tovarniških dimnikov se kaže Monakovo. Nekaj metrov pod sedlom je polica in ozka kozja stezca. »Tukaj mora biti prehod, ki vodi v »Aschan.« pravi nadporočnik Kratkv »Treba je stezo preiskati.« Prvi se spusti na nevarno stezo nosač Seno-ner, za njim nadDoročn;ka May in Kratky, nato jaz in nosač B'nder. Počasi smo se plazili. Hrbte tesno ob mrzli steni nad temnim prepadom. Molčali smo. Pridušen krik, za njim drugi!... Nadporočniku Mayu se je pod nogo oddrob:la skala. Omahnil je. Pri padcu je s cepinom zadel Senonerja in mu spodbil nogo. Poleg mene stoječi nadporočn'k Kratky. je prebeledel. V desnici cepin je zakrilil z rokami in pri tem zgrabil tudi moj cepin z levico Glava mu je padla na prsi, povesil ie roke in oba cepina sta zaropotala v prepad. Kolena so mu vztrepetala. Tedaj se v trenutku domislim: zgrabil me bo in me potegnil s seboj v prepad. Smrt pred očmi vzkl'k-nem tiste besede in ne vede kdaj udarim s polno pestjo nadporočnika v belo čelo. da je zazve-nela glava ob trdi steni in je pokrivalo odletelo v prepad. Nikogar ne vid'm več. pred menoj je velika srebrna blesteča plošča, preko nje varno stopa mož v škrlatnem plašču. Trdo zgrabim kakor kip stoječega nadporočnika za zapestje leve roke in se ped za pedjo pomikam za B;nderjem. Kakor gnan od nevidne s'le mi sledi. Pod sedlom na polici spregovori B'nder. Ko nadnoročnik čuje človeški elas mu klecnejo noge. Zgrudi se na kolena Polagoma ga snust'm nezavestnega na mrzlo, mokro skalo Tovariš zabije klin v steno Nezavestneaa priveževa in pritrdiva vrv na kl>n »Imaš cigareto?« vprašava oba naenkrat. Sežem v pr^nl žen nadnoročnikov: imel je polno dozo. Mojo zalogo ie odnesel Sen^ner v nrenad. Neverjetno: za las si ušel smrti, še se treseš kakor trepetlika. Ne zahvališ se Bogu za rešitev. •Ui£3Xt * Dva milijona ljudi odide iz Pariza. Pariz je veliko človeško mravljišče. Vojna ga je občutno prizadela, zato se pariška oblastva bavljo z načrtom, da bi odrinila iz Pariza do dva milijona prebivalcev. če se bo to zgodilo, bo prehrana ostalih dveh milijonov znatno olajšana. V načrtu je zlasti preselitev vseh tistih oseb, katerih navzočnost v Parizu nI nujno potrebna. Odselili naj bi se na deželo, kjer bi pomagali pri kmetijstvu, tako zlasti v Normandiji in Bretanji. Ureditev predaje jedilne seli Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podsstavi čl. 3. Kr. ukasa z dne 3. maja 1941-XIX. št. 219, na podstavi lastne naredbe z dne 23. aprila 1942-XX. št. 78 tičoče se ureditve racioni-ranja živilskih potrebščin, smatral za potrebno, da uredi prodajo jedilne soli v pokrajini ter je odredil: čl. 1. Nakup jedilne soli za potrebo prehrane se izvršuje na osebno živilsko izkaznico, ki veija za nakup življenjskih potrebjčin. Mesečna količina na osebo je določena na 0.6 kg. čl. 2. Za nasoljenje živil, določenih izključno za potrošnjo lastne družine, morajo Interesenti zaprositi pri občini, ki bo po primerni ugotovitvi izdala nakazilo za nabavo pri vseh predprotla-Jah. Nakaznica mora biti potrjena od Kr. finančne straže, kjer pa te ni, od poveljstva Kr. karabi-njerjev ali od poveljstva vojaške posadke. čl. 3. Nabava jedilne soli po obratih, pekarnah, živilskih industrijah je vezana na pogoje, označene v členu 2. Na isti način prevzemajo sol tudi skupna gospodinjstva, (verska, vzgojna, zdravstvena). kadar r.jih potreba ni krita z živilskimi nakaznicami, ki jih ima na razpolago vsak posamezni član skupnega gospodinjstva. - čl. 4. Prošnje po čl. 2. In 3. pričujoče naredbe morajo vsebovs.ti: a) ime in priimek prosilca ter njegovo bivališče, b) rabo, za katero jc namenjena zaprošena sol, c) potrebno količino. Kadar količina znaša več od mesečne potrebe, jo bo občina razdelila na več mesečnih nakaznic, od katerih bo vsaka veljavna samo za dotlčnl mesec. čl. 5. Odvzem soli za potrebe Oborožene sile se bo izvrševal ob predložitvi posebno prošnje, podpisane od pristojnih poveljstev. čl. 6. Kršitelji določil pričujoče naredbe bodo kaznovani, ako dejanje ne bo tvorilo težjega prekrška, po postopku, predpisanem v naredbi z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8., z zaporom do dveh mesecev ln z globo do 5000 lir. Čl. 7. Pričujoča naredba stopa v veljavo 1. januarja 1942-XXI. Ljubljana. 29. decembra 1942-XXL Visoki komisar Kmilio Grazioli ne spomniš se svojcev — a cigareta — da je ni bilo, bi ti bilo skoraj žal, da si še živ. Kajti s čim si hočeš ob času notranjega viharja pomiriti razdražena čustva? Nekoliko pomirjen sem skušal nezavestnega opraviti k zavesti. Vlival sem mu po kapljicah encijanovega žganja med odprte' ustne in mu polagal na glavo mrzlo kamenje. Po preteku kake pol ure — pogledal sem na uro, bilo je pol petih — je mukoma odprl oči. Otožen smehljaj mu je zaigral krog usten, povešeni brki so ga napravili še otožnejšega. Kakor otrok v mater je uprl pogled vame. Opazil je vrv. Zavedel se je. »May«, izpregevori komaj slišno. Molčal sem. Cez čas mu rečem, da moramo odtod in da smo že iz nevarnosti. To ni bilo res. Kako spraviti živčno uničenega, ki ne more stati ,na nogah, čez sedlo v varnost?! Nebo se je pooblačilo, pozna popoldanska ura je že bila. Ce pride vihar in sneg smo vsi izgubljeni. Nenadna odločnost, katero more vzbuditi le pre*eča poguba, mi je vlila silno moč. Odločno dvigneva onemoglega. Tresočemu se zaukažem, da stopi. Prisloniva ga k steni. Tesno nategnem vrv in jo na kratko pritrdim. Z mojo in s pomočjo ce-p*na, spleza tovariS na sedlo in zabije drugi klin. Z nadčloveškim naporom sva nadporočni-ka spravila čez robato steno. S sedla smo se spuščali polagoma, vsak trenutek v nevarnosti, da strmoglavimo. Nadporočnik si je nekoliko opomogel. Na vrvi se je krčevito oprijemal cs-trih čeri in ves raztrgan krvavel na glavi, vr-.kah in kolenih. Nočilo se je že, ko smo prispeli pod čeri. K sreči sem opazil že zjutraj med skalovjem tako imenovani »Herberg«. To ie iz kamenitih plošč sestavljena, komaj meter •• soka, pasji koči podobna stavba, če se sme ' ko imenovati, nastlana s slečem in redkimi vi-; nskirtii rastlinami. Uporabljajo jo v času vi-V.arja ovčarji, kadar gredo za ovcami, ki so .v;šle visoko pod čeri. Zdaj sem jo kmalu našel. Stlačiva onemoglega nadporočnika skozi malo dprtino na ležišče, za njim zlezeva tudi midva. " ežišče niti za dva ni bilo dovolj široko. Nad-ročnka stisneva v sredino in leževa skoraj nanj vsak z ene strani. Pc&rili smo se z raz-Urapanimi cunjami in onemogli pospali. Prehranjevalni zavod Visokega komlsarljata objavlja: Začenši s 1. januarjem 1943 bodo prejemali vsi potrošniki mesečno 600 gr soli na osebo pri svojem običajnem dobavitelju alt pa v prodajalnicah soli ln tobaka. V mesecu januarju bodo sol lahko nabavili na odrezek »B« navadne živilske nakaznice za januar, ki ga prejmejo vsi potrošniki. »O«? Da gornja naredba za ureditev prodaje soli ni morda izšla zaradi tega, ker ne bi bilo soli na razpolago, ni treba posebej poudarjati. Soli ne primanjkuje in je tudi ne bo primanjkovalo. Tudi naredba ni bila izdana, da bi se uredila preskrba potrošnikov ali da bi se omejilo zakladanje s soljo. Racioniranje te važne življenjske potrebščine je narekoval zgolj razlog, da sol, ki je določena za potrošnjo prebivalstva Ljubljanske pokrajine, ne pride v roke komunističnim tolpam. To pa se da preprečiti le na ta način, da se z racioniranjem onemogoči posameznikom nakup poljubne količine soli. Racioniranje soli je torej zgolj ukrep, ki izvira iz potreb javnega reda. Ta ukrep bo naša javnost pravilno razumela in ga bo gotovo z vsemi močmi podpirala v lastnem interesu z disciplino in sodelovanjem. Količine soli, ki so na razpolago, so v vsakem primeru zadostne ne samo za redno oskrbo prebivalstva, temveč tudi za izredne potrebe ter za potrebe industrije in obrti. Racioniranje so torej narekovali zgolj oziri na javni red, ki jih bo vsa naša javnost razumela in odobravala. Domači zdravnik Kaf vsai svetuje zeliščar Kdor ve, za kaj in kako nam koristijo razna domača zelišča, ki mnogo prehrani. Saj ta zelišča rastejo pri nas doma! Kupljena zdravila, začimbe itd. so draga. Zeliščar, poznavalec koristnih in zdravilnih zelišč, naj izpregovori v Domovini« in naj vam svetuje! Ananas scier ne raste pri nas, a ga lahko kupimo; in ravno poceni, toda ne potrebujemo ga veliko. Ananas raste v Južni Ameriki in v tropskih krajih. Priporočljiv je pri zapeki in pri motnjah v prebavi, ker vsebuje tudi citronovo in jabolčno kislino. Komur je ananas predrag, naj uživa citrone in jabolka. Beltiši ženejo na vodo. Ce zaužijemo večjo Ponoči me zbudi silen snežni metež. Skozi razpoke so se vsipale snežinke, od mraza so mi šklepetali zobje. Ko sem v duhu preletel dogodke minilega dne, sem se zdrznil pri misli, kaj bi bilo z nami, da nas je vihar zalotil na sedlu. Proti jutru ie vihar pojenjal. Zapadlo je skoraj za ped snega. Tovariš se splazi na piano. Stresem častnika. Bil ie zbujen pri polni zavesti, toda živčno popolnoma strt. Ponud:m mu ostanek žganja. Srknil je kratek po/.irek in vzel vzel odlomek čokolade. Edino kar smo še imeli s seboj. Cigareto je odklonil. Ko sem ga odel še z vsem razpoložljivim, sem napotil tovariša na planino po pomoč. Da se ogrejem vtaknem roke v žep. Srebrnika ni! Kje sem ga izgubil, kje naj ga iščem? Povsod sneg. V dno duše užaloščen ne vem sveta. Izgubljen za vedno! Ne bom pripovedoval poznejših dogodkov, ki so s tem v zvezi. Vrnili smo se v Inomost. Nadporočnik je odšel v zdravilišče, jaz sem ostal pri njem na njegovo izrečno prošnjo, a Binder je dobil mesec dni dopusta. Cez dober mesec smo odšli spet v Aschau in nadaljevali z nižinskim delom. Nadporočnik je ozdravel, le roki sta se mu vidno tresli, tako da je le težavno izvrševal svoje mapersko delo. Mene je hudo bolela izguba srebrnika. Konec septembra so se vračali planšarji z živino s planin. V edini gostilni v Aschauu so priredili običajno slavje srečne vrnitve. Star pastir je brenkal na citre. Nekdo je prinesel harmoniko a igrati ni znal, jaz pa sem igral prilično dobro na harmoniko. Tudi nadporočnik se je razvnel. Obžaloval je ponovno, ker na plesu ni bilo deklet. Zlasti vneto se je sukal z mladim vitkim fantom in zatrjeval, da i zborno pleše. Zabava je trajala vso noč. tToti jutru pristopi k meni starejši, že osivel planšar in mi stisne v roko nekaj okroglega, z besedami: »Kar planina da, naj godec ima.« Pogledam, v roki držim svoj srebrnik! Na vprašanje, kje ga je dobil, odvrne da v »Herbergi«, ko je pre-sušal nastiljo. V veselem razpoloženju smo po-nedeljkovali še ves dan, Ie nadporočnik je bil neutolažljiv, ko sem mu povedal, da je bil njegov plesalec brhka planšarica, da naj se pa po- množino belušev, je seč okrvavljen. V zmernih količinah so beluši celo zdravi za sečne organe, ker pospešujejo izločevanje seča. Bezgovo cvetje je zdravo potilno sredstvo. Vsebuje tekoče, v vodi raztopljivo olje. Bezgovo cvetje je izvrstno domače zdravilo, kadar smo prehlajeni. Piti pa moramo zvretek bezgovega cvetja vroč. Najbolje je izpiti pred spanjem skodelico tega zvretka, in sicer v majhnih požirkih. S tem vzretkom je tudi dobro grgrati, in sicer skuhamo bezgovo cvetje za grgranje v mleku. Prav tako povzročajo potenje bezgove jagode, ki jih skuhamo v vodi. Zvretek iz bezgove skorje žene na vodo. Sploh je bezeg, pa naj bo njegovo cvetje ali njegove jagode ali njegova skoraj, tako zdravilen, da pravijo zdravniki, da bi se moral človek pred bezgovim grmom spoštljivo odkriti. Borovnice obsegajo jabolčno, citVonovo kislino, sladkor, gumi in beljakovino. Kdor Ima rad sveže borovnice v mleku, mora imeti dober želodec, ki lahko prebavlja. Borovničev sok je zdravilen in se ne more dovolj priporočiti. Breskve so zelo okusne. Kdor pa ima slab želodec, naj jih vselej zapfie z vinom. Sicer pa so breskve zelo zdravo sadje. Brinkve jagode so zelo zdrave. Lahko jih žvečimo, zakaj tako se ojačijo želodčne sluznice in se pospeši in podpira izločevanje seča. Gaj iz mlad'h poganjkov čisti kri, izpijmo ga vsak dan eno skodelico. Sok iz svežih brinjevih jagod je posebno priporočljiv ljudem, ki morajo veliko sedeti. Pijejo naj ga zjutraj in zvečer po majhno ž'čko. Dobro razkuževalno sredstvo nri nalezljivih bolezni so brlnjeve jagode, ki jih žvečimo. Cimet je znana in priljuhljena začimba. V zdravilstvu se uporablja cimetov prašek in iz skorje se pripravlja čaj. V prašku in v skorji je eterično olje, ki je pekočega okusa. Cimetova tinklura. ki jo dobite v lekarnah in droserijah, se dodaje vodi za izolakovanie ust. Cimet v maihnih količinah poživlia sluznico prebavil in krvni obtok, večie količine pa razburjajo in deluiejo na spolni organizem. Ljudje, ki trpe na navalu krvi v glavo, naj se cimeta izogibljejo. Citronov sok je prijetnega, kislega okusa in vonia. ohlaja, osvežuje povzroča potenje in žene na vodo. Kot limonada z vodo in sladkorjem je dobra pri vročici. Kisli okus te piiače najbolje gasi žejo. Citronov olupek pospešuje prebavo. Caj je dražilo in kdor se navadi na uživanje čaja, ne čuti njegovih učinkov, ker otopi, kakor otopi kadilec tobaka. Kdor se torej hoče s čajem posladkati, naj ga pije le zdaj pa zdaj. Tako je potem čaj tudi zdravilo za živčevje, za neredno opravljanje potrebe, za motnje v prebavi, za glavobol in drisko. (Dalje) tolaži, ker ga je njen fant vso noč ljubosumno opazoval. V takih zadevah tirolski fantje ne razumejo šale. III. Leta so potekala, oženil sem se in kmetovil. V kokriški dolini sem nekoč kupil večjo množino sena za pokošnjo. Slabo sparjeno seno mi ie Neškar zvozil v dolino, kjer smo nalagal'" na moje vozove Proti večeru — malo je pršilo — poženem s težko naloženim vozom. V strmem Polajnarjevem klancu sem voz močno zavrl. Na spolzki cesti je zavora stalno držala. Konji se spuste v tek. Na vso moč jih zadržujem, spodrsne mi in padem pod voz Konji se spuste v divji dir. z vajeti me vlečejo s seboj. Cesta mi trga obleko, z glavo butam ob cesto. Na kolenih in komolcih me silno žge. raztrgana obleka se vleče za menoj. Moči pešajo, zavest me zapušča. Zadnia kolesa se zadevajo ob moje noge. Ce me zgrabijo, me starejo. Tedaj vzkliknem tiste besede. V trenutku še slišim neko hreščanje, voz se nagne, konii se iztrgajo.. Zbudil sem se v postelji, z obvezano glavo, rokami in nogami. Počasi se mi vrača spomin. Kako da sem še živ? Našli so me v krvi za prevrnjenim vozom. Nad levim sencem iiriam posneto kožo do bele lobanje. Ko se je strlo kolo, se je voz nagnil Konji so mi iztrgali vajeti. Nagnjeni voz se je v zaletu pomaknil na treh kolesih nekaj metrov naprej, zadnie kolo se ie vzdignilo in me oplazilo po glavi. Edino tako ie mogoče, da me ni strla teža voza. Odkod rešitev? Kaj je s srebrnikom? Previdno vprašam, če so našli kaj v mojih žepih. »Nekaj drobiža in nož v levem žepu. Desni je popolnoma raztrgan,« odgovori žena in ml pokaže krvave, blatne in raztrgane hlače. Ne bo ga več, izgubljen je za vedno! Pozno ieseni sem bil pri prijatelju Suhadol-niku v Kokri ra lovu. Lovili smo pod Cojzovo kočo. Lov je bil uspešen. Padel je star kozel, močan srnjak in srna, tudi lep ruševec je zašel med plen, a nikdo ni hotel biti srečni strelec. Po lovu smo v prostorni Suhadolnikovi hiši sedeli krog mize, kjer smo izborno pripravljena srnjakova jetra zalivali z izvrstnim tepkovcem. France Borko: „F?Isežeiti pd Deževnega večera sem stopil v predmestno gostilnico. Nisem odprl vrat v posebno sobo, kakršne imajo opremljene običajno povsod za gospodo, temveč sem se znašel v prostoru, ki nudi prost vstop prav vsakomur. Pivci so sedeli tu posamič široko zehali in pili, kakor je pač komu dopuščal žep. Vino je čuden tovariš. Ob njem premišljaš sedanjost in bodočnost in spominjaš se preteklih časov. Oglasi se pesepi, ki ji drugi pritegnejo in ubranost se razlega ven na prazno cesto. Kar zvabi te... Posadil sem se k mizi, kjer je ostanek četrtinke žmikal Mekusov Blaž, mestni Žagar, kakor mi je med pričetim pogovorom razkril. Izprva je bil nekam redkobeseden in mrkogled, a ko sem poklical postrežnico in naročil pol litra za dva, potlej še pol, se mu je jezik razvezal kakor znani Bogtejedalbabi. »Po govoru sodeč niste od tod?« sem ga vprašal. Reke! je, da je iz Gornje Savinjske doline, iz prijaznih Luč, odkoder ga je pregnala nesreča ali kaj je že utegnilo biti. »Ste sam in brez otrok?« sem spet jaz povzel. rSam sem«, mi je pravil in nagibal kozarec, »a zakaj se nisem oženil, dasi bi se bil nekoč prav rad, vam hočem pripovedovati, če vas le ni sram se pomenkovati z menoj. Gospod pa lačen-bergar se ne razumeta.« Zapozneli gostje so drug za drugim zaloputali vrata za sabo, zadnji je nama voščil celo lahko noč. si zavihal ovratnik in zgrnil v temi. Dež je šel po vetru in škrobotal ob šipe. Tobačni dim se je v zakajeni pivnici razblinil, koledar na steni je kazal zadnjega. Dal sem prinesti še polič, natočil sem in se pomaknil bliže k svojemu pripovedovalcu. Ta je popil na dušek iz kozarca, se obrisal z raztrganim rokavom okrog ust in začel svojo zgodbo. »Bilo Vam je tistega črnega leta štirinajstega, ko je avstrijski cesar pozival na vojsko. Tudi jaz sem moral iti. Ni mi bilo težko slovo od domačije in staršev, ker jih niti poznal nisem dobro. Bil sem nezakonski, služil sem pri nekem Vrbnjaku, najprej za pastirja, potem za hlapca. Toda vse kaj huje mi je bilo zapustiti svojo ljubico Cundrovo Zofko. Imela sva se že pol leta. Njeni starši so imeli bajto in so ji branili češ, kaj boš, Zofka, ti s tem hlapcem. Ona pa me je vendar ljubila. Bila je prsasta, zajetega života, oh. še zdai se mi skomina po njej. Tedaj. pa_ie_ zavihrala volna in morala sva se ločiti. Spremljala me je na paško postajo. Vsevdj-liem med potjo sva pretakala solze in si obljubljala zvestobo. Težka zelenka pristnega sadjevca je pridno krožila in pomogla do živahnega razgovora. V šali vprašam brhko gospodinjo, kje hrani stare tolarje, da jo oropamo. »Ce jih imaš tudi za pol mernika«, se vtakne vmes Polajnar, takega kakor jaz, ki ima namesto cesarja medveda, pa vem da nimaš«. Izgovori in vrže na mizo »srebrnik«. »Moj srebrnik!« vzkliknem nehote. »Lahko da je tvoj,« odvrne in ga spet stisne v pest. »Ce je tvoj, povej, katero letnico ima in Kakšen napis. Letnica je 1780 nnpis: BEOA in več latinskih črk. Pazno ga ogleda. »Tvoj je,« reče in ga vrže pred me. »Za liter vina boš dal.« »Za pet!« odvrnem. »Hvala Ti!« »Našel sem ga na klancu v blatu, kmalu potem ko si se ti povozil, zato verufem. da je tvoj.« Tako sem prišel spet. do srebrnika. Čudno se mota naše življenje! IV. Pozno jeseni, drugo leto po svetovni vojni, sem imel opravka v Sori. Peš sem ubral ozko stezo iz Gorenje vasi. Zamišljen sem obstal sredi dolge brvi čez reko Soro. V mladih letih sem jo pomagal graditi. Zabijali smo kole in "bili sami svoji mojstri. Mnogo let že kljubuje po-vodnjim; kako dolgo še? Tiste dni je močno deževalo. Sosa je zelo narasla, valovi so se podili komaj za komolec pod mostnicami in tresli siabotne kobile. Težko kamenje je valila srdita reka s seboj in butala z njim.ob slabotne kole. Brezskrbno sem nadaljeval pot. V Sori sem se zamudil delj časa, kakor sem nameraval. Mra-čilo se ie že, ko sem zaouščal prijazne-znance. Svetovali so mi, naj se ne vračam na brv. temveč grem po daljši poti na Gorčane. Votla narašča in ni varno hoditi poroči čez brv. Samozavestno jim odvrnem, da pridem čez brv z zavezanimi očmi. Res sem prišel srečno do brvi. Med tem se je že popolnoma stemnilo. Previdno sem se oprijemal držajev in tako prehodS farvo živem Bogu!" Hmelj je obetal dobro letino, kakor da se je samo božje oko ozrlo na Savinjsko dolino. Ko-bulje so visele v cvetočih grozdih. Avgustovo sonce ga je zorilo. Ko sva prispela z Zofko pred hmeljevim poljem do kapelice Marije Pomočnice, me je naenkrat ustavila in dejala: »Blaž moj, prisežem pri živem Bogu, da bom nate čakala in naj strela iz jasnega udari vame, če bom kdaj poročila drugega!...« To rekši, me je še poljubila. Dalje sva stopala molče, vsa zaprta vase. V Savinji se je zrcalilo jasno nebo. Le tam izza Dobrovelj so se zduvali in kopičili oblaki, zmeraj bolj črni. Vlak je prisopihal, za seboj je puščal vrisk in jok. Zadnjič sem tesno in prisrčno objel svoje dekle, zamahal v pozdrav in že mi jo je vzel nedogled. Peljali smo se proti Celju. Celje belo in veselo! Od tod so me porinili v Karpate. Cesto sem pisal svoji Zofki. Njena pisma so bila pisana iz ljubezni, da me komaj čaka, da mi ostane zvesta in vse, kakor se pač piše, saj papir vse drži. Potem sem moral na Kraško fronto. Tu je bil pekel. Kmalu sem bil ranjen in dobil sem kratek dopust. Doma sicer nisem imel, a imel sem svojo drago in ljubečo Zofko. Za kar sva bila prikrajšana tri leta, to sva hotela nadoknaditi v štirinajstih dneh mojega obiskanja. A moral sem prekmalu spet iz mehkega sena nazaj v strelski jarek. Do konca vojske nisem vedel, kaj je z mojo Zofko. Njena pisma so se zredčila in slednjič prenehala. Upal sem in se bal, ko sem se vrnil domov. Zofka je bila poročena. Tedaj sem preklel njo in tistega Tidlnovega, ki ni bil po krivici krščen za Vinka: vino ga je namreč spravilo ob grunt, ki mu ga je dal zapisati stari Cunder, ko je oženil svojo hčer Zofko. Zblaznel bi in ubil oba! Pa sem prepustil maščevanje drugi roki in odšel iz rojstnega kraja. Rodna zemlja me je žgala v podplate. Ni mi bilo obstati. Preko dravskega mosta sem pr;korakaj bos v Maribor. V začetku je še bilo nekaj zaslužka, a gostilnic še več. Izprva sem bil mestni pometač in zdaj sem navaden Žagar Toda čujte, kaj se je zgodilo z mojo Zofko! Ne dolgo zatem sem bral v »Domovini«, da so ženske v Lučah plele korenje. Med njimi je bila Cundrova Zofka. Pritiskala je, tako sem bral so-parica pasjih dni. Nad Raduho je vrelo v oblakih. Drugod vedrina. Zdajci pa se utrga strela iz iasnega in udari v tiste plevice. Ubilo je mo.io j Zofko, ostale so bile le omamljene. »Kazen bož-j(j!« sem vzkliknil, ko sem prečital tožno vest. Obšla me je grozna tesnoba: Ali ni sem jaz . kriv Zofkine smrti, ker sem klical nanjo svoje ' polo Brv se je zelo tresla in malce me je skrbelo, kaj bo sredi vode. Deroča reka je jezno Šumela, nevarno so se gugale dolge mostnice. Tesnoba mi stisne srce. Blizu sem čutil umazane valove, ki so belo peno škropili na mostrii-ce. Kaj bo sredi reke? pomislim. Toda hitro se odločim Ce kljubuje že toliko let, zakaj ne bi no^oi' Krčevito se opriipmljem držajev, da se obdržim, če bi mi spodletelo. Naenkrat stop!m v prazno, držaj se odlomi in že me zpfrne mrzla voc't Dotaknem se dna z nogami. Debe'0 kamenje, ki ga vali reka s seboj, mi buta ob no<*e in život Poženem se na površje in splavam. Mokra obleka me vleče k tlom Kakor slamtia bilka se dvigam in padam, se podrezam in dvigam. Krog mene srdita voda, nad menoj temna noč. Skušam se prebiti iz močnega toka. Zaman. Na klečih zadenem z nogami v dno. Skušam še enkrat, ne dosežem več tal. Plavam po valovih. Kje sem? Tu nekje dela voda ovinek, morda se prebijem do brega. S silnim naporom skušam prečkati in uiti iz deročega toka. Z glavo zadenem ob breg. Krčevito grabim iz-podmleto prodno kamenje, ki se sesiplje pod mojim prijemom. Zgrabim podkopano rušo nad seboj. Utrga se in pade name. Potopim se, val me zasuče in žene naprej — naprej... Zapletem se v veje podkopanega in v strugo padlega drevesa. Grabim, prijemljem, krhke veje se lomijo. Valovi me zgrabijo in tirajo naprej. V prsih mi grgra. Noge. težke kakor svinec, silijo k tlom in nočejo v plavanju ritmično ustrezati z rokami. S kratkimi sunki rok se še drž;m nad vodo. Kako dolgo še? Zanese me v vrtinec, valovi me zagrnejo, vržejo na površje, sučejo. Zavest me zapušča. Čutim, kako se pogrezam v nekaj nerazumljivega, mehkega Spet sem na površju. Roke so otrpnile, nog ne čutim. V mehkih blazinah se peljem nekam daleč... Val me zažene, z glavo zadenem v ne-k?i trdega. za trenutek se mi vrne zavest... Dve besedi sem izgovoril v duhu. zgrabil nekaj trdega z roko in roka ni hotela več izpustiti. Oprijel sem se korenine previsečega grma. Zavem se in up me prešine. Z desnico držim, z levico tipam. Polagoma se prijemljem naprej in vlečem za seboj izmučeno telo. prokletstvo?! In ta trpka zavest me od tedaj mori in tlači kakor mora. Ves sem zgubljen. Živim sam zase, čemeren in verujoč v višjo sodbo. Edino vino — pri tem je izpll oAanek iz kupice — me tolaži v moji tegobi.« Stražnik je javil policijsko uro, steklenica pred nama je stala prazna. Naštel sem trideset novčičev. Zunaj je dež ponehal Vzhodna nebeška stran je bila žarna. Z Mekusovim Blažem sva si dala roko. Pogledal sem za njim. Njegova senca se je v medli luči svetilke risala na pločniku dolga in sključena. Težilo jo je breme kakih Štiriinpetdeset. let. Ce ga mogoče prepozna kdo izmed meščanov ali okoličanov, ki jim žaga s Svojo ročno žago drva, naj mu nikar ne odpira stare rane, ki mu jo je kolikor toliko zacelilo olje vinske trte. škctsfce Škot je zalotil svojo ženo z ljubimcem. »Ha,« je kriknil, »zdaj vaju pa Imam! Postavita se drug za drugega, da bom oba z enim strelom ugonobil.« * * * Gospod Bottom iz Škotske je v Londonu. V kavarni sedi in žuli že pet ur črno kavo. Iznenada nastane v kavarni velik trušč. Neki Anglež stopi na mizo fn zakliče: »Gospodje! V tem lokalu sem izgubil denarnico. V njej je l>ilo petsto bankovcev. Tistemu, k) mi jo prinese, dam dvajset bankovcev za nagrado!« Tedaj pa se med tišino oglasi iz kota gospod Bottom: »Jaz jih dam trideset!« * » * Patsy je bil skopuh. Kadar je dobil goste, je bil navadno gost svojih gostov. Vsakdo j2 kaj prinesel s seboj. In s tem je gospod Patsv gosi ' svoje obiskovalce. To je že postala navada. Nek»ga dne pa so se zarotili. Nihče ni nič prinesel. Ne cigaret, ne jedi. ne konjaka, nič. Zunaj pa je lilo kakor iz vedra. Vsi so molčali. »No, pa je vendar lepo,« se js iznenada oglasil erospod I'atsy, »zunaj je dež, mi smo pa tako suhi.« * * * Škot je moral svojemu odvetniku nekaj pisati. Papir je še imel. ovitek, k) ga je po naključju našel med staro šnro, pa je bil ves zmečkan in umazan. V opravičilo je Škot omenil v pismu tole: »Zelo mi je žal. da boste dobili umazan in zmečkan ovitek. Toda, ko sem vrgel pismo v nabiralnik, je bil še nov.« Rešen sem! Plazim se naprej in skušam vstati. Ne moreni. Noge so neobčutljive, lesene, mrtve. Obležim. Nekaj korakov pod menoj sikajo in pljuskajo valovi. Dalje tam votlo grme čez jez goričansl: s tvornice in padajo knkor ogromen slap na glo-kobo pod jezom ležeče, ostro od vode in časa razjedeno skalovje. Ce re prej tam je prežala name Fmrt. Odkod rešitev? Potipam žep. Srebrnika ni, požrli so ga mrzli valovi. Z veliko muko fera se privlekel do stričeve hiše na Ladji. Preoblekli so me in mi postljali za pečjo. Ko sem jim povedal, kako se mi je godilo, so bili edini v tem, da me je mogel le čudež rešiti. Naslednjo pomlad je bilo hiši treba popravil. Naprežem in grem po sipo, katere je jesenska povodenj v obilici napravila. Komaj vržem nekaj lopat v gramoznico, opazim svetel predmet. Meneč, da je kos pločevine, vržem z lopato na stran. Padel je na kamen in zažvenketal s čistim glasom. Moj srebrnik! — Rešitelj moj! Skoraj ustrašil sem se lastnega glasu, tako svečan se mi je zdel ta trenutek. Prvikrat, od kar sem bil njegov lastnik, sem ga tako imenoval. Odslej sem ga nosil vedro s seboj kot veliko dragocenost. Misli mi vedno uhajajo nanj. Skušam se jih znebiti, vsak trenutek se vračajo. Spozru 1 sem. da se bo treba za vedno ločiti od njega. Otožnost se me loteva, za družbo mi ni, govorim malo in prisiljeno, samota mi je najljubša. Nekoč sanjam: Fronc v škrlatnem plašču koraka trudno proti vrhu hriba. Veter se igra s plaščem. Na vrhu postoji, ostro zamahne z roko in izgine. Zbudil sem se. Ali ni to opomin? Bližam se vrhu. starost se bliža. Komu naj ga izroči? Notranji nemir se me polašča, srce mi stiska neznana slutnja. Odločil sem se. Podarim ga nekomu, neznancu. Nepričakovano, kakor sem ga dobil, tako se ga iznebim. Upam. da se potem umirim in zadovoljno preživim jesen življenja. »Ko ga boš izročal v druge roke, daj z njim darilo, če boš bogat. Ce pa boš reven in ubog, sprejmi darilo.« Tako se bo zgodilo. PO SVETU X Kaj nam pripoveduje Nil? Tole: »Izviram daleč doli na južni poluti. 2eljan, da bi čim prej videl slavni Egipt, sem si izbral primerno brzind, da pohitim proti severu. Začrtal sem si strugo že davno prej, preden je stopila kaka človešKa noga v mojo dom_wino. Ko pa so pr.šli ljudje v mojo bližino, so kmalu opazili rodovitnost mojih poplav. Zdaj se je začelo pravo življenje ob mojih bregovih. Egipčani so si jeli postavljati bivališča in se pečati s kmetovanjem. Kmalu zatem so začeli graditi trdne stavbe. Krasne palače, mogočne piramide, pred njimi stoječe umetno izklesane sfinge in vitKe obeliske, popisane s hieroglifi, so dvignili visoko pod nebesni svod. Toda prišla so stoletja razdejanja, minilo je marsikaj, egiptovska zgodovina pa je ostala vklesana v kamen. Bilo je nekoč okrog mene dokaj drugače, kakor druge noči. Bleda luna je sevala nad menoj, palmovi listi ob mojih bregovih so polglasno šušteli; nalahno, takorekoč skrivnostno so se objemali. In zjutraj, kaj zagledam? Ali je res!? Božje Dete ob mojem bregu! Ročice ima razprostrte, ko da hoče blagosloviti mojo pokrajino. Njegovi mili pogledi, polni svete blaženosti, pa so se večkrat uprli v moje peneče se valove!... Začudil se boš, kulturni Evropec, ako pogledaš danes mojo okolico, in videl boš, da je oodanji Egipt le senca nekdanjega. Samo jaz sem ohranil isto, kar sem imel, namreč svojo pesem v penečih se valovih, ki si jo prepevam, dokler se ne izlijem v Sredozemsko morje.« X Človek porabi v življenju povprečno 30,000 hI vode. Človeško življenje je stalno spreminjevanje ln presnavljanje. Statistika je že dognala, koliko časa porabi človek v življenju za deio. prehrano in tudi za počitek. Tokrat bomo malce poskuftn.lt premotrltl človeško življenje z ozirom na porabo človeških potrebščin. Razumljivo je, da lahko o tem govorimo le o »statističnih« ljudeh, ne pa o splošnih Adamovih otrokih. Mislimo namreč na take »normalne« ljudi, ki žive v redn>h razmerah ln na zdrave ljudi. Mislimo tu le na moške, kaiti ženska »statistika« bi bila težavnejša in kočlji-vejša ko moška. Lahko bi trdili, da porabi človek v povprečni življenjski dobi do 70. leta 110 parov čevljev. Seveda mislimo le na osebo, ki štedl. Prav tako je tudi z uporabo nogavic Varčen človek, delaven ln reden, porabi v življenju povprečno 200 parov nogavic. Seveda jih mora krpati, drugače jih porabi še več, morda petkrat več. To lahko primerjamo sami po sebi: včasih smo porabili mesečno kar več parov nogavic, ker smo malce strgane vrgli proč, sedaj pa, ko jih krpamo, jih porabimo mnogo manj. Moški, ki hoče b!ti vedno čist ln čeden, obišče povprečno frizerja 1.000 do 1.500 krat v življenju. Britl se mora seveda sam. Ce uporabimo v življenju 100 oblek, to je že vendar lepo Število, ki zadostuje za rednega moškega. Statistika o ženski uporabi bi za to gotovo predvidevala večje število. Za čiščenje obleke in perila, prehrano in pijačo porabi človek v življenju 20.000 do 30.000 hI vode. Tako visoko razliko predvideva statistika najbrž zaradi tega, ker mnogi popijejo mnogo manj vode ko drugi, zato pa več vina in drugih pijač. Sta-t'stika navaja nadalje, da uniči moški v življenjski dobi 20 plaščev. Vsekakor visoka številka! Mnogi skromni in varčni se zadovolje v življenju z dvema ali celo samo z enim plaščem. Manjše število ur, denarnic, nožičkov in drugih takih pripomočkov, ki jih človek potrebuje v življenju. Na koncu navaja statistika, da porabi človek v življenju povprečno 300 kosov mila. X Površniki Iz las. Madžarski veleindustrijec Franz Szekelyi, lastnik velikih predilnic, je naredil nekaj zelo zanimivih joskusov, kako izdelati nove vrste blaga po postopku, ki je tudi i jegova iznajdba. Nove vrste blago je baje zlasti primerno za izdelovanje površnikov in je narejeno Iz 55 odstotkov človeških las, 25 odstotkov volne in 10 odstotkov umetnih tekstilnih vlaken. Zdi se, kakor pišejo, da so s tem novim blagom dosegli naravnost presenetljive uspehe. Spričo tega so ustanovili posebno družbi, ki ima nalogo, nabirati pri brivcih postrlžene lase. Doslej so j"i nabrali že 200 000 kg ali 200 ton. Iz tolikšne količine las bi bilt mogoče narediti vsak mesec 10 do 12.00 metrov blaga. Na ta način bi prihranili več tisoč kilogramov volne vsak mesec. Za novo iznajdbo se baje zanimajo Izdelovalci blaga za obleke, ne samo na Madžarskem, temveč tudi v Nemčiji, na Švedskem in na Finskem. SMEŠNICE NAJPRAKTIČNEJŠE .v^P iKaj, smrkolin li kadiš? m .:iati izve ...« »Kaj pa potem? Saj ona tudi kadi!« »Jera, tako pa ne gre več!« se razburja gospodinja nad kuharico. »Moj mož se dan za dnem pritožuje nad kosilom. Juha je vedno mrzla, meso ko podplat, močnate Jedi zasoljene. Tako nI mogoče več vzdržati!« »Imate prav, milostljiva! Dajte se ločiti'» HIŠNI GOSPODAR ^Oprostite,« se predstavi agent, »saj ste vi hišni gospodar?« ( »Da, moja žena je za štirinajst dni odpotovala.« ČASOPISNA. VEST »2e spet je nekega moža avto povozil!« vzdihne gospa Zmigavčeva »Strašno!« pr kima njena hči, gospodična Elvi-ra. »Ko je že brez tega tako malo mož na svetu!« SAMO PRI FILMU MOGOČE V nekem nemškem filmskem ateljeju visi takle lepak: ■»Vstop v danisko gnrderobo je moškim strogo prepovedan! — Brivec velja po členu 10. h'S~>oga reda za žensko!« PIRAMIDE Vcdnik razkazuje tujcem mumije. »Vdite, tale 16-letna deklica je tu pokopana že 3030 let.« »Ali le t"»! 16 let že všteto?« vnra'" r "kp 'i:t- RAZLIKA Alkibijaci, Sokratov učenec in pozilujo i- ben atenski politik (452—404 pr. Kr.l. je hotel že od otroških let več veljati od vrstnikov. Ko ga Je neki močnejši tovariš pri ruvanju polož 1 na tla, Alkibijad nikakor ni maral biti premagan in je nasprotniku zasadil zobe v roko ter ga pošteno ugriznil. »Ti grlzeš kakor ženske,« mu zakliče nasprotnik. »Ne, grlzem kakor lev,« odvrne Alkibijad. Kaka pišem? pls^a Marsikdo je v zadregi, kadar mora pisati kakršno koli pismo. Kaj bi, kako bi ? To le zaradi tega. ker skoraj nihče ne ve. ali so pisma zato, da jih beremo, ali zato, da jih p'šemo. Kadar moramo pisati pismo, se nehote znajdemo v položaju plahega učenfka, ki mora sestaviti v 45 minutah šolsko nalogo In med nalogami je najtežje »pismo prijatelju«. Zbirka hinavščlne, ali ne? Predvsem se sprašujemo, če moramo pisati pismo, kakšen naj bo začetek. Drugič: kaj naj napišemo. Tretjič: pismo mora biti sestavljeno v lepem slogu. Kako začeti? NIČ lažjega. Začneš lahko kakor hočeš, ker je nI besede, s katero ne bi smel začeti pisma. Odsvetoval bi ti pa napisati: »Prejel sem Tvoje predrago p'smo ln hitim ...« Kaj napisati ? Kar bi rad povedal. Povsem preprosto in odkrito. Brez nepotrebnega olepšavanja in učenih, nikomur razumljivih besed. Ce pa nimaš kaj povedati, ne piši. Knjižni slog se ne da naučiti. Je že nekaj naravnega. P!smo pa Je pisan razgovor. Pismo z nelepim slogom zgovorno povč, da ga je pisal drvar; če nima duhovne zveze, nI več pismo. Duhovna zveza pa niti od daleč ni dosežena, če ga začnemo z »dragi« In zaključimo s »poljubi«. Pismo, ki nima duhovne zveze, ne bi smelo biti nan'sano. če bi zemljani pisali samo vredna pisma, bi imele vse pošte velik primanjkljaj. K sreči pa pišejo ženske toliko nesmiselnih pisem in če ne prejmejo zaželenega odgovora, ga takoj zahtevalo z nesmiselnim eksoresom. Ce prejmemo pismo, ki je težje, kakor 1e predpisano, čeprav niso priložene osebne listine, ne- dvomno vemo, s kom imamo opravka. Večina pisem je takšna, da le stežka ugotovimo, kaj vsebujejo. Potopiti se mor^š v množco nemogoč h fraz, v nespretna zavijanja, nepotrebne in osladne vljudnosti in še mnogokaj, da bi najraje vse skupaj vrgel v ogenj. In čez nekaj dni ti piše pisec tistega pisma: »Hvala lepa za ljubeznivost, s kritno s' mi odgovoril, toda nisi odgovoril, kar bi bil rad ...« Piši jedrnato in jasno, če hočeš nap;satl, kakšno je vreme, napiši: »Sonce sije; dežuje; mraz je; sneži.« Kadar vzamemo v roko pero, se nekoliko zme-(i"ir"<. 7.di se nam vse težko, kakor govorniku, ko stopi na oder pred desettisoč glavo množico. Opuščaj izgovore- »Oprosti, ker ti pišem na tako slabem papirju!« Ni važno, kak je papir, temveč kaj in kako je napisano. Ni greh pisati na stroj, če pa že hočeš prositi oproščenja, prosi, ker si pisal z roko. Zato glej, da ptšeš čitljivo. NI vsak bralec grafolog in nima vsak železn'h živcev in ne dolžnosti, da bi moral razčlenjevati tvoje hVrogllfe. če pošlleš komu razglednico, ne podp'ši se z nečitljivo čačko, ker tako bi Izdal, da si domišljav. AH mora naslovljenec res misliti nate? Vedi, da ima tudi on živce. Nedvomno pa bi t' ne bilo všeč, da bi se vprašal, tvoje pismo čltajoč, kdo je bedak. Med vojno mora vsi^-io nanisatl svoj naslov na hrbtno stran ovoja. V redu. Toda gotovo, ga bomo vsi pisali • tudi po vojni, ko ne bo več potrebno. Ne pretiravaj z ločili! Triie vprašaji pomenijo v bistvu Isto kakor eden. Klicaj pa je najbolje opustiti. Posebnosti, veličino in začudenje Izražamo z besednml, z mislijo in ustrojem nasprotij. Tri nllre so pomoč tfstlm, ki ne znajo Izraziti, kar bi želeli, skratka, ki ne znajo pisati. Ne podčrtavaj besed ali stavkov. Podčrtava, kdor ne zna pisati. Resnost, važnost in lepoto izražamo s primernimi, ganljivimi besedami, ne pa s štirimi živčnimi črtami pod nepomembno besedo. Podčrtavanje je izumil nekdo, ki se ni znal izražati, in je pisal nekomu, ki ni mogel razumeti. V družinska in ljubezenska pisma ne zapisuj Homerjevih, Dantejevih, Platonovih 'n Prešernovih misli. Pusti velikane pri miru! Smeš pa zapisati kak'stih šaljivega pesnika ali pisateljska. Ne piši po naslednjem vrstnem redu: stran 1, stran 3, stran, 2. stran t, vodoravno, navpično, ali pa na več ločen'h listov. Naslovljenec bi bil morda prisiljen stopiti k prometnemu redarju, da bi mu pomagal, kako naj se orientira. Ne poz&bi datuma! Mesece označi z imenom m ne s številkami. Ce priložiš kako fotografijo a" kaj drugega, ni potrebno pripisati: priloženo. Ce si kaj pozabil, pripiši pod podpisom, a brez nesrečnega p s., kar je okrajšava za latinski besedici »post seriptum«, po naše: »po napisanem«. Saj je razumljivo, da je pripisano. Nikakor pa ni lepo. da pripišeš nekaj važnega in skušaš napraviti vtis, da nI važno, če je važno zate, a pripišeš na koncu, nisi odkritosrčen; če pa je važno za naslovljenca, nisi vljuden. Naslov napiši tako: ime. ulico, mesto: za mesto uporabljaj velike črke. predvsem čitljive. Pomni, da ni nobena umetnost napisati: mesto, ulico, in to nečitljivo in drobno. Pripis »nujno« na ovoj nima nikakega pomena, razen za poštarje, ki si bodo ustvarili vse prej ko zavidanja vredno mnenje o tebi. Zaradi tvojega pisma ne bo odpeHal poseben vlak In pismon^ša ne bo s tako naglico hitel v sedmo na^ptropje. da ga bo 2e v petem zadela kap. Ne p1SI eksoresnlh p'sem, kor zmeraj presenetijo naslovljenca ali porno zvečer ali zgodaj zjutraj ln Ima morda s'abe živce. SIcer pa, ali je pa svetu kn.j, kar bi bilo vredno, da izveš nekaj minut prej? Izdaja za konzorcij »Domovine«: Josip Reisner Urejuje: Davorin Ravljen Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jeraa