70 ittflDML f mmM, t trnu a na Ml IU1I. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen <:elo leto......K 24 pol leta........ 12 — četrt leta........6-— na mesec......._ 2 _ i v upra\msnu prejeman: celo leto......K 22*— pol leta........ 11 — Četrt leta.......„ 550 na mesec......., 1 90 Dopisi naj se frankirajo Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo s Knaflova nlica št. 3, (1. nadstropje levo**, telefon st. 34. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta m enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijan po dogovoru. I prav nišu u naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. --Fosamssma številka velja tO viaarlev.-- Na pismena naroČila brez istodobne v poslat ve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna teletaa št. SS. .Slovenski Narod- velja po pošti; za Avstro-Ogrsko: za Nemajo: celo leto.......K 25 — » celo leto.......K 2» četrtl€|eta !!!!!! \ 650 i 23 Ameriko in vse druge dežele: na mesec." \\\\ \ \ \ 230 ! celo leto.......K 30 Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka* st 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. ne- Ro^brlflkonl Mer Raki Zopet enkrat stoje klerikalci '»red slovensko javnostjo na sramotam odru, razkrinkani kot pt rfidm n podli spletkarji, katerim rs- laž, latoleevanje in obrekovanje n; jpri-fjubljenejša sredstva v dosego svojih vedno nečednih, vedno nupsite nih namenov. Cel tedon je glasilo kle:ikaln~* -franke lajalo na »Zvezo južnih Slo-vanov« in posebno na njenega načelnika dr. Ploja, očitajoč zvezi m dr. Plojn izdajstvo v zadevi >loveaskega vseučilišča. Trdila je klerikalna -iranka, da »e je >z\ e^ii juzu» j Sio-anov« izneverila svoječasnem i -klepu ;>Narodne zveze«, to je skup-: • organizacije obeb jugoslovanskih klubov; kitala je »Zvezi južnih hiiov^, da grled.- vaeučUiškega nra.-anja i)opolnoma samostojno po-u ne obirajo se na klerikaiee, in •nčno da je storila jL-ede Kalijau-fakultete sklepe, ki baje pomeli jo, da hoče Zveza južnih Slova-ov<.- dopustiti ustanovitev itaMjan--ke fakultete, ae da bi se prej zago-ovila ustanovitev slovenske visoke -ole. Vsaka beseda v teh klerikalnih 'Izitvah je 1 ižm vsaka beseda je '»•rezstidna izmišljotina. Pribili smo to že opetovano tekom zadnjega tedna. Nov dokaz za to prijavijame da-:>es. Načeluik ■ Zveze južni h >'lova-ov-f dvorni svetnik dr. P 1 o i nam ise: V i -okospostovano u redn i š t vo! Po večdnevni odsotnosti sem se f>etek zvečer vrnil na Dunaj in do-»ll v roke »Slovenca« številke od 21. n 24. marca, v katerih piše v član Ah. naslovljenih Mučno preeene-nje in »Izdano Slovensko« o -k lepih -Zveze južnih SI ova nov Zvezo jijžnih Slovanov« in na mojo osebo popolnoma neutemeljena in neresnična. Prosim čast i to ureanistv . da »rinesete v .svojem cenjenem listu priloženi popravek. z odličnim spoštovanjem ndani rlr. PIoj, luik »Zveze južnih Slovano\ . Gradec, 26*. marer. 1910. »Slovencu *< poslani popravek dr. Ploja se ^la-si: Cenjeuo uredu istvo! Z ozirom na članek »Mučno prt • senečenje« in »Izdano Slovensivo« » Vašem listu cd 21. oz. 24. sušea zahtevam sklicujoč se na § 19. tiišk. zakona, da prinesete sledeči popi a vek: Ni res, da sem jaz v seji Zveze južnih Slovena« dne 1$. t. m. izdal Poseben komunike, ni re-, da je \ tej seji od strani »Zvezen v obče izdal komunike. Xi ipn, da je Zvezam v iej >eji sklepala o taktičnem postopanju proti vladnemu predlogu glede lašk • pravne fakultete; rea je sicer, da je v tej seji elan Zve/. predlagaj« da -*e >Z\ v/.u aaj bavi z vprašanjem taktičnega i>osto panja v navedeni zadevi, res ]>a je, da ni prišlo do nobene debate in da nobenega sklepa, ker sem jfiz takoj izjavil, da obvelja v tej zadevi sklop »Narodne zveze« iz zadnjega polletja in da ta sklep veže ^Zvezo južnih Slovena« toliko časa, dokler se ta *k!ep ne »premeni ali razveljavi. To moje stališče se jt- odobrilo in s tem je bila ta zadeva končana brez debate i:§ brez sklepa. Z odličnim spoštovanjem dr. PIoj, m. i . načelnik Zveze južnih SSlovena . Gradec, "-o. marca i910. K«,t beli dan je torej jasni da je vse. kar ie v imenu klerikalne stranke pisaril »Rlovenee«, pra*s vse, od konca do kraja izpiiš\p»no in zla-jrann. Za/o r-ploh ni debatirala o svojem postopanju m ni ničesar sklepala v tej zadevi. »Z .••■>.«■" ni izdala nobenega kov anikeja, mm več je so-Klasno pritrdila dr. Ploju, ki je zastopal stališče, da skl^p »Nerodne zveze velja za »Zveza južnih Slova nove dokler se ne snremeni Zveze južnih Slovanovr torej ja-no>t, lojalnost in nc4ttesrast n"» klerikalni Strani pi lažn,iiva zavrat.nost in nepoštenost. Sedaj ,w, stvar docela ja^na \r- vsa javr»r;st vidi. la ^r> klerikalci ^ -ta\-Ijeni kot razkrinkani laznji\< 1 m obrekovah'i na sramotilni oder bleriK^cev. Ni so dolpro temu, ko je pisal »Slovenec«, na so katoliški Nemci začeli tekmovati z nacional« i pri na- biranju prispevkov za takozvano nemško »obranibo< . Storili t>o to zategadelj, da ne izgube vpliva med ljudstvom. S tem je »Slovenec« priznal, da so klerikalci sicer pri vseh narodih brezdomovinski, ako kuj storijo za narodnost, vodi jih k temu edino le strah, da bi jim narodni sloji vzeli vea kredit pri ljudstvu. Ta strah je \odil tudi na^e klerikalce, ki so po svojem gnnsnein napadu na naso edino obrambno družbo so. Cirila in Metoda spoznali, da so >e v sled tega zamerili tudi v lastni stranki tistim, ki jim strankarska strast se ni zadušila ljubezni /u narodnost. Po tej poti bi klerikalci izgubili vpliv pri ljudstvu, zato so se sedaj lotili obrambnega dela na papirju. Velikonočni številki »iSlovenea<- so priložili bombastično pisano ]K>io »Narodno obrambni Vest;lik . V uvodniku pi>e ta »Vestnik'<: Sin, ki vidi svoje starše v bedi in jim ne poma«r», brat, ki vidi svojega hrata v nesreč!, v nevarnosti, da se pogubi, a mu niti ne iztegne nasproti roke, da ga otme iz po tapija joti h valov, greši zoper !>ožjo postavo, se izkaže nehvaležnem xa dobrote, katerih ne more svojim staršem nikdar dovolj poplaćati.« — Kako r*? naj sele imenuje tisti, ki nele ne j »omaga star.-em, ne iztegne potapljajoče-mu se bratu roke v rešitev, temveč napade in sirovo sune v stran tiste-p:a, ki hoče iztegniti bratu roko v rešitev? Zgled: potapljajoči se brat: naši obmejni Slovenci; skrbni rešitelj: družba sv. Cirila in Metoda; nasilnež: slovenski klerikarci. Kako bodo reševali pri »Slovencu < obmejne Slovence, pove nadalj-iii odstavek istega članka: Mi ne vidimo rešitve obmejnih Slovencev v tem, da bi jim ustanavljali šole . . . potem moramo zidati po vseh koro-skih vaseh, koder prebivajo Slovenci, po vsi Štajerski itd. slovenske šole.« — Kako pa si misli »Slovenec« reševanje obmejnih Slovencev.' »Posvečali bomo svoje delo posebno mladinski organizaciji v narodno-ogrožeuih krajih; mladinska društva na strogi katoliški podlagi so naš ideal.« Jako enostavno! Šole veljajo denar, zato jih ne bodo ustanavljali, pač pa mladinske organizacije, ki nele ^koraj nič ne stanejo, temue do-našajo h i sag i še denar. Za obmejne Slovence nabrani denar pa bo šel za volitve in za katoliški tiskovni sklad potom časopisja. Pa tudi pri mladinski organizaciji se ne bodo držali klerikalci narodnega, temnč le verskega stališča. »Vestnik« pove to odkrito: »Nika~ kor ne stojimo na šovinistično narodnem stališču in fraza radikalnega dijaštva o absolutni narodnosti se je tudi že preživela« Takoj v naslednjem članku, ki ga je spisal posl. dr. Verstovšek, pa se bije prvi elankar po zobeh. V prvem članku je namreč rečeno, da ni pravi namen za rešitev obmejnega Slovenstva ustanavljanje slovenskih šol. Dr. Verstovšek pa piše: Nešteto nemškutar«*kib šol so zase-jaii pod vplivom nemškega Schul-vrreina po celem Spod. Štajerskem. V obmejnih krajih so večinoma vse šole, ki so bile dvojezične, kot take le še na papirju. Nemskutarski okr. šol. sveti, ki delujejo složno s Schul-vereinom, nastavljajo le zagrizene nemskutarske učitelje, ki trebijo slovenščino iz teh dvojezičnih šol« i. t. d. Pri taki doslednosti bodo klerikalci reševali obmejne Slovence, ki se lahko nad takšno pomočjo — zjokajo. _ Načrt novega Kazenskega za.ona. l>r. Alojzij K o k a i j. II. Vamostna sredstva. Načrt nam tudi glede varnostnih sredstev, ki naj bi, če ne ze one-mogočevala, pa vsaj omejevala zločine, nudi marsikaj novega in tudi dobrega, B t uznika ali pijanca, ki je zagrešil devjanj kažnjivo ? več aego 6 meseci in čegar razsodnosti ob času storjenega dejanja se ne da določiti in presoditi, se odda državnemu zavodu za zločinske norce tedaj, ako je radi svojega duševnega stanja in z ozirom na njegovo življenje in posebnost njegovega dejanja zlasti nevaren nravnosti, človeštvu ali imetju- Bolnik ostane v zavodu, dokler ne preneha ta nevarnost. Izpust iz zavoda se lahko izreče nepogojno ah pa proti preklicu. Inozemce je pa le toliko časa zavarovati, dokler se ne oddajo njihovi državi. Takozvani zavarovalni zaocr je pa dopusten v dveh slučajih. Kadar se ima opraviti s takim storilcem, ki je bil obsojen r^di hudodelstva ali pa pregreška na več kot 6 mesecev, a je bila njegova sposobnost, da Tividi krivičnost svojegj dejanja in da ;>odredi svojo voljo temu izprevidu, ob času dejanja zbo^ njegovega stalnega bolnega stanj?* bistveno manjša, se ga sme p« prestali kazni še dalje imeti zavaro« vanega tedaj, če ga je smatrati nevarnim radi njegovega stanja in zj ozirom na njegovo življenje ali posebnost njegovega dejanja. Dopustnost zavarovanja se izreče v razsodbi. Zavarovan je se pa izvrši v posebnem državnem zavodu ali pa v posebnem oddelku državnega zavodu za zločinske norce. Izpusti se ga p*t lahko nepogojno ali proti preklicu. Glede inozemcev pa velja isto. kai? pri blaznikih in pijancih. Drugi slučaj zavarovalnega za« pora pa sme nastopiti tedaj, kada?* je kak inozemee radi gotovih, natančno določenih zločinov dobil ?aj najmanj dve kazni težke ječe, čc nadalje v teku 5. let, odkar je prestal zadnjo kazen, zopet tako hudodelstvo zagreši, če ga je smatrati ze ob-eenevarnega in če se je konečuo ba* ti, da se ne bode vzdržal zločinov. To zavarovanje, ki pa ne sme presegati dobo 10. let, izreče sodišče v svoji razsodbi; no preteku 3. let so pa sme storilca izpustiti nepogojno ali proti preklicu. Policijsko nadzorstvo sme pal sodišče določiti le takim avstrijskn* državljanom, ki so bili radi hudodelstva proti varnosti denarnega prometa, tuiega imetja ali radi oh-čenevarnega zločina obsojeni v težko ječo, to na le tedaj, če je p'Klam* nevarnost, da bi se zopet okrivili istega dejanj i in če je od policijskega nadzorstva pričakovati, da se bo-I de ta nevarnost zmanjšala. Izgon more zadeti seveda le tu* j je državljane in sicer za vselej aH pa za dobo 10 let. Izgon je pa dopusten le pri 1 leto presegajoči h kaznih in tedaj, če je storilce po svojem življenju in po posebnosti svojega dejanja nevaren državi, nravnosti, osebam, imetju ali varnosti denarnega prometa. Določila o izgonu inozemcev sr> se torej omilila, kar se mora le odobravati in pozdravljati s posebnim ozirom na dejstvo, da obstaja avstrijska država iz dveh državnih polovic in da valjajo celo naši frrvm bratje iz troedine /kraljevine Hrvatske po naših zakonih za inozemce. Doslej imamo namreč v veljavnem kazenskem zakonu izgon celo pri takih prestopkih, glede katerih rneni- LISTEK. JtarKo. Spisal Mi.au Puge! }. I. Severka, ki ji ne manjka mnogo do osemdesetih let, hodi po gozdu in nabira suhi jad. Jesen je v daće! I, zima je blizu, ob jntrih jo že naznanja-a mraz in slana, ki pobelita drevje in ravnine kakor bi pal nanje rahel n prosojen snežee. Skoro napoči tisti •a-, ko bodo otežkočili in onemogočili pota in ceste zimski zameti, ko bo najlepše sedeti pri topli in /eleui peei, prijetno se greti in gledsti kozi trdno zaprta in zapažena okna tja v •irjast dan, v sneženi metež, ki bo azasjal zunaj, na prezebenejka po--»tnika, ki bo gazil sneg z motno se -vetlikajočimi škomji. Vsi sveti so minili, dan se je skrajšal, no6 je dm-ya kakor večnost, menda je že preteci mesec od takrat, kar je p »sijal j adiijikrat medlo jesensko solnem. Megla zavija ob jntrih bližino iu da-Uino, šele krog poldne se razmakne razredči, razgubi in vzpne nekam kvišku, iu komaj se prične vnovič mračiti, že vstaja iz vlažnih in zapuščenih tal nova in še gostejša od prejšnje. Čudno turobna je noč. ki se splazi vanjo, pomeša erno temo z njeno mokro goščobo, leže bi"zmej-na in brezkončua čez drdine in višine. Odurno nervozna tišina vlada sredi nje, preti ga na, kakor pres* kana s plašnim krikom sove, z zamolklim lajanjem |»ot»'rtp.riega p-^a. ki izgo-bil sredi nje sied do doma in gospodarja- Severka je brezzoba starka, let'i so ji upognila hrbet, življenje ji je začrtalo po licih in čelu stotere brazde in gube, skalilo oči, da s«4 zde, kakor bi plavale v kalni vodi. Tam pod gozdom ima revno in slamnato kaj-žo, tik hoste ima eno samo njivo, svoje šume nima, da bi ji dajala drv, kadar se shladvjo časi in potrka zima na duri. Zato pobira d račje že vso jesen, nosi ga domov, shranjuje ga v veži s skrbjo in previdnostjo, kakor nekakšno živo in mogočno obrambo proti mrazu, ki preti njej in njenemu življenju. Jesensko popoldne je, mrtev in gluh dan vse naokrog, tam spodaj na deželni cesti Inlntara popotnik, ki gre z umerjenim korakom ia vas« potopljen po svojih namen »h Na desno in levo se širi preko holma gozd; zdi se, kakor bi bilo pri romalo drevje od obeh strani iu se ustavilo obnemoglo na hudem klancu, tisto, ki je močneje in jačje, bi prišlo do vrha in se tam udomilo, brezo je, ki je vitkejše in spretnejše. bi ae naoo- tilo še dalje, po zadnji Ftraui bi zavilo v dolino in jo zasedlo kakor belopolta in vočuošumeča vojska. Velik je gozd, vse tja nazaj nepregleden kakor morje. Breze v dolini, deviško belopolte in sramežljivo šepetajoče v dolini, bukovje na desno in lerro, na vrhu v sredini mogočni hrasti, ko-Šatovejni, širokopleči in s svojimi močnimi in na vse strani ukrivljenimi vrhovi strmeči pretečeresno naokoli in v daljavo. Smreke — visoke, nehotične, mole preko njih, večno h repe rvečezel e n e, kakor želeče peruti, ki bi he razmahnile, dvignilo jih nenadoma kvišku preko megel, skozi oblake do jasnine in soluca. I-i bori in borovci stoje pomešani naokrog — zdaj mirni, niti treneci z :glo, ki je zvenela na šibki veji in visi na prosojni pajčevini. Severka, ki pobira suhi jad, hodi pod njimi in mimo njih, njene motne kakor v kalni vodi plavajoče oči begajo po deblih in vrhovih, njene misli slutijo življenje, ki se v njih skriva, poznajo tisto divjo inoč, ki se zdi, da v njih spi, da se prebudi v spomladanski li u očeh, ko pri buci jug in poje zaraščena gora s svojim bobneči m in hrumečim glasom. To je takrat, ko se stali sneg, ko leži še samo tuintam kje v skriti senci, v zapuščeni srrapi plast umazan obe lega in s črnimi smetmi potresenega snega* ko priiubori um dnu tisoč novih studencev in studenčkov, tisoč srebrnih vodic, hitečih ix> stoterih ovinkih mimo korenin in kamenja iz višav v* doline, ko se dvignejo izza južnih gor težki (ernno-modri in skoro črni oblaki, bežeči kakor prepodeni rokomavhi proti severu in toneČi za tamošnje obzorje — ob takem času se prebudi gt>zd, za buči, da napolni njegov šuir bližino in daljino. V temni spomladanski noči zabobni gora, zašumijo bori in smreke, zazibljejo na široko košate in visoke vrhove, zabueijo v svet svojo temno vest. Severka pozna njihovo šumenje in njihovo buko. Dobro ve, da je prišel njihov temni in zlobni gospodar, ki je hodil riozdaj neviden očem i u goljufiv mladi pameti in Tosli po zimskih in predpustnih veselicah, nastavljal tam tisočere vade. zastrupljal kri in krepil nagnjenje k slabostim, da je prišel satan, oče greha in nesreče, v svoje letno bivališče, v goščave in gozdove. Sredi južne pomladanske noči je prižviž-gal vanje, zatulil je, in od vseh strani so pridrveli volkovi, njegovi bratje, priletele so sove, njegove sestro, letale okrog glave in z mahanjem svojih obsežnih kril hladile njegov vroči in peklenski obraz. Ha! Smejal se je mačjim ocem svojih sestra, rdečim žrelom, belim in močnim so-bem, iskrečim pogledom svojih div- jih in tulečih bratov. V čast seb; samemu in svojemu prihodu je priredi* nočni lov, povabil iz zavrženih nižin tropo hudodelcev in nečistnikov, krdelo lepih in mladh in bohotnih pre-šestnic je zbral krog sebe, osedlal tepca, ki je zabredel v njegovo kraljestvo, ošvrkoil ga z bičem, spletenim iz las pogubljene device, pognal ga v beg na čelu svoje čete, divjal i n rjul vso noč do jutra, zaganjal so razigran ob debla, pripogibal ;ih do tal, stresal njihove vrhove kakor otrok bičje, lomil njihove stoletne veje kakor pastir šibe, ruvai jih iz zemlje kakor kmetic ljuliko. Spredaj je jezdil tepca, vriskal, pel j<3 rjoveČo pesem, za njm so kričali hudodelci in nečistniki, tik za njegovim hrbtom na desno in levo so rezgetale mlade in bohotne prešestnice, sukal -svoje bele in zapeljive živote v ra • zuzdanih plesih, metale vanj krva-vordeče in opojnodehteče rože, ki so jih imele zataknjene po svojih dolgih in bogatih laseh. Na vseh straneh so skakali bratje volkovi, široko odpirali rdeča žrela, svetili so se močni zobje, iskrile plameneče oči kakor žrjavica, nad njimi so letale trumoma sestre sove, tiho plavale kakor veter po prosti zračni poti, svetile z mačjimi očmi, ukal v nemirno noč, prevpile tolpo s odurnimi kriki« (Dalje pHkocnjftč.) jo odlični kriminalisti, da bi bil skrajni Čas, da se ali popolnoma črtajo iz kazenskega zakona ali pa da se vsaj bistveno izpremeni jedro zadevnih prestopkov. Saj lama po našem kazenskem zakon« (§ 522) na* stopiti izgon celo tedaj, če se tnosem-ea obsodi radi prepovedane igre. In tako določilo Ima drsava, ki sama s svojo malo loterijo goji in neguje v velikem sloga — igro!! Za sapadle se pa isrcko take stvari, ki so po svoji kakovosti določene za izvrševanje kakega kaznji-vega dejanja, ki izvirajo iz takega dejanja, ki se uporabljajo pri kažnjive m dejanju in konečno stvari, s katerimi je izvršilo kažnjivo dejanje in ^i so po svoji kakovosti nevarne državi, javnemu redu, javni nravnosti, zdravju, varnosti oseb, imetja ali denarnega prometa Zapadlost s* pa iahko izreče samostojno, torej tudi tedaj, kadar se rtoril-ea ne more oreganjati in obsoditi. Zapadlos* zadeva tudi 7"puščmo, č> umre storilec po pravomoćnosti dotične sodne odločbe, Izkupilo zap^d-lih stvari pa pripade državni blagajnici. „_^____ Ogrsko. Zadnji izgredi v zbornici. — «T ust nova ponudba. Meščanstvo mesta Mako, Ju-sthovega vol. okraja, je brez razlike strank izreklo min. predsedniku Khuenu ogorčenje zaradi zadnjih izgredov v zbornici. Izreklo je tudi, da so povsod sprejeli vest o razpustitvi zbornice kot olajšanje. Preiskava zaradi isgredi v se nadaljuje; v soboto je bilo zopet zaslišanih več poslancev in nekaj stenograf o v To so bile zadnje priče, ki so bile zaslišane. Protokoli pojde jo sedaj na drž. pravdništvo. Justh je prav vehementno napadal ogrsko časopisje, češ, da se je pri presojanju zadnjih izgredov postavilo na stališče vlade. Nek list sedaj očita Justhu, da je kakih 10 dni pred onimi iziriedi ponudil Khuenu kooperacijo svoje stranke, ee bi Khrien prepustil Jus'hu nekaj portfelje v. — Z ozirom na to ves.1 onega lista je Khnen sporr«;il sledeče: »V navedeni obliki vest ne odgovarja popoinon:^ detajlom onih posVusov. ki so bili storjeni v svrho kooperacije. Res p* j*». da je bil na Justhovi strani govor o kooperaciji v zvezi z idejo zbornice ne razpustiti, 1 ar bi pa bilo nezdružljivo s prvotnu^ stališčem vlade. Z oziram na to pojasnilo Khue-liovo so zopet izstopili štirje poslanci iz Juf-thove stranke. Bosenske volitve. Kakor smo že poročali se bodo vršile volitve v bosensko-hereegov -ski dez. zbor od 18. do 2». ma.ia Volilno gibanje se že razvija. Kakšen bo pa izid v posameznih kurijah. pravoslavni, mohamedanski m katoliški, o tem i*i mogoče še prav ničesar reči. Najmanj glede katoliške, hrvaške kurije. Tam bodo namreč volili tudi v«i katoliški nehrvaški uradniki, ki niti niso iz Bosne. Potem pa je tu tuai spor med nadškofom Stadlerjc m in dr. Mandičem; na vsak način bo hrvaška delegacija v bosanskem dež. zboru neenotna. — Tudi med pravoslavnimi Srbi sta dve stranki: konservativna (pod vodstvom Šole in Kočića) in radikalne (pod vodstvom Stojanoviča in Grdjiča). — Med mohamedani so štiri skupine, verdar je pa upati, da sklenejo pred volitvami komr^romi-. — Sliši se, da je izbrano že predsedstvo dež. zbora in sicer bo pi cdsed nik baje Srb dr. Zirrunič, prvi podpredsednik mohamedan Ali be^ Fir duz in drugi podpredsednik ilrvat dr. Mandič. Kralj Peter v Petrogradu. Skoro vsi ruski listi pri rasa jo razlage carjeve napitnice srbskemu kralju. — > Birževija Vjedomosti« pišejo: »V besedah gosudara imperatora se zrcali ne le bratsko razmerje rusko-srbsko, temveč je nacrtan tndi celi T^Jitični program. Ce položimo te besede poleg onih, ki j h je nedavno slišal v Carskem Selu kralj Ferdinand, vidimo, da Rusija postavlja v ospredje idejo solidarnosti balkanskih držav, samostojnih, združenih po skupnih interesih . . . Kmalu se bodo pokazali hlačkami plodovi obiskov balkanskih vladarjev v Petrogradn in mirovnih, pa tvornih inicu-^iv, katere jim daje ruski car. Balkanski vladarji so postal' članki, ki vežejo Rusijo z mlado Turčijo; fVirierad, kamor pelj^ balkansk0 vladarje nadaljna pot. sekundira Petrogradu. S tem se ustvarja na vzhodu nova situacija, koristna pač vsem soudeleženim činiteljem.* »Novo je Vremja piše: »V napitnieah. katere sta spregovorila oba slovanska vladarja, gostitelj in ^ost, ni ničesar novega za rusko in srbsko čustvo. Bratstvo oken ame dov je napisano ne s črnilom, temveč z gorečo krvjo ... V nedavni dobi je Rusija s veliko ceno odvrnila nevarnost, ki je Srbija grozila veled tujega napada, Srbi so se Mučili sporna vat i mogoče od neeaogočega in tndi pri najernejši nezgodi znajo razlikovati prijatelja od sovražnika. Sestanek slovanskih vladarjev se odlikuje s posebnostjo, na katero je treba obrniti splošno ponoru ost. Slovanski vladarji ne nagovarjajo go-sudara-imperatorja v priznanem diplomatskem jeziku, temveč v jezika svojega naroda. Gosudar imperator y> govoril rusko, bolgarski krali bolgarsko, srbski srbsko. S tem je rečeno vsem, ki to bocejo vedeti, da Rusija svojega V z^ka nikomur ne vsiljuje in da naj slovanski narodi v medsebojnih rvezah ne rabijo tujin jezikov.« Dnevno vesti. -f- »Slovenec« in slovensko vseučilišče. »Edinost« piše: »će že ^Slovenec« pretaka sedaj cele |K>pla-ve — rodoljubnega ogorčenj«, ker meni, da se je »Zveza južnih Slovanov« odrekla junktirau med italijansko in slovensko univerzo, p^tem pa gf* vprašamo, naj nam poj*»sni, kje je bil s tem svojim ogorčenjem nedavno temu, ko so se njegovi najtes-o«»ji politični sorodniki In varvanel v goriškem 'ezelnein zbovi — in tv> ne morda le s kakim splošno držanim komunikejem v listih, ampak s konkretnim glasovanjem v zbornici v družbi najljutejih naših sovražnikov — odrekli ne le junkfhnu, mar. več sploh vsakih kompenzacij?!? Kje je bik> tedaj »Slovencev o<- ogorčenje, ki mu j- sedaj v pretvezo za prave orgije strankarska zbesnelo->*i?! Mari je imel tedaj — piko na jeziku, ki pa jo — ko gre za kak toli priljubljenih mu žurnal i stični h ekscesov — hitro izgublja tudi — brez operacije?! S tem svojim ekscesom je »Slovencele pokazal, kako glo boko sega zastrupijenje našega poli-tičnega življenja po strankarskem egoizmu in po frivolnosti strankarske žurnalistike. Vse naj gre na ko se, ko kaže kaj dobička za stranko. I oziroma, ako je prilike, da se politič- I nega drugom i šljenika udari s sekiro J po glavi, no glede na to, vojem velikem rodoljubnem ognr j čenju, sodba treznih in razsodnih j ljudi pa ostaja ta. da se s svojim se- j danjim nastopom lahkomišijrno iu I frivolno igra z najvišjimi interesi j naroda. Na njegova zasmehovanja g in zasramovar.ja na naš-> adreso imamo le ta odgovor: z velikim govorom dr. Rvbara v zbornici poslancev je bilo iz kompetentnih ust označeno naše stališče nasproti vseuči1 škem*» \^rašanju!« + »Union« nemški hote*. Prišla je znana večja slovenska »jružb«i v hotel »Union«. Pikolo jo nahruli po vrsti: »Was gfallig? Bier.v Ko >e ga zavrne slovenski, kaj hoče, vpraša Še le slovenski: »pivo?.: Ni to pride jedih->nosec in vpraša zopet le nemški: »Speisen gefallig?<- dasi-ravno je čul ^'ovenski pogovor družbe. Pri plačevanju je rabil natakar plačilne listke z reklamo za hotel -Union« tiskane v Cnrihu (v Ljubljani ni tiskaren) samo v blaženi nemščini. Na zahtevo, da napiše račun na listek Ciril - Metodove družbe ali vsaj na slovenski reklamni listek, odorovori. da ga nima. in se opravičuje, da to ni njegova krivda, češ, da mora rabiti listke, kakršne mu da ravnateljstvo. Notranji jezik, to je med uslužbenci hotela je izključno nemški. Natakarji hotela se drznejo na javnih zborovanjih v Ljubi lani zahtevati nemške razora-ve. Kdo Še dvomi, da je hotel > Union« nemški hotel. O kavami sploh ne govorimo. -f Imenovanje. Finančni revizor v davčni upravi ar. Ivan Skuš^k je pomaknjen v \ II. einovui razrred. 4- Iz flaan*ne službe. Računski asistent K*r*»l Gruber je imerovan za računskega oficiala v X. čin. razredu. -f- Poštna vest Občni zbor deželne skupine za Trst, Primorsko in Krauisko, centralnega društva e. kr. postnih adjunktov, oficijantov in aspirantov Avstrije, se bo vršil dno 30. t m. v društvenih prostorih državnih uslužbencev. Trst, via Barie-ra vecchia št. 8. I. ob 8. un 30 min. Ker je stvar aelo Tataa se prosi vse ttHMliu, da en občnega, sbera v naj- i večjem številu ndslsae. j — Slavenska deielno gledališče. ! Is pisarne: Danes, v terek se pc je prvič sa nepar • abonente krasna, »e-po opremljena in isredno težka Gol d marko v a opera v Štirih delanjih »Sabska kraljica«. — V četrtek se »Sabska kraljica« drugič ponovi ter je to zadnja predstava v tekoči sezoni. — Slevenske gledališče. V nedeljo je imela primadona gospa Nord-gartova svoj častni večer. Peli no Goldniarkovo »Sabsko kraljico«. — Opera, ki je pisana v slogu velikih oper Meverherovih, si je že osvojila vsa velika gledališča, kjer je stalno na programu. Posamezne vloge zahtevajo od pevcev zelo mnogo, mnogo zahteva opera tndi od zbora in od orkestra. Ce izvzamemo nekatere malenkosti, katerim se na našem malem odru sploh ni mogoče izogniti, moramo reči, da je opera uspela nadvse častno. Naslovna vloga je bila v rokah gospe Nordgartove, ki je vnovič pokazala — kar že itak davno vemo -— da zmore tndi najtežje partije v vsakem oziru briljantno. Njen,v vsaki višini krasen glas, poln temperamenta in njena izborna igra sta to veliko partijo pripeljali do popolne veljave. Gospa Nordgartova na*n je na našem odru ustvarila celo *rsto krasnih postav, omenjamo le njeno izvrstno »Madame Buterflv« in njeno temperamentno »Tosco«, da izpustimo vse drug*. Vsem tem se je ^redno na stran postavila zdaj njena »Sabska kraljica«. Zal, da na*e občinstvo ni pravično v izražanju svojih simpatij! — Gospej Nordgar-tovi vreden drug — akoravno neko liko indisponiran — je bil gospod Fiala. Odličnih pevskih in igralskih zmožnostih našega dičnega prvega tenorista smo že ponovno omenili. Zato naj to pot omenimo samo to, da je svojo težavno vlogo izpeljal v našo popolno zadovoljnost. — Gospod Vulakovič je bil v igri in petju — kakor vedno — izboren. — Gospodična Lvova je pela in igrala pri-kupljivo. Njen glas je posebno v višinah zvenel krasno. — Gospoda Pa-točke veliki duhoven je bil prav dober; in slednjič ne smemo pozabiti gdč. Thalerjeve, ki je svojo sicer neveliko vlogo izvedla prav izvrstno. Ta pevka čedalje bolj kaže svoje lepe pevske iu igralske vrline — samo prilike ji je treba dati. — Orkester je pod taktirko kapelnika gospoda Beniška svojo teško nalogo rešil precizno. Zbor pa je bil park rat netočen. — Včeraj popoldne so uprizorili dramatizirano Sketovo »Miklo-vo Zalo<' Stvar je bila nastudirana slabo in režirana slabo. Zato se s svojo sodbo o tej noviteti nečemo prenagliti. — Zvečer so igrali že znanega »Martina Krpana <; igrali so sicer bolje kot popoldne, lahko bi bilo pa seveda še bolje! Ničesar nečemo s tem očitati našim igralcem in igralkam, ki so celo sezono po večini res marljivo izpolnjevali svoje naloge. Seveda za eno predstavo se res >koro ne izplača bogve koliko studirati. — Predstavi sta bili na korist našemu dramskemu osobju, ki se s tem za letos — nekateri tudi za vedno — poslavlja od nas. — Letošnja šenklavška velikonočna procesija je bila tako žalostna, kakor še nikoli. Udeležil se je ni nihče razen pičlega števila oficijo-zov, ki so se je morali udeležiti, ter kakih 100 starih žensk razne žalostne zunanjosti. Drugače pa ni bilo nikogar pri tej procesiji, dasi se je po zatrdilu »Si oven cevem« versko navdušenje in preprčanje v Ljubljani uprav zadnji čas silno povspelo. Glede šenklavške procesije smo govorili s farani iz fare in dobili ta - le značilen odgovor: »Procesije, k! jo vodi škof, ki je naredil javno pohujšanje, ne da bi bil za to pokazal le trohico kosanja, ampak se je Še baba I s svojim umazanim spisom, take procesije se ne more udeležiti noben pošten katoličan!« Te iu take besede so nam govorili možje iz klerikalnega tabora, ki so dandanes na zunaj še prisiljeni iti s to stranko, v srcu se jim pa gnjusi politika, ki jo uganja škof in njegov list »Slovenec«. — Priobčili smo ta odgovor v dokaz, kako sodijo o škofu celo njegovi najver-nejši in najzvestejši pristaši. — Občni zbor šentpeterske moške In ženske podružnice Ciril - Metodove družbe v Ljnhljani se vrši v četrtek, dne 7. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »pri Zupančiču« na Sv. Martina cesti, po običajnem sporedu. Ker se na bod j razpošiljala nosebna vabila, se prosijo p. n. gospoda člani in prijatelji podružnični, da se tega občnega zbora udeleže v mnogobrojnom številu. — Odbora. — Javno predavanje. Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija« priredi dne 90., SI. t. m. in 1. aprila javno predavanje. Predava g. eand. med. Mirko Cemic v postanki«, razvoju in koncu človeka. Predavanj« bode pojasnjevale lepe skioptične slike. — Občni zbor Trgovske obrtne banke v LdeMjani, ee vrši jutri ob 3. popoldne v bančnih prostorih i nadstropja. Dnevni red je sledeči: Poročilo načelstva, poročilo nadzorstva, potrjen je letnega računa, razdelitev čistega dobička. Sprememba pravil in slučajnosti. — Naredna založba ima jntri, v sredo, dne 30. t. m. ob 6. popoldne v prostorih »Narodne tiskarne« svoj občni abor. — Komorni večer. Vstopnice po 2 K se dobivajo od danes naprej pri gospej Sesarkovi v Selen bnrgovi ulici. — Družinski večer, ki ga rriro-di Vajenska skupina N. D. O v ponedeljek (na praznik) 4. aprila i. 1. v areni »Narodnega doma« bo gotovo zopet velezabaven. Na sporedu je med drugim trodejanska Fr. Ks. Me-škova dramatična slika iz življenja koroških Slovencev »Na smrt obsofe* ni«. Igra je zelo resna in nam kaže žalostne razmere našega tužuega Ko-rotana, — Da se bode občinstvo tudi nasmejalo bo skrbela enodejanska burka »Morilec v Kralji dolini«. Sodeloval bo tudi tamb'iraski zbor Va^ jenske skupine N. D. O. Obe igri ste pod r°žijo gosp. gledališkega režiserja Nučiča izvrstno naštudirani. Družinski večer se vrši ob pogrnjenih mizah. Ker se posebna vabila vsled prevelikih stroškov ne bodo razpošiljala, upamo, da zadostujejo te vrstice vsakemu mladinoljuhu kot vabilo. — V ponedeljek pa v »Narodni dom«. — t Umrl je na veliko soboto Ln bil včeraj pouopan vpokojeni vodja mestne straže g. Lovro Breznik. Pokojnjk, čigar prijazni obraz z velikimi brka m i je že razodeval njegov veseli temperament, je bil izvrsten policijski tunkcijonar in pri tem odločno narodnega mišljenja. Užival je v vseh krogih splošne simpatije, kar je pač z ozirom na mnoge odijozno-sti, ki jih nalaga policijska -lužba, nekaj izrednega. Breznik je bil tudi izredno močan človek in lahko bi bilo navesti celo vrsto slučajev iz njegovega službovanja, v katerih je £ svojo kolosalno močjo ugodno in na vsestransko zadovoljnost rešil prav sitne afere. Veseli mož, ki je bil z vsakim vljuden in vsakemu postrežbi iv* Je moral zgodaj v pokoj. Ko je rojeval iz Tr^ta v Ljubljano sta v Št. Petru trči?a dva vlaka in Brez-uik je zadobil živčni šok. vsled katerega je postal za službo nezmožen. Šele po dolgi pravdi mu je železnica plačala odškodnine 20.000 K. Od tedaj se je ha vil zlasti s tičarstvom in ga bodo prirejevalci velike lovske razstave, katerim je bil v znatne pomoč, zelo pocTešali. Vrli mož je po kratki bolezai nagloma umrl. Vsi, ki so ga poznali, mu ohranijo prijazen spomin. — Pogreb je bil včeraj popoldne izredno časten, dokaz, kako je bil rajnik priljubljen in spoštovan pri vsih slojih. Pogreba se je udeležil občinski svetovalec g. Matija Rothl, magistratni policijski svetnik g. Lauter, magistratni nadkomisar Semen, magistratni policijski komisar Jančigaj. inženir Endlicher in še več drugih uglednih gospodov. Svojemu tovarišu je izkazal zadnjo čast korporativno cel prost oddelek mestne policijske straže z vodjem Hereo-gom na čelu, ki je korakal z vencem pred krsto. Da so se pogreba udeležili za svojim sorejakom v častnem številu tudi Tmovčani in Krakovča-ni je umevno, saj ga je pozna? vsak starček in vsak otrok. Bodi mu domača gruda lahka! Izpraznjena srednješolska mesta. Od 16.—27. marca so bili izdani sledeči razpisi: Klasična filologija: Celovec (g. L. G. — prednost imajo iz slovenščine izprašani prosilci — 8. IV.), Ljubljana (nem. g., L. G. d., 15. IV., novo sistim. mesto), Dunaj V. (Elizabetna g., L. G. d., 20. IV.), Beicbenberg (g., L. G. d., 23. IV.). — Moderna filologija: Znojmo (dež. r., Fr. D., 30. IV.), Ljubljana (TI. g., SI. D., 15. IV.), Dunaj XI. (r., Fr. E., 15. T V.), Praga - Novo mesto (g.. D. I. g., 20. I\r.) — Zrodov. - zemlieoisna skupina: Ljubljana (nem. g., H , 15. IV., novo sistim. mesto). — Prirodo-pisna skupina: Heb (g., Ng. m. nI., 12. IV.), Dunaj (trgovska akad., C. nI. ng., 24. IV.) —Verouk: Heb (g., 15. IV.), Pulj (r., 30. IV.), Dunaj XI. (r., 10. IV.) — Kratice in znaki kakor navadno. — Umrl« je v Ljubljani 2S. t. m. ga. Jerica F o r t u n a, rojena Merlak. N. v m. p>! — Na naslov zdravstvene oblasti. Prebivalci iz šentjakobskega okraja se pritožujejo, da vlada v hiši št. 3 na Žabjaku grozovit smrad. Baje je tam v kleti toliko gnojnice in druge nesnage, da se ne more niti noter. Posebno zdaj na pomlad se smrad širi, da duši ljudi, zato bi prosili slavno zdravstveno oblast, da poseže vmes in ukrene, kar je primerno, sicer utegnemo doživeti le kako kugo v omenjenem kraju. Veselica m Grosupljem, ki se le vršila včeraj t korist Ciril. Metodo- vi družbi, je uspela v vsakem oziru lepo. Občinstva je prišlo od vseh strani toliko, da so bili gostilniški prostori g. Koprivca nabito polni. Govoril je tajnik »Družbe« g. A. Beroe in imenom podružnice odbornik g. Vale a unč i č. Nesreča na Šmarni gori. Včera] jo šel posestnik Gregor Kopitar p. d. Mihovec \z Gameljev na Šmarni gori svonit. Pri tem ga je zvon tako nesrečno pritisnil, da je bil takoj mrtev. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. — To je baje že četrta nesreča, ki se je prigodila zadnja leta v zvoniku na Šmarni gori Prečistiti gospodje *e seveda za take stvari ne utegnejo brigati, ker jim jemlje politika pr£voč časa. V Lukovici je dne 27. marca t. 1. ob S. zjutraj preminula crospa Ana Smerkolj roj. Petelinkar, soproga posestnika, gostilničarja bi trgovca Ivana Smerkolja v 33. letu njene starosti. Zapustila je 6 malih otroci-čev. Pokojnica je bila vzor žena, tiha in Ljubeznjiva ter z«=do priljubljena v uradni šib krogih. Bodi ji ohranjen blag spomin. V Kranjski gori je nmrl notaj Janko Hudovernik po daljšem bole hanju. Pokojnik, brat tukajšnjega notarja g. Aleksandra Hndovorniks, je bil navdušen narodnjak in zve<' pristaš narodno - napredne stranka Radi svoje dobrosrčnosti in čisteg i značaja je bil splošno priljubljen. Vsak, kdor ga je poznal, ga je ime^ rad in ga je visoko spoštoval rad; njegovih izrednih karakternih vrlin Bodi vrlemu rodoljubu lahka zemljica! Društvo za varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija je imelo svoj občni zbor dne 20. marca t. 1. Iz odborovega poročila, ki se je članom razdelilo tiskano, je razvidno, da šteje društvo 36 ustanovnikov in 393 članov. V poslovnem letu 1900 je bilo 11.388 K 43 v dohodkov ter 5137 K 98 v izdatkov, tako, da znaša društvena imovina koncem letal900 6250 K 45 v. Društvo je redno podpiralo 133 nedoraslih sirot, za kar jc izdalo 3920 K 54 v; izredne podporo v denarju in za nabavo obleke, obut ve itd. so pa znašale 868 K 85 v. Za oddajo v učna in službena mesta se je posredovalo v najmanj 20. slučajih, v zavodu »Otroški prijatelj« v Šiški se vzdržuje ena gojenka. Občni zbor je sklenil, da se društveni odbor z vso vnemo poprime predpravljalnih del v ta namen, da se čim prejo ustanovi prepotrebna ljudska in dijaška kuhinja. Obenem se je razpravljalo o ustanovitvi rudniške delavnice za rokodelske vajence v Idriji. Iz Planine. Sklicujoč se na paragraf 19 tiskovnega zakona z div 17. decembra 1862, drž. zak. št. 6 ev 1863, zahtevam z ozirom na dopi^. objavljen pod zaglavjem: Iz Planin« v št. 63 vašega lista z dne 18. marca 1910, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da »se je eden izmed »Čukov, toliko spozabil, da se je nekoliko po igral s čepico«, res pa je, da so se v>i telovadci »Orli« vedli vseskozi dostojno in spodbudno, ter niso dali najmanjšega povoda, da bi jih kdr. radi vedenja opominjal .2Ni res. da »je skrbno oko načelnikovo spazilo iz spovednice, da eden izmed telovadcev igra s čepico, in da je šel načelnik nad njega in mu nekolike nategnil ušesa ter mu menda povedal, da mora stati kot vojak na stra ži,« res pa je, da je predsednik telovadnega odseka »Orel«, župnik Štc fan Rihar, po končani pridigi stopil iz spovednice k vrsti telovadcev i u enemu izmed njih, da ga nase opozori, položil roko na ramo in mu povedal, da dva izmed tovarišev, o katerih je mislil, da pred sv. maso še nista prišla na vrsto pri spovedniei, spoved lahko takoj opravita, da se bosta mogla udeležiti skupnega obhajila. Mladeniča pa sta spoved v resnici že poprej opravila in sta zat« ostala v vrsti na svojem mestu. — V Planini, 22. marca 1910. — Štefan H i h a r, župnik in predsednik telovadnega odseka »Orel« v Planini. Opomba uredništva: Take flavze! Ta župnik in predsednik planinskih »Čukov« mora biti zelo omejen človek, ko misli, da bo s takimi nerodnimi zasukavanji premotil javnost. Mož pač že dolgo ni bil na eksercicijah pri jezuitih, drugače bi se bil bolje zmazal. Prenaivno je namreč, da piše: »da je stopil iz spovednice k vrsti telovadcev iu enemu izmed njih, da ga nase opozori, položil roko na ramo. Ce je pri vrsti stal, so ga »Čuki« vendar videli, in ni bilo treba jih na tak način opozarjati. Sicer so pa čukarska ušesa prav blizu ram .. . Važno aa konjerejce. C. kr. ministrstvo za deželno brambo namerava dne 9. aprila (pričetek ob S. dopoldne) nakupiti v Šentjerneju na Dolenjskem 35 plemenskih kobil v starosti 3 V* do 7 let, katere morajo biti žlahtnega plemena in katerih rod mora prodajalec dokazati. Cena i aaaša K 800. Kupljen« kobile odda. imenovano ministrstvo zopet prodajalcem nazaj v oskrbo, katere postanejo čez 6 let zopet last prodajalca. Umrl je danes ob 3/42. zjutraj po dolgi bolezni g. Stanko Dermelj. Pokojnik je s prav dobrim uspehom končal učiteljske študije. Svojemu poklicu, ki si ga je volil prvo po srcu, pa se ^ai ni mogel posvetili, ker ga je preje ugrabila neprizanes-. Ijiva smrt. Vsak, kdor je pokojnika poznal, ve da m ne mala žalost prišla nad vse njegove domače in pa nad vse njegovo prijatelje in zuance, M« v m. p.! Iz Ilirske Bistrice na Notranjskem se nam poroča, da je tamošnja podružnica čebelarskega društva imela svoj drugi redni občni zbor v prostorih tovarne testenin gg Zni-deršič in Valenčič. Najprvo pozdravi predsednik navzoče člane ter izrazi željo, da bi podružnica malo »»olj delovala, kakor dosedaj, ter da bi se vsi člani bolj zanimali za njo. (iosp. tajnik in blagajnik poroča, da ima podružnica sedaj 33 članov. — Blagajniški prebitek začetkom leta 1910 znaša 25 K 68 vin. — Nato so bili izvoljeni sledeči gospodje v odbor, in sicer: Logar Anton, Rotter fosip, Strnad Radovan, Urbančič Mihael in Znideršič Anton. — Sklenilo se je soglasno na predlog gosp. predsednika, da pristopi podružnica z enim deležem 10 K kot članica Čebelarski zadrugi v Ilirski Bistrici.« — Priporoča se glede eksportnih panjev, katere izda »Čebelarsko društvo (osrednje) v Ljubljani,« da nam slednja, ako le mogoče, pošlje 5 oanjev! Naroči se 1000 komadov azglednic, in sicer vseh vzornih čebelnjakov na slovenski zemlji, da se rcbelarji seznanijo s čebelnjaki. Fredi se prostor za čebelarje, ka- i ri nimajo svojega zemljišča, ter se udi podpore naprosi osrednje društvo v Ljubljani. — Končno se skle-ue povabiti osrednji odbor, da že uredi na občnem zboru dne 19 marca 1908 dana navodila. Celjski Nemci, namreč oni, ki f robijo v rog r.vahte«. sklicali bod^> junija meseca t. i., tačas tedaj ko je nameravan vseslovenski zlet ^Sokolov« v Gabrju pri Celju, »Sud-osterreichischcn Turngau« f. j. nemške« turna rje iz Štaiei skega, Koroškega, Primorja in — Kranjske. — Očitno imajo namen, s tem preprečiti shod slovenskih ^Sokolov«. Videti hočemo, kakšno stališče bode napram temu početju zavzemala vlada . . . Izkustva izza zadnjih let nam ne obetajo kaj prida. »Ein ehrlich deutseher Mann -.i** po zatrdilu celjske Deutsche \Vaeht« in graške »Tagespostvodja nemške ljudske šole v Štora h pri Celju, prosi uli Cmerešek. ali as — Tsehemerescheg. — Ta možicelj bil -e pred par leti slovenskega mišljenja, je sin trdih slovenskih kmečkih staršev v Sv. Križu pri Slatini, njegov brat je poštni nado tir i jal v Gradcu ter vrlo zaveden Slovene-. Storski Tsobemereseheg pa je — • in deutseher Mann!! — Tak: *o Nemci« med Slovenci na Spod. štajerskem! Res, ponosno je lahko iiemštvo na te izrodke ueznačajni-»-tva. In ljudje takega kalibra potem javkajo o zatiranju Nemcev med Slovenci! V Laškem trgu na Spod. Štajerskem je bil izvoljen za načelnika tamošnji podružnici Ciril-Metodove družbe g. nadučitelj slovenske oko-J'^ke šole g. F van Cetina. Vas pogorela. V petek |*oiioči je pogorela skoro vsa vas Berkoveo v ljutomerskem okraju. Zažgala ;,e hudobna roka. kajti va&čanoni je že več-rat nekdo v pismih grozil, da ho po-/jgal vso vas. V teku treh mesecev j^ res že petkrat gorelo, vendar so ogenj vselej pogii.Mli. tako da ni napravil prevelik^ škode. V petek pa radi hudega vetra ni bilo mogoče ^gasiti požara. Uničil je petnajst poslopij s krmo in gos|>odarsko opravo. Tudi nekaj živine je zgorelo. I "mrl je dne 24. t. m. jc. Janez Visenjak. posestnik v Žamanj-cih pri Ptuju. Pokojnik je bil naprednega prepričanja in je vzgojil t udi svoje otroke v zavedne, napredne Slovence. Bil je skoro 30 let župan v domači občini in rio igo vr-*to let do svoje smrti član ptujskega okrajnega zastopa in si je pridobil /lasti za svoj ožji domači kraj veliko zaslug. Naj v :nini počiva! Tržaški vlomilci iu tatov! na delu. V vilo Virginije vdove Rota v Rocolu pri Trstu so vdrli tatovi in I »okradli vse, kar jim je prišlo pod mke. — Samo ukradeno perilo se ♦ eni nad 900 K. Med ukradenimi predmeti so se nahajale tudi tri takozvane mandoline in ena mandolina velike vrednosti. Policija je šla lakoj na lov za lopovi. Posrečilo se ji je poizvedeti, da je ueki Ivan Li-polt, 291etni dninar, stanujoč v ljudskem prenočišču v posesti dveh mandolin. Bil je takoj aretiran in je priznal, da je prodal obe mandolini za * K nekemu starinar ju, a priznal je, tki Se ostali dre dal v varstvo nekemu znancu. Policija je nato zaplenila vse štiri mandoline, ki so res ukradeni v gori omenjeni vili in zaprla več oseb, ki so zapletene v to tatvino. Med zaprtimi je tudi neki nevaren tat in vlomilec, 241etni Josip Ja-komin iz Dekanov, kakor tudi neka ženska, Josipina Plesnica, pri kateri so dobili velik del ukradenih predmetov. — V soboto sta dva nevarna tata ob belem dnevu napadla branjevca Ivana Peternela na trgu »Ponte Rosso« in mu hotela ukrasti listnico, v kateri je imel 200 K. Ker se je Peternel branil, je eden lopovov potegnil dolg nož in pretil z njim branjevcu. Ta je pričel kričati na pomoč. — Ko so prihiteli redarji, sta lopova že zbežala, ali redarji so ju dohiteli in aretirali. Predrzneža sta: 271etni Silvi Sauri, kaznovan že neštetokrat radi tatvin in je pod posebnim policijskim nadzorstvom, in 271etni Cezar Cossuta, oba iz Trsta. •— Sauri je nekaj minut poprej ukradel kmetici Ivanki Žigon iz Komna novčarko iz rok, v kateri je bilo 8 K 50 vin. Italijanska trikolora pred tržaškim sodiščem. Poročali smo svoj čas, da je na »Leginem« plesu v gledališču »Pol i temna Rossetti« v Trstu dne 1. februarja razvila neka maska italijansko trikoloro. Policija je hotela zastavo zapleniti, a je biht pri tem napadena od irredentistov in vržena iz gledališča in policijski kancelist Lovišček potolčen na tla in zlomljena *nu sablja. Aretiran je bil edino mazzinijanee Karel Ferluga (puro sangue italiano!), ki se je imel v soboto zagovarjati pred tržaškim sodiščem, obtožen javnega nasilstva in kričanja »Abbasso Austria« itd. Ferluga je bil obsojen na dva meseca teške ječe. Vse za df nar! Neki tržaški Slovenec je poslal minuli petek svoja dva otroka v cerkev k sv. Jakob i molit k božjemu grobu. Otroka pa sta se že čez nekaj minut vrnila ter povedala očetu, da pobira uelv: mož med cerkvenimi vrati denar. Kdor mu nič ne da, ga ne pusti v cerkev. Oče je dal otrokoma nekaj novčičev za moža, menda je bil cerkovnik, in zdaj sta otroka neovirano prišla v cerkev. Je pac res: Tisto geslo »vse za vero« so že davno vrgli med staro šaro: danes je pri njih v polni veljavi geslo: »Vse za denar!« Volosko • opatijske novice. V e-1 i k a posestva prešla v domače občinske roke. Kakor že v soboto, dne 18. marca kratko javljeno v »Slovenskem Narodu«, nakupila je občina volosko - opatijska večino delnic vodovoda društva »Quarnero« v Opatiji, potem nekoliko delnic opatijske električne železnice, nekoliko delnic tovarne za led v Iki in veliki novi hotel »Lov ranac, stari hotel »Lovrana« in veliko tisoč kvadratnih metrov zemljišča v Lovrani za 1.236.000 kron. To vse je bilo dosedaj deloma v nemških rokah, a večina tega imetja je bila last francoske »Wagon lit« družbe, katera je pa ves svoj delež prodala volosko-opatijski občini. Seveda vse to gotovim privandrancem, ki vedno mislijo, da je klin za nemški most do Adrije v našo zemljo že trdo zabit, ni prav. pa se borio ze morali počasi privaditi na dejstvo, da je tu doma Slovan, Nemci pa se le po nasi milosti in dobroti med nami redijo. Razmere pri opatijski električni železnici. Že dolgo se ni nihče bavil javno - to železnico, ker se je vedno mislilo, da se bode sčasoma vse na bolje obrnilo, kakor je bilo tudi od početka rečeno. Temu pa vsaj dosedaj ni tako. ampak kakor je videti, gre vse vedno le bolj na slabše. Sprevodniki so še vedno strupeni Nemci. Rekord v nemški brezobzirnosti je pa dosegel sprevodnik, ki je imel službo v nedeljo, dne 20. marca t. I. ponoči pri zadnjem vlaku iz Lovrane na postajo Mat u I je. V vozu je bilo več Slovencev, izmed katerih je eden v slovenskem jeziku vprašal dotičnoga sprevodnika za ceno in glede vožnje na Matu 1 je. Dobil je pa od to pri van-drane in napihnjene grmanske duše sledeči odgovor: »Das ist eine deutsehe Firma, wir sprechen nicht windisch.<- Nemška brezobraznost res že ne pozna nikakih mej. Od ravnatelja bi pričakovali malo več pravičnosti. Svetujemo pa vsem nemškim kričačem, naj jo poberejo tja, od koder so se k nam pri tepli. Imamo dovolj domačinov, ki so bolj sposobni za službo nego privandrani Nemci. -Slovenci v Opatiji-V o 1 o s k i. V nedeljo, dne 20. marca se je sestalo na poziv v »Slovenskem Narodu« v kavarni »Central« lepo število Slovencev, izmed katerih se je izbral pripravljalni odbor, katerega dolžnost je, pripraviti pravila in vse potrebno za IhhIočc »Slovensko izobraževalno in podporno društvo za Opatijo, Volosko in okolico.« S tem se bode ustreglo vsestranski želji in pa potrebi takega društva. Cc se združujejo Nemci, se moramo tem bolj združevati Sloven- ci. Prvi korak je storjen in za njim morajo biti vsi enako trdni in sigurni. — Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. januarja do 15. marca t. 1. 6400 oseb, od 14. marca do 15. marca jih je prišlo 356, a na 15. marca je bilo v Opatiji nastanjenih 3528 gostov, to je 508 vseb več, kakor pa ob istem času lanskega leta in 735 oseb več kakor lanskega leta od 1. januarja do 15. marca. S ceste. V soboto popoldne sta v Gradišču pred hišo št .9 trčila skupaj kolesar Franc Valovsek in Izvoščck Maks Japelj. Kolesar je pripeljal iz dvorišča omenjene hiše v trenotku, ko je izvošček vozil mimo in jo zadel a* voz. Vsled sunka je kolesar padel toda se inu je k sreči poškodovalo samo kolo. Ko je v soboto opoldne od »Novega sveta« po Mariji Terezije cesti vozil izvošček Ivan Grunt je v naglici zavil v Novo ulico. Tam ga je pred vhodom hotel prehiteti kolesar Martin #!ohar, ker je pa izvošček prenaglo zavil na levo stran je podrl kolesarja pred svoj voz. Žlo-har se je pri padcu telesno poškodoval. Kolo je izvošček vlekel še kakih 50 korakov naprej in ga pri tem tako pokvaril, da ima Žlohar 120 K škode. Na Turjaškem trgu je v soboto popoldne podrl na tla kolesar Josip Pleško M i halja Cugelja, mesarskega pomočnika in ga na desni nogi telesno i>oškodoval. Kskortovalo je orožništvo v petek v Gradiško Jakoba Poglaja v Maribor pa Ivana Flandra, ki .sta bila pri zadnjih porotnih obravnavah obsojena vsak na 3 leta ječe, ker sta kakor znano, pokradla na južnem kolodvoru več tisnja in drugega blaga, pri Langn pa več mebljev in žime. Pes popade I je v soboto petletnega Alojzija Kupino in na palcu lahko poškodoval. Pes je grizel kost, katero mu je deček hotel odvzeti. Lastnik psa je znan. Vsled pomanjkanja pripravnih delavcev se je naprava novepa parka na Taboru preložila na jesen. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 100 Maeedoneev, 190 Hrvatov in 30 Slovencev, 25 Hrvatov je šlo v Buks, 40 v Eger, 30 v Inomost, 25 pa na Dunaj. 90 Lahov je šlo na Dunaj, 40 pa se jih ,\c pripeljalo v Ljubljano. Izgubljeno m najdeno. Branjev-ka Katarina Markovičeva je 'zgubila denarnico, v kateri je imela 150 K denarja. — Poslovodja g. Fran Stare je izgubil srebrno uro z dvema krovoma z usnja to verižico,ki je imela kot obes k k konjsko glavo vredna 14 kron. -— Iruflnikova vdova Marija Heren je izgubila svilnat dežnik. — Hišnik Jernej Padar je izgubil črno denarnico z manjšo svoto denarja. -■ — Delavčeva žena Uršula Gaberškova je izgubila č;*no usnjato denarnico z malo svoto di narja. Šolski učenec Anton Bajda je izgubil srebrno remont oar uro. — Neka gospa je izgubila zapestno verižico z briljantom. Žena užitninškega paznika Marija Pajkova i** izgubila srebrno žensko uro. Našel je sodni nad svetnik g. Franc Andolšek, denarnico z manjšo svoto denarja. Prodajalka Klizabeta Kon ntova je našla usnjato denarnico z srednjo svoto denarja. Izkaz posredovalnice slovenske-ea trrovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sorejme se: J knjigovodje. 1 kontorisfe, 1 skladiščnik, 1 potnik, 3 pomočniki mešane stroke. 2 pomočnika /Hezninske stroke, *> po-močniki manufakturne strok*. 2 pomočnika špecerijske stroke. 1 pomočnik galanterijske stroke, 2 blasrajni-čarki. 2 kontoristinji, 6 prodajalk. 1 praktikant. 3 učenci in 1 učenka. Službe išče: 1 knjigovodja. 3 konto-risti, 1 korespondent, 2 poslovodja, 1 skladiščnik, 2 potnika. 21 pomočnikov mešane stroke, 3 i>omočr.iki že-lezninske stroke, 8 pomočnikov manu fakturne stroke. 7 pomočnikov sj>ocerijske -t roke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 6 kon tor ist in j, 9 blagajn ičark, 9 prodajalk, 2 učenca in 1 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce in član«- društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Uradne vesti. Pod skrbstvo sta prišla Ivan A 1 b r e e h t, ključavničarski mojster in bivši hišni posestnik in trgovec v Kamniku, in Josipina Stroj, posestni kova hči v Zapnžah. Dne 25. aprila bo pri okraju i sod-niji v Kamniku dražba zemljišča vlož. št. 117 kat. obč. Mengeš s hišo ste v. 24 v Mengšu z vrtom, njivami itd. Zemljišče je cenjeno 3417K 13 v. Istecra dne bo pri okrajni sodniji v Metliki dražba zemljišča vložna št. 391 K kat. obč. Grabrovec. Zemljišče je cenjeno 644 K. Najmanjši ponndek znaša 429 K 34 v. gumu in. — tmmmi ▼ hrvatski leči. Nedeljski »Obzor« priobčuje obširen a podlistek o »Slovenski Matici«. V uvodu pravi pisatelj med drugim: »V Slovencih je nastala doba, ko se je privatno knjigarsko založništvo tako lepo razcvetelo, da se mi Hrvatje niti iz daleka ne moremo ponašati s takim založnikom, kakor je n. pr. Sehwentner v Slovencih, da niti ne omenjam drugih. Med tem je stopilo na plan novo pokoljenje ljudi, sposobnih in voljnih, da delajo, in to je bil preporod za »Slovensko Matico«. Dočim je pri nas zavladala znana književna borba »mladih in starih«, so v Slovencih mladi nastopili, da* rešijo in obnove ustanove, ki so jih utemeljili »stari in najstarejši«. Tako napreduje »Slovenska Matica« in se preporaja, dočim v naši vlada stagnacija. Slovenci imajo vobče obilico ljudi, ue samo vsestransko, nego tudi temeljito izobraženih, a narodna društvena organizacija je tam tako krepka, da v tem oziru ne zaostajajo za Nemci, ki so jih prisilili, da jih v tem pogledu posnemajo. Organizacija, smotrena, zavedna in odločna, stremi najprvo za tem, da reši to, kar že obstoji, a kadar vse to zadiha novo življenje, se stopi korak naprej. Neprestane novotarije ne spadajo v smotreno delo. Tako so se »mladi« Slovenci, sedaj že dorasli možje, ki so že končali šolo svojih »starih« in našli marsikaj neprimernega v njihovem delovanju, odločili, da prevzetno v svoje roke, karkoli je mogoče, in od tega časa. koraka mali slovenski narod naprej z naravnost orjaškimi koraki. To je doba novega pravca v življenju slovenskega naroda. Ko sta se obe struji končno razšli in si razdelili prostor in se s tem do gotove meje tudi pomirile, je rarodna misel z naravnost elementarno silo prestopila prag ozkega slovenskega ozemlja, čuteč v sebi več moralne moči, nego je fizično v resnici poseduje, in si išče delokroga in poprišča svojemu delovanju tudi izven tega ozemlja. V tej novi dobi so Slovenci smotreno in resno jeli delovati na to, da se okrepe v zvezi s Hrvati posebe in z južnimi Slovani vobče. Semkaj spada vse ono, kar danes hočejo in delajo vsa velika društva in vsi uglednejši po-edinci: da spleto čim največ niti med svojim in hrvatskim narodnim življem, trudeč se, da bi bila ta vez stalna, ki bi se ne dala več pretrgati, kakor se je to zgodilo že tolikokrat. Dočim so dosedaj vzpodbude k skupnemu delovanju prihajale večinoma od Hrvatov, dohajajo sedaj od Slovencev. Ker pa Slovenci delujejo za najidealnejše težnje povsem realno in proračunjeno z vstrajnostjo. ki je njim druače prirojena nego li nam, sem prepričan, da bodo ob primernem odzivu z naše strani dosegli tudi uspeh«,. Po tem uvodu, ki je pač prelaskav za Slovence, ocenjuje pisec knjige, ki jih je letos izdala »Slovenska Matica«, predvsem pa dr. M. Potočnikovo (ne Pogačnikovo) monografijo o Koroški. — Bosanski Srbi za narodno edinstvo. V Mostam je jel izhajati nov srbski list »Rad« (Delo), glasilo nove srbske stranke. Te dni je »Rad« priobči! program svoje stranke. V tem programu čitamo: »Srbe, Hrvate in l>o>ansko-hercegovinske rnoha-medance smatramo za en narod z dvema pravnima imenoma. Različnost narodnega imena in vere ne sme biti razlog, da bi se narod cepil, zakaj njegova moč leži v njegovem edinstvu in složnem delovanju.« Ta programua točka odgovarja brez-dvomno modernemu naziranju vseh v resnici naprednih srbskih in hrvatskih rodoljubov. Stranka »Rada« je torej moderna, napredna stranka, kar dokazujejo tudi druge točke njenega programa. Stranka namreč zahteva: »Osebno svobodo, svobodo tiska in govora, svobodo združevanja in zborovanja, svobodo vere in vesti, svobodo znanosti, svetost hišnega praga, pisemsko tajnost, svobodo trgovine in obrti«. Nadalje terja, da se odpravijo vse stanovske razlike in da se zajamči ravnopravnost vseh veroizpovedanj na podlagi verske avtonomije v smislu načela ločitve cerkve od države. Iz teh podatkov je razvidno, da je program res moderen in napreden. Bilo bi torej želeti, da bi stranka »Rada« pridobila med bosanskimi Srbi čim največ somišljenikov. — Mostarski župan — naroden dobrotnik. Mostarski občinski svet je imel 17. t. m. sejo, v kateri je novi župan, Mujaga Komadina, naznanil, da bo daroval v razne narodne svrhe okroglo 100.000 K. Po 200 K daruje: 1.) mohamedanskemu društvu »Gaj-ret«; 2.) »Mohamedanskf čitalnici«; 3.) mohamedanskemu obrtnemu društvu »Itihad«; 4.) mohamedanskemu akademičnemu društvu »Zvjiezda« na Dunaju; 5.) srbskemu podornemu društvu »Prosvjeti«; 6.) srbskemu obrtniškemu društvu v Mostaru; 7.) srbskemu pevskemu društvu »Gusle«; 8.) hrvatskemu podpornemu »Napredak«; 9.) hrvatskemu pevskemu društvu »Hrvoju«; 10.) Hrvatski narodni zajednici; 11.) Dobrotvornomu društvu mostarskih gospa in 12.) 250 K »Mualimskemu društvu«. Za zgradbo mohamedanskega siroti-" šča. daruje 1000 m2 obsegujoče zemljišče; sezida na svoje stroške dvonadstropno hišo in kupi vse pohištvo in kar bo treba za sirotišče. Letos iu prihodnje leto bo dajal sirotam hrano na svoje stroške. Za zaklad, s katerim se ima vzdrževati sirotišče, daruje delnice trgovskega društva u znesku 15.000 K in poklanja v tq svrho tudi svojo župansko plačo M znesku 4800 K na leto. Za zgradbo mohamedanskega ženskega konvikta daruje 5000 K; ako bi ta svota za zgradbo ne zadostovala, bo iz svo* jega žepa doplačal vse gradbene stroške. Po slovanskem sveto, — Cankar v ruskem prevodu. V- Petrogradu izhajajoči mesečnik »Slavjanskij Mir«, ki ga izdaja prof. J. Laornin, priobčuje v svoji 2. letošnji številki prevod lv. Cankarjeve črtice »V spomladni noči«. Ta rusku revija priobčuje zgolj prevode iz vseh slovanskih književnosti. Slovencem, ki citajo ruski, priporočamo toplo to revijo, ki stane na leto 3 K 80 vin. Naročnino je poslati na administracijo »Slavjanskago Mirac v Petrogradu, tipografija »Nadež da«, Počtamtskaja 13. — Shod češkega dijaštva. »Svaz češkoslovanskega studentstva« v Pragi in akademično društvo »Zora« v Brnu priredita v dneh 6., 7. in 8. maja v Brnu velik manifestačni shod za češko vseučilišče v Brnu. Shoda se udeleži vse češko narodno dijaštvo in zastopniki češkega ra-zumništva iz vseh krajev. Glavni manifestačni shod se vrši 8. maja Program prireditev zaključi izlet k Slopskim jamam. — Jubilej češkega klerikalnega voditelja. Te dni slavi češki klerikalni poslanec dr. Moric Hruban desetletnico svojega političnega delovanja. »Pozor« piše ob tej priliki: »Dr. Hruban je odvetnik v Olomucu. Deset let je že poteklo, a Cehi v Olomucu še ne vedo, da živi tam dr. Hruban, a o njem ne vedo niti Cehi na Moravskem. Njegovo češko mišljenje je utonilo v klerikalizmu. Dr. Hruban ni nikdar delal na narodnem polju, marveč je narodno delo samo kazil in uničeval. Često je bil opozorjen na svojo poslansko in narodno dolžnost, toda niti enkrat ni zganil s prstom razen ako se je šlo za klerikalne strankarske koristi. Zato so upravičene dr. Kramareve besede: »Dr. Moric Hruban ne sme postati minister.« — Slika, ki jo podaja »Pozor« o češkem klerikalcu dr. Hrubanu, je verna fotografija tudi naših slovenskih klerikalnih veljakov. — Drobne novice. * Ognjenik Etna, ki je začel blju-vati v noči 23. t. m., postaja vedno bolj miren. Podzemsko bobnenje je skoro popolnoma utihnilo, lava pa s* še vedno vali iz več stranskih žrel. Škoda, ki jo je že doslej provzročihi v dolino valeča se lava, se ceni na pet milijonov lir. • Radi podraženja svinjine se j»x vršilo v petek v Pragi več protestnih shodov. Na glavnem trgu je prišlo do hudih demonstracij zoper prodajalce svinjine. Po daljšem naporu se je policiji posrečilo, da je razgrnila demonstrujočo množico. * Krvavi spopadi v Indiji. V Indiji so se primerili hudi verski boji med Indi in moslemi. Bilo je na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. Angleški politiki se poslužujejo istega načela kot avstrijski, namreč načela; »Divide et impera!« * Primanjkljaj gledališča. Dvor* no gledališče na Dunaju je imelo v preteklem letu 2,500.000 K primanjkljaja. • Loterija ogrevalnih sob. Ker bo žrebanje že 5. aprila t. !., prosi uprava vse one, ki so srečke sprejeli, pa jih ne marajo obdržati, naj jih čimprej vrnejo na loterijsko pisarno. Dunaj L, Spiegelgase 15. Razne stvrnl. * Veliki jedci. Pesnik TayJor j* opeval kentsk^ga jedca, ki je požrl polovico teleta naenkrat. Francoz Tarrare je požrl samo če^rt vola in mačko s kožo m dlako. Kable, vrtnar v Wittenbergu, je snedel 40t> češpelj s peškami, veliko skledo češenj, kamenje, ilovnate krožnike, črnilnik, peresa, nožiček, miši in žive ptice. To priča popis iz leta 1757. Leta 1765. je bil pri telesni stiaži v Draždanih vojak, ki je snedel pri kosilu 20 funtov mesa in polovico pečenega teleta. Da je pospeši! prebavo, je snedel za nameček reka j kamenčkov. * Dva rimskokatoliška tien sta ušla. Jurij Miinsterer in Evgeu Scheuer, oba katoliška župnika v Monakovski škofiji, sta te dni pobegnila. Prvega išče dri. piavdni- stro »radi hudodelstva poneverjanja, drugega pa uradi hudodelstva krivega pričevanja in napeljevanja h krivemu pričevanju. »Miineh. A. Ztg.« pristavlja k temu: »Nas kmet je veren, še preveren! Dutiovniki pridigujejo nerazsodnemu kmetu; Veruj in živi oo veri, drugače te bo vrag vzel, sami pa ne dajo na vero nič, temuč v obilosti žive in si baše-jo žepe!« — Kakor pri nas! • Duhovniška iznajdljivost. Amerikanci malo marajo za cerkev; to je splošno znano. Kdor pa vendarle gre v cerkev, tisti gotovo ne gre za to, da bi duhovniku malho napolnil. Tako je bil častiti župnik Perei-val Barker v Chieagu takorekoč prisiljen, da je odpravil moške pobiralce denarja med cerkvenimi ceremonijami, ker so dobivali same cente (najmanjši ameriški denar) in ne-broj hlačnih gumbov. Moške pobiralce je nadomestil s petimi najlepšimi dekleti svoje fare. Uspeh pobiranja po dekletih je velikanski. Do> čim je župnik preje dobival samo cente in gumbe, dobiva sedaj polne pehare samih »kvodrov« — četrtdo-larje, ali pa poldolarje. Župnik je z dekleti zelo zadovoljen. k:uti z njimi je dosegel še drug uspeh. V cerkev so namreč začeli prihajati tudi mladeniči, ki prtje cerkve niti pogledali niso. In da se dekletom prikupijo, mečejo v peharje same dolarje. * Roparski napad. V četrtek zvečer je prišel v tobakarno na Stu-benringu 12 na Dunaju okrog 20 let star človek, ki je zahteval dve kuhi. Ko je prodajalka Ander postavila predenj satnijo, da si izbere smodke, tedaj jo je zagrabil za vrat, skočil čez pult ter jo hotel potisniti v kot. Prodajalki se je slednjič posrečilo, da je zbežala iz tobekarne v vezo Napadalec je pograbil nato leseno posodo, v kateri je bil denar in hotel oditi. Na pragu je trčil skupaj z nekim rezervnim poročnikom. Vnel se je divji boj, v katerem je slednjič napadalec podlegel. Imenuje se Ar-tnr Grabler, rojeu v Draždanih. Dunajska policija ga je dela pod ključ. Književnost. Vaclav Beneš -Trebinskv. Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman, Prevel J. R. Zormanov. Slov. knjiž. 173—180. Tiskala in založila Goriška tiskarna A. Gabršček. Cena broširani knjigi 3 K 20 v. — Ravnokar je izšlo to lepo delo znamenitega češkega pisatelja v slovenskem prevodu. Dejanje se vrši v dobi podjar-mljenja polahskih Slovanov. Glavno vlogo igra Draguška, hči češkega grofa PfemvsJa, ki se je poročila z danskim kraljem Valdemarjem. Dasi je imela proti sebi vse danske plemiče, se ji je posrečilo osvojiti si vsa r*rca. Vse jo je ljubilo in Danci so prekrstili ime svoje kraljice slovanske krvi v Dagmar. Mnogo zanimivega najde pisatelj in mnocro lepih in bridkih epizod iz zgodovine slovanskega plemena, polahskih Slovanov je popisanih v tej knjigi. Knjiga bo gotovo vsakomur dobrodošla, zato jo pa tudi prav toplo pri-pročamo. — Guv de Maupassant: Novele. Prevel Pastuškin. Tiskala in založila rGoriška tiskarna« A. Gabršček. Cena 3 K., po pošti 3 K 20 vin. Francoski spisatejl Guv de Maupassant je že nekoliko znan slovenskemu občinstvu, in ta knjiga vsebuje že drugo zbirko njegovih novel in črtic. (Prvo je prestavil dr. Ivo Sorli.) Maupassant se odlikuje po svojih kratkih novelah. Pastuskinova zbirka šteje 23 prav srečno izbranih novel Maupassanta, tega najizrazitejšega zastopnika francoske pripovedne literature mlajše materialistične smeri. Zato pa priporočamo prav toplo vsem to novo knjigo v prikladni žepni obliki. Vse tu naznanjene knjige so dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. Telefonsko in brzojavno poročila. Odlikovani ministri. Dunaj, 29. marca. Cesar je podelil vodji poljedeljskega ministrstva Josipu Po p p u dostojanstvo tajnega svetnika, ministra notranjih del dr. Haerd tla in naučnega ministra grofa S t ti r g h k a pa je odlikoval z redom železne krone I. vrste. Strašna nesreča. — Nad 500 ljudi zgorelo. Budimpešta, 29. marca. Iz Szat-rnara brzojavljajo: V vasi Okorito, ki leži ob reki Szamos in šteje 2000 prebivalev, se je prigodila v nedeljo zvečer strahovita nesreča, ki je zahtevala nad 500 človeških žrtev. Va-ščani so priredili ta večer velik ples na korist zakladu za zgradbo nove cerkve. Kot prostor zabave so določili velik kozolec, ki so ga krog in krog obiti z deskami. Odprtino za ybod so napravili tako ozko, da je mogel skoti njo Krog in krog ob straneh ao napravili aa gledalce lesene klopi, »bite s lji. Štrena je bila seveda tudi deloma slamnata, Okrog 10. svete se je vnel papirnat lampion in v istem trenotku je bila v ognju ie tudi vsa streha. Med udeleienci je nar stala silna panika. Vse je hitelo, gro* zvito kričaje, k izhodu. Na bežeče so padale iskre in goreče oglje, ki je palilo obleko mnoŠioe. Ker je bil is hod preozek, ni mogel skoro nihče skozi. Ves prostor je bil mahoma zavit v dim. Ženske so padale onesve-ščene na tla, preko njih trupel pa je brezobzirno drla množica. Toda le malo jih je uteklo usodi. Ob izhodu se je množica zajezila, v tem trenotku pa se je vdrl goreč strop in streha in padla sta na množico. Po prvi štet v i je zgorelo 394 oseb, splošne pa se sodi, da se je ponesrečilo nad 500 ljudi. Izmed 4 godb, ki so svirale pri prireditvi, so se rešili samo trije godci. Zupanu Kovacsu so zgoreli žena, dva sina in hčerka. V vasi ni hiše, ki bi ne štela par žrtev. Rešilna dela so bila vzpričo položaja skoro brezvspesna. V eeli občini nimajo nobenega zdravnika, h katastrofi je prišel slučajno nek tuji zdravnik, ki je pomagal, kjer je mogel. Oblast je rekvirirala pionirje, ki spravljajo mrliče izpod gorečega tramovja. Mnogo trupel je popolnoma zmečka-nih in pomandranih. Na pogorišču in v vsi okolici se razprostira tak grozovit smrad, da ljudje, udeleženi pri rešilni akciji, jedva dišejo. V vasi sami vlada jok in stok. V vasi še preostali prebivalci so na pol zblazneli. Budimpešta, 29. marca. Minister notranjih del Hieronimvi je nakazal strofi v Okoritu so brzojavno sporo-hi ta svota ne zadostovala, je ukrenil, da se nakaže še večja svota, Budimpešta, 29. marca. O katastrofi v Okoritu so brzojavno sporočili vladarju. Cesar je brzojavnim potom izrekel sožalje ogrski vladi. Budimpešta, 29. maiea. Iz Szat-mara javljajo, da so doslej, kakor zatrjujejo uradni viri, potegnili Izpod pogorišča 344 mrtvecev. število ^kvarjencev ni dognano, znano pa je, da presega vsa domnevanja. Vseh žrtev skupaj bo nad pol tisoč. Brzovlaki na progi Solun - Bitolj. Solun, 29. marca. Na ukaz mini strstva je onentska železnica uvedba na progi Solnn - Bitolj brz~>vlak, ki bo vozil dvakrat na Teden. Izseljevanje v Turčijo. Solun, 29 marca. Turška vlada je nakupila vas Aržan pri Aržan--kem jezeru za.-3000 turških itr, za 2300 lir pa vasi Sedlerce in Tribiči-no. V teh vas^h se nasele emigranti iz Bosne. Pre'eklo leto se je iz Posne naselilo v sofnnskem vilajetu <)2K. v -kopeljskem 428. v jamnskem 24*. jedrenskem pa 858 izseljencev. Vsi ti izselienei so skoro izključno iz Bosm* in Hercegovine. Proti časopisju na Tnršk« m. Cara grad, 29. m are a. Vojno sodišče v Carigradu je izreklo Tazsod-bo, da časopisi, pi so bili zabranjeni, ne 6mejo nadalie izhajati pori dragim imenom. Vsled te razsodt** bo moralo prenehati več listov. Abecedna vojna v Albaniji. Carigrad, 29. marea. Vlada je izdala naredbo, da se mora a'hanski jezik v vseh državnih šoiah poučevati z arabskimi pismen kami, H rim je v privatnih šolah dvoljena latinica. Proti bolgarskim četnikom. Skopi je, 29. marca. V bit».!jskem okraju se je pojavilo več bolgarskih vstaških čet. Oblast je dala zapreti mnogo bolorarskih kmetov \z vasi Babin, Selš»ca, Sh'pč*4, Strugovo, Mrenovo in Leskovo, ker so na sumu, da so bili v zvezi s četniki. Nadvojvoda Fran Ferdinand v Carigradu. B^rolin, J9. marca. Iz Carigrada javljajo, da «e vrše med Carigradom in Dunajem pogajanja glede poseta avstrijskega prestolonaslednika Frana Ferdinanda na turškem dvoru. Kralj Peter v Rusiji. Moskva, 29. marca. Prebivalstvo je povsodi navdušeno pozdr vljalo srbskega kralja ter mu prirej&lo srčne ovacije. Suoči ob 7. se je kralj Peter odpeljal v Kijev. Kralj je daroval za reveže v Moskvi 2700 frankov. Poseti turškega sultana. Carigrad, 29. marca. Vesti, da bo sultan Mohamed vrnil posel v Sofiji in Belgradu, se potrjujejo. Sultan odpotuje iz Carigrada prve dni meseca maja. Na povratku iz Bel-grada bo posetil Skopi je, Solun in Bitolj. Car Nikolaj za kraljeviča Gjorgja. Ptrograd, 29, marca. Car Nikolaj je napram kralju Petru izrazi) svojo nezadovoljnost, češ, da se je kraljeviča Gjorgja radi naravnost malenkostne afere prestrogo kaznovalo. Kralj Peter je odvrnil, da je kazen premestitve v Gornji Milano-vac zahtevala vlada. Oar Nikolaj se je izrazil napram kralja IV trn, da je kraljeviču Gjorgju vsak hip prost vstop v rusko vojsko Kralj Peter se edpeve prestola f Belgrad, 29. marca. Pripravlja se baje vele važen dogodek. Govori se, da se bo kralj Peter, čim se \me iz Carigrada, odpovedal prestolu na korist prestolonasledniku kraljeviča Aleksandru. Kraljevi« Aleksander na Dunaju. Belgrad, 29. marca. »Dnevni List« javlja, da bo kraljevič Aleksander potoval na Dunaj, da čestita cesarju Franu Josipu ob njegovi 80-letnici. Takrat pa Aleksander ne bo več prestolonaslednik, marveč že kralj. Za rusko vojno mornarico. Petrograd, 29. marca. Gosudar-stveni dumi ji vlada predožila zakonski načrt, s katerim se dovoljuje 700 milijonov rubljev za obnovljenje ruske vojne mornarice. Darila. Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so dalje poslali: 225 K: Ljubljanska kreditna banka; 200 K: Posavcev na Dunaju; po 100 K: inž. Gustav Pi-hroutz, tehn. vodja na Dunaju in Hranilno in posojilno društvo v Ptuju; po 50 K: Mestno županstvo v Kranju; Posojilnica v Ribnici in Kmetska posojilnica na Vrhniki; po 30 K: Dr. Karel Hinterlechner, Du-naj,Obrtno pomožno društvo v Ljubljani in Okrajna posojilnica v Ormožu; po 20 K: ga. Ana Dobida v Trstu. K. A. na Jesenicah, Hranilnica in posojilnica na Dolu, Posojilnica v Framu in na Vranskem; 12 K: Posojilnica v Vojniku; po 10 K: Dr. Mat ko Heric, prof. v Št. Pavlu, Min-ka Hrašovec v Radovljici, dr. Ivan .Tenko, primarij v Ljubljani, dr Leopold Poljan ec, c. kr. prof. v Mariboru, Juri Šenk p. d. Makek, Jezersko in dr. Klement Seshun, odvetnik na Dunaju; 6 K: Dr. Karel Ja-nežič, Volosko; po 5 K: notar Jakob Kogej v Postojni, Jak. Vrečko, e. kr. poštni nadkomisar, Zader, in dr. Fr. 2ižek, Gradec; po 4 K: Jelena Bav-dek, dr. Fr. Detela, vlad. svetnik v Ljubljani in Ivan Šorli, c. kr. nam. svetnik. Pazin; po 2 K: Fr. Abnlner, Ljubljana; prof. Martin Mastnak, Gorica in prof. Saša Šantel, Pazin; 1 K: župnik Bolt. Bartol., Spod. Ber-nik. — Skupaj 1067 K. — Odbor se iskreno zahvaljuje za poslane darove in prosi z ozirom na veliko potrebo novih podpor. — Darove sprejema društveni blagajnik g. Ivan Luzar, nadrevident juž. žel. v p., Dunaj III., Reisnerstrasse 27. Zahvala. »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija", izreka iskreno zahvalo gospodu lY. Kavčiču, kavarnarju v Idriji za blagodušni dar 7 kro»i 50 vin. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoslemšek. Uvid gda. drja. Barba rja knez. bolgarskega podpolkovnika v rez. v Sofiji (Bugarsko.) Gdu. J Serravallu v Trstu. Pi i j rt no dolžnost mi je s tem potrditi, da Vaše kina vino z h lezom že več let z izbornim uspehom odrejam a vse slabosti kjer je na mestu no* ranje dovajanje železa. Serravallovo sina vino z železom je izboren tvornica m in roboranu. V Sofiji, 14 junija 1907. Dr. Barbar. Umrli so v Ljubljani: Dne 31. marca: Davorina Souvan ingea. vdava, tO tat. Beethovnova ulica 7. — Ivan Peterca, ključar, 31 let. Dolenjska cesta 21 — Ivan Strekar, gosta*, 7* let Karlovska cesta 7. Dne 22. marca: Uršula S u Star, pekova žena, 66 let na sv. Petra nasipu. Dne 23 marca: Viktor SuSterSic, paznikov sin 2, leti. Krakovska ulica II. — Pran Eger, trgovec, 73 let. Franca Jožefa cesta 3 — Ivan Škraba, agent, 55 let. Poljanski nasip 14. — Terezija Bohinc, oskrbnikova vdova, 69 let. Dalmatinova ulica 7. Dne 24. marca: Franja de Schiava, go-stiiničarka, 57 let. Kolodvorska ulica 24. Dne 25. marca: Rudolf pl. Detela, c. kr. orož. ritmojster, 38 let Zaloška cesta 11. Dne 26, marca: Ema Schneider, trgovčeva hči, 6 let. Dunajska c. 16. - Helena Baraga, gostija, 60 let. Radeckega cesta 11. — Alojzij Lanainer, zasebni uradnik, 33 let. — Slomškova ulica 7. — Lovro Breznik, polic, stralniški vodja v p. 43 let Opekarska cesta 36. V deSelnl bolnici: Dne 20. marca: Franc Brinsek, Žagar, 25 let. Dne 21. marca: Jakob MedveSČek. delavec, 71 let. Dne 22. marca: Amalija Kremžar, delavčeva žena, 36. — Alojzija Jesenskij, kuharica, 38 let. Dne 23. marca: Ivan Pavlic, delavec, 60 let Dne 24. marca: Jožefa KerSevič, strežnica, 70 let. Dne 25. marca: Ivan Pugelj, kajžar, 40 I. Žitne cene v Budimpešti. Dne 29. marca 1910. Termin. Pšenica za april '910. . . šenica za maj 1910 . . . Pšenica za oktober 1910. . Rrž za ipril 1910 .... Koruzi za maj 910 . Oves za april 1910 . . . Eftktlv. 5 vin. ceneie. za 50 kg 1349 za 50 kg 13 M za 50 kg 1131 za 50 kg 8.44 za 50 kg 6 11 za 50 kg 716 MeteoroloSKno poročilo. ViSina uai nt jem *>M!. Srrtaji zrtćai tlak 739 t februar, j Čas opazo-ftnja Stanje bira-metra ▼ mm 2« E 2 «* 9 1— — Vetrovi Nebo 26. • z. pop. 9. zv. 738 4 7391 , 10 5 68 sr svzhod sk. oblač si szah. 1 oblačno 27. 7. zj. 7400 39 si. svzhod del. jasno • • 2. pop 9. zv. 738 5! 738 9 | 12 3 69 slab jug jasno pol.oblač. 28. 7. zj. * 739 3| 1 06 sl. svzh. jasno Srednja predvčerajšnja temperatura 6 6 4 norm. 5 6u in včerajšnja 77, norm. 58, Padavina v 24 urah 00 mm in 00 mm. t V cvetu življenja je preminil po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče naš prei.ubeznjivi in nad vse ljubljeni sin oziroma brat, gospod Stanko Dermelj Pokojnik je s prav dobrim vspe-hom absolviral učiteljišče, a njegovemu poklicu ga e odpoklicala neprizaneljiva usoda Pogreb predragega rajnjka bo v četrtek ob tO. uri dopoldne. Boštanj, dne 27. marca 1910. talnfoča obttell LOll-eiobočnik. Zahvala. Za vse izraze sočutja ob bolezni in smrti nase ljube matere, kakor tudi za darovane vence in častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem najsrčneišo zahvalo. 1122 iMto rila lohioec. Podpisana javljata tužno vest, da je njih iskreno ljubljeni soprog, odnosno brat, svak in stric, gospod Janko Hudovernik c kr. notar v Kranjski gori danes zjutraj po dolgi, mučni bolezni mirno zaspal. Pogreb predragega pokojnika bode v Četrtek, dne 31. marca 1010 ob 4. uri popoldne iz hite žalosti na pokopališče v Kranjski gori. V Kranjski gori, dne 29. marca 1910. roj. brat t Globoke žalosti potrti naznanjamo v imenu vseh sorodnikov in znancev tužno vest, da je preminula po do!gi in mučni bolezni iskrenotjub-Ijeua soproga, oziroma predraga mati in stara mati, gospa Jerica Fotona roi. Merlak v 57. letu svoje starosti, 28. marca t. I. ob 1. uri popoldne previđena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb predrage rajnice bode dne 30. t. m. ob 3. popoldne iz hise žalosii, Vodovodna cesta št. 26 na pokopališke k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi oo. frančiškanov. V Ljubljani, 28. marca 1910. Žalujoči ostali. Zahvala. 1117 Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom nenadomestne izgube iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, svaka, strica, gospoda Ivana Debevca posestnika in žnpana hrenoviškega izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo zlasti čč. duhovščini, prost, gasilnm društvom, gg. odbornikom, gg. pevcem, nadalje za mnoge lepe darovane vence in za izredno časteče številno spremstvo dragega pokojnika sploh vsakateremu, ki je ob tej priliki kaj pripomogel. Bog plati! Ivanka Debevec Zahvala. Za vse srčne dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti našega iskreno ljubljenega soproga, gospoda Lovro Breznika raestn. pol. stražniškega vodjo v p. kakor tudi za toliko časteče mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in udeležnikom najiskrenejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujem gosp. policijskemu svetniku Lavtarju, gg. komisarjema Semenu in Jančigaju, dalje vsem gg. stanovskim tovarišem in sl. političnemu izobraževalnemu društvu za trnovski okraj za spremstvo, ter vsem darovateljem prelepih vencev. 1125 V Ljubljani, 29. marca 1910. Žalujoča vdova Ivana Breznik. Sprejme se § blagajničarka v kavarni Avstrija. Javna zahvala. Posojilnica v Logatcu je blagovolila podanti o pni.ki letošnjega občnega zbora znesek 500 K za tukaj-Šno ubožnico. Za ta velikodušni dar tm j», kakor tudi duši »Posojilnice« gosp. Ivanu Sicherlu, na čegar predlog se je določil ta dar. najlepše zahvaljuje županstvo v DoL Logatca. ulj župan: fr. Korciičan. Ekonom 30 let star, samec, vešč slov in nem. i« zika r večletno prakso lite pri« merno sluibo. mu p nu t v pod „B. D.Mf poštno leteče, Sv. Jakob, Dol pri Ljubljani. išče primerne službe. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 1120 Lopa prilika sa peke. 778 se pod ugodnimi pogoji ij Hria aQ ta f Hjn i lsu> Hiia jo nova, s opeko krita in ima vodovod —» Podrobnosti pri la-trnku J* FrotnarJUf D63D