St. 291 HTIlH llllW — —li I—
V Trst«, t torsk, 7. dfiBbfi 192«.
Posamezna Številka dO stot.	LCtnlK LI
t M fitw|? rak 4	<!Hjtai NiitMni! za 1 hwk L I.*«
« irn«(t L 1" i-JL^P	leto L 75.—v » inoamatn okk&n
! f £0 trdf. —	M. — Oblasnim a 1 na pmtoi •
, MiM 1	J^jv ^^ 1(1 €bttat 75 U
sirftrfcc.	(fL'K denarnih iiW<i> L 1-
«a fceccd* najmanj L &
EDINOST
Uredništvo ifi apriTiiStro: Trat (3), ulica S. Fnacetct d'Aaalai 3S. Ta* icfoa 11-57. Dopisi naj se pobijajo izključno uredništvu, o|tui, rekla* maciie ia denar pa upravaiStvu, Rokopisi st na vračajo. . Nefrankirana pisma se se srre emajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* f oouredništvo * Gorici: ulica Ciosue Carducci it 7, L n. — Telet St M7 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Jugoslavija in Rusija
Kakor srno poročali te dni v «Edi-noeti», se pečajo v zadnjem času ruski listi obširno z vprašanjem odnosa j ev med Rusijo in Jugoslavijo. Naglašajo, da je prišel hip, ko se morajo odnošaji med tema dvema slovanskima državama razčistiti, ko se ima Jugoslavija odločiti za prijateljstvo z Rusijo ali za protirusko politiko. Nekateri listi so zabelili svoje tozadevne razprave tudi s svarili na naslov Jugoslavije, češ da bi se znalo zgoditi, da se bo ta posled-, nja še kesala, če se ne odloči za prijateljstvo z Rusijo, dokler je še čas.
Ta pobuda ruskega javnega mnenja j. le nov znak one povečane akti vnosU! ruske diplomacije, ki smo jo ugotovili na tem mestu že pred par tedni, ko( srno govorili o sedaj že znamenitem se-! Stanku v Odesi. Ruska diplomacija, kij j- vodi g. Čičerin, stopa definitivno iz j ©im<1 ja, v katerem se je držala do se-' di j. Sestanku v Odesi je sledilo čiče-, rinovo potovanje v Evropo. Pred svo-| jim odhodom iz Rusije je imel voditelj; ruske zunaJije politike v Leningradu; govor, kjer je naglašal zopet ono glo-j boko nasprotje, ki loči po vojni Rusijo in Anglijo. Proti angleški ofenzivi se mora Rusija — je rekel — braniti, pre-; prečiti mora, da bi jo angleška diplo-| muci j a obkrožila e blokom sovražnih držav. Zato zasleduje Rusija z vsemi sosedi: Litvansko, Turčijo, Afganistan-nom itd. politiko miroljubnega sosed-: sfva, ki prihaja do izraza v obliki pri-j jateljskih pogodb, katere so se že skle-j niie in se še bodo.
Dasi je težišče zunanje politike nove( Rusije v Aziji, je ta.-velika država ven-! dar tudi važna evropska sila. Če hoče posvetiti večino svojih moči azijskim; v rašnnjem, mora urediti svoje odno-t š j- tudi z evropskimi državami. V tem j jo treba iskati pravi smisel čičerino-vega potovanja v Evropo in nove -aktivnosti ruske diplomacije v tej smeri. Odnošaji med Rusijo in Jugoslavijo z vz-znajo v sistemu take ureditve brez d > ma skra jno važno me«to in zato je povsem naravno, da so ruski listi sprožili sedaj, ko se nahaja voditelj sovjetske zunanje politike v Evropi, tudi to kočljivo vprašanje.
Kakor kaže pisanje ruskih listov, ki razpravljajo o Jugoslaviji, se je nazi-ranje ruskega javnega mnenja - glede razmerja Rusiie napram ostalemu Slovenstvu precej spremenilo. Začelo se je opuščati stališče abstraktnega internacionalizma. Nekateri sovjetski listi trkajo namreč odkrito in brez ovinkov! na čustvo slovanske solidarnosti, ki damo! a kot taka narekovati Jugoslaviji: prijateljstvo z Rusijo. Pri tem se skli-j cujejo ruski listi tudi na dejstvo, da jej Rusija vedno smatrala za eno izmed svojih važnih nalog, da ščiti balkanske Slovane. Če se je sedaj spremenil režim v Rusiji, ne sme biti to nikaka ovira za prijateljstvo med Rusijo in Jugoslavijo.
Kaj pomeni ta sprememba v nazira-nju, bomo mogli razumeti še le tedaj, Če si v naglici predočimo ves razvoj oclnošajev med Rusijo in Jugoslavijo od konca vojne do danes, ali točneje od onega hipa v 1. 1919, ko je Jugoslavija odpoklicala svoje prostovoljske bataljone z arhangeljske fronte, pa do naših dni. Diplomatski odnošaji do dahneš še niso bili obnovljeni in Jugoslavija ni še priznala de iure novega režima v Rusiji. Vzpostavitev odnošajev; p * je tudi bila povsem izključena. Sta-j li?če revolucionarne Rusije napram no-j vemu položaju v srednji Evropi je bilo popolnoma odklanjajoče. V Ploskvi se je računalo z revolucijo tudi v ostali Evropi in zato so padale izjave, da se v Rusiji ne priznava ne Čehoslovaška, i n« Jugoslavija, ne nobena druga nova država v srednji Evropi. Poskus udej-stvitve te revolucijske politike je bil na eni strani Bela Kunov sovjetski re-' žira na Ogrskem, na drugi znani ruski! pohod na Varšavo. Oba poskusa sta končala s popolnim neuspehom.
Kljub temu se stališče odločilnih krogov ruske revolucije napram Jugoslaviji ni spremenilo na bolje. Vodstvo IIf. intemacionale, ki je imelo odloČil-i no besedo tudi v vodstvu zunanje politike sovjetske vlade, je zamislilo obsežno komunistično propagando, ki naj; iz; odjeda temelje novim državam na I Balkanu in v srednji Evropi. Ustano-: vila so se razna središča te propagande, ki so bila Dunaj, Sofija, Carigrad itd. Čitatelji se spominjajo, da so objavljali vsi listi skoro vsak mesec kako' senzacionalno odkritje o tej propagan-j di. Kar se tiče Jugoslavije, je šla komunistična propaganda po različnih poteh. Najprej je napravila tudi sovjetska Rusija isto napako, katero je delala nekdaj carska Rusija, da se je »namreč skušala nasloniti na Bolgarsko proti Jugoslaviji. Nenavadno živa komunistična propaganda na Bolgarskem, razni upori in krvoprelitja v tej deželi so bili plod te politike. Nato se je propaganda prenesla med takoime- ■ novane «makedonstvujušče», organizacije beguncev iz jugoslovenske Make-
donije, ki vzdržujejo komitske akcije proti Jugoslaviji. Vsa ta balkanska po-litika se je hranila v ideološkem po-, gledu z Dunaja, od koder se je propai-j girala ideja takoimenovane balkanske j federacije, katere udejstvitev bi predvidevala korenito preuredbo mej med [posameznimi balkanskimi državami in; [^popolnoma novo politično uredbo Bal-kana, katera je v neizgladljivem na-; Jsprotju predvsem z obstojem današnje | Jugoslavije.
j Istočasno se je netila komunistična j propaganda tudi v notranjosti Jugoslavije same, kar je dovedlo do razpusta komunistične stranke in do zakonov o zaščiti države. Vrhunec protijugoslo-venske propagande pa je dosegla III. i^ternacionala ob času Radičeve agiia-! cije in Radičevega. obiska v Moskvi, i Tudi tedaj so padale v Moskvi izjave, ! da se Jugoslavija ne priznava, da so-i vjetska Rusija ne bo dopuščala, da bi j srbski imperializem tlačil Hrvate, Slo- \ 1 vence in — Makedonce! Napivalo se je federaciji, ki se ni v ničemer razliko-1 vala od gori omenjene balkanska federacije, katera je bila pravo zanikanje jugoslovenske državne ideje, i Še le ko je g. Radič spoznal svojo ' napako ter se odločil za politiko sporazuma s Srbi na podlagi jugoslovenske državne ideje, je zgubila tudi ta propaganda vso svojo moč. Če pa hočemo pravilno oceniti vso dosedanjo politiko Jugoslavije napram Rusiji, moramo imeti pred očmi predvsem dejstvo, da se je vršila vsa gori opisana propaganda v dobi postanka Jugoslavije, torej v naj kočij i ve j šem času postavljanja temeijev države. Vsaka revolucija v tej dobi, naj bi prišla v kateremkoli imenu, bi pomenila propast države, ki se je še le bila začela graditi. Priznanje sovjetske vlade v onih časih bi bilo imelo za posledico naselitev sovjet, poslanika v Beogradu in ustvaritev novega propag. središč^ v
samem srcu Jugoslavije. Jasno je, da
se Jugoslavija ni mogla spuščati v take odnošaje.
Dosedanji odnošaji med Jugoslavijo in Rusijo, oziroma dosedanje nepri-znanje sovjetske vlade s strani Jugoslavije je bila logična posledica nepriznavanja Jugoslavije s strani Rusije. O jugoslovenski politiki napram Rusiji niso torej odločevali niti najmanje ruski emigranti, ki jim je dala Jugoslavija zavetišče na svojem ozemlju, temveč je odgovarjala ta politika najele-mentarnejšemu državnemu egoizmu. In taka politika je n* mestu vse dotlej, dokler grozi Jugoslaviji od strani Rusije nevarnost razsula, ki ga je hotela izzvati gori opisana propaganda. Prav tako pa bi posta** popolnoma brezpredmetna politiki-^nepriznavanja Rusije v istem hipu, bi bila odstranjena vsaka nevarnost.
Ali je nastopil jedaj ta hip? Evo vprašanje, pred katero postavljajo ju-goslovensko diplomacijo nove ruske ponudbe. V Rusiji so se izvršili v zadnjih dveh letih brez dvoma velikanske spremembe: komunizem je le še zgodovinski spomin, sovjetski režim se je ustalil, gospodarska obnovitev Rusije naglo napreduje, vlada se je osvobodila ie kuratele III. intemacionale, revolucionarna propaganda se opušča in s« začenja misliti na vzpostavljanje rednih odnošajev z inozemstvom na obče vel javnih podlagah mednarodnega občevanja brez primesi propagandisti-čne narave. Tudi pisanje ruskih listov o Jugoslaviji kaže, kakor smo rekli, da je začelo promatrati rusko javno mnenje vprašanje odnošajev z drugimi slovanskimi državami s stališča zdravega političnega realizma. So torej znaki, ki kažejo, da postaja vprašanje, končne ureditve odnošajev med Rusijo' in ostalimi slovanskimi državami aktualno in tudi zrelo.
Ustanovitev goriške pokrajine
Važna seja ministrskega sveta - Poročilo on. Mussottnija o položaju v notranjosti države in o dogodkih po zadnjem atentatu - 17 norih pokrajin . Povečanje goriške občine - Comm. Brano Fernarfari novi prefekt faiašks pokrajine Gr. uff. Gasil postavljen na razpoloženje * Komisar težaške občine comm. Perez imenovan za prefekta v Brindisi - Dr, Ansctno GsaSEni imenovan za
prefekta v Gorici - Davek na samce
RIM, 6. Danes predpold^e ob 10. se je sestal v Viminalski palači ministrski svet k seji, ki ji je predsedoval ono revole Mussolini. Navzočni so bili vsi ministri. Načelnik vlade in notranji [minister je podal naslednje poročilo o notranjem položaju:
«Po atentatu z dne 31. oktobra sta j se v silni meri polastila fašistovskih mas obup in razburjenost, ki ju ni bilo mogoče zadržati. Seveda, kakor se zgodi zmerom v trenutkih, ko je javnost razburjena, so se v množici čistih pojavili tudi sumljivi elementi, mnogi, ki so bili izključeni iz fašistovskih organizacij, pa tudi agenti-provokaterji in taki, ki ribarijo v kalnem. Ti so v veliki meri povzročili hujše incidente, ki so se dogodili v dneh od 1. do 4. novembra. Na podlagi preiskav sem tekom novembra proučil vse incidente, ki so se dogodili. V več kot šestdesetih pokrajinah se ni dogodilo nič posebnega, v ostalih pa je bilo tu in tam izvršeno nasilje proti osebam in imetju. Glede mnogih incidentov se je pretiravalo, nekaterih demonstracij pa sploh ni bilo. Ponavljam, da so bila mnoga na-| sil j a izbruhi navadnega zločinstva ali pa privatne mržnje. Demonstracije proti tujim konzulatom, zelo grda razvada stare Italije, ki jo bom zatrl z vsakim sredstvom, so bile strahovito neumne in obsojanja vredne. Prav tako so vredna obsojanja ona nasilja, ki so bila izvršena proti stavbam, namenjenim katoliškemu kultu, in nasilja proti duhovnikom katoliške Cerkve, kateri je fašizem izkazoval in mora vedno izkazovati največje spoštovanje. — Izvrševanje zakona o obrambi države ni povzročilo nikakih incidentov. Podatki, ki so bili objavljeni, dokazujem, da postopa fašistovska vlada samo proti nepopustljivim sovražnikom fažizma in da se dobri državljani nimaio ničesar bati, tudi Če niso Člani fašistovskih organizacij«.
Medtem ko so obmejno varnostno službo že prevzeli oddelki fašistovske milice, so pri fašistovskih legijah pričeli delovati odseki za politično policijsko službo.
Načelnik vlade je nato obrazložil potrebo ustanovitve novih pokrajin in ministrski svet je tozadevne predloge sprejel. Ustanovljenih je 17 novih pokrajin, pokrajina Caserta pa se odpravi. Med novimi pokrajinami je, poleg bozenske,, v katero fso vključene vse občine bozenskega, brixenskega in me-ranskega okrožja, tudi goriška pokra-j jina, v katero so vključene vse občine goriškega in tolminskega okrožja, ra-zun občine Chiopris-Viscone. Goriški občini se priklj učijo občine Ločnik, Podgora, Solkan, St. Peter pri Gorici in Štandrež.	■
Ministrski svet je razpravljal še o . uredbi rimskega gubernerstva, nakar je načelnik vlade predložil načrt za odlok-zakon, ki uvaja, pričenši s dne jI. januarja 1927, progresivni davek na samce od petindvajsetih do petinšestdesetih let. Dohodki tega davka so namenjeni zavodu za obrambo materin-; stva in otrok.
Na predlog načelnika vlade in no-j fcranjega ministra je ministrski svet j ukrepal t v d i o premestitvi in o imeno-! vanju pvefektov, ki je postalo potreb- j no tudi -adi zvišanja števila pokraiin od 76 na 92.
Med drugimi je bil imenovan za prefekta tržaške pokrajine comm. dr. Bruno Fornaciari, bivši komisar beneške občine. Dosedanji tržaški prefekt gr. uff. dr. Giovanni Gasti je postavljen na razpoloženje notranjega ministrstva. Dosedanji komisar tržaške občine com-mendator Ernest Perez je bil imenovan za prefekta pokrajine Brindisi. Za bocenskega prefekta je bil imenovan dr. Humbert Ricci, za goriškega pa dr. Anselmo Cassini. i Seja je bila zaključena ob 13. uri. Ministrski svet se bo spet sestal jutri ob 10.	_
Senat se sestane danes
Glede sklicanja zbornice ni še nič sklenjeno
i RIM, 6. (Izv.) Jutri popoldne se sestane visoka zbornica, toda delo senata] ,ne bo dokončano na eni sami seji, ka-l kor se je splošno mislilo, ampak bo! zahtevalo najbrž najmanj tri ako ne štiri seje, ker je na dnevnem redu tega zasedanja razprava o precejšnjem šte-. vilu zakonskih načrtov in raznih drugih zadev. Sprememba obeh dekretov o liktorskem posojilu v zakona pride na dnevni red šele v sredo, čeprav se je k temu dnevnemu redu za sedaj priglasilo kar pet govornikov, se vseeno pričakuje, da bo zamogel finančni minister Volpi držati že v sredo svoj govor, nakar bosta obe spremembi dekretov v zakona takoj odglasovani.
RIM, 6. (Izv.) V zvezi s predstoječim zasedanjem visoke zbornice so pričele krožiti govorice, da bo v najkrajšem času sklicana tudi poslanska zbornica radi odobritve spremembe obeh dekretov o liktorskem posojilu v zakona. Te govorice pa se doslej še ne potrjujejo, na drugi strani se pa tudi ne zanikajo.
RIM, 6. (Izv.) Italijansko duhovniško udruženje je poslalo predsedniku vlade spomenico, v kateri izraža svojo pri-.pravljenost prispevati z vsemi svojimi razpoložljivimi močmi za ugoden izid 'podpisovanja za liktorsko posojilo. 1
Govor finančnega ministra
o liktorskem posojilo
RIM, 6. Na postaji italijanske radio-fonske zveze je finančni minister oiio-revole Volpi imel daljši govor o liktorskem posojilu. Potom brezžičnega brzojava je bil govor sporočen vsemu svetu. Finančni minister je rekel med dru-;gim:
«Fašistovska Italija predstavlja se-I daj strnjeno vojsko državljanov, ki ve-; do, kaj so dolžni državi, ker vedo, kaj ^ država predstavlja. Glavno podlago dr-Ižave pa tvorijo njene finance. Država je 'močna, če so njene finančne močne. Ita-s lijani so dokazali, da to razumejo ter so | z navdušenjem pozdravili ukrepe vla-: de glede konsolidacije fluktuantnega državnega dolga in glede liktorskega .posojila. Priznavam, da zamore konsolidacija državnega dolga škoditi inte-! resom posameznikov. Vendar pa \e bil r.ta ukrep potreben. Fašistovska vlada je I v kratki dobi izvršila tudi na finanč-;nem polju ogromno delo. Proračun, ki ! je izkazoval 1. 1922 petnajst milijard de-| ficita je sedaj aktiven, urejeno je bilo i vprašanje inozemskega dolga, zlata, re-tzerva zavoda «Banca d'Italia» se je \zvišaia, zvišala se je poljedelska produkcija itd. Vse to pa ni zadsotovalo. !poskrbeti je bilo treba tudi za stabilizacijo italijanske valute. Defla^ijom-%stična politika je povzročila, kakor je £iio pričakovati, skrčenje kredita in ^tudi obtok je postal počasnejši. Vse te , težave je vlada znala premostiti. ^Grozila pa je druga nevarnost. V državi je krožilo preveč drž. kratkoročnih j obveznic. Če bi bila državna zakladni-• ca hotela vsem imejiteljem teh obvez-! nic izplačati ob določenem roku ogrom-j.ne svote, bi bila morala država staviti [ v promet nove bankovce. Vrednost lire !.pa bi bila padla.. To nevarn-ost je vlada odstranila z zadnjimi odredbami. . Liktorsko posojilo pa je bilo potrebno, ker je bilo treba spraviti potrebo omejitve obtoka bankvcev v sklad s potrebo kreditov za poljedelstvo, industrijo in trgovino. Liktorsko posojilo ima namen zbrati v državi prihranke sploh, male prihranke pa še posebno, ter jih porazdeliti v smislu potreb pro-jjiukcije in dela.
Gotov sem, da bo liktorsko posojilo kar najlepše uspelo, kajti Italijani so prepričani, da fa-šistovska vlada dela samo za dobrobit naroda in državljanov«.
Posebne diplome za one, ki podpišejo , velike svote za liktorsko posojilo
RIM, 6. (Izv.) Kakor se zatrjuje, bo v najkrajšem času izšel poseben odlok,! ki bo doiočal, da se izdajajo onim ose-j bara, ki so podpisale velike svote za! liktorsko posojilo posebne diplome,: opremljene z bodisi zlatimi, bodisi srebrnimi, bodisi bakrenimi svetinjami, ki bodo nazorno pričale o zaslugah, ki so si jih dotične osebe pridobile za državo.	_
„Karta dela"
RIM, 6. (Izv.) Danes ob 10. uri dopoldne se je vršil pod predsedstvom generalnega tajnika fašistovske stranke j onor. Turatija v prostorih vodstva i stranke ses'.anek predsednikov sinda-kalnih korporacij, na katerem se je razpravljalo o osnovnih točkah napo-; vedane «karte dela». Na sestanku je : bila enodušno priznana možnost in po-
! treba, da se sestavi državna «karta
i *
j dela», ki naj bi določevala v glavnih ; potezah odnošaje med posameznimi či-! nitelji, ki se udeležujejo produkcije. Sklenjeno je bilo, da na j zastopniki prizadetih organizacij čimprej predložijo svoje tozadevne načrte in opazke generalnemu tajniku on. Turatiju.
Časopisna podietla
,ne bedo smela dajati svojim naročnikom nagrad
RIM, 6. (Izv.) Danes se je vršil v prostorih lista «11 Messaggero» izreden občni zbor v fašistovski stranki udruženih izdajateljev časopisov. Po daljši ( razpravi je bila končno snrejeta resolucija, s katero se prepoveduje časopisom podeljevati njihovim naročnikom kakršnihkoli nagrad. Za nadzorovanje tega predpisa bo izvoljen iz srede lastnikov, poseben odbor.
Ma cerkvena svečanost v Kimu
Posvetitev prvega bolgarskega škofa Obred se je vršil v staroslovenskem jeziku
RIM, 6. (Izv.) Včeraj se je vršila v j cerkvi sv. Klementa, posvečeni sv. Ig-i naciju iz Antiohije in pa slovanskima i apostoloma sv. Cirilu in Metodu, za Rim povsem nenavadna cerkvena svečanost. Včeraj je bil namreč posvečen v škofa bolgarski svečenik Kurtev. Je to prvi bolgarski škof, toda pri vsem tem je zanimivo, da se je cerkveni j obred posvečenja vršil v staroslovenskem jeziku, pri čemer so se upotrebljavale v glagolici pisane knjige. Tekom obreda je prepeval liturgične pes-1 mi v staroslovenskem jeziku zbor go-
jencev rusinskega kolegija. Na mnogoštevilne udeležence te cerkvene sloves* nosti je vplival staroslovenski obred t s tako silo, da se tekom treh dolgih ur, skoro nihče ni maknil s svojega mesta* Slovesnost je dosegla svoj višek, ko je novoposvečeni škof, ob prepevanju prekrasne pesmi «Mnogaja ljeta», podelil I svoj prvi škofovski blagoslov. | Po dokončanem obredu je bil novo-jposvečeni škof sprejet od sv. očeta.
Papeiev* čestitke
kardinala Vannutelliju
RIM, 6. (Izv.) Kot smo že v soboto po-iročali, je praznoval včeraj kardinal Vannutelli svojo 90-letnico. Ob tej priliki mu je poslal papež lastnoročno pismo, v katerem mu izraža čestitke k njegovemu jubileju. Z ozirom na željo j jubilanta, da naj se vsi eventuelni njemu namenjeni darovi poklonijo za zgradbo nove bazilike v Ostiji, je sveti .pče naklonil za zgradbo imenovane bazilike znesek 100 tisoč lir. Ob tej priliki i je poslal kardinalu-jubilantu brzojav-iko tudi predsednik vlade on. Mussolini, v kateri mu izraža svoje čestitke.
Nova kardinala
bosta mGns. Gnseppe Gamba in Lorenzo Lauri
RIM, 6. (Izv.) Današnji «Osservatore Romano« prinaša imena kandidatov, i ki bodo na predstoječem papeškem "konsistoriju imenovani za kardinale. Kandidata sta: turinski knezonadskof !rnons. Giuseppe Gamba in apostolski nuncij na Poljskem ter titularni škof v ! Efezu mons. Lorenzo Lauri. Po tom ! imenovanju bo sestavljen sveti kolegij j iz 67 članov, izmed katerih je 37 Ita-! lijanske narodnosti in 30 tujcev. Od se-■ danjih kardinalov so bili trije imeno-vani od papeža Leona XIII., 22 jih je imenoval Pij X., 19 Benedikt XIX., ostalih 23 pa papež Pij XI.
Proces proti tujerodcem
je bil končan v seboto
VERONA, 6. Porotna obravnava proti tujerodcem iz Poadižja, ki so bili obdolženi, da so snovali zaroto proti državi, jc bil zaključen v soboto ob 18. uri. Na podlagi pravoreka porotnikov sta bila glavna obtoženca Verhonz in Witzmarm obsojena vsak na eno leto, štiri mesece in 20 dni ječe. Ostali obtoženci pa so bili oproščeni.
Neurjg v Jugoslaviji
Sneg v Dalmaciji - Viharji na Hrva-| škeci - Telefonske in telegrafske zveze ! prekinjene - Vlaki vozijo z velikimi zamudami
ZAGREB, 6. (Izv.) Radi velikega snega na progi Ogulin-Split je po današnjem opoldanskem poročilu železniške direkcije v Zagrebu, ustavljen ves promet. Sprejemanje vseh poštnih pošilja-tev je bilo treba ustaviti. Ponovna vzpostavitev prometa bo pravočasno iavljena.
SISAK, 6. (Izv.) Med Sunjo in Siskom 1 je danes tako močno deževalo in snežilo ter je divjala burja, da se je porušilo veliko število brzojavnih drogov ter je ustavljen ves telegrafski in telefonski promet. Tudi proga je prekinjena.
j ZAGREB, 6. (Izv.) Danes ni prispel ! semkaj niti en vlak iz Splita. Vlaki s i Sušaka niso prišli dalje nego do postaje Lokev. Beograjski brzovlak jb prispel v Zagreb s 6-urno zamudo. Tudi večerni beograjski vlaki prihajajo z večurno zamudo.
, KARLOVAC, 6. (Izv.) Davi je divjala tukaj tako silovita burja, da je polomila domala vse brzojavne drogove. Promet med Karlovcem in Liko je prekinjen. Edino brzojavni progi med Zagrebom in Ljubljano sta ostali nepoškodovani.
Ser je bila včeraj telefonska zveza z Beogradom radi neurja pretrgana, ,so danes izostala beograjska izvirna poročila.
~lWmw Sveta MM narodov
Določitev dnevnega reda zasedanja
ŽENEVA, 6. (Izv.) Danes zjutraj so je vršila preliminarna seja, na kateri je bil določen dnevni red zasedanja Sveta Družbe narodov. Po tej preliminarni seji se je vršila kratka seja, na kateri pa se ni razpravljalo o nikakem važnejšem predmetu. Jutri popoldne se bo vršila druga seja z ozirom na pred-stoječe seje Sveta Družbe narodov.
BtTKAREŠT, 6. V soboto se je kraljica Marija povrnila v domovino. Na postaji jo je sprejel kralj Ferdinand, čigar zdravstveno stanje se je nepričakovano zboljšalo.
S HUMA KAN HUiliDT
I Trst: 5 razprodajalnic.	I
I Gorica : Via deli Ar U ▼ esc ova do 7.	I
■■■(■■■■■■■■■■■■I ■■■■■ mhbJ
n.
•EDINOST«
V Trstu, dne 7. decembra 192«.
Nova grška vlada
je položila prisego
ATENE, 6. V soboto so člani novega kabineta položili prisego pred predsednikom republike Konduriotisem.
Kabinet je sestavljen tako-le: ministrski predsednik — Zaimis; zunanje eatieve — general Mazarakis; vojna — Kaneris; mornarica — Kiikos; finance — Tsaldaris; notranje zadeve — Metaxas; promet — Papanastasiu; pravosodje — Merkuris; narodno gospodarstvo — Arghyros; prosveta — Ba-Jtalbasis; minister brez portfelja — Kafa udariš.
O poljskih pridelkih
JuiUske leneOJe o leto 1926.
«Edinost» je pred nekaj dnevi poročala, da je začel z novembrom t. leta osrednji statistični urad za kraljevino Italijo izdajati poseben «Mesečni statistični vestnik». Ta izdaja je le praktična udejstvitev zakona' od 9. julija 1. 1926. štev. 1162., ki urejuje statistično službo v Italiji. Naloga, ki jo je prevzel novi vestnik, je, kakor poudarja ravnatelj osrednjega statističnega urada v predgovoru k prvi številki, bila tem lažja, ker je že osrednje vodstvo zaklada izdalo kot dodatek zakladnemu obračunu veliko statističnega gradiva iz finančnega in gospodarskega življenja. Vestnik bo zbiral in urejeval vse statistične podatke, ki se bodo lahko mesečno ali v krajših rokah obelodanile, j
Ker smo na tem mestu pred nedol-4 gim časom prinesli podatke o gospo-^ darslvu naših krajev v letu 1925. po! knjigi, ki jo je izdal «Statistični gospo-' darski zavod» v Trstu, smo hoteli po-streči čitateljem tudi s podatki za leto 1926., ki jih je objavila ravnokar omenjena prva številka Statističnega Vestnik a.
Z veseljem smo najprej ugotovili, da' navaja Vestnik podatke za Julijsko BenCfcjo (Venezia Giulia», in ne za Julijsko Krajino (Regione Giulia), kakor knjiga tržaškega statističnega zavoda. Toda to veselje se je kaj kmalu spre-j menilo v razočaranje, kajti izraz «Ve-t nezia Giulia», nima tukaj pomena, kij mu ga sicer splošno pripisujejo, nam-j reč kot skupnemu imenu za ozemlje nekdanje Goriško-Gradiščanske dežele, mesta Trsta in okolice, in onih delov Istre, Kranjske in Koroške, ki so bili priključeni k Italiji, (nekateri prište-i vajo k temu ozemlju še mesto Reka), temveč je le skupno ime za dokaj okrnjeno ozemlje, namreč samo za sedanjo tržaško, pulsko in reško poki*ajino. Oni del Goriške, ki je bil priključen vi-domski pokrajini, ni vštet v «Venezio Giuiio» temveč v drug «compartimen-to», ki pa nima v vestniku niti enotnega imena. Brez vidnega razloga se rabita zanj izraza «Veneto» in «Venezia Euganea». Pri tem pa niso-čutili izdajatelji Vestnika niti potrebe, da bi razlagali to razdelitev, kaj šele, da bi jo utemeljevali.
Taka razlaga pa je nujno potrebna, ker bi se sicer zavajali čitatelji v zmote. Tako je na1 pr. «Edinost» že po tej statistiki poročala o številu prebivalstva in omenila. da» je imela «Julijska Benečija» 1. decembra 1921. 709.921 prebivalca, dočim je znašalo število prebivalstva po uradnem štetju, katerega rezultate je ravno letos izdalo ministrstvo za nacionalno ekonomijo 919.987. Odkod ta razlika? Ministrstva za nacionalno ekonomijo je združilo pod imenom «Venezia Giulia» vse prej omenjene dežele, brez Reke seveda, ki 1. 1921. ni bila še anektirana, osrednji sta*, urad je bržkone vključil Reko (iz vestnika to vsekakor na razvidno, ugotovitev pa. bi zahtevala preveč časa), izločil pa je iz «Venezie Giulie», ono ozemlje, ki spada pod videmsko prefekturo.
Tudi podakti o poljskih pridelkih, ki jih navaja Vestnik za «Julijsko Benečijo in Zader», se nanašajo samo na Tržaško, Pulsko in Reško ter, kakor pravi ime, še na Zadrško pokrajino. Kskšni so bili pridelki v ostalem delu .Goriške, kranjske in Koroške, ki spadajo pod videmsko pokrajino, ali v vsej yidemski pokrajini, ne izhaja iz Vestnika, ki navaja številke samo za vso «Venezio Euganeo».
Podatki, ki jih navaja Vestnik za leto 1925., se dodobra ujemajo s podatki ponovno omenjen^ knjige Gosp. stat. zavoda v Trstu. Tako je «Julijska Benečija« v pomenu, ki ji ga daje Vestnik, pridelala, leta 1925. 218 tisoč centov pšenice, 1. 1926. pa 285 tisoč. Povišek znaSa torej 31%. Ta povišek je tem bolj pomemben, ker je bila letošnja letina splošno slabša od lanske, ki je veljala za najboljšo, in ker izkazuje vsa Italija kljub vzorni Žitni bitki 8% pomanjšek.
Statistika navaja tudi povprečni pridelek za desetletje 1916-1925. Dasi bi bili ti podatki na sebi važni, nimajo pravega pomena, ker obsegajo vojna leta, še manjši pomen pa imajo za pokrajino, ki je bila v vojnem območju.
Še večji povišek kakor pšenica izkazuje rž, ki je poskočila od 22 na 35 tisoč centov, torej za 55%, kar je zopet tembolj značilno, ker izkazuje država pomanjšek za celih 9%.
Enako silno pa je poskočil tudi pridelek ječmena, namreč od 57 na 89 tisoč centov ali za celih 56^, ko se je pridelek vse države zH'^al kar za 14Ž. "
Naravnost fenomenalen pa je skok pri ovsu; ki se je dvignil od 28 na 44 tisoč centov ali za 57%. Skok je še večji, ako pomislimo, da se je (vedno po podatkih Vestnika), z ovsem posejani svet zmanjšal od 3400 na 3300 hektarjev. Razlika v pridelku, reducira-nem na enako površino, bi znašala celih 60%. Podatki za vso državo izkazujejo pomanjšek za 3%.
Tudi koruza je v tej «Julijski Benečiji« izredno bogato rodila, saj se je po Vestniku pridelalo L 1925. 308, leta 1926. 398 tisoč centov koruze, torej za 90 tisoč centov ali 30% več; površina, posejana s koruzo pa se je zmanjšala j od 22 500 na 21.000 hektarjev, tako daj znaša večji pridelek na enaki površini 37%. Vsa država Izkazuje sicer tudi povišek, toda samo 4%.
Iz vsega tega izhaja, da bi bila letina v «Julijski Benečiji» 1. 1926. izredno ugodna. Vremenske prilike se morale j biti tu docela različne od ostale Italije, j celo močno različne od sosednje «Vene-' zie Euganee». Primerjati bi se dale, po
pridelkih pšenice sodeč, samo z nekaterimi južnimi pokrajinami. Po drugih pridelkih sodeč, pa so bile tudi tam vremenske razmere dokaj različne. V enem oziru so pa morale biti razmere precej enake: saj izkazujejo statistični podatki za murvovo listje enak padec v «Julijski Benečiji« kakor v vsej ostali državi.
Škoda je le, da ni objavil Vestnik tudi vremenskih statističnih podatkov, ker bi bila potem slika jasnejša.
Upamo in želimo, da ne bodo prihodnje številke Vestnika več kazale takih nejasnosti. In v tem upanju nas utrjuje} imenovanje profesorja tukajšnje trgovske univerze Uvija Livija, ki je izdal uvodoma omenjeno knjigo o «Gospodarstvu Julijske Krajine*, za Člana višjega statističnega sveta.
Da pa imajo tudi najvišji krogi interes na tem, da bi bilo statistično delo jasno in popolno, kaže že dejstvo, da bo prvi seji višjega statističnega sveta predsedoval sam ministrski predsednik.	L. Č.
DNEVNE VEŠTI
Moka iz soje
Poročali smo pred kratkim, da je razpravljala pokrajinska komisija za "živila na svoji zadnji seji tudi o vprašanju, ali bi se ne dala uporabljati tudi moka iz soje za izdelovanje kruha. Tržaški prefekt gr. uff. G as ti je spo-1 ročil komisiji, da se je predložil mini-( , strstvu načrt za tozadevne poskiise. V j načrtu je, da bi se prvi poskasi naprar! vili v Trstu, in še le ko bi se videlo, aH so se obnesli, bi se mislilo na uporabljanje sojeve moke po vsej državi.
O tem vprašanju je predaval te dni na sestanku Rotary Club-a general Piccione, ki je dokazoval, da bi imela uvedba sojeve moke za izdelovanje kruha velik pomen toliko v gospodarskem pogledu kolikor tudi v pogledu prehrane kot take.	.j
V eni prihodnjih številk «Edinosti» objavimo daljšo razpravo o soji in sojevi moki, da bodo čitatelji «Edinosti» natančno informirani, za kaj gre pri gori omenjenih poskusih.
PotipbovMje za HRtorsKi posilila;
s strani državnih ni«aifi«ct¥ j
Prefekt gr. uff. Gasti je poslal včeraj Nj. j E. načelniku vlade in fiaančnemu mini- j stru sledečo brzojavko:
»Civilni državni uradniki so takoj odgo- j vorili na topli poziv k podpisovanju za < liktorsko posojilo in danes preseda podpisana svota v tržaški pokrajini daleč en mi- i lijon. Prvi mesečni obrok je bil že vplačan. Čast mi je sporočiti ta značilni uspeh, ki bo pozneje še narastel ter izkazoval še večja števila. Pridržujem si, da pošljem podrobne podatke. Prefektura in kvestura sta podpisali 177.700 lir, železniška uprava 2^5.200 lir, finančna intendanta 100.000, poštni in brzojavni uslužbenci 174.300 lir, šolsko skrbništvo 100.000, sodišče 91.300.»
Knjige Goriške Matice
Brat Frančišek po tel
Radi neverjetno visokega povpraševanja po letošnjih Matičnih knjigah je knjiga brat Frančišek že pošla. Knjigo brat Frančišek je spisal pisatelj Franc Bevk v goriških zaporih in visoko presega Meško-vega sv. Frančiška ter raxne druge izdaje, ki so letos izšle o svetem Frančišku v Sloveniji. Dopadla je našemu občinstvu na GoriSkem tako, da je tekom 14 »Ini pokupilo celo prvo izdajo. Je že v tisku druga izdaja, da jo dobe vsi oni, ki so jo naročili, ter Še drugi ljubitelji lepih knjig na knjižnem trgu. Pisatelju Bevku je služila pri sestavi njegovega brata Frančiška tozadevna knjiga slovečega skandinavskega pisatelja Jorgensena. Pisana je v silno napetem slogu, z urno se menjajočimi dogodki ter nima ničesar skupnega z onimi pri nas običajnimi medlo pisanimi životopisi svetnikov.
Tudi ostalih letošnjih knjig Goriške Majice, ki so vzbudile toliko zanimanja med našim ljudstvom, ni več dosti v zalogi, in zato naj se jih vsak čimprej preskrbi ali pri domačem trgovcu ali pa pri upravi Matice v Gorici ako noče ostati brez njih.
PISMA SE NE BODO PREDAJALA PRI VRATARJIH.
Pred kratkim smo objavili sporočilo tukajšnjega poštnega ravnateljstva, da se bo izvršila v dostavljanju pisem izprememba, po kateri pismonoše ne bodo več donašali pisem v stanovanja naslovljencev, temveč da jih bodo puščali pri vratarjih hiš, kjer bi jih naslovljene! potem sami dvigali. Ta ■ načrt pa je poštna uprava sedaj opustila, ■ tako da ostane glede dostavljanja pisem pri starem. _
POZDRAVI VOJAKOV.
Slovenski fantje, ki služimo pri konjenikih v Bol ogni pošiljamo sadnje pozdrave, od tu odhajajoč, starišem, bratom, sestram, fantom in dekletom Rudi Cerkvenik iz Divače, Andrej Moderc iz Lokve, Rafael Bo-žeglav iz Lokve, Jožef 2ivic od Sv. Ivana, Batagelj Vincenc, Kamnje na Vivavskem, Batagelj Anton, Kamnje n& Vipavskem, Škrjanc Ivan, Manče pri Vipavi, Ferjančič Jožef Gore pri Vipavi, Jejčič Leopold Vel. Zabije, Kobai Anton Studeno pri Postojni, Trkman Ivan Podkraj.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO.
I. 12. 1IN.
Trg je bil danes slaboten. Vidi set da pondeljek ni preveč priljubljen ne pri prodajalcih, ne pri kupcih. Cene so bile sledeče:
Žeton Java: Radič zelen velik in mali 80—360; radič rudeči 300—400; pesa 70—80; korenie 70—90; -krompir 65—80; malancane 180—250; zelje belo 80—100; «Bruxsellos* 60—70; vrzote 40—50; «topinambour» 50
do 80; fižol v stročju mali 400—500; čebula 35—65; paradižnik —.—; česen 150.—.
Sadje: Jabolka 60—360; hruške 100—400; kostanj 100—200; pomaranče 35—45 L za zaboj ali 100—130 L za kvintal._
Is triašktsa iivllania
Zlikovci zopet prevrtali Mapajmi Ux «|ra-bSM 12jM€ tta — 4 arertadfe.
V zadnjem času so ztiko*ci postali zelo pedjetni in izgleda, da ne mi»!tjo še Mti tihega »vedra fci npp>aiftjufa parklja*.
Dočim je pofcki^a še na 4e*u, rfa bi iasledi-la storilce rtemov, izvršenih v preteklem tednu, so svedrovci že zopet pokazali svojo podjetnost. To pot so vzeli na muho Zadrugo trgoT>cev z egt}em, ki ima -svoj sedež na Ovee Caveur št. 15. S peosočjo ponarejenih ki ječe v so se v noči od nedelje na pondeljek vtihotapili v zadružno pisarno, kj«r so se seveda takoj lotili blagajne, lapui je tfiii sveder zaškrtal «pre*čji parkelj* in kmahi je na levem fcoku blagajne zasjala trioglata luknja, skozi katero so zlikovci pograbili plen v znesku 12.000 lir. Nato nemoteno izginili v noč, pustivši na licu mesta razno vlomilsko orodje, ki bi jih sicer utegnilo ovirati na poti na varno. O tatvini, ki so jo odkrili včeraj zjutraj uslužbenci zadruge, ko so odprli pisarno, je bi1?a takoj obveščena pvestura. Policijski organi so pričeli tozadevne poizvedbe, ki to pot niso ostale brezuspešne, kajti doved-le so do aretacije Štirih moških, ki so zelo osumljeni, da nimajo radi te tatvine čiste vesti.
Nezgoda nedeljskega lovea. — Namesto
zajca, obstrelll pzigaajača.
Tržaški kavarnar Marcello Camerini, stanujoč v ulici Piccardi Št. 15, je v nedeljo lovil zajce v okolici Ivan j igra da pri Gor-janskem. Kot pwiganjača sta mu pomagala lovski čuvaj Ivan Lozej ki njegov 14-letni nečak Emil Lozej, oba iz Ivanjlgr&da. Pri iztikanju po grmovju je deček končno splašil zajca, ki se je seveda spustil v divji beg, da bi odnesel zdravo kožo. Tedaj je Camerini urno nameril puško in ustrelil. Toda komaj je to storil, so se razlezli v grmovju bolestni kriki; strel, namenjen zajcu, je zadel po nesreči dečka, ki je zadobil, ker je bila puška nabasana s šibrami, številne, a k sreči ne nevarne rane na raznih delih telesa. Nesrečni deček je bil prepe- i ljan v mestno bolniinico^ kjer so ga spre-• jeli v kirurgični oddelek. Ozdravil bo — ako ne nastopijo komplikacije — v 10 J ! dneh.
Skozi streho so pr&li.
Predpreteklo noč so neznani zlikovci obi-! skali skladišče špedicijske firme Innocen-te Mangilli v ulici Udine št. 15. Prišli so tja po nenavadni poti, namreč skozi streho, j na kateri so napravili široko luknjo. V ■ skladišču so zlikovci vlomili več zabojev, !pa niso našli pripravnega plena. Pobrali so le nekaj ducatov nogavic in par odrez-kov svilenih in bombaževinastih tkanin v skupni vrednosti okoli 500 lir.
Tatovi t tobakand
V noči od nedeljo na pondeljek - so' zlikovci vlomili v tobakarno Marije' Stibilj v ulici Lavoratori št. 24, kjer so pokradli znatno količino tobaka, cigaret, smotk in raznih drugih monopol-(ni h predmetov v skupni vrednosti okrog 4000 lir. Kakor navadno skoro vedno ob takih prilikah, so jo nato od-kurili s plenom, ne da bi jih kdo motil. Tatvina, ki so jo odkrili včeraj zjutraj, je bila javljena orožnikom.
Padla s tramvaja
Kljub številnim nesrečam, ki se dogajajo pri skakanju s tramvaja v teku, je bila 52-letna postrežnica Attilija Zu-nini, stanujoča v ulici A. Caccia Št. 11, včeraj zjutraj tako neprevidna, da je v ulici Tartini predčasno skočila s tramvaja. Pri tem pa je padla in se precej hudo pobila po levem, kolenu. Mo-i rala se je zateči v mestno bolnišnico,1 kjer je dobila prvo pomoč.
Tržaška porota
Nada Monterubianesi oproščena — Govori
državnega pravdnika in branitelja.
Koj po otvoritvi včerajšnjega zasedanja tržaške porote je povzel besedo državni pravdnik, odvetnik Gargano.
Po daljšem uvodu je prišel na vprašanje kokaine. Dokazoval je, da je vse govorjenje o kokaini le nekako senčenje že dovolj jasne slike. Monterubianerijeva je bila žrtev Hirschmanna, toda žrtev posebne vrste — prostovoljna. Ne sme biti govora o kokaini.
Predlagal sem vprašanje prostovojnega umora — nadaljuje govornik — zakaj? Nada je kupila samokres 31. januarja gospodje porotniki, ko je Cataldi že vedel o
nezvestobi svoje žene. Tudi izjave, da io je
Hirschmann silil do nakupa samokresa, so nekaj fantastičnega. In zadeva nabojev? Logično je za govornika, da se ne more motiti v kalibru nabojev Hirschmann, človek ki je služil v reški prostovoljni legiji in bil vojak v Libiji.
Orožje ni bilo kupljeno za ljubimca — temveč proti ljubimcu! Mož jo je spodil od hiše s skrajno grenkimi besedami in ji dejal, da ni vredna, da bi več videla svoji dve hčeri ter ji to prepovedal. Odigrala je zadnjo karto z življenjem in izgubila — po krtodi Hirschmanna, ki je bil do tistega dne orodje njenih strasti in uživanja. Odpotovati bi morala ob devetih zvečer na dan zločina, čemu je torej kupila še istega dne opoldne naboje za peklensko orodje. V njeni duši je vstala želja po maščevanju m Hirschmann, katerega žrtev hoče biti Monlarubianesijeva, postaja v obravnavi irtev njene maščevalnosti.
Osebna bramba? Po zadnjih besedah se mora to izključiti — govornik obžaluje, tla ni generalni državni pravdnik vključil v obtožnico člen nameravanega umora.
•Otemnelost duha? Vse mahinacije, dovršene na dan zločina, kažeio j»enn. H* j« j Nada bila popolnoma pri zavesti. Vzela xe pri pripravah za odkod s seboj 400* lir — čakata je v svoji eebi ure in ure. Čutila je vso sramoto na sebi in čakala trenotka osvete.
Pattiera je glasom zaptenitea rekla ob mrtve««: «Jeli j moj: Zakaj si šel v tisto sobo! Km* je bilo v sobi pripravljeno zanj orožje!
Govornik prehaja še enkrat na osebno >■ eabo ter vrže pred porotnike zadnji argument. «Hirschmann me je pritisnil pb postelj — da se me poslednjič polasti — pravi obtoženka — in zato se streljala.« Toda ona ni nikdar o tem govorila v dobi dveh let, kolikor traja preiskovalni zapor fn položaj v sobi po zločinu izključuje to tezo.
Za ta zločin prizadeva zakon zapor 18—21 let. Toda govornik noče zahtevati za ofctotenko te strašne kazni. Predoča še porotnikom obseg zločina po uspehu obravnave in izločuje še enkrat vse že naznanjene teze naznanjene od zagovornika — priznavajoč le eni malo relativno vrednost, in sicer to, da je bila Monterubianesi težko izzvana.
«Gre za to, da se danes tu zatrti pravico moriti!» zaključuje govcynik.
To teh besedah vdreta v dvorano h kletki hčerki nesrečnice, ki se obupno oprime-ta želetcnih, mrzlih palic, skozi katere jim mati med najgrenkejšimi solzami da morda poslednji poljub. Obupna bolest obeh mladeak prevzame navzoče občinstvo, tako da j« potrebno izprazniti dvorano.
FspoMao g svari ra govornik.
Brani obtoienko rimski odvetnik dr. Ra-dogna.
Tu se je skušal braaiti spomin umrlega
—	začae zagovornik — braniti ga s pomočjo pričan>a Pattiere, žsnske, ki je že tolikokrat bivala v zaporu, katere življenje ni lepo, je žalostno.
Govori o državljanstvu Hirschmanna in ta pride do incidenta, kar zagovornik citira Cesmiani, ki ni bila zaslišana v obravnavi. Hii mann po mnenju zagovornika ni bil Haii.j»nski državljan.
Je bil Hirschmann ljubimec, zaljubljenec? Kje naj najdejo porotniki vsaj nekoliko mistične tragike v tem procesu? Nič sentimentalnega, če ne bolečine te ženske!
Govornik rekonstruira zločin v tem smi-shi: Hirschmann in Pattiera, posebno poslednja, ki je bila njegova ljubimka, sta junaka te žalostne drame. Pattiera je hotela, da pride do tega, češ, Hirschmann naj obvlada gospodinjo, da bosta potem ona dva gospodarja hotela, ker gospodarja ni bilo skoro nikdar doma.
Sklicuje se na pričanja raznih prič, posebno na tisto kneza D'Acquara. Vse govori o poštenju te ženske.
in soprog te nesrečne žrtve, naznanja zagovornik — ta soprog, ki čaka že dve leti j 43 trepetajočim srcem, ji je s pismom danes odpustil, ker je spoznal, da je nedolžna, da je nesrečna.
Zagovornik začne čitati ganljivo pismo soproga, toda predsednik ga prekine. Našteva strašne faze trpljenja te ženske
—	in Nada — pravi zagovornik — morda ne bo našla druge pravice, kot tisto, ki jo je vzela sama.
Kokaino? Državni pravdnik je izključeval možnost, ki sama na sebi tvori že eno izmed raznih vprašanj, ki se bodo stavila porotnikom. Vse priče dogodka govore o kokani in tem treba verjeti. In dva grama kokaine, ki so ju našli pri Hirschmannu? Dokazi žgejo naravnost in figura Hirschmanna tone počasi v blato kokainomaniz-ma.
Zagovornik tu razlaga učinkovanje kokaine na človeško živčevje. Iz te razlacre prehaja v dedukcije, ki počasi skušajo dokazati blaznost Nade Monterubianesi v trenotku zločina. Oriše še enkrat tragično sceno in apelira na porotnike, da potrdijo vprašanje osebne hrambe, ker le tako bi zamoglo priti do oprostilne razsodbe.
«Ne joči, Nada Monterubianesi, kajti gotov sem, da boš še ta mesec, ko se rodi od-rešenik, objela Tvoje dve hčerki, kajti vedi, da niso porotniki le porotniki, da so v istem času ljudje!» je zaključil govor zagovornik.
Državnemu pravdniku se je zdelo potrebno, da odgovori odvetniku Radogni. V tem odgovoru je spremenil svoje predloge v toliko, da je predlagal razsodbo v smislu člena, ki govori o nenameravanem umoru in predvideva zapor od petih do devetih let. «Tako bo Nada Monterubianesi danes vseeno prosta» je zaključil govornik. «ker ji štiri leta odvzame amnestija in je dve že odsedela! Toda prosta ne sme biti!»
Zagovornik je odgovoril nato čisto na kratko.
Po enoinpolurnem posvetovanju je zapisnikar preči tal izid glasovanja, is katerega je razvidno, da so porotniki potrdili vprašanje neprostovoljnega umora, vprašanje vsled streljanja nastopivše smrti in slednjič vprašanje «Je li Nada Monterubianesi izvršila dejanje v stanju, ki jo naprav-lja neodgovorno«.
Na odgovor «da» se nagne obtoženka naprej — zdi se, da bo padla..
Predsednik sodišča razglasi nato oprostilno razsodbo z besedami: «Nada Monterubianesi — oprostilo vam je posvetno sodišče — Glejte, da boste vredna tudi božjega usmiljenja!*
Navzoči člani družine Monterubianesi so spreieli obtožbo z glasnim jokom.
SILVU HLAP ŠE PRED POROTO.
Požig in poneverba.
Danes ob 9. se prične razprava proti Sil« viju Hlapše, ki je v novembru 1925. leta z*> žgal v lastni pisarni požar. Ker je hiša obljudena, pride Hlapše danes pred poroto* Zagovarjati se bo moral tudi radi poneverbe.	*
TELESNA VZGOJA
SPORT
. PROSVETA - CANCORDIA 3-2. Blazina, Kiaata, Cek. — Tomaži*, Tomažič. Močna barja je ovirala pravilen razvoj jako nimive tekme. Radi tega bi bilo prerano izreči na podlagi tega rezultata sodbo o vrednosti obeh čet. Mogoče; da bi «Prosveta» boljše izšla iz boja, lahko pa bi bila «Casicordia» dosegla drugačen rezultat.
Vsekakor pa moramo takoj omeniti, da se je «Concordia» izborno obnesla. Manjka ji seveda S« skupnosti, vrste sa razdrte samostojne, moči pa so res dobre. Malo več vaje in mora iti».
•Prosveta je nastopila včeraj v skrčeni obliki.
4	rezerve so nadomeščale mesta starejših sotova. rišev. So pa rezerve, za katere bodi odkrito rečeno, so le mesta pripravna. Posebno se je odlikovalo levo krilo Blazina.
O tekmi sami, bi omenili da je zaznamovati v prvem polčasu popolno premoč «rrosvete», v drugem polčasu, razen par lug «Prosvete», pa premoč «Concordie». Prav za prav je imela skozi vso igro premoč burja.
Malo smole je bilo pa na obeh straneh. Skoro gotovi goali so šli zgubljeni.
Sodnik dober. Publika neštevilna.	R. F.
M. D. Barko vije: S. D. Primorf« 1-1 (0-0.
Včeraj se je na igrišču Primorja odigrala imenovana tekma za prvenstvo. Radi velike burje se tekma sicer ni mogla popolnoma razviti, vendar je precej dobro uspela. —
Prične se ob 14.40. Žogo imajo Đarkovijani, ki igrajo z vetrom. Ostanejo skoro ves polčas pred vrati nasprotnikov, a njihovi streli <so brezuspešni. Vaiti Primorje, ki postavi vse svoje moči v obram-bo, se izvrstno brani. Prosečani poskusijo napravili par izpadov, ki se pa razbijejo ob obrambi Bar-kovelj. Konec prvega polčasa najde igralce sredi igriSča. Izid 0-0.
Drugi polčas burji in mraz zelo narasteta in igralci le s težavo nadaljujejo tekmo. Ob 15.50 kazenski strel proti Barkovljanom; Sosič krasno parira. Kmalu nato brezuspešen korner. Po preteku
5	minut drugi koirner. Strelja Miani; s pomočjo burje« P° brezuspešnem plongeonu Sosiča gre žo-
Ža direktno v vrata. Sledita še dva kornerja proti larkovljam. Z lepo nizko igro in krasnimi pasažami napravijo Barkovljani dva izpada, a ostaneta brez uspeha, kajti baka Primorja, Trampuš in Miani kmalu očistita svoj prostor. Barkovljani napravijo tretji izpad, in v tem izpadu, šest minut pred koncem tekme, se posreči Škerlu zabiti lep, neubranljiv goal za Barkovlje. —
Včerajšnji tekmi sta sc pokazali obe četi zelo. disciplinirani in igranje je bilo nadvse kavalirsko. Od Proscčanov sta najboljše igrala Miani in vratai Trobec, od Barkovljanov Škerl ter obramba Marij Sosič — Nešto, Kastelic. Sodnik Novak popolnoma na mestu.	S.—
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti Prefektura v Gorici
V pondeljcdc jc prispela za goriške kroge težke pričakovana vest, da je ustanovljena prelektvra v Gorici. Takoj so denarni zavodi In odličnejše hiše razobesile zastave v znak veselja.
<Voce di Gorizxai> o pomena goriške prefekture napram drugorodcem
Peter Menghi razvija v svojem dolgem Članku o goriški preiekturi sledeče misli o njeni važnosti v asimilacijski politiki napram Sloveneem:
«Vzhodna Furlanija je postavljena od usode kot nekak sveder na okrajne meje Slovanstva. Tu se križata dve plemeni, tu je poizkusno polje za našo civilizacijo. — Ona mora pobediti. Oni, ki se čutijo v svoji globini Italijani, vedo dobro kaka je njihova naloga na teh tleh, vedč da se tu ne sme dopustiti nikako zavlačevanje in popuščanje. Nam Goričanom je določeno, da izpopolnimo ideje in sredstva italijanskega prodiranja med slovanski svet. Disciplinirani hočemo v legijah počastiti novega poveljnika: Prefekta.
Obseg nove goriške provincije
Prve vesti o ustanovitvi goriške provincije ne poročajo Še ničesar o njenem obsegu. Na vsak način reklamirajo goriški krogi zase tržiški okraj češ tla je goriška bivša dežela že toliko žrtvovala za izsu-šitev tržiškega okraja. Gotovo je, da bo pripadel novi preiekturi ves slovenski del bivše goriške dežele.
Pojasnilo
Mavrič Viktor, ki j bil omenjen v sobotni «Edinosti» v notici «Izpod goriškega tribunala»x ni istoveten z Mavričem Viktorjem, sinom goriškega trgovca Andreja Mavriča.
Semenj bil je malo živ
(Prosto po Aškercu)
Lahka bi bila naša prerokba, ako bi hoteli pred tednom prorokovali da semenj sv. Andreja ne bo povoljno izpadel. Preveč je namreč zavržen ta semenj od vsakokratnega gospodarskega položaja dežele, da bi mogel letos pri splošni gospodarski krizi na Goriškem enačiti v uspehu vsaj svojim Že revnim predhodnikom prejšnjih let.
Vlaki iz Gor, Vipavske doline, Krasa, razne Ribijeve korjore so sicer nain^sele po goriških ulicah jrocej ljudstva, ne toliko kot lani, ni pa bilo nikogar, da bi tem našim ubogim deželanom nasul potrebnega denarja za nakup.? j o žepih.
Pomanjkanje sena, njegova visoka cena ter potreba našega kmetskega ljudstva «o prignale obilo živin-3 na živinski trg Toda potek kupčije na živinskem trgu je bil za živinorejce naravnost katastrofalen, porazen. Cone so o J zadnjega četrtkovega sejma zopet pa.lle in so še vedno v pa la-nju. Posebno krave so imele nizke cene, voli po 3.30, mladi prašiči so tudi padli v ceni, tudi večji opitimi prašiči niso ioicli ugodnih cen. Skratka silo male živine je bilo prodano. Večino so morali gnati nazaj domov.
Pa tudi trgovini po mestu niso bogvekaj delale in so imali komiji priliko stati križanih rok na pragih. Le radi bližajočo se zimo so imele kolikor toliko kupetv trgovine z oblačili in sploh z manufakturnim blagom. Vse druge so pa imele le bol- dober četrtkov semenj *ki dan Mraz, neprij^ no zavijanje burje ter prah so spravili naglo ljudi v gostilne, kjer so. se pa le zmerno posluževali v jedi in pi-jaCl.	_
V Trstu, dno 7. decembra 1S26.
•EDINOST«
ni.
GORJANSKO.
Največji udarec, ki nas je zadel je toča. Vzela nam je skoraj polovico terana. Ajda je skoraj popolnoma segnila na njivah. Več kamnolomov je ustavljenih in ne dobijo ljudje že več tednov zaslužka.
Vsa čast gre prejšnjemu g. županu Štre-klju, da je ustanovil mlekarno, s tem bo prihranjenega mnogo truda in časa našim ženskam, ker lahko oddajo dcma mleko po ugodni ceni. Omeniti moramo, da se je ravno 011 pred letom veliko trudil, da bi se ustanovila zadružna mlekarna, kar pa ni uspelo, ker se dobi še vedno mnogo takih, kateri niso zreli za zadružništvo.
Veliko nas skrbi tudi cesta, ki gre v Trst; posebno kar je je pod iempotafsko občino, je v takem stanu, da se ne more kmalu niti k nogam po njej.
Botegar
Iz cikla „Profili" - France Bevk
Trgovec bi ne bila prava beseda; botegar je pravo ime. Poseben odrastek trgovskega stanu, ki se zdi po svojem obnašanju beraški, a je po svoji vna-Ejosti najbolj gosposki. Najbolje se počutijo v ozki temni ulici, v kateri dela že najmanjše število ljudi veliko gnečo. Iluzija velikega prometa je na ta način popolna. Izstavljeno blago v polmraku ni tako vidno, v temnih prostorih prodajalne ni mogoče razločiti njegove kakovosti, kar je pri manufakturnom blagu —• in Jbotegarji so po večini maiiufakiuristi — silno važno.
Ozka, v skrajen kot potisnjena trgovina, z dvema izložbenima oknoma na cesto, z visokimi policami in očrneli-mi pulti, je v svojem mraku podobna temni turški molilnici, v kateri stoje pomočniki kot derviši in zdehajo. Nočem žaliti tega plemenitega stanu. U-metnost življenja zavisi prav v tem, malo delati in veiidar živeti, ne mahati p rokami, a vendarle plavati. Priznati moram tudi, da se ta brezdelna stoja vrši samo takrat, kadar ni nikogar v trgovini in stoji gospodar na pragu. Če pa stopi kdo v trgovina, se zganejo mrtve postave, kakor mehanizem, ki sem ga. videl pri nekaterih strelnih uticah v komedijah. Ako zadeneš tarčo, zaškriplje v kolesju, kovač kuje, dekle pometa, otrok v zibki joče, dva para plešeta... Tu pa pometa eden prah, d ruci meče peče na pult in jih zopet sklada na polico, trije mikastijo novodo-šleca in mu hvalijo blago do omotice.
Ne zadostuje, da je za reklamo pol blaga izloženega v oknu in visijo rute, hlače, jopice in predpasniki ob vratih do vrha in je nad vrati drog, na katerem so pritrjeni novi predmeti v pisanih barvah, da se zdi, da je botegar izr-obesil vse svoje bogastvo na ulico. Tudi ne zadostuje, da si je gospodar na-žgal lase in stoji lepo obrit in s polika-nimi hlačami na vratih, pozdravi soseda, nato se ozira navzgor in navzdol pc ulici ter se smehlja, kakor da se mu godi najboljše.
Vsej tej reklami, katere tehtnosti ne moremo tajiti, se pridruži še beseda, ki je tako prepričevalna in sladka, da se blago spremeni pod njimi v med in zlato in je cena navsezadnje res bajno jiizka.
Toda, kaj govorimo! Kako je mogoče opisati botegarja, če nismo rekli poleg' £rke a tudi črke by če nismo predsta*-vili naše hribovske mamice.
Prihranila je nekaj novcev in jih stisnila v oguljeni mošniček, ki ji je delal zavezan v vogel rute in potisnjen v malh as t i žep krila neprijetne občutke vso pot. Poleg tega, da ga ne izgubi, se jc bala tudi, da kdo iznenada ne plane nanjo in je ne oropa. Zakaj, da vsi vedo, da ima nekaj novcev, o tem je bila prepričana, ,zato je držala eno roko neprestano ob žepu. In niti trajni dotikljaj žepa je ni mogel popolnoma uveriti o tem, da je denar res na svojem mestu. Saj je slišala praviti o tajali ljudeh, ki zavežejo denar v robec in ga nato potegnejo iz dna desetih škatel, v robcu pa ga ni več.
Vesela je, da je končno v mestu.
Tramvaji, avtomobili in vozovi ji delajo vrtinec v glavi, kadar je treba iti j čez cesto. Drugače je dobro, da je ce-l,sta obgrajena s pločnikom, da človek ve, kod sme hoditi brez skrbi, da ga kaj ne zmečka.
* Tako hodi ob trgovinah in drži eno roko za vogel rute zato, ker je nima kam deti.
Pred nekaterimi izložbami se ustavi. [Ne pred tistimi, ki so najsijajnejše, v «lepih visokih hišah, in stojč taki ljudje ,v oknih, kakor da so živi. Kakor se ne ,upa stopiti v lepo gostilno, kjer stoj6 bele, pogrnjene mize, taiko plašno stopi mimo lepih trgovin. Tam, kjer visi blago razstavljeno na cesto, da ga lahko potiplje, se ustavita oko in noga.
Botegar stoji na preži. On pozna mamico. Z enim očesom jo je zagledal že na koncu ulice, in je po njenem obnašanju spoznal, da misli kupiti. Šla je 1mimo treh konkurentov in se je ustalila ravno pri njegovem oknu. Že je »stegnila roko, da hi poti pala blago, ko Je zagledala botegarja Ta se je oglasil:
«Dobro jutro, mamica!® i* In ne da bi čakal na odgovor, je dejal: «Ali boste kaj kupila, mamica ; Mamica je umaknila roko in ni po-' tipala blaga. Vedla se je kakor za&ačen .dečko, ki je hotel krasti. Noče, da bi jo ',kdo silil, ne da bi jo gledal, ko se odločuje, kaj naj kupi. Vedela je, da jo, če stopi v trgovino, premotijo. Potem ji je žal, ko vidi drugje izloženo lepše blago in tudi cenejše, j «Mamica, kaj bi rada?*
Mamica molči; nerada odgovarja, ker se boji, da bi je botegar ne nabodel na njeno besedo in kar na lepem ujel. Po strani je poškilila v trgovino, da mimogrede presodi njeno vrednost in je stopila dalje.
«Stopite notri, mamica!» je dejal botegar s tako sladkim glasom, da se mu je nabrala slina v ustih.
Toda mamica ni več slišala. Stala je že pri sosedu in merila okno od spodaj na vzgor, prešla vrata in se ustavila pri drugem oknu.
Botegar je stopal po prodajalni. Pred pultom je »tala mestna« gospa, ki je ku-#povala za svojo obleko pas, ki ga je bi-*la izgubila. Dva komija sta zmetala nad petdeset peč blaga na pult in niso mogli najti pravega vzorca.
Tega gospodar ni mogel gledati. Sto-^pil je na prag, zazdehal in za mižal z enim samim očesom...
Med tem se je mamica vrnila. Obšla je vso ulico in stopila v sosednjo, v kateri ni bilo trgovin. Spomnila se je na blago, ki ga je hotela prijeti z roko, a jo je bila umaknila, 'i^ blago 3i je edino vzbujalo mik.
In prav isti trenutek, ko je prijela za rob blaga in ga mečkala med prarti, je stopil botegar znova na prag:. Skoraj začudena sta se pogleda srečal Mamica je izpustila blago iz rok, botegar pa je hitel:
«Ali želite za obleko, mamic* ?»
Pomel je roki in se priklonil kakor natakar, ki bi rad serviral ko«ilo. { Zdaj se je mamica Čutila dolžnica in ,erešnica obenem, ker je prijela za r*b i blaga.
«Bi», je dejala. «Bi, če bi ne bilo predrago.«
«Kako predrag? Saš Se vrvm*«1« niste po ceni... Katara blago da r+lite?»
«Po Čem ie t«?» se je dnai;la mamica in prijela znova za rob U aga.
«To... to...» je dejal fcoie^ar in meril mamico z enim očesom, Vrikvrr cte. je na njeni vnanjosti zapisana cena bla,-ga. «To... to... je po... osemnajst lir meter,« se je končno odločil za ceno.
Mamica je molčala Ni, da bi človek takoj izrekel besedo. Skoraj se je v naslednjem trenutku obrnila že proč.
«Koliko rabite? Stopite, da odrežemo!« je silil botegar.
«Je predrago!« se je odločila mamica. Botegarju je za hip zastala sapa. Mi* slil bi, da ne bo vedel nič več reči.
«Predrago?» se je končno začudil, kakor da je prvič slišal to besedo in je
silno komična. «Ali vam blago ugaja?«
«Predrago je zame,* se je izvila mamica.
«Pustirno to! Povejte, če vam ugaja!«
«Seveda, všeč bi mi že bilo,« je spoznala mamica, da je v škripcih.
Zdaj pa je botegar privil. «Vidite,« je dejal očitajoče. «Vidite,« je še bolj pri-vil svoje očitanje. «Blago, ki vam ugaja, se vam zdi predrago. Blago pa, ki vam ne bo ugajalo, boste draže plačala.«
Te besede so bile tako izgovorjene, da so kmetici pričarale določen vtis, da bo osleparjena, če ne kupi tega blaga*
«Tako drago še nikoli nisem plačala,« je dejala. Več ni mogla rečL
«To ni drago, mamica! Stopite, da odrežemo za eno obleko!«
«Če bo kaj ceneje-. Toliko pa res ne plačam...«
«Bomo že naredili—«
Mamica je vstopila. Z nekoliko plahim korakom sicer. Polmrak prodajalne je zijal pred njo, stene so bile od vrha do tal natrpane % blagom. Ta hip ji je bilo že žal, da je vstopila.
«Pepi, daj, pokaži tisto pečo blaga!«
Ko je ležala pol razvita peča pred mamico, v temačnosti prodajalne, blago ni napravilo tistega vtisa kot ob vratih.
«Saj ni isto blago.«
«1, seveda je,« je dejal kramar. «Saj vas ne bomo osleperili. Samo tema je nekoliko. Stopimo na svetlo... Primerjajmo...«
Končno: bilo Je res isto blago. In če bi tudi blago ne bilo isto, vzorec je bil isti. Mamica fe previdna, vendar te previdnosti ne more tirati do skrajnosti, da ne žali.
»Koliko odmerimo?«
* «Naj bo štiri metre,« je dejala Hkra-tu pa se je domislila in prijela komiia za roko, v kateri je držal meter: «Ali — tako drago ne plačam!«
Tu se pa začenja boj. Boj prodajalca, ki bi rad izkupil do tiste višine, ki je možna in ne odgnal kupca. Boj preproste ženice, ki vidi za. čelom gospos&ega meščana skrito zvijačo in bi ne hotela oškodovati ne botegarja ne sebe, to se pravi, plačati za blago tisto vrednost, ki jo blago dejansko ima, ne več in ne manj. In mamica ve, da je meja dejanske vrednosti blaga tam, kjer prodajalec noče nič več popustiti. Lahko pa je vrednost še nižja...
Ob tej misli, ki se je odražala v nji na najpreprostejši način, je postala trda na vse besede.
«BI ago je tega denarja vredno...«
«Angleško blago. Tega ne boste zanosila nikoli...«
«Tovarniška cena je dvajset lir... Mi -dajemo pod ceno, ker je prav zadnja peča...«
«Naj bo; spustimo eno liro... Sedemnajst lir! Odrežemo?«
Prva stopnica navzdol je bila storjena. Pretirana hvala in prvi popust sta znižala ceno blaga neizmerno. Prvemu «ne» se je pridružil drugi «ne».
«Štirinajst lir Tam dam.«
Splošno začudenje. «Za to ceno ne moremo dati. Sedemnajst lir; niže niti za stotinko!«
Na te besede je prodajalec zavijal pečo in se ustavil pri koncu, prem-ril mamico, ki je gledala blago po strani in vprašal: «Odrežemo?«
Vrednost blaga je radi prodajalčeve odločnosti v mamičnife očeh sicer zopet poskočila, a pridružila se je trma. Dejala je «itirinajst lir«, ta beseda je bila pravde vredna.
«Ne!» je dejala^
Na to besedo Je vrgel prodajalec škarje na pult in prijel pečo, kakor da jo namerava vreči na polico.
Mamici ni ušla ta kretnja. Zdelo se ji je, kakor da prosi za blago, če se 5e oglasi. In tudi radi trme ne. Obrnila se je in šla počasi iz prodajalne.
Na pragu je bil korak poč«*wiej$i. Vedela je, da jo bodo klicali nazaj. Njene
(Dalje na IV. strani)
MALI OGLASI
«ELEKTRIČNO podjetje L. Oblak v U. Bistrici i sprejme dva učenca s primerno šolsko izobrazbo ' pod ugodnimi pogoji.	1838
BERUTZ-SCH001
AVTO 15 ter prodan?. Zagotovim tudi dnevno vo£njo. Naslov pri tržaškem upravništvu.	1849
Vi« rabio Filzl 23, pouk in *VRTNARJA, ki je samostojen in razume vsa v
prevodi v TMh jezikih. (1518 svojo stroko spadajoča dela, kakor tudi sadjarstvo
in čebelarstvo, sprejme L. Oblak IL Bistrica. Dobra plača, hrana in stanovanje v hi5i.»	1839
PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kaš-POKOČNE sobe, masivne, od L 1700.— naprej.! Iju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za od-
Tiirk, via San Lazzaro 10. Pazite na naslov
rasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v 1833 lekarni C&steianovich. Trst, Via Giuliani 42. 1481
HIŠNO, zmožno Hišnih del, zanesljivo in pošteno išče dobra družina. Imeti mora knjižico s spričevali. Naslov pri tržaškem upravništvu.	1847
ZOBOTEHNIK vešč vseh tehničnih del išče službe v Trstu ali zunaj. Naslov pri tržaškem upravništvu.
1848
LEPA 2 nadstropna hiša z lokalom in eventuelno takoj prostim stanovanjem do 4 sob, s pritiklinami, v Celju »e proda radi rodbinskih razmer po jako ugodni ceni. Naslov pri tržaškem upravništvu.
1850
VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU
LASL Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovich. Trst Via Ghifiani 42.	1351
BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Famcto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. 1428
BABICA, avtorizirana, sprejema noseč«. Govori ; slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-1%
1517
Potrti nekmerne jaiosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, tast in stari oče
JOSIP TURK
v dobi 64. let, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminul.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika se bo vršil v torek, dne 7. t. m., ob 15. uri iz hiše žalosti Roiano-Moreri št. 120. 1RST, dne 6. decembra 1926.
Uršula, soproga.
Otroci: Josip, Ivanka por. Benedik, Jostplna por. Bufcovlč, Antonija por. TomaŽIč, Marija por. Colognatti in Ana. Zetje : Karel, Ivan, Anton in Karel. Sestra: Ana vdova TrampuŠ, in ostali sorodniki.
Od!. Nov® papr. podjetje N. I m presa Cono V. E. III 47
UJ
1
i
9 *
U >

I
i i i
E
o «
C
u o
N 0
SL
Gospodinje ! Kdor dobro kupi.......
ta prihrani.
Z „O. O. preplavite tako pijačo, ki odgovarja vsem zahtevam. Gabite ta Izdelek In prepričali se bodete o njegovih Izbornih kakovostih: Moč — Lepa barva — Okus — Prihranek ! Zastopnik: B. Poleselto, Gorica, Corso Vltt. Era. 47, teL 237
T1?\-vare.s
IIIS^IIBS IIHII^UI
n
Velika manufakturna trgovin^
ANDREJ MAV
Via C«r4flicci 3 GORICA VI« Carducci
Največja izbera moškega in ženskega sukna za obleke, hlače vi ne, tarti, zefirja, pencala, prtenine, perila, brisač, zaves, poeieipafti pregrinjal, odej volnenih in bouibažastih, volne in žime za žiranice ter vsakovrstno perje
Velika izbera izgotovijenih ob tek za moške in dečke. Lastna krojačnica za ženske in moške.
Sprejme vsako naročilo, ga izvrši točno in po zmernih cenah.
Velika izbera kožuhovin.
S a Na drobno f
1013
Na debelo I
PODLISTEK
JULES VERNE;
Skrivnostni otok
Dilo je okrog dveh zjutraj.
Nebo je bilo v plamenu. Zgornji stožec, kakih 1000 čevljev visoka in na milijarde funtov težka grmada se je zvrnila na olok in stresla njegova tla. Na srečo je bil stožec nagnjen proti severu, zato se je zvrnil na peskovito in grobljasto ozemlje med vulkanom in morjem. Zrelo je bilo sedaj na široko odprto in je izžarevalo tako močno svetlobo v nebo, da se je zdelo, kakor bi vse ozračje gorelo. Istočasno se je izlival širok tok lave v dolgili curkih skozi novo odprtino, kakor kadar udere voda iz prepolne posode, in v tisočih ognjenih kačah je Java lezla po pobočjih vulkana navzdoi.
«Staja! 'staja!« je vzkliknil Ayrton.
In resnično, lava je iz novega žrela tekla v smer staje in tako so bili rodovitni deli otoka, izvirki Rdeče reke in Jakamarski gozd izpostavljeni razdevanju.
Na Ayrtonov vzklik so se naseljenci naglo podali v hlev onag. Napregli so voz. Vsi so imeli samo misel priti čim prej k staji in tam zaprte živali izpustiti.
Prši i so k staji pred tretjo zjutraj. Strašno mukanje je izdajalo, da so ovce in koze v groznem strahu. Goreča reka se je že izlivala iz gorskega pobočja na travnik ter obglodala tisi > stran palisadnega plota. Ayrton je naglo odpahnil vrata in prestrašene, zmedene živali so se razbežale na vse strani.
Lro (jozneie ie vrela lava naDOlnila vso
stajo, veda majhnega potoka je izpuhtela, hiša se je v*ela in zgorela kakor bilka, a plot je Bcorel do zadnjega kola. O staji ni bilo več sledu!
Naseljenci bi se bili radi postavili v bran pr»li tej reki — toda zaman! čl«v«k nkna »rožja preti besnenju elementov.
Ko je nastopil dan, so se hoteli Cir Smith in njegovi tovariši prepričati vsaj, kakšno smer bo zavzel lavni tok. Na splošno so bila tla nagnjena od Franklinove gore proti vzhodni obali in bati se je bilo, da bo tok vkljub gostemu lesu Jakamar-skega gozda zajel tudi granitno hišo.
»Jezero nas bo ščitilo, je rekel Gedeon
Spilett.
— tJpajmo!» je odgovoril kratko Cir
Smith.
Naseljenci hi bili radi šli do tja, kamor se je gorenji stožec Franklinove gore zvrnil; toda lava jim je zapirala pot. Lavni tok se je pomikal ob Rdeči in Stapni reki ter izpreminjal vodo v pare. Ni bilo mogoče prekoračiti tega ognjenega toka, nasprotno, morali so se vedno bolj oddaljevati od njega.
Razkriti ognjenik ni bil več podoben prejšnjemu. Njegov vrh je bil zdaj ploščaL Na njegovem jugovzhodnem robu sta se napravili dve odprtini, iz katerih se je neprestano izlivala lava, ki je tekla navzdol v dveh ločenih strugah.
Nad novim žrelom se je oblak dima in pepela stopil z meglo, ki «e je razprostrla nad vsem otokom. Močno treskanje je prekinjalo bobnenje v notranjosti gore. Iz njenih odprtin so -skakale do 1000 Čevljev visoko v zfak goreče skale, se tam razletele in se usule na zemljo kakor toča.
Nebo pa je ognjeniSke izbruhe spremljalo z bliskanjem.
Okrog sedme zjstraj se naseljenci nise mogli več držati ob robu Jakamarskega ; gozda, do koder jih je lava potisnila. Ne le da je okrog njih deževalo kamenja, ara-jpak lava je prebredla strugo Rdeče reke ' in grozila, da jim odreže pot. Prve vrste : dreves so se vnele, a njihov sok, ki se je naglo segreval je raztreskal debla, da je bilo slišati kakor raketni ogenj, druga drevesa, ki niso biht iako vlažna, so dlje časa vzdržala.
Naseljenci so stopili na Stajno cesto. Hodili so počasi, ali pravzaprav so se ymi-kali. Ker je bil tu svet nagnjen, se je tok naglo širil proti vzhodu. Spodnje lavne plasti so se sicer nekoliko s trdi le, toda nove mase so ee prelivale preko njih dalje.
Medtem je postal tok lave ▼ dolini Rdeče reke vedno bolj grozeč. Ves del gozda okrog nje se je vnel in ogromni stebri dima so se valili nad drevjem, ko je njihova debla ie oblivala lava.
Naseljenci so prispeli po pol milje dolgi poti ob Rdeči reki k jezeru. Zdaj se je šlo za življenje.
Inženir, ki je vselej vsak resni položaj natančno pretnhtal, je dejal tovarišem, vedoč, da ima pred seboj može, ki se ne ustrašijo resnice:
«Ce bo jezero zadržalo lavo, tedaj bo del otoka ušel popolnemu razdejanju, če bo pa lava dosegla tudi gozdovje Daljnega zapada, potem — ne bo ostalo na otoku ne bilke več. Na golih skalah bomo čakali smrti, ki jo bo morda pospešila eksplozija vsega otoka.
— Potem, je dqjal Pencroff in prekrižal
roke ter zacepial z nogo, je nepotrebno naua].fcvu.» uek) pri ladji; an ne?
— i eueroif, je odgovoril L.ir Smith, svojo dolžnost mora veakdo do konca izvrševati!«
V tam treaotku je tok lave, ki si je napravil pot sksai krasno lesovje, katero je po^ai, prišel do )eacrneaa brega. Breg je tvo*xi i« mai« strunno, toda če bi bil višji bi uiegttil a&draafi tok.
«Na deioU je vzkliknil Cir Smith.
Vsi so racumeli, kaj je nameraval inženir. Tok »o- inoraM takerekoč zajeziti in ga pntfiHti, da se izlije v jezero.
N<aćeijen«i so stekh k tesarnici. Privlekli so sekire, lopate m pikone in v nekaj urah so iz drevesnih debel in gramoza postavili trt čevlje visok in vsč sto korakov dolg jez. Ko so končali, »» mislili, da so delali ie nekaj minut.
Bil pa je tudi skrajni čas. Skoraj ob istem času se tekoče mase dosegle spodnji del višine. Tok. se je ustavil, kakor se ustavi voda ob povodnji, ko grozi preko, in če bi se hilo to zgodilo, bi bil gotovo zagrabil tudi ostalo lesovje... Jez pa je vzdržal in čez nekaj trenotkov strašnega Čakanja se je lava v dvajset čevljev visokem slapu vlila v Grantovo jezero.
S pritajenim dihom, negibno in molče so našeljendi gledali boj dveh elementov.
Kakšen prizor je nudil ta boj med vodo in ognjem! Katero pero bi moglo pepisati to strahoto, kateri čopič bi jo mogel naslikati! Hlapeča voda se je sikajoč penala, ko je prišla vanjo lava. Parni curki so danili ▼ brezmejno višino, kakor da so se odprli ventili velikanskega parnega kotla. Kakor je bila vodna masa jezera velika, vendar se je morala v kratkem izčrpati,
ker ni dobivala dotoka, medtem ko je } lavni tok iz svojega neizčrpnega vreloa neprestano valil dalje nove ža-reče imse.
. Prva lava, ki je padla v jezero, se je v tre-; notku strdila in se tako i»ai>ra«a, ila je se-gaia kmalu čez vodno gladimo. Proko nje je tekla druga plast lave in se tudi strdila, toda prišla je naprej proti sredini. Tako se je napravljal sam od sebe nekakšen j pomol ter polnil jezero, katerega voda je sproti izhlapevala.
Oglušujoče likanje in pokanje je napel-jnjevalo ozračje in od vetra gnani par« obl-aki so padali kot dež v morje. Lavni jez je naraščal in strjene plasti so našle tlrufca vrh druge. Taoi, kjer se je prej lesketala mirna vodna gladina, sc je dvigal kup kadečega se kamenia, kakor da je iz zemlje dvignilo na površje aa tisoče kječd. Ce si predstavimo po orkanu raaburkano morje, ki bi naglo zamrznilo, teciaj bi kneli približno sliko o jezeru, tli ure po izlivu prvega lavnega toka.
Takrat je voda podlegla ognju.
Vendar pa je bila sreča za naseljence, da se je lava izlivala v jezero. Na ta način »o imeli še nekaj dni odloga. Planota Lepega razgleda, granitne hiša in tesar-nica so bile za sedaj ohranjene. Te kratke I dneve so morali torej porabiti za pribivanje ostalih plank in smoljenje ladje. Potem so nameravali izpustiti ladjo v vodo, in pobegniti z njo in jo šele na vodi opremiti. Ker se je brilo vsak čas bati eksplozije otoka, niso bili več varni na suhem. Prej tako varno stanovanje v granitni hiši se je utegnilo vsak trenotek zapreti in njene kamenite stene bi se izpremenile v ječo za stanovalce.

tgDDfOSfi
V fista. dne 7. decembra
misli se je zavedal tudi botegar in jc Čakal, da se ona vrne. Kdor se vda jprvi, ta je izgubil. Ko je videl, da jc krenila s praga, je zaklical: «Čujte, mamica!» Mamica se je ozrla. «Pojdite nazaj... Za šestnajst lir, kei ste vi...»
Odkimala je. Zakaj v tem trenutku je blago znova izgubilo na svoji vrednosti. Ko je bila na cesti, ji že ni bile več žal, da blaga ni kupila. «Mamica, samo trenutek...* Ni ga poslušala več. Botegar je stopil v prodajalno, v kateri je bilo vse tiho in pogledal svoje ljudi, ki so stali kot voščeni kipi. Po-mignil je prodajalcu: «Pojdite za njo!»
Ta je švignil skozi vrata kot podla<-sica in ujel mamico, ko je namerjala v drugo trgovino.
«Čujte, mamica!» je dejal, ko ga je ona plašno pogledala. «Pojdite nazaj, samo za trenutek*.
«Saj ne bom kupila», ga je prepoznala.
«Saj ni zato», jo je prijel za roko... «Gospodar bi vam rad nekaj povedal. Pojdite sama za pol minute».
Mamico je postalo sram. Lahko bi jo Kdo domačih videl. Vdala se je in je šla.
<Vi me hočete spraviti na beraško palico», jo je sprejel gospodar z očitkom, kakor da ošteva svojega sina, ki kroka, vse noči. «Petnajst lir in konec besedi. Naj bo v božjem imenu, ker ste ravno vi...»
Mamica je v resnici nevoljna. Ta hip ji blago že kar nič več ni bilo po volji. Vendar so botegarjeve besede take, da ji porajajo občutek, kakor da je on ►premagan.
V trm prodajalec že meri in reže. Botegar stoji ob strani in podžiga z jaci ikovanjem:
«Mene stane dvajset lir... To je očitna izguba! Tako blago za petnajst lir meter! Vi se boste smejala. Pa drugič še kaj. Samo radi tega, da vas ne izgubim...«
Te kozje molitvice so usahnile, kakor hitro je mamica odvila iz rute denar in plačala. Botegar ji je toplo stisnil desnico in jo pospremil do praga.
Mamica je nesla zavitek pod pazduho in ji ni bilo jasno, ali je osleparila ona botegarjar ali botegar njo...
Zaooost in umetnost
Vinko Vodogivac: «Poljske rože».
lJod tem naslovom je izdal skladatelj v založbi katoliške knjigarne v Gorici štiri mešane zbore: «Poijske rože», «Kmeeka !kesem», «Žagar» in «Ena ptica priletela«. Kakor vse Vodopivčeve skladbe, tako tudi te pisane v poljudnem tonu in nimajo posebnih zaiiiev uo pevcev. SkladiJe so skoz-inskoz prijetno meiodijozne ter bouo brez-dvomno uosegle zazeijeni efekt. Zaiegadlj bodo pvskim društvom na deželi, katerim so tudi v prvi vrsti namenjene, prav gotovo dobru-uo&ie. 'lisk ivatonške tieskarne je jasen in oprema zelo okusna.
l£aiiCč Marci t: ejfevska vadmica za pevske ^uoi^v. i« dol: ttiiugiasje.
Pihanje iu sestavljanje učnih knjig in dru^iii ucniii pripomočkov je na sebi precej kočljiva stvar. VsaK pise in sestavlja z lastnega vidika rezultate posebnega izkusiva iii tako nastaja' metoua za me-i v šli nem morju glasbenih metodičnih del (ceio Slovenci imajo več pevskih vad-511CJ jt- icziio uvGijaViii se z novim iakim deioiu. Maroltovi «fevski vadnici» pa golov u ne bo treba, da je tozadevno v sKrbeb, ker j i-iisia vrliu, ki ji dajajo upravičen up, da postane pravcata vodnica, pravi t mer um zči novo pev&Ko generacijo. • dvsem je njen avtor idealno navdušen ^■asbenik, poln zdrave glasbene volje in strokovnega znanja. Znan je kot okusen harmonizator narodnih pesmic in vesten učitelj bivšega slovitega pevskega kvarteta (Lianovec, Pečenko, Završan, Zupan), ki je v januarju lirći koncertoval med družni i tudi pri nas po vseh krajih na Goriškem. Ako se je Marolt lotil tako važnega dela, kakršno mora biti pevska šola za naše zbore, je pač imel pred očmi ono strašno vrzel, ki zija pri vseh naših pevcih in pevskih zborih: pomanjkanje vsake tilasijeiie in pevske izobrazbe. Večina pev-r.f-v poje vse po posluhu in se nauči šele dolgih in mučnih vajah, pevovodja pa :a prestajati za še tako lahke skladbe • lajhujša trpljenja, predno mu pevci odgovorijo, kaj pa šele za SKladbe modernega kova.
In vendar treba enkrat obračunati s to nesrečno tradicijo pevanja po posluhu. — Dandanes so zahteve v petju vendar nekoliko drugačne nego svoječasno. Kdor hoče razumeti in uživati kak roman, povest itd., mora biti dobro izurjen v čitanju; enako mora, kdor hoče pri glasbenem proizvajanju priti do umetniškega užitka, skrbeti tudi za potrebno glasbeno izobrazbo, da se tako enkrat za vselej osvobodi vseh onih spon, ovir, težav in vse one zlovolje, ki so posledice pevanja po spominu in ki dajajo skladbam občuten izraz nesigurnosti in deprimiranosti, jim prinašajo le relativen uspeh, pevcem samim in pevovodji nezadovoljnost ali kar dezilu-zijo ob gotovi indiferenci občinstva.
Maroltova «Pevska vadnica» ima torej predvsem namen, da dvigne na praktičen, neutrudljiv in zanimiv način nivo naših pevskih društev. Pevci, a še bolj pevovodje (poslednji v svojo lastno korist) se morajo pač otresti dosedanjega brezmetodičnega izobraževanja pevcev: glasba postaja čim dalje bolj komplicirana in ima zategadelj toliko več zahtev do pevcev in pevovodij. Pevce treba torej odločno u&ti glasbeno abecedo. Za nje nalašč je spisana ta vad-nica, nje naj se poprimejo, ker vsebuje mnogo zlatih naukov in praktičnih navodil tako glede učenja teorije kakor tudi glede pevske tehnike. Delo je izpeljano s praktično pozornQstjo in predstavlja re-' zultat podrobnega opazovanja. Na nekaj pa je treba vsekakor opozoriti: kdor bo
i učil pevce po Maroltovi metodi, ta . jo bo L moral sam temeljito preštudirati, da si , zna praktično razdeliti pouk kakor je predviden v knjigi: vaje v zadevanju (in-tonacijske vaje), glasbeni diktati, ritmične vaje, pevsko-tehnične vaje. Snov je obdelana tako, da more pri pevskih gojencih
*	vzbuditi veselje ob količkaj dobri volji.
Pevovodje, pevci in pevski zbori, segajte L pridno po tej knjigi I Ko se boste že nekoliko seznanili z bistvom glasbe, ki se vam bo ustvarjalo sproti, boste vi še neuki pevci takoj sprevideli, da ste se do sedaj nahajali v temi in da so vam bila zaprta vrata najlepšega človeškega kraljestva, idealno konkretnega pri vsej njegovi čudni ■ abstraktnosti!
s «Pevsko vadnico» je založil Pevski zbor . Glasbene Matice v Ljubljani, ki sprejema , .tudi naročila proti pošiljatvi Din. 50 za izvod (obsega 180 strani 4°). Poštnina posebej.
Nova metoda klavirskega pouka.
•	V Milanu živi glasbenik, ki se že dolgo let trudi za poenostavljenje splošnega glasbenega pouka. Izhajajoč iz razniii predpostavk o delovanju človeškega telesa pri igri na instrumentih in upoštevajoč tudi važne psihološke momente, je prišel do prepričanja, da se zamore ob popolnj.
, preuredbi vsega sedanjega instrumentalnega in teoretičnega pouka na čisto novi , fizijološki podlagi skrajšati doba glasbene , izobrazbe na polovico, ne da bi pri tem trpela kakovost izobrazbe same. To riskantno življenjsko nalogo si je nadel glasbenik £rmeiteyiido Paccagnella, lastnik istoimenske šole, ki nam je poslal na ogled in v oceno prvi zvezek svoje nove metode o klavirskem pouku: Metodo per lo studio i del pia&Glorte. Ze pred leti sem imel priliko videti par njegovih razprav o novih metodah in priznati moram, da so mi začele vzbujati resno zanimanje, ker avtor hodi po resnično novih poteh, ali bolje rečeno: ustvarja novo šolo na podlagi dolgoletnih opazovanj o hojah po dosedanjih ; poteh glasbene izobrazbe. Da bi se na tem 'mestu odločno izrekli z definitivno sodbo o njegovih metodah, je izključeno. Metode bi se morale poprej preizkusiti. Sledeč avtorjevim zatrdilom so se njegovi dosedanji poizkusi izborno obnesli. Človek ima navado, da gleda vsako novotarijo ponajprej a gotovo skepso; šele ko jo čas utrdi, se .tudi človek na njo privadi in si jo even-tuelno prisvaja. Kaj pa šele v tem slučaju, ko gre kar za revolucijo v glasbenem poučevanju 1 Kajti, ako bi se imela ta nova metoda uveljaviti, bi pomenila nekaj epo-halnega.
Metoda se pričenja namreč z gimnastiko: s strogimi vajami telesa, lakti, roke in prstov do najmanjših podrobnosti. Tem sledijo vaje za izobrazbo ritmičnega čuta (vse še brez klavirja) ob izobrazbi posameznih udarskih načinov s pomočjo dosežene gibčnosti telesa, roke in prstov. Istočasno se učenci uvajajo v praktično poznavanje glasbene teorije. Šele potem pride na vrsto praktična aplikacija na instrumentu samem. S to seveda temeljito mišljeno tehnično izobrazbo se zamore ob pridnem nadaljevanju omenjenih vaj — ako je gojenec nadarjen — dovršiti glasbeni pouk v štirih letih. To število se sliši zelo čudno: deloma je mamljivo deloma vzbuja dvome. Kdor se zanima za to izredno novost, se lahko obrne na avtorja naravnost; vsi trije zvezki klavirske predizobrazbe stanejo skupno 60 lir, posamezen zvezek 20 in 25 lir. Pac-j cagnella izdaja svoje stvari v reviji: Nuova I didattica e pedagogia musicale, Milano, i via Rovello 19, in je izdal med drugim tudi razne novosti o metodah teoretičnega po-juka (vkij. kompozicijo) in pripravlja iz-I dajo novih metod o pouku godal in orgel, j glede katerih more ioteresent dobiti po-i jasnil brez drugega pri istem naslovu. !	V. M.
ifOMEN KALIJA ZA RASLINSTVO
Kalij ima pri rastlini nalogo, da ji pre-skrblja in v nj*j pretvarja ogljikove vodane, kakor škrob, sladkor in 9ianičnine. Te pridobiva rastlina iz ogljikove kisline, katero vdihava potom listov iz zraka in polom korenin iz dovedene vode. Ako primanjkuje .rastlini kalija, se vrši sestava škroba in sladkorja le v nepopolni meri. Zrnje žita ne more postati popolnoma dovršeno, korenine in gomolji ne vsebujejo dovolj sladkorja in škroba, vsled česar ostane rastlina šibkejša in manj vredna.
Enostransko pomanjkanje kalija povroča tudi, posebno pri repi in pesi, s počeika močno razvijanje listov, katero se pa pri nadaljnem razvoju naenkrat ustavi, da celo pri večjem pomanjkanju rastlina usahne.
Kalij je tedaj pri rastlini tvoritelj škroba in sladkorja, t. j. onih tvarin, radi katerih večino rastlin sploh pridelujemo.
Razen omenjenih koristi, ki jih prinaša kalij rastlini, je posebno pri nas velike važnosti tudi to, da so se kalijeve soli iz-•kazale kot izvrstno sredstvo proti mnogim Živalskim in rastlinskim škodljivcem.
Zraven fosfornatih in dudičastih gnojil ne sme nikoli primanjkovati kalija.
H. G.
Petek vinske kupčije na Ctarttkem
Prav prvi potek kupčije z novim še nerazčiščenim vinom «rebulo» je bil še dosti razveseljiv in je vse kazalo, da se bodo cene še dvigale, zlasti ker je bila na splošno v Italiji slaba vinska letina. Zadnje tedne se je pa žal izkazalo, da je denarna kriza v deželi le prehuda, tako huda, da je celo posušila dosedaj edino cvetočo gostilniško obrt. Ni pivcev po gostilnah, ni denarja pri gostilničarjih in zmanjkalo je radi tega povpraševanje po naših vinih. Vipavski in pa briški vinogradi imajo skoraj še vse zaloge svojega vinskega pridelka doma. Krvavo potrebo imajo po denarju, treba je nakupiti obleke družini za zimo, izplačevati zastale obroke državnih in občinskih davkov ter plačati nešteto drugih življenjskih potreb. In denarja ni. Zato je pa bede in pomanjkanja za mernike.
Sveta dolžnost vseh naših gostilničarjev po celi deželi je, da točijo predvsem naša domača vina
Čutiti morajo naši gostilničarji da so ena celota skupaj z našim briškim in vipavskim vinogradnikom. Njihova beda skupna beda. Gostje in pivci po gostilnah, zahtevajte povsod odločno domača vina, vina, ki vam pri j a jo, so zdrava in na katera ste vi navajeni.
Razne zanimivosti
Nekaj o plutovini
V Italiji, Španiji, Portugalski, Franciji, Tunisu in Maroku se najdejo obširni gozdovi odličnega hrasta, ki nosi tuje ime «Quercus suber». Ta hrast, čigar les ima tudi svojo vrednost, je važen pred vsem radi svoje debele lubadi, ki jo poznamo pod imenom plutovina, iz katere so narejeni zamaški za steklenice itd. Njegovo listje je vedno zeleno, podolgovato, nekoliko ovalno, valovito in na spodnji strani puhasto. Cisti gozdovi pJutovega hrasta se najdejo samo v Tunisa, navadno pa je pomešan med drevjem igličastih gozdov in prav rad raste v druSM navadnih vedno-eelenih hrastov, katere najdemo tu pa tam tudi po naših krajih.
Največ plutovine pridela Portugalska, katere tovrstni gozdovi merijo okoli C00.G0G hektarjev. Njej sledijo potem Španija s 300.000 hektarji in Italija z 80.000. Francija nima velikih gozdov plutovega hrasta v svoji deželi, ker sta pa Alžir in Tunis njeni koloniji, merijo vendar njeni skupni gozdovi za plutovino 661.000 hektarjev.
Najboljšo plutovino dajejo baje tuniška : drevesa in zato rabijo za boljše vrste iz-' delke plutovino iz Tunisa. Na splošno je | pa vendarle Portugalska glavni produ- : cent plutovine, njen pridelek je računan na j 45% vsega. Tri četrtine pridelka pošljejo j na svetovne trge navadno v sirovem, neob- j delanem stanju in eno Četrtino v že izgo- I tovljenih zamaških. Španija eksportrra pa j največ že izdelanih produktov iz plutovine.
Debla plutovih hrastov bi bila menda še najbolj podobna deblom starih topolov, kakršne vidimo pri nas. Tudi topol napravlja debelo lubad, ki pa nima najbrž nikake vrednosti. Kadar nabirajo plutovino, zare-žejo s posebnim nožem v odmerjenih presledkih več navpičnih zarez od vrha debla do tal. Potem napravijo dve zarezi okoli debla — prvo pri tleh, drugo takoj pod vejami. Za odluS&enje pasov plutovine od debla uporabljajo zakrivljeTne rezivnike, to je nože, ki imajo na obeh koncih ročaje. Pri tem delu morajo paziti, da ne zadenejo drevo v živo, ker bi ga na ta način lahko ugonobili. Pomniti moramo namreč, da je plutovina že odmrla lubad, ki jo lahko režemo, ne da bi drevo kaj trpelo. Ni pa v navadi povsod, da bi luščili plutovino v tako dolgih pasovih kot so dolge navpične zareze, po nekod napravijo mnogo zarez okoli debla in dobijo radi tega krajše kose plutovine. Drugje imajo zopet navado, da ne odluščijo plutovine takoj po napravljenih zarezah nego počakajo, da se zareze v globini zacelijo. V tem času se plutovina sama loči od debla in tako jo pozneje docela odstranijo kar z rokami.
Nabrano plutovino najprej temeljito namočijo v vodi potem jo posušijo. Preden pa je popolnoma suha, jo nekaj časa pražijo nad žerjavico, da sčnd. To početje sicer ne izboljša njene kakovosti, pač pa zakrije razne razpoke in preštevilne luknji-*ce na površju, da je potem videti, kakor da je najboljše vrste. Velike luknje in razpoke zamažejo tudi z blatom in sajami, da je kupec bolj vesel in plača. več. Končno položijo žlebaste pasove na raven pod in jih obtežijo, da se zravnajo. Ko je to doseženo, jih povežejo v bale, pa gredo na trg. Naslednji pricMek plutovine dobijo z istega drevesa čez osem ali devet let.
Ze stari narodi so vaMiH plutovino za prilično take namene ket mi danes. Ker je tako prožna, ie pred vsem primerna za za-maške. Boljšega in ctM#a«a nadomestila nismo do danes našli. Zamaški za razne posode so bili v rabi že pred mnogimi stoletji, za steklenice so jih pa začeli rabiti nekje v petnajstem stoletju.
Ker je plutovina tako zelo lahka, so jc pred vsem rabili ribiči za plovčke pri svojih mrežah itd. Potem so začeli delati iz nje pasove, s katerimi so lažje plavali na vodi. Tudi danaSaJi rešilni pasovi na ladjah so iz plutovine, ki je vštta v platno.
Plutovina je »redno slaba prevodnica toplote, radi teta jo poaekod prilepijo v tenkih plasteh na stene sob, ki potem lažje ekra^jajo toploto.
Neki kanadski inženir, ki je živel v ?elo mrzlem kraju, si je zgradil hišo po lastnem načrtu. Vse štiri stene ia vsi predel ki, ki so ločevali «obo od sobe so bili votli. V praznote je pa dal natlačiti plutovinastih drobcev, ki jih ie dobil iz tovarn za zama-ške, kolikor je hotel. Vrata na glavnem vhodu so bila vedno zaprta, zaprta namreč tudi tedaj, ko je kdo vstopal v hišo ali jo zapuščal. Ta paradoks ni težko razumeti
—	vrata so bila iz štirih kril, vrtečih se na navpični osi, ki je stala sredi vhoda. To vrsto vrat najdemo pri mnogih modernih stavbah v naših mestih in niso nikaka no- j vost. Ko je /goraj omenjeni kanadski inženir dovršil hišo, je bil lahko vesel svojega j dela: zadostovalo je, da je v sobah zakuril j zjutraj, pa je toplota ostala v njih ves dan. Hiša je bila res dražja aego navadne, toda že v nekaterih letih so mu bMi stroški povrnjeni samo s prihranjenim kurivom.
Plutovino rabijo še za mnogo drugih stvari, rabijo jo celo za umetne noge za pohabljence, ker je lahka in vlagi nedostopna. Takozvano črno špansko barvo izdelujejo iz oglja ali saj plutovine. Ko izdelujejo linoleum in podobna *voščena platna», tudi rabijo oglje iz plutovine.	F. M.
Pravda radi komarjevega pika.
Zgodba bi se skoro zdela neverjetna, pa je vendarle resnična. Ni se zgodila v Ameriki, kjer se navadno dogajajo vse neverjetne stvari, temveč na Angleškem. Admiral Dumas je kupil v predmestju Londona vilo in se nastanil v njej. Lepega dne so začeli graditi mimo vile cesto, a pri tem delu se je zgodila neprilika; delavci menda niso bili dovolj previdni in pri kopanju so razbili cev vodne napeljave. Voda se je nabrala v močvirnato lužo , nad katero so kmalu začeli brenčati celi roji komarjev. Zgodilo se je, da je eden teh komarjev
—	vsaj tako se domneva — pičil admirala in mož je radi otrovanja krvi, nevarno obolel. Ko je po dolgi bolezni ozdravel, se je admiral spomnil, da bi pravzaprav imel pravico do odškodnine za prestane bolečine in nevarnost. Ker se ni mogel znesti nad neposrednim krivcem vsega zla — preklicanim komarjem — je vložil tožbo proti občinskim oblastim, ki so dale graditi cesto in so potemtakem posredno zakrivile. ' da so se v bližini vile naselili •
nesrečni komarji. Zahteval je dalje, naj se imenuje posebna znanstvena komisija, ki naj prouči zamotano zadevo in izreče svojo tozadevno sodbo. Sedaj je v teku pravda, ki bo menda dolgo belila glave angleškim sodnikom.
Prevarana trgovca.
Značilen dokaz o iznajdljivosti in naviha-nosti sleparjev je slučaj, ki se je dogodil te dni v mestecu Colorno pri Parmi. Na semnju je nekdo ponujal 4 hlebe znanega parinezanskega sira, o katerem je trdil, da jih je kupil po izredno nizki ceni, zato da jih tudi poceni proda. Nekaterim sejmar-jem, ki so si ogledovali blago, je tudi zaupljivo šepnil na uho, da je bil sir najbrž ukraden, zato da ga je tudi dobil tako po ceni. Kmalu se je raznesel med sejmarji glas o dobri kupčiji s sirom in dva trgovca sta kupila vse štiri hlebe, meneč, da bosta imela dober zaslužek. Predno sta se pobotala s prodajalcem, sta se kajpada prepričala, da je sir res dober; a v naglici, da bi čim prej spravila sumljivo blago na varno, sta načela samo en hleb. Tudi prodajalcu se je cčividno zelo mudilo, kajti zadovoljil se je, da sta mu kupca odštela samo polovico prodajne cene, ki je znašala 2000 lir; glede preostalega zneska je dejal, jda se bo oglasil tekom par dni. Ko sta si trgovca, vsa .-rečna, da sta napravila dobro kupčijo hotela razdeliti kupljeni blago sta presenečena ugotovila, da so ostali trije hlebi, ki jih nista načela, nenavadno trdi, ; dasi so bili vsi enako težki. Morala sta udrihati s kladivom po njih, in ko sta jih | končno razbila, sta ostrmela in sta pač imela vzrok za to, kajti hlebi so bili iz — cementa, v sredi pa so bili nabasali z umazanimi cunjami in travo. Bili so tako izvrstno ponarejeni, da bi jih tudi izvedenec težko spoznal. Neprilike dveh trgovcev pa s tem še niso bile končane. Razen tega, da se jima je vse rogalo radi «dobre» kupčije, bosta imela tudi sitnosti s sodiščem, ker so ju orožniki naznanili radi prestopka neprevidnega nakupa.
Profesor dr. Eberth umrl.
Profesor dr. Eberth, bivši ravnatelj patološkega zavoda v Halle, je umrl, star dva in devetdeset let. On je bil prvi, ki je odkril bacile legarja. Rojen je bil 1. 1835 v Wurzburgu. S tridesetim letom je prišel v Curih (Švica), odtod v Halle. Spisal je mnogo knjig, posebno pa one o bakterijah.
Kje se ne sme žvižgati?
Angleški raziskovalec podpolk. Etherton pripoveduje, kako je nekoč na potovanju skozi puščavo Gobi v mongolskem taborišču nehote zažvižgal. Hkratu je bilo vse pokoncu. Glavar je prišel sam k tujcu in mu naznanil, da je z žvižganjem razžalil bogove, ki pošljejo nad taborišče veliko nesrečo. Komaj in komaj se je posrečilo utolažiti razjarjene bogove s tem, da je daroval steklenico žganja glavarju. — Neki angleški uradnik je bil x»oslan v tajni misiji v indijsko državo na severovzhodu. Preoblečenega v mohamedanca ni nobeden spoznal. Spozabil se je pa in spremljal indijsko godbo z žvižganjem. Takoj so ga! obkolili urojenci in da ga ni rešila policija, bi bila množica gotovo pobila. Z žvižganjem se namreč prikličejo, kakor verujejo, zli duhovi, in kdor zažvižga, mora delati pokoro celih štirideset dni. Tako imajo rudarji vražo, da se ne sme žvižgati v rudokopu. V Islandiji matrajo žvižganje i kot prestopek zoper božjo postavo.
Kako so se sezidale piramide?
Piramide so znak vlade črez cel Egipt, ' ki mu je zavladal Cofer približno 2900 leti pred Kr. r. Že takrat je bila egiptovska ! 1 kultura na tako visoki stopnji, da so se 'lahko zgradili tako velikanski spomeniki, j i Faraon Cofer je bil prvi, ki se je i»ri gradbi ! i posluževal kamnov, lrahotoi* mu je napra- j vil pri Sakkari nov grob, oi*stoječ iz šestih i i grobnic, pri katerih je bila gornja vedno j nekoliko manjša od spodnje. Tako so na- j I stale piramide.	j j
Stoletja in stoletja so imele kraljevske i| grobnice obliko piramid. Od najsevernejše j j piramide pri Abu Roašu v-bh^mi Kaire rto ji najbolj južno ležeče pri MejcVumu se raz- jj prostira 65 km dolgo grobišče, posejano z > i i večjimi in manjšimi piramidami, ki se še | danes skrivajo v pušČavnem pesku. Mrliči J j so se pokopavali v pesku, da se je redka j in rodovitna zemlja ohranila za obdelovanje.
Po faraonu Cofru so si napravljali vsi | njegovi nasledniki piramide. Keops si je1 j sezidal največjo izraed piramid pri Gizeh. j Ta piramida je postavljena na obrobnem M 50 m visokem hribu libijske puščave. Pr- j ivotno je bila 147 m visoka, danes je le ; še 137 m visoka. Vsaka stranica na tleli meri 230 m, piramida pokriva torej ' 53.000 m", njena vsebina je znašala nad 2.5 milijona m3. Prvotno je bilo 21« kamni-j tih plasti, (»8 cm širokih, druga postavi/ena j na drugo. Najvišjih 15 plahti je sedaj uničenih. Kamni so dobro obdelani. V začetku I je bila piramida ob straneh popolnoma i i gladka, v teku časa je pa zadelava odpadla j in vidijo »e lo še stopnice, ki se proti vrhu zožujeio. Okrog in okrog je pa vse polno j piramid in piramidic, grobnice za kralje in j dvorne uradnike. Tako je nastalo naj- j ogremnejše pokopališče svetovne zgedo- { vine, ki razodeva veličastnost egiptovskih faraonov, njihovo kulturo in vso posebnost in lepoto te dežele.
Huda žena.
V	mali občini Baumholder blizu Kob- J lonza (Nemčija) so dobili te dneve na j kašči zaprtega zakonskega moža gospe j Julije Mees. Žena ga je imela zaprtega že j tri leta. Dajala mu je ves ta čas le toliko j hrane, da ni umrl. Žena je namreč zapro- j sila za ločitev zakona, ker pa ni uspela pri j oblastih s svojo zahtevo, je kratkomalo j zaprla leta 1923. svojega moža v podstrešje, napravila drugo prošnjo in jo ute- ' meljila s tem, da jo je mož zapustil in od- j šel neznano kam. Na tej podlagi-se ji je ločitev dovolila. Ko je prišla oblast do jet- ' nika, ga je dobila v usmiljenja vrednem položaju. Sama kost in koža ga je bila, lasje so mu valovili črez ramena, na rokah so mu zrasli nohti več ko pet centimetrov. Nečloveško ženo so zaprli.
Doktorat iz zakonske vede
V	Bostonu se je ustanovil nov zavod, na katerem se bodo pripravljala dekleta za zakonski stan. Gojenke dobe po končanih I tečajih diplomo in postanejo doktorice za- I konske vede. Dvanajst profesorjev poučuje I .na tem zavodu vse, kar morajo dekleta j znati in vedeti, da ustvarijo srečno dru- | žinsko življenje. Dva profesorja predavata i
o postavali, ki se tičejo zakona, kakor mdi
0	postavah, ki se tičejo ločitve.
itbristo ovae zgorelo.
V vasici Schleminu blizu Berlina je n& stal v nekem seniku velik požar. V tem seniku je prenočevala čreda ovac, ki je štela štiri sto glav. Vse so se zadušile ia so zgorele.
Takoj po poroki tepena
Dva in dvajsetletni dijak Blessing y Philadelphiji se je zaljubil v petnajstletno Mary Scott, toda ne njegovi ne njeni starši niso hoteli nič vedeti o tej zvezi. A Blessing ni žaloval; odpeljal je kratkomalo svojo ljubljeno Maryv odpotoval z njo v Camden (država -Ne\v-Yersey), kjer se je dal poročiti. Toda njun beg se je pravočasno zapazil. Ko se je še vršila poroka pred sodnikom, je došla na plan stara Scottka. Ne da bi rekla le besedico, je pohitela k nevesti, položila jo vpričo sodnika in moža črez kolena in jo prav pošteno našeškala. A tudi starši ženina so se pojavili, toda ti niso bili tako bojeviti kakor je bila Scottka, in so se zadovoljili s tem, da so sina prav pošteno ošteli. Tako je končala ta poroka. Nevesta tepena, ženin pokaran. Ker ie pa ženin iz bogate rodbine in ker bo v kratkem končal svoje študije, je upati, da se potolaži stara Scottka in bo d; la blagoslov svoji hčeri prav tako rada, kakor jo je sedaj nabila.
šahovska tekma v Berlinu
Dva tedna je trajala mednarodna šahovska mojstrska tekma v lierlitiu. Zmagal je ruski veliki mojster Bogoljubov s sedmimi točkami. Drugo darilo je dobil Hubinstein s šestimi točkami, tretjo in četrto nagrado so si razdelili Ahues, Grtinfeld in Spiel-mann, vsak s petimi točkami. Izredno mnogo občinstva se je udeleževalo te tekme kot gledavci, največ jih je bilo seveda v pondeljek, ko se je bila z;vt-nja in odločilna bitka med Bogolji;!x>-vim in Rubinsteinom.
»o! 20 loferji
Popoln tečaj L 200.—. 53. tečaj se jc končal danes. Prihodnji in zadnji tečaj začne v sob >to, zadnji dan za vpisovanje. Pension za celo dobo tečaia L 200.— Kralj, Opčine, zalega koles.
Za Idrijo in okolico posebna šola. Vpisovanja v Hotela Didič. Začetek v četrtek 9. t. m. Idrija, Hotel Didič.	1258
1	Ptadne	|
3 KROKE, GOLDINARJE 1 ZLATO m SMSSSO
*	obiSčite zlatarno
I STlSlljNIiir^l Via Moziini it. 43	f
6 kjsr dobite najviše cene. - Kumijem fisficc	sK ; mestne zastavljalnice. 1§ ——W—— —M
Jiilillli'i 't il'liJHiaifMMM ' "Ml1 ii III i1 m
| MMH tis? $mlm n |
1 w	^ i
f IlUaiSs ^ W S
g kun, zlalic, lisic, di- A*^ Cf&i'3
hurfa*, vuUr, jazbe-	r
b c«v, mačk, veveric,	c- -
I krtov, divjih in do-	Sprejemajo s« |
1	m«čih zajoev ifd. itd.	posiljatve po posJl. |
| Via CGsare Baitisti Id, II. nad., vrela 16 |
^ I IM ll mi III Pil MIH I Blllll1 I illiilllH1	II jj
S iiillasiž, plafa za-treasls zim kiuJi
3	plačuje po višjih cenaft
2	nego vsak drugi
i Albert Povh — urama j
t	Trstj VIj Haazlni 45 l!!9 I
i Tržaško posojilnica i
In MlriiM I
registrovara zadruga z omejeni n poro?tva o r iiraduje v svoji lastni hiši ! ulica Torrcbianca l. nađst. j
I Sprejema navadne hranilne vlog« na S i knjižice, vlocje na tekoči račun do«« § | za Čekovni promet, ter jih obreitiije g
pflr po 4% I
1 večje in stilne vloge pa dogovoru. S
1 Spreisma „Dinarja" na tekoči nžui in jii	d
obrestuje po dogovoru.	y
Davek od vlog plača zavod sam.	h
Daje posojila na vknjižbe, menice, za-	g
stave in osebne kredite. — Obrestna	a
mera po dogovoru.	đ
Ra razpolago varnostni celics (s?fe)	j
Orodne ure za stranka o J 8 V* da 1) | Id cd IS do 13	|
Ob nedeljah ja urad zaprt. I Štev. CcleT. 25-67.	98 fl
j HojštorčJIl slBu. denarni zavod j