poštnina plačana v gotovtnL ILeto XV., štev. 269 LJubljana, četrtek 22. novembra I934 Cena 2.— Din Upravruštvo Ljubljana Knafljeva ulica a. — reletOD St- S122 3123, 3124. 3125, 3126 inseratm JddeieK: Ljubljana Selen-burgova ui 3. - Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor Gosposka ulica St 11 - TeletOD St 2455 Podružnica C-elje. Kocenova ulica St 2. - Teleton St 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana St 11.842 Praga čislo 78.180, Wien St 105 241 Naročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo-Ljubljana. Knafljeva ulica 5 Teleton 3122 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica U Telefon St 2440 Celje, Str^ssmaverjeva ulica St. I. Telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu Nazadovanje naše trgovine in obrti v zvezi z razgrnitvijo predlogov za odmero pridobnine v letošnjem letu, ki kažejo ponovno znatno povišanje osnove za odmero tega davka, je v zadnjem času znova stopilo v ospredje vprašanje pravičnejšega obdavčenja pridobitnih stanov, zlasti trgovine in obrti. Z ozi rom na pritožbe glede odmere pridobnine, ki se množijo zlasti iz vrst trgovcev in obrtnikov se je tudi naša širša javnost pričela intenzivneje zanimati za ta problem in sploh za gospodarsko stanje našega trgovskega in obrtnega stanu. O pridobnim sami in o potrebi spremembe sedanje davčne prakse je »Jutro« že za vzelo svoje načelno stališče v zadnji nedeljski številki Potrebno pa je, da jasno in odločno spregovorimo tudi o pomenu in o potrebah trgovskega in obrtnega stanu Čeprav je preteklo že petnajst let od končane svetovne vojne in deset let, odkar smo zaključili povojno dobo inflaci" je, ki je povzročila nagel in pogosto nezdrav razvoj trgovine, obrti in industrije, je še danes v precejšnjem delu naše javnosti razširjeno mnenje o ugodnem materialnem položaju teh stanov. Na žalost obstoja še vedno marsikje tudi nekako nerazpoloženje javnosti proti gospodarskim krogom sploh. Nerazpoloženje se je še poostrilo v zadnjih letih krize, ki so prinesla znaten padec plač, mezd in dohodkov sploh. Naša javnost je že v dobrih časih napačno sodila o višini dohodkov in o materialnem položaju trgovine in obrti in je videla le naraščanje inflacijskih številk, ki pa so kazale pogosto le navidezno obogatitev. To mnenje se tudi danes, ko je gospodarska kriza tako občutno zadela vse pridobitne sloje, ni mnogo iz-premenilo. Marsikdo vidi še danes v pridobitnem poslovanju izvor lahkega zaslužka, ne vidi pa globoke rane, ki jo je gospodarska kriza zarezala tudi v pridobitno življenje, ne vidi silnega padca prometa, še bolj pa zaslužka, širši javnosti ostanejo tudi skrite ogromne du-bioze in neizterljive terjatve, ki jih gospodarski krogi v svojih knjigah vlečejo kakor težak balast iz leta v leto in ki še vedno naraščajo. Mnogi ne vidijo tudi visokih režijskih stroškov in občutnih javnih bremen, ki pogosto presegajo ono navidezno ugodno napetost med prodajno ceno na eni strani ter nakupno ceno, odnosno produkcijsko ceno na drugi strani. Tudi naše uradništvo. zlasti ono. ki nima ožjih stikov s trgovino in obrtjo, je deloma zapadlo tej mentaliteti, ki je po krivici nerazpoložena nasproti trgovini in obrti Od te mentalitete so inficirani tudi mnogi odločilni ali vsaj vplivni činitelji in se zato ne smemo čuditi, da imajo na nekaterih odločilnih mestih pogosto docela napačno sodbo o materialnem položaju trgovine in obrti, ki je v resnici tako, da pogosto vzbuja jnemu, ki zna pravilno ceniti in postaviti bilanco, obupno sliko. Marsikateri navidezno imovit in doDro stoječ trgovec in obrtnik se pod lupo strogega bilancista izkaze kot pasiven. Ce bi imela naša javnost vpogled v te sikrite številke, tedaj se ne bi dogajalo, da se vedno čudi, ko izve, da je ta ali oni trgovec ali obrtnik, ki je sploš. no znan kot imovit. postai insolventen. Prav ilustrativne so številke, ki jih iz-kazruje register Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani glede gibanja števila obrtnikov in trgovcev. Ta regisier pove, da je bilo v začetku leta 1932. v dravski banovini 12.935 trgovinskih obratov. Cd začetka 1. 1932. pa je po podatkih iz tega registra odjavilo svoj obrat nič manj ko 5246 trgovcev. V dveh letih in devetih mesecih je bilo torej nič manj kakor 40 odstotkov trgovcev, M so poslovali v začetku 1. 1932., prisiljenih opustiti svoj obr^t To je ogromno število, ki kaže, da zlasti v današnjih časih trgovina ni oni izvor lahkega zaslužka, kakor se to splošno sodi. Če bi bila zares trgovina tako dobičkanosna in če bi zares nudila možnosti nagle obogatitve, tedaj gotovo ne bi teh 5246 trgovcev opustilo obrata. Res je od začetka 1. 1932, bilo na novo prijavljenih 2371 novih trgovinsikih obratov, vendar pa bi bilo to število gotovo znatno manjše, če ne bi bilo tako razširjeno napačno naziranje o možnostih zaslužka v trgovini, ki je marsikoga pripravilo, da se je tudi v teh težkih časih odločil za otvoritev trgovinskega obrata Vsekakor pa nam znatna razlika med prijavami in odjavami v višini 287o obratov že dovolj zgovorno kaže, kakšno je dejansko stanje v trgovini, saj pomeni ta odpadek eno četrtino skupnega števila trgovcev v začetku 1. 1932. Tudi statistika glede gibanja obrti nam kaže podobno sliko, čeprav tu razlike niso tako znatne, kar pa je pripisati okolnosti. da je obrt že po svoji naravi bolj odporna tudi v najslabših časih, zlasti ker za večino obrtnih strok ni treba znatnejšega kapitala in tudi pri deci-miranem zaslužku ne nastopi tako naglo potreba likvidacije kakor v trgovini Vendar kaže zbornični register obrti. da je bilo od začetka 1. 1932. odjav-ljenih 6600 obrtnih obratov od prejšnjega skupnega števila okrog 33.000 obra* , Pravi pomen naše demarše v ženevi: Pred odločilno borbo med pacifisti in revizionisti Razprava o ozadju marsejskega atentata naj po mnenju ženevskih krogov razčisti položaj v Evropi in obračuna z revizionistično razdiralno politiko Ženeva, 21 novembra, r. Po večdnevnih konrerciicah n vsesttaiiskjb razgovorih, ki jih je imel jugoslovenski zunanji minister v teku poslednjih dnj z državniki, ki so se zbrali v Ženevi na zasedanju skupščine Društva narodov in razorožitvene konference, smatrajo v poučenih krogih da ie vprašanje jugoslovenskega koraka pri Društvu narodov v zadevi marsejskega atentata že tako daleč razčiščeno, da splošno pričakujejo. da bo jugoslovenski zunanji min ster že jutri izročil tajništvu Društva narodov noto jugoslovenske vlade, v kateri bo zahtevala, da razpravlja o pol,t čnem ozadju in posledicah marsejskega zločina svet Društva n. rodov v smislu določb člena U. pakta Društva narodov. Po vsestranskih razgovorih, ki so se vršili vse zadnje dni v Ženevi, je razpršena bojazen, da bi mogel korak jugoslovenske vlade izzvati kake nezažeilene komplikac je in nove konflikte. V krogih, ki se iskreno zavzemajo za razčiščenje evropskega položaja in za zmago mirovnih Idej Društva narodov, smatrajo korak Jugoslovenske vlade za dobrodošel povod, da se končnoveljavno razčistilo gotova vprašanja, ki tvorijo Jedro evropske mednarodne politike in ki neprestano razburjajo evropsko Javnost. Vse kaže. da to ne bo samo akcija, ki naj da primerno in pravično zadoščenje za umor Jugoslovenskega kralja in franooske-ga zunanjega ministra marveč da se bo razprava o marsejskem zk>č'nu ?n niegovem ozadju razvila v odločilno borbo med pacl-fizmom m revlzlonizmom. Na to kaže predvsem grupacila držav, ki se Je ^kristalizirala v zadnjih dneh vsestranska posvetov in razprav o koraku Jugoslovenske vlade. Tu sta se Jasno pokazala dva bloka driav. Blok miroljubnih držav se je zbral okrog Jugoslavije ln v celoti odobrava njeno zahtevo, da se napravi konec mednarodnemu terorizmu, podpiranemu od držav, ki streme po reviziji mirovnih pogodb. Danes Je že Izven vsakega dvoma, da bosta Jugoslovenske zahteve do skrajnosti podpirali države Male antante. Češkoslovaška in Rumunija, države Balkanske zveze, to sta poleg Rumunije Turčija In Grčija, nadalje Francija In Belgija, ki v celot? odobravata jugoslovensko stališče in priznavata popolno upravičenost Jugoslo-venskjh zahtev. Tudi Rusija bo podprla zahteve Jugoslavije Veliko pozornost Je v zvezi s tem zbudilo dejstvo, da Je danes Litvinov po razgovorih. ki Jih Je Imel s francoskim zunanjim m'nIstrom ter predstavniki Male antante bi Balkanske zveze, izjavil novinarjem, da bo v imenu Rusije z vsemi silami podprl Jugoslovenske zahteve. Napovedal Je. da bo imel o priliki predložitve note Jugoslovensko vlade govor, v katerem bo odločno obsodil mednarodni terorizem in zločinsko politiko, ki je prišla do izraza z marsejskim atentatom. Blagohotno stališče Anglije Razen tega kaže tudi Anglija, ki je bila doslej skrajno rezervirana, po ženevskih razgovorih vedno večjo naklonjenost do jugoslovanskih zahtev in so njeni predstav-niki danes izjavili, da bodo zavzeli v obravnavi tega vprašanja blagohotno stališče, priznavajoč pravico Jugoslavije, da zahteva razčiščenje marsejskega zločina. Proti temu bloku miroljubnih držav pa se Je grupiral blok revizionistov, ki ga tvorijo predvsem rim-ski trojčki, kakor se ironično izražajo v ženevskih krogih, to so Italija, Avstrija ln Madžarska. Razume »e, da je jugosiovenska pritožba naletela na odpor pri Madžarski in da bosta tov, dočim so prijave znašale le 4314. Že sami ti podatki o gibanju števila trgovskih in obrtnih obratov v dravski banovini nam kažejo, da je položaj trgo. vine in obrti vse drugo kakor rožnat. Zato je nujno potrebno, da se ta dejstva v polni meri upoštevajo tudi tedaj, ko gre za presojo dohodkov tega stanu, ki tvorijc osnovo za obdavčenje, kakor sploh za presojo davčne moči. To bi bilo tudi v interesu državnih in samouDrav-nih financ kajti treba je tudi misliti na daljšo bodočnost. Nadalinie oropadinie trgovine in obrti bi pomenilo občutno oslabitev tega važnega davčnega vira. ki si ga mora država v lastnem interesu o morala pri tej priliki ja-^no Opredeliti med pacifistično p '11-tiko, ki zahteva spoštovanje mirovnih p°-godb in rkreno mednarodno sodelovanje, in politiko revizi°nizma, ki * tremi po razve. Ijavljenju mir°vnih pog«dh, na katerih »ioni *>edanja un-ditev držav. In tako spraviti Evropo v nov kaos, ki M slej ali prej dovede! do nove katastrofe. V ženevskih kro gih ho "H več ali manj na jaSnem, za katero pot se je odločila Italija. To sklepajo 7JaSti po očitnih demonstracijah, ki si jih Je dovolila Avstrija po rim9kih razgovorih Mux-solinija s SchuSchnigg«m ln Bergerjem Včeraj je avstrijski delegat na razorožitve, ni konferenci demonstrativno postavil zahtevo po priznanju popolne enakopravnosti Avstrije v pogledu oboroževanja, istočasno pa So začeli v Avstriji docela odkrito pOd-pirati legitimistični pokret H^bSburtanov Obe akciji avstrijske politike imata oči viden namen, podpreti v Sedanjem trenutka revizionistično politiko, ki Je bila pred marsejskim atentatom že skoraj na tleh, ki pa se je s©daj znova razb°hotlia. Pošteno zadržanje Nemčije Nemčija sicer ni članica Društva narodov in v razpravi o jugoslovenski pritožbi ne bo priftla d« beSede. Toda z dejanji je nemška vlada dokazala, da želi razčiščenje marsejskega zl°čina in zavrnitev one politike, ki op rira z revolverji, b°mbami ln plača, nimi morilci. V ženevskih krogih z zado. voljstvom komentirajo, da je stavila nemška vlada preiskovalnim oblastem, ki "Htu-šajo prodreti v ozadje marsejskega zločina, na razp°lago zelo mnogo dokumentarlčnega gradiva glede teroristične akcije. Nemški dokazi pričajo o neposredni krivdi onih držav, ki so podpirale teroristično organizacijo. Po mnenju tuka.^ijih diplomatskih krogov je Nemčija s tem rnn°go doprinesla k pojasnitvi terorističnih akcij ter k e*. ščiti evropskega miru. S tem je ojačila fronto miroljubnih drž»v v ženevi, a posredno bo to tudi doprine8!®, tako s« v*aj nadejajo, k čimprejšnjemu zbližanju med Francijo ln Nemčijo . Kakšna bo odločitev v Ženevi, danes nI več tako težko napovedati, kakor še pred nekaj dnevi. V poučenih krogih zatrjujejo brez izjeme, da je gradivo, ki je zbrano o krivdi ln odgovornosti za marsejski zločin ln ki bo v posebni spomenici predloženo svetu Društva narodov, tako obSežno, stvar, no in neizpodbitno, da ga ne morejo ovreči nobeni manevri revizionistov. V tukajšnjih krogih so danes ie trdno prepričani, da bo prihodnji teden, ko pride v r«zpravo jugosiovenska n°ta, i<>dil zelo dobre uspehe za ojačenje miroljubne fronte ▼ Evropi ln da bo pri obravnavi marsejskega zl°čina prišlo do definitlvnega obračuna z belo, črno in zeleno pobarvanim reviziOnlzmOm. Jugosiovenska nota bo vložena danes 2eneva, 1. novembra, r. Kakor se je nocoj zatrjevalo v krogih Male antante, bo jutri dopoldne jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič vložil pri tainištvu Društva narodov noto jugoslovenske vlade glede marsejskega atentata. Istočasno bosta predložila krajše note tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš ;n rumunski zunanji minister Titulescu. da tako podpreta zahtevo Jugoslavije po popolnem razčiščenju marsejskega zločina. Konzultac je glede jugoslovenske spomenice so v glavnem zaključene Nocoj so se sestali še enkrat ministri Balkanske zveze in Male antante Sklenjeno je bilo. da tudi Češkoslovaška in Rumunija vložita dve krajši protestni noti, da teko podpreta jugoslovensko spomenico glede ugotovitve odgovornosti za marsejski atentat Sklepi Male antante in Balkanske zvez« so naprav li v Ženevi globok vtis. Razpoloženje m nepovoljno Ženevski politem krogi menijo, de bo jugosiovenska spomenic« prišla v razpravo v svetu Društva narodov meseca lanuarja. ker mor« metli madžarska vlad« po določilih postopka najmanj tri tedne časa. da pripravi odgovor. Jugosiovenska spomenica bo objavljena šele tedaj, ko bo o njej razpravljal svet Društva narodov Dokument obsega 40 tp-kanih strani n mnogo prilog Spomen ca se opira predvsem na dejstva da je b i morilec tuj državljan ter d« ie bil zločin in-spirran in organiriran v 'nozemstvu ter da je izvršil svoje deianje z namenom, da v Ju?oa bo vsekakor nekoliko zavleklo potek pogajanj. Laval o svojem potovanju v Rim Pariz, 21. novembra AA. Posebni ženevski dopisnik »Joura« piše, da Je rnna-nji minister Pierre Laval dal včeraj italijanskim novinarjem ▼ zvezi a svojim "potov a n jam v Rim tole izjavo: Z velikim zadovoljstvom mislim o svojem skorajšnjem potovanju v Rim. Vašo državo ljubem in visoko občudujem delo. ki ga je izvršil Mussolini. Glede tekla francosko-italijanskih razgovorov sem velik optimist. Mislim, da je italijansiko-francoski siorazum v sedanjih okoliščinah prava potreba. ženeva, 21- novembra č. Francoski zunanji minister Laval bo, kakor TStrjujejo tukajšnji diplomatski krogi, cl^toval v Rim šele po saar&kem plebiscitu, ki je sedaj r ospredju francoske zunanje politike. Izjava, ki jo je snoči dal Laval italijanskim novinariem. tukajšnjih krosov ni Iznenadila. Vi Rima je namreč ponoMn«1 prispelo poročilo, da je francoski poslanik de Chambrun doPoMne nesetil Mussoiinlja in mu izročil odgovor francoske vlade na poslednje italijanske predloge glede nadaljnjih nogaianj za ?ibftžanje med obema državama. Njnnemu razgovoru pripisujejo naravnost odločilni pomen. V kratkem se bodo razgovori nadaljeval' Kislo jabolko Italijani morajo dopustiti, česar ni mogoče preprečiti Pariz, 21. novembra AA. V dobro poučenih italijanskih krogih v Ženevi so danes dopoldne naglašali, da rimska vlada ne namerava ovirati demarše, ki jo namerava jugosiovenska vlada izvršiti v ženevi pri DN. Italijanska vlada izjavlja, da vrši jugosiovenska vlada z zahtevo, da pride na dnevni red politična odgovornost sa marsejski atentat, samo striktno svojo pravico, ki ji ne bi mogel osporavati no. ben član mednarodne zajedtiice Smoter italijanske diplomatske intervencije v nekaterih evropskih prestolnicah bi bil po trditvah Istih krogov samo v tem. da se doseže, da kampanja tiska tako v Jugoslaviji kakor na Madžarskem še bolj ne zaplete položaja, ki je že sam po sebi dosti težak Havas dodaja k temu: Ni brez interesa spraviti to poluradno verzijo t zivezo e komentarji. ki jih istočasno objavlja madžarski tisk. Madžarski listi eredo eelo tako daleč, da skoraj neprikrito napoveduje« predložitev protiankete Društvu narodov, ki bi io podpirali Italija in Avstrija. V mednarodnih krosih vidijo v teh trditvah samo željo madžarske vlade, da bi svoie stališče navezala na Rim in Dunaj. Beoeraiski voditelji se pač ne bodo odrekli tistemu, kar po njihovi sodbi predstavlja pacifično sredstvo za dosego pravica do umoru njihovega suverena. »Storil bom svojo dolžnost.« ie preprosto izjavil s. Jevtič, jugoslovenski zunanti minister Svet šele DN se sestane v ponedeljek? Ženeva, 21. novembra r Solidarnost, ki se je pokazala v Ženevi glede jugoslovenskega protesta, je porazno vplivala na one. ki imajo mnogo interesa na tem. da se razprava o marsejskem zločinu čim bolj zavleče. da bi pridobili na času Danes so se razširile vesti, da se svet Društva narodov niti v soboto ne bo mogel sestati, ker od- Pavelič, Perčevič & Co ostanejo pod zaščito Niti Avstrija, niti Italija, niti Madžarska ne mislijo izročiti glavnih krivcev marsejskega zločina Pariz. 21. novembra r. Havas poroča z Dunaja, da še vedno proučujejo francosko zahtevo po Izročitvi podpolkovnika Perečeviča francoskim oblastvom Doslej se ni pojavilo nobeno novo dejstvo. Na Dunaju se mudi francoski uradnik, ki Se nekaj dni zbira 'nformaeije za morebitno poročilo o marsejskem atentatu v zveii s Perčevičem za primer, da bi avstrijska vlada odklonila francosko zahtevo Z druge strani pa se Poroča, da je du najsko kasacijsko sodišče na Izrecno za htevo vlade podalo novo strokovno mne nje v katerem se Izreka orotl IzrofcMvt Perčeviča. To se je zgodilo še le po raz govorih kancelarja Schuschnigga In zuna njega ministra barona Berger Watdeneggs z Mussolini jem v Rimu. Iz tega sklepajo, da so se Italija, Madžarska In Avstrija dogovorile, da za nobeno ceno ne Izroče kompromitiranlh teroristov, da tako preprečijo razkritje vsega ozadja marsejskega zločina in mednarodne zarote proti Jugo. slaviji. Rim, 21. nov. r. Današnji rim"ki li*ti s »Tribuno« in »Giornale je, kateri bi predsedovala Argentina in ki bi se je udeležile tudi Združene države. Istočasno bi pa b lo treba do skrajnosti izvajati zabrano dobavljanja oro-žja obem vojskujočim se strankam. V ženevskih krogih so prepričani, da bo s pomočjo diplomatskega pritiska Severne Amerike mogoče definitivno končati krvavo vojno v osrč-iu Južne Amerike. rimskih razgovorih Okrepitev političnih, gospodarskih in kulturnih stikov med Italijo, Avstrijo in Madžarsko Avstrijski dom v Rimu, Italijanski dom na Dunaju Rim. 21. novembra, d Snoči so bile končane konference avstrijskega zveznega kan-eelarja dr. Schuschnigga in zunanjega ministra Berger-Waldenegga z MuesolLnijem in Suvichein in je avstrijska delegacija ob 22.45 odpotovala na Dunai- Pred odhodom je imel a«trijski kancelar še kratek razgovor z madžaiskim poslanikom baronom Vil-lanyjem in francoskim poslanikom de Cham . brunom. Zanimivo je. da tudi ob zaključku rimskih razgovorov do davi še ni bilo objavljeno uradno poročilo. Vrh tega niti italijanski, niti avstrijski državniki niso dali novinarjem nikake posebne izjave. Vendar imajo italijanski listi v svojih današnjih izdajah daljše komentarje, v katerih 6e ba-vijo s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi odnošaji med Rimom, Dunajem in Budimpešto. Tako poudarja »Giornale d' Italia« v političnem pogledu ravnotežnost-no vlogo Avstrije v podunavskem bazenu, pri čemer ju bosta tudi v bodoče trduo podpirali Madžaneka in Italija. »Tribuna« naglaša predvsem tesnejše kulturno sodelovanje med obema državama. SimptomatiČ-no pa je. da listi, ki eo ob prihodu avstrijskega zveznega kancelaria v Rim očitno namiga vali, da ee bo razpravljalo tudi o politični situaciji, ki je nastala po strašnem marsejskem zločinu, sedaj o tem niso objavili niti najmanjše pripombe Avstrijski zvezni kancelar ie bil včeraj opoldne v Vatikanu, kier se je sestal z državnim tajnikom Pacellijem, nato pa je bil sprejet v avdijenco pri papežu. Papež je odlikoval avstrijskega kance la rja, kakor tudi zunanjega ministra r visokim cerkvenim odlikovanjem. Rim, 21. novembra. w. V intervjuvu, ki ga je dal kancelar dr. Schuschiugg > Tribuni«, je izvaja! med drugim, da je treba čimprej poglobiti kulturne odnošaje med Italijo Im Avstrijo. Po nazirani h vladnih šefov obeh držav naj bi se v Rimu zgradil »Avstrijski dom«, na Dunaju pa »Italijanski dom«, preko katerih naj bi se poživili medsebojni kulturni st ki. Avstrijski nmetndki nameravajo že v letošnji zimi nastopiti v Rimu. Nemški glas o rezultatu rimskih posvetovanj Berlin, 21. novembra, g. »B5rsenzeitufljr« meni, da je imel obisk dr- Schuschnigga prav tako kakor obisk Gombčsa edino namen. da bi >e rimski protokoli politično ia gospodarsko Še boli uveljavili. Razen tega hočejo očividno izvesti novo organ zacijo v Podunavju bolj pod avstrijsko zastavo, ker bo Avstrija kot majhna država gotovo zadela na manjši politični odpor, kakor če bi se vsa akcija vršila neposredno na italijansko pobudo. Schuschnigg pojde decembra v Budimpešto Budimpešta, 21. novembra, d. V tukajšnjih diplomatskih krogih se širilo vesti, da bo avstrijski zvezni kancelar prihodnji mesec uradno posetil Budimpešto. Habsburžani govore o »Rešitelju Avstrije" Manifestacije avstrijskih legitimistov pod vodstvom Habsburžanov in visokega plemstva za restavracijo habsburške dinastije Praga, 21. novembra, d. Ob priliki 22. rojstnega dne Otona Habsburškega so in-scenirali včeraj na Dunaju celo vrsto habsburških manifestacij. V kapucinski cerkvi je bila svečana maša, ki so se je udeležili na Dunaju bivajoči Habsburžani in visoko plemstvo Tudi v židovski sinagogi je bila verska proslava tega dne. Legitimistične organizacije so priredile zvečer veliko manifestacijo za Habsburžane. Nastopilo je več govornikov, med njimi knez dr. Mak6 Hohe-n-berški. ki je govoril o »Rešitelju Avstrije*. Izrazil je nado. da se bo »cesar kmalu spet vrnil.« Tudi drugi govornik knez Srhon- burg Je poudaril, da želd ie vee avstrijsko prebivalstvo čim prejšnji povratek Habsburžanov. »Legitimisti niso prevratniki in se zahvaljujejo zveznemu kancelarju ln zunanjemu ministru za njune izjave, da je vprašanje restavra*ciie Habsburžanov docela notranje-avstrijska zadeva. Tega nam ne prepovedujejo nikake mednarodne pogodbe. Mednarodna diplomacija sicer rada navaja obrabljeno formulo, da habsburško vprašanje ni aktualno, toda česar nismo dosegli danes, bomo jutri. Mi vemo, da more neodvisnost zajamčiti le njen legUimi-stični vladar.« Sožalje jugoslovanske vlade ob smrti kardinala Gaspar-rija Beograd, 21. novembra. Ob smrti kardinala Gasparrija je poslal zastopnik zunanjega ministra dr Kojič tole sožalnico: Državnemu tajniku Vatikan. — Izvedel sem o smrti Nj em kardinala Petra Gasparrija in hitim izreči svojo globoko in iskreno sožalje v žalosti, ki je doletela sveto stolico s smrtjo odličnega veledostojan-stvenika in državnika. Na to sožalnico je dobil dr. Kojič tale odgovor: Njegova svetost je zelo presunje-na nad vašo sožalnico ob smrti Nj. em. kardinala Gasparrija in mi je naročeno, da izrečem vaši ekscelenci njeno najglobljo hvaležnost. — Kardinal Pacelli. Voda zalila francoski rudnik Pariz, 21. novembra AA Iz fireusota poročajo, da je v rov nekega bližnjega rudnika vdrla voda tn ga do vrha napolnila. Čeprav je v rovu delalo nič manj ko 400 delavcev, so se vsi de o pravem času rešili. Nezgoda italijanskega parnfta Carigrad. 21 novembra AA Zaradi goste megle je blizu Embrosa nasedel neki italijanski parnLc. Potnike so prepeljali na drugih ladjah v Carigrad. Preteklo bo po vsej priliki več dni, preden bodo parnik spravili v vodo NE RAZMETUJTE VAŠEGA DENARJA! Za A DINARJE dobite fe propaaar zobne paste Nemški pisatelj o kočevskih Nemcih Zna^i nemški dramaturg in pisatelj dr. Karel Hageniann, ki se je pred par meseci pomudil tudi v Ljubljani in je dal tedaj kulturnemu uredniku »Jutra« nekaj prijaznih izjav o svojih dojmih pri nas. je v vodilnem hitlerjevskem glasilu »Volkischer Beobachter« pravkar zaključil serijo člankov o svojem potovanju po Jugoslaviji z zanimivim prikazom o dejanju in nehanju vejice nemškega naroda, ki živi na Kočevskem. Nadvse toplo piše pri tej priliki dr. Hagemann o lepotah naših pokrajin. O kočevskih Nemcih, njih zgodov ni in sodobnem življenju pa beleži kot Nemec v resnici povsem »epristransko, objektivno sodbo. »Kdor potuje s Sušaka, glavnega jugoslo-venskega pristanišča na severnem Jadnanu. proti Ljubljani,« piše ugledni nemški pisatelj, »se po navad4 ne posluži železnice, ki dela vel k ovinek preko Zagreba temveč rajši potuje z zasebno avtobusno linijo. Vožnja skozi grandiozno brezupnost kraškega svet« spada vsekakor med največja in najbolj svojevrstna pokrajinslca doživetja, ki jih nudi Evropa, in niti malo ne zaostaja za lepotami kakšne vožnie skozi Dolomite. Močni motor voza s težavo osvaja strme bregove, po katerih se vzpenja slaba, spočetka samo kmečkim vozilom namenjena cesta po srepo odsekanih serpentinah. In kadar se potem pot prevesi navzdol, se dolgi avtobus v naglem tempu kar zibaje pregiba z ene strani na drugo. Kjerkoli stoji ob poti kakšna hiša. se avtobus ustavi, da °apolni hladilnik. Priiazna dekleta stoje pred hišami s pripravljenimi Škafi in vrči. Vsak dan pr de avto tod mimo in marsikdaj prinese s seboj pismo ali celo paket v samoto.« »•Naenkrat mi šofer, ki sedim ob njem. s smehljajem pokaže na izvesek nad vrati gosposke hiše na robu lepe majhne vasi. »Gasthof zur Sonne« je zapisano na izvesku in v€°ec hrastovega listja se vije okrog ALI SI ŽELITE OHRANITI MLADOST? Tedaj morate piti redno Rogaško slatino »TempeU, ker vam ta Cisti organizem vseh strupenih naslag, ki povzročajo pre rano staranje. napisa. Sred- Slovenije nemška beseda, nemška naselbin«! Dospeti smo do znanega nemškega jezikovnega otoka v severni Jugoslaviji, lri obsega s starim mestom Kočevjem nič manj kakor 170 manjših in večjih naselbia.« Obširno poroča nato dr. Hagemann o zgodovini nemškega naseljevanja na Kočevskem in nadaljuje: »Mnogo je nemških jezikovnih otokov po svetu. Na Madžarskem, v Rus;ji, Palestini, Južni Ameriki i® drugod. A najbrž se nikjer drugje niso udeležila pri naselitvi tako številna in različna nemška plemena in nikjer drugje »e nemštvo ni ohranilo tako čisto kakor tu v Sloveniji. Kočevska deželica je sama ▼ ae-bi nekakšna majhna Nemčija. Ne samo Svabri, Franki, Bavarc in Tirolca, temveč tudi Turingijci in Porenci m oedo Nemci iz pomorskih pok najin so se naselili tu. In gotovo ao vsi ti naseljenci prinesli rz domovi svoje posebne navade, svoje pesmi ia svoje pripovedke. Toda skupno delo. skupne bolečine in skupna usoda »o v teku stoletij zabrisale razlike med plemeni Iz potomcev - pionirjev, ki so se natekli tu od vsepovsod, »e je kmalu razvila Sklenjena celota: živo hi delovno majhno ljudstvo enakega jezika in istih življenjskih navad.« »Ljudje govore še danes kočevsko narečje, prav tako kakor pred 600 leti. Tako je nemški jezikovni otok v Sloveniji eden tistih izredno redkih krajev, kjer lahko germanist na samem viru proučuje živi srednjevisokonemšk-i govor. Nemec današnjega časa ne more — kakor sem se jaz sam prepričal — razumeti niti besede tega prastarega d:alekta In vendar je prav to Čisto svojevrstno narečje s stoletno odtr-ganostjo od ostalega sveta najvažnejši razlog. da se je nemSko bistvo na Kočevskem lahko ohranilo tako nepotvorjeno.« Na koncu svojega poročila se pisatelj dotika nekaterih problemov sodobnega življenja naŠh kočevskih Nemcev Gospodarska kriza Je tudii tu pustila težke sledove. Blizu 20.000 Kočevarjev živi danes ▼ Ameriki. Ti izseljena so prejšnje čase pošiljali lepe denarje svojcem v domovino, gospodarska st ska pa je zaprla ta vir. >Ce Kočevarjem ne bo uspelo, da pridobe novih kolonistov in obenem dv gnejo tujski m blagovni promet«, pravi dr. Hagemann. »ne bo mogoče več dolgo ohraniti Kočevja kot nemški Jezikovni otok v Sloveniji. In to bi bilo vsekakor škoda Kos pranemške kuJt«»Te s 600-letno zgodovino m presenetljiva uspešna delavnost nemških kmečkih rodov v tujini bi bila na ta način izgubljena oa Teke.« Naš državni proračun Za L 1935-36 so znižani proračuni vseh ministrstev, razen proračunov ministrstev pravde in vojske in mornarice Beograd, 21. novembra, p. Po predlogu proračuna za leto 1935-36, ki ga je predložil finančni minister Narodni skupščini, so razdeljene postavke po posameznih poglavjih, odnosno resorih takole: Izdatki Vrhovna državna uprava 145.160.9% Din, S primeri a sedanjim proračunom 4.620.621 n manj); pokojnine L:000,247-597 Din. invalidnine 103,500.000. Skupaj 1.,111.477397 Din ali 11,009.165 Din več kakor lani. Državni dolgovi 869,696.210 Din, (manj 76,732.836 Din). Ministrstvo pravde 364,044.112 Din, (več 6,855.190). _ Ministrstvo prosvete 790,137.774 Din (manj 3,336.709). Zunanje ministrstvo 111,098.063 Din, (manj 1,625.714). Notranje ministrstvo 530.824.243 Din, (manj 13.061.186). Ministrstvo financ 264.166.574 Din, (manj 12.5S2.146). Min. vojske in mornarice 2.-000,000.000 Din, (več 56.724.610). Ministrstvo za gradnje 157,746.833 Din, (manj 7,433.096). Prometno ministrstvo: upravne ustanove 33.597.747 Din. gradnja železnic 158.365.503 Din. Skupno 191,963-250, (manj 9.898.259). Kmetijsko ministrstvo 61365.617 Din (manj 2,469.779). Ministrstvo trgovine in kidustr. 54,921.447 Din (manj 1,117.240). Ministrstvo za soc. politiko 146372.713 Din (manj 1,276.436). Ministrstvo za telesno vzgojo 13361.433 Dn (manj 600.465). Proračunski rezervni krediti 20,000.000 Din (manj 5.000.000). Skupni izdatki drž. uprave 6.860.188.81S Din (torej manj 64,165322). Dohodki Neposredni davki 2J80.000.000 Din Posredni davki 2.421,000.000 Dm (manj 134,000.000). Višek monopoL dohodkov 1350.000.000 Dn. Višek dohodkov drž. podjetij 470339.240 Din (več 84.637.385). Razni dohodki 128,649378 Din (manj 14.820907). Skupno vst dohodki 6.850,188.816 Din (manj' 64,165.202) Gospodarska podjetja Za razna državna gospodarska podjetja in ustanove so predvideni skupni izdatki 3.137,674.439 D:n (manj 119 222.019). Skupn- dohodki državnih gospodarskih podjetij so predvideni na 3.608,213.679 Din (več 84.637385). Francija hoče zaščititi domače delovne moči Dokler ne bodo zaposleni vsi domači delavci, inozemci v Franciji ne bodo dobili dela Pariz, 21. novembra, i. Francoska vlada je imela včeraj pod predsedstvom predsednika republike Lebruna važno sejo, ki je bila vsa posvečena vprašanju nezaposlenosti v Franciji. V razpravi je bilo poročilo, ki ga ji je predložil poseben ministrski odbor, v katerem so bili notranji, zunanji in kmetijski minister ter minister za delo. Ministrski svet je v glavnem sprejel vse predloge. ki so bili navedeni v poročilu. Po teh predlogih se v bodoče ne bodo več izdajale nove delovne izkaznice. V svrho obnove starih izkaznic se bo uvedla stroga kontrola. Pri dobavah za državo ali druge javne ustanove bodo prišli v poštev izključno le domači izdelki. V vseh podjetjih se bodo smeli v bodoče sprejemati na delo tuji delavci le ▼ primeru, da so vsi francoski delavci dotične stroke zaposleni. Namestitev tujih delavcev v kaki industriji ali trgovini pa ne bo smela številčno presegati 10 odstotkov vsega nameščenega delavstva. Le izjemoma bo minister za delo izdal drugačna navodila, zlasti za pokrajine, kjer je že sedaj zaposlenih mnogo tujcev. Vprašanje sezijskega delavstva se bo obravnavalo na eni izmed prihodnjih sej ministrskega sveta. Vlada namerava v kratkem predložiti parlamentu tudi novi zakonski načrt o reformi tujske policije. V uradnem poročilu se n»glaša, da se bodo izkaznice tujim delavcem, ki v Franc / še ne bivajo dve leti, obnovile le v izjemnih primerih. Tudi obmejno nadzorstvo se bo iz socialnih razlogov poostrilo. Francija je prisiljena nastopiti s takimi odredbami, ker je v Franciji 800.000 tujcev, med tem ko je 350.000 francoskih delavcev nezaposlenih. Za skupni spomenik Osvoboditelju in Uedinitelju Mariborski gospodarski m obrtniki krogi o vprašanju spomenikov Maribor, 21. novembra Predstavništvo gospodarskih organizacij je 19. t. m imelo sejo uprave, na kateri je predsednik in narodni poslanec g. Anton Krejči podal kratko politično poročilo, nakar je sledila razprava o položaju obrtnih in trgovinskih podjetij v naši obmejni coni, nastalem zaradi ponovnih omejitev obmejnega prometa po avstrijski vladi. G. poslanec bo po potrebnih ugotovitvah poročal na pristojnih mestih zaradi nadaljnjih ukrepov. Upravni odbor se je nato posvetoval o stališču gospodarskih krogov na sklicani konferenci predstavnikov mariborske javnosti v zadevah spomenika blago-pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. in nameravanih šolskih stavb v Mariboru. Pri tem je odbor soglasno sklenil priobčiti predsedniku občine kot sklicatelju konference stališče gospodarskih krogov v naslednjih soglasno odobrenih resolucijah: Gospodarski krogi pozdravljamo idejo, da se zgradi v Mariboru našemu Viteškemu kralju Aleksandru L Uedinitelju in našemu Velikemu kralju Petru L Osvoboditelju dostojen skupni spomenik, in smatramo sodelovanje pri tej akciji za svojo pa-triotično dolžnost, kateri se bomo z veseljem odzvali. Poudarjamo, da je postavitev vidnega spomenika našima največjima nacionalnima herojema za Maribor tem večjega pomena, ker je potrebno, da tujec takoj pri vstopu v našo državo spozna iskreno domovinsko ljubezen in vladarsko vdanost našega obmejnega prebivalstva. Šolskemu vprašanju Maribora in okolic® posvečamo gospodarski krogi istotaks največjo pozornost in se njega rešitvi nočemo izogniti, vendar želimo, da se šolsko vprašanje ne rešuje v zvezi s spomenikom, ampak se obravnava ločeno, ker smatramo, da naj reševanje šolskih zadev v nobenem primeru ne vpliva na skorajšnjo izpolnitev naše najsrčnejše dolžnosti, postavitve spomenika. Obrtništvo je od nekdaj na glasu kot tisti činitelj, ki x vsemi silami pospešuje izobrazbo naroda. Zaradi tega je samo po sebi umevno, da z veseljem pozdravljamo tudi razpravo o ustanovitvi novih šolskih zavodov in bomo na reševanju z navdušenjem sodelovali. Želimo opozoriti na »taro zahtevo mariborskega obrtništva po ustanovitvi državne obrtne iole. Tak zavod je za utrditev solidnega nacionalnega rokodelstva in industrije za naše kraje tem večje važnosti, ker bo le strokovno prvovrstno in duševno visoko razvito obrtništvo moglo z uspehom odbijati pritisk konkurence inozemskega blaga in inozemskega delavstva. Ako bi so v Mariboru ustanovil tak zavod, bi bilo nedvomno močno razbremenjene sedanje srednje in ne v zadnji vrsti tudi meščanske šole, zaradi česar bi tudi ustanovitev nove meščanske šole postala manj nujna Vrhu tega bi pa k zgradbi takega učnega zavoda znatno prispevali banovina kakor tudi država. Postavitve in premestitve učiteljev Beograd. 21. novembra, p. Z odlokom prosvetnega mmistra so postavljeni za učitelje naslednji dosedanji pogodbeni učitelji: Babič Josip v Dobrovniku (Dolnja Lendava), Cekada Miroslav v Dragatusu (Črnomelj), Fleis Manja pri Sv. Bolfenku pri Ptuju, Grguoid - Smrdelj Frančiška v Fara vasi (Kočevje), Kočevar Anton pr Sv. Duhu v Halozah (Ptuj), Kogej Emilija ▼ Kuzmi (Murska Sobota), Majnik Anton v Robni c ah (Kočevje). Ma-karovič Vladimir v Kovin ju (Novo mesto). Može Franc v Selcah (Skofja Loka). Medvež Anton v Cadrežu (Krško), Mamut Viljem v Znoji-ijah (Litija), Tomažič Ana v Dobovi (Brežice). Velušček Marija pn Sv. Jurju ob Taboru (Celje), Vidopvec Bogomir v Znojiljah (Litija) Vončina Albin v Črni (Dravograd), Cehovin Manja v Strekljev-cili (Črnomelj), D okleva — Kalin Julijana v Žireh (Logatec) Hvala Anton v Trnju (Dolnja Lendava), Kerkoš Anton v Gabr-ku (Skofja Loka). Krapš Sidonija na Blokah (Logatec), Lovrenčič Albina v Kuzmi (Murska Sobota), Peršič Alojz ja v Pertov-cu (Murska Sobota). Sček Friderika v Te-panju (Konjice), Vilher Marija m Vilher Pavla v Zagradcu (Novo mesto). Na lastno prošnjo so premeščeni naslednji učitelji in učiteljice: Agreš Franc iz Gaberja v Rajhenburg, Brglez Manja iz 2ič v Zagorje ob Savi, Binder Avgust iz Dolnle Bistrice v Vitanje. Debevec Angela iz Poljan v Kostanjevico. Debevec Bo-ria iz St Janža ▼ Kostanjevico Gtmj Vinko iz Motnika v St Gothart pri Kamniku, Grmovšek Liubosava iz Smartnega pri Slo-venjtfradou t Slovenjgradec. Hameršak Emil iz Javorja t Dol pni Hrastniku, Janež Stane iz Skal v St. Lenart v Slov. gor.. Jazbec Ljudevit iz Miklavža pri Ormožu v Svetinje pri Ptuju, Jenčič Nada iz Male Nedelje v Stranje, Jercog Vanda iz Velike Kostrelnioe v Škofjo Loko, Kadunc Julij iz Gor'čan v Begunje, Koman Leopold iz Bučke vasi v Veliki Podlog, Križman Angela iz Sv. Jurija pod Kumom v Dolenjo Bsfcrico, Križman Josip iz Sv. Jurija pod Kumom v Dolenjo Bistrico, Lazar Ivan iz Planine v Stično, Mdkuš Stanislav iz Lokavcev v St Pavel pri Preboldu, Miiller Ceoilija iz Gornje Radgone v Velenje, Oman Cirila iz Stogovcev v Poljane, Pahor Marija z Blok v Zagorje ob Savi, Pertot Rafael s Talčjega vrha v Naklo. Plevel Matilda iz Podzemlja v Lese, Plevel Viktor iz Gribeli v Leše, PTaunsais Alojzija iz Murske Sobote v Se-beborce. Rutar Marija iz št Ruperta v Šmarje pri Jelšah, Tome Marija iz Selc v Kresnice, Topolovec Pavla iz Ptujske gore v Spodnjo Polskavo, Ban č Viljem iz St. Janža v Šoštanj, Vilfan Henrik iz Vlašičev na Rabu v Šmartno v Rožni dolini, Viher Ana iz Zidanega mosta v Črnuče in Vr-hovnik Marija iz Št. Juria v Šenčur. Napredovali so v V skupino Karel Vol-maier v Vuzenici, Jelica Zelman v Ljubljani. Rudolf Kalan v Trbovljah, Janko Kramer v Celj. m mM m r -- s. '.'v'■ -'-:.> iiiiiiti NPlI ii Mg! mM f, Wm Poplavljene ulice vzhodnega sela Sremske Mitrovice. se je njena struga skoraj posušila. V Stol-cu so nekaj časa z največjim začudenjem gledali prazno strugo, kar naenkrat pa se je med strahovitim bučanjem voda spet razlila po strugi in kaj kmalu tudi preko njenih bregov Ogromni valovi so nosili tudi dele razbitih koč in mostov, vmes živino in velike količine lesa Mestni vodovod je tudi uničen, ker so ga siloviti pritiski vode razruvali na nekaterh mestih. Sele po prvem strašnem navalu poplave •o ljudje razumeli, zakaj je bila rečina struga nekaj časa prazna Nekaj kilometrov nad Stolcem se je v strugo Bregave zrušil del hriba in je ta ogromna lavina strugo zaprla in skienila tok reke Okrog lavine pa so se kmalu zbrale tolike mase vode. da ie bila struga spet polna Ker so v vsej okolici Stolca razorane ceste in je zaradi tega prekinjen ves promet, bo trebil počakati več dni do približne ugotovit- j ve ogromne škode. Veliko škodo so povzročile poplave tudi v okolici Trebinja Po dosednnjih poročilih je škoda največja v občini Ljubimirski. Iz Ravnega, v spodnjem delu Hercegovine, pa prihajajo vesti o katastrofalni popravi na Popovem polju. Na ogromnem polju je voda dosegla višino 10 do 16 m. Split. 21 novembra I Tudi Neretvanska krajina od Čapljine i do Metkoviča je izpremenjena v ogromno i jezero. Samo od časa do časa se pojavlja- j jo iz vode vrhovi dreves, potem pa jih no- i vi valovi spet pokrijejo in pokažejo kje i drugje Občini Višiče in Čeljevo v zgor- j njem delu Neretvanskega polja obdaja vi- i kateri plavajo velike količine drv in raznih pridelkov, odnesenih iz skladišč. Pri Gla-vatičevu je Neretva porušila 70 m dolgi most in veliko žago podjetnika Beltrama. Ker se še niso pomirili močni južni vetrovi, je prebivalstvo v velikem strahu pred novim nakopičenjem oblakov in novimi usodnimi nalivi. Sremska Mitrovica, 21. novembra Središče srednje velike poplavne nevarnosti je ob izlivu silno narasle Drine v Savo blizu naprav velike bosutske vodne zadruge in pri Sremski Mitrovici Na vzhodnem delu Mitrovice je voda že včeraj, ko je bila Sava 685 cm nad normalo, zalila nekatere ulice Če narase voda še kakih 10 do 15 cm. bo poplavljen velik del mesta. Voda sega že do ceste pri Daščarju in se lahko vsak čas zlije na cesto Beograd-Za-greb. V tem primeru bi zavzele poplave ogromno področje kakor spomladi leta 1932., ko je bila Sava pri Mitrqvici 750 cm Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice za redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« grenčico, ker odpravi zastaja-nje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost. »Franz Josefova« voda se dobi povsod. nad normalo. Stara Sremska Raca je Se od ponedeljka zvečer pod vodo. Po poplavni katastrofi spomladi 1932 se je večina prebivalstva Stare Rače izselila v Novo Sremsko Račo, nekaj kmetov pa je le ostalo na svojih starih zemljiščih. Ti reveži »o bili tedaj tudi v veliki življenjski nevarnosti. »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« bodo peli po dolgem premoru spet drevi v oepri za red Četrtek. To delo je uspel poskus opustiti tradicionalno dunajsko opereto in ustvariti nov nač:n zabavne muzi-kalne revije, živahen tempo dogajanja na odru, izvrstna koreografija in dobra režija so prioomosle delu do uspeha. Na sliki sta gospa Štefka Poličeva in g. Bojan Peček. Šikaniranje naših dvolast-nikov ob avstrijski meji Gornja Radgona. 21. novembra Minili petek 16. t m okrog 14 se je napotila na delo na posestvo, ki ga imajo starši na avstrijski strani, domača hčerka Milica V. iz Gornje Radgone Med potjo proti obmejnemu murskemu mostu se ie sestala z ženico, ki jo je prosila, naj odda v Radgoni na pošto zanjo neko pismo Ko je prišla Milica čez obmejni murski most na avstrijsko stran do obmejne straže, je tamkaj na poziv straže pokazala obmejno izkaznico in pismo, ki ga je imela s seboj. Ker pa je bilo tisto pismo baje od nekega emigranta, ki biva pri nas. ki je v njem svojcem poročal, da se mu dobro godi. je obmejna straža napovedala Milici aretacijo ter io po strogem zaslišanju odvedla na okrajno glavarstvo. Vodja ekspoziture okrajnega glavarstva v Radgoni dr. Alfred Mader je po uvedeni preiskavi in pregledu ovadbe izrekel sodbo, po kateri je b;la Milica spoznana za krivo in obsojena kar na 14 dni zapora. Ta sodba je postala izvršna takoj in je morala obsojenka kazen brez odloga nastopiti. Ko so za to strogo obsodbo izvedeli svojci. so šli na okrajno glavarstvo v Radgoni ter prosili za milostno znižanje ali pa tzpre-membo zaporne kazni v denarno globo Toda vodja ekspoziture ni hotel o kakem po-miloščenju ali izpremembi kazni slišati ničesar ter je prosečo stranko odpravil s grožnjo, da jo obsodi na tri tedne zapora, če takoj ne zapusti urada. AnSrijeva kampa obsojena Ljubljana. 21 novembra Toneta Anžurja vlomilska tolpa je leto« julija posebno lomastila po Kranju in okolici Izvršila je celo vrsto drznih in premeteno zamišljenih vlomov, ki so ji prinesli vsevkupno velik plen. Žalostna smrt glavarja družbe Toneta Anžurja je še v živem spominu 11 septembra je z Jožetom Cento. pobegnil iz ljubljanskih zaporov. Skrival se je okrog, a ga je v nedeljo 16. septembra po noči obkolilo 10 orožnikov pod vodstvom komandirja Sušnika na njegovem domu v Spodni Zadobrovi. Skušal jim je pobegniti, a seje pri skoku čez plot 1 ' ' " " t. To ji..... nega življenja nabodel na bajonet. je bil konec bur- Ko je letos junija Tone Anžur presedel večmesečno robijo in spet svobodno zadihal. se je odpravil v Kranj Tu je okrog sebe zbral mlade tovariše, ki so se vežbali v vlomilskem poslu in so bili njegovi zvesti pomagači. Podnevi so spali, se sončili, se prijateljsko razgovarjali o vlomilskih načrtih ponoči pa so šli na pohod po Kranju in bližnjih vaseh V nekaj dneh od 15. do 30. julija io izvršili 7 večjih vlomov, pr katerih jim je pnšel v roke plen. vreden 12.130 Din Najdrznejši vlom so izvršili ponoči 30. julija pri Rudolfu Jegliču v Kranju; odnesli so razno blago v vrednosti 3073 Din. še bogatejši plen pa so na- LTURNIPREGLED Dr. Jovan Hadži Danes praznuje petdesetletnico profesor zoologije na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani. ugledni jugoslovenski znanstvenik dr. Jovan Hadži. Njegovo ime ni znano samo širom naše domovine, marveč ga poznajo tudi daleč preko njenih meja V jugosloven-ekih pri rodnih vedah zavzema dr- Hadži že dolga leta odlično mesto, na naši univerzi pa sodi med znanstveno najpomembnejše in na.idelavnejše profesorje 0 tem nas lahko prepriča že sama bibliografija njegovih spinov kakor io najdeš na str 509 zbornika >Universi»as Alexandrin?« Ker je bil eden prvih profesorjev, ki so pričeli predavati na ljublianski univerzi ie moral tudi dr Hadži izvrševat- organizatorično delo. e katerim i e šele položil prave temelje zoološkim proučevaniem in predavanjem na novi univerzi S svoiim Zoološkim institutom ie dr Hadži ustvaril po dolgoletnem smotrnem m neumornem delu ene^a naivzfledneiših na-5iJj znanstvenih institutov Vadalmia njegova skrb 'e bila posvečena modernizaciji r.nanctvpnega dela Tudi » tem pogledu *> insPTPl t^oe uspehe »v«"*" delom na 'inivpr7; m z znanstvenim rnTrsVsvaniem T «vnii atroV; «i ie pridobil dr Hadži tak slo Prirodi<, urejal }e pa Glasnik Hrvatskega prirodoslovnega dru-itm. Takih člankov, referatov in prikazov j« po rasnih listih že le«po število I>r. Hadži je sodeloval m še sodeluje tudi pri raznih slovenskih strokovnih društvih-Tako je bil nekaj časa predsednik Muzejskega društva, daljšo dobo Pa predsednik Prirodoslovne sekcije tega društva. S tem kajpak njegova neumorna, tiha. vprav skromna javna delavnost ni še izčrpane. Ta znameniti zoolog je v zvestobi do svojih narodnih in verskih tradirii tudi predsednik ljubljanske pravoslavne občine. Tako si ie dr. Hadži kot prvi profesor zoologije na ljubljanski univerzi in kot eden izmed organizatorjev našega znanstvenega življenja pridobil trainib zaslug za naše kulturno življenje — slovensko in ▼ širšem smislu tudi celotno fusroslovensko. Z Abrahamom se srečuie v polnem razmahu svojih sil in svoie znanstvene dejavnosti. Ntegova stroka in naša nnw>rza lahko Se mnoeo pričakujeta od nie«ra Nai W 5e dolso •drav in zadovoljen delovat med nami* ČUVAJMO JUGOSLAVIJO llomače vesti ♦ Najvišje priznanje delovanju Jadranske straže. Maršalat dvora je obvestd ljubljanski Oblastni odbor kot predstavnika skupne akcije ljubljanskega in man. borskega Oblastnega on-bora JS za postavitev mladinskega doma ob Jadranu, da je podarjeno Najvišje odobrenje, da ee mladfi nsko-soc i a 1 n i sklad preimen.uje v »Mladinski sklad Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja Podmladek JS dravske banovine« v spomin na velikega blagopokojnika. Med prvimi darovalci v sklad moramo omeniti tvrdko I. O- Mayer. ki je ob priliki svoje stoletnice darovala 600 Din, za kar ji izreka Oblastni odbor JS tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Naša mladina bo z veseljem sprejela vsako podobno darilo. T E H M O F O R J I umivalne gobe in frotirke najceneje v P A R F U M E RI J 1 »V E N U S« pred glavno pošto ♦ Kočevje in ml. Antona Lajovica članek ki je pod tem naslovom izšel v novi reviji »Misel in delo-., je na Češkoslovaškem -vrabudil zasluženo pozornost. »Narodny Li-sty« poročajo dne 20. t. m. o njem in ga ocenjujejo kot izredno dragocen donesek k vprašanju o ureditvi odnosov med Nemci in Slovani. Praš" list pravi, da bi Lajovi. čevo zahtevo marali tudi Čehi vzeti za osnovo v svojem razmerju do Nemcev »Lajovic je«, pravi ugledno praško glasilo, »jasno in strogo obsodil politični ideal enakopravnosti z Nemci in popolnoma pravilno naglasll, da je sedanje pojmovanje te enakopravnosti ostanek avstrijske miselnosti, ki se je vkljub osvobojenju Slovenci fce vedno niso otresli. Ta miselnost ni dosegla ničesar za zboljšanje odnošajev med Nemci in Slovenci, marveč je Nemce samo .potrdila v oholosti ln predrznosti«. ♦ Na izjavo g. prof. Vurnika, ki smo jo prinesli včeraj, nas dopisnik »Politike« g. Aleksa Markišič naproša, da objavimo naslednji njegov odgovor: »Izjave g. prof. Vurnika o arhitekturi na ljubljanski univerzi in o univerzitetni biblioteki sem re-produciral točno po besedah g. profesorja, 5d je bi! tako ljubezniv, da mi jah je celo sam napisal. Rokopis hranim Zato mi je domanti. ki sra vsebuje njegova tajava docela nerazumljiv. Se bolj mi je nerazumljiv njegov naipad na mojo osebo, ki sem vendar vršil samo svojo novinarsko dolžnost. Pni g. prof. nteem iskal nobenih senzacij, zato tudi od njega nisem odšel razočaran. temveč zadovoljen in njemu hvaležen za podatke, ki mi jih je dal in napisal.« ♦ Tujsko.prometna razstava zaprta. Ker ni obiskovalcev, ostane tnjsko-prometna razstava v Ljubljani v Frančiškanski uli-Itoi č«z Tlimo zanrta. Skupine (šole), ki hočejo razstavo posetiti. naj se dan poprej javijo Putniku. S P O H T — KMET i>. z o. z. ALEKSANDROVA CESTA 7 * Iz bano\in»Ke službe. Premeščeni eo: upravnik banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina ing. Anton Ditrich za banovinskega tehničnega svetnika pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani, banovinski zdravstveni svetnik v bano. vinskem zdravilišču Rogaški Slatini dr. Franjo Koiterer za zdravnika združesne zdravstvene občine Stari trg pri černem-Iju. banovinski uradnik Valentin Oblak od uprave banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina k banski upravi v Ljubljani, banovinski tehnični pristav ing. Vinko Glanz od uprave banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina k upravi banovinskega zdravilišča Dobrna in sestra pomočnica združene zdravstvene občine št. Vid nad Ljubljano Ana Bižai v državni zavod za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani; imenovana sta za banovinskega tehničnega tišjega pristava banovinski tehnični pristav pri banski upravi v Ljubljani ing Ferdo Janežič in za banovinsko arhivsko uradnico VIII. položajne skupine pri komisiji za agrarne operacije v Liublja- Gospodinje ! Brez »Aromatina« klobase ne morejo biti dobre in okusne. ■ ni banovinska arhivska uradnica IX. sku-' pine Katarina Poklukar;v banovinsko službo je sprejeta asistentka na medicinski fakulteti v Beogradu dr. Marija Goropev-šek in postavljena za asistentko internega oddelka v splošni bolnici v Mariboru. ♦ Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. S4 z dne 21. t. m. objavlja uredbo o izločitvi občin Osilnice, Trave in Drage iz območja sreskega sodišča v Kočevju in njih pripojitvi k območju sreskega sodišča v Cabru, uredbo o izpremembah v uredbi o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev na stroške in zahtevo privatne stranke, pravilnik za izvrševanje proračuna, odobrenega Zvezi Sokola kraljevine Jugoslavije za 1. 1934/35, odločbo o opravljanju lekarniškega državnega strokovnega izpita, odločbo o žigosanju vodomerov in taksametrov, izpremem-bo pravilnika o oznamkovanju hmelja, namenjenega za izvoz in izpremembe v stale-žu banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. ♦ Smrt zaslužnega narodnega delavca. V Novem Sadu je umrl 62 letni protoje-rej in predsednik pravoslavne cerkvene občine Djordje Velič, ki si je pridobil velike zas!uge kot prosvetni in zadružni de. lavec. Pokojni protojerej je Ml doma ta Vršca. v Novem Sadu pa je deloval od leta Med svetovno vojno je bil vodja dobrodelnega društva, ki je imelo na skrb} siromašne otroke Herceg-Bosne. Vneto je deloval kot član Matice Srbske, najbolj pa se je zanimal za napredek kmečkih zadrug po Vojvodini. ♦ Težave velike banaške vodne zadruge. Pred tedni je bila izvedena razmejitev velike vodne zadruge Temeš-Bega na rumun. ^^BmmssBaammmmmBsmmmmnBB ANN Y O N D R A še ni bila v nobenem filmu tako vesela in zabavna kot v filmu Zamenjana nevesta JUTRI PREMIERA! ELITNI KINO MATICA ski in jugoslovenski del vzhodnega Banana. Rarmejitev je bila izvedena na ta način, da so Rumuni plačali jugosloven-skii vodni zadrugf 350.000 Din in 46.000 lejev ter izročil samostojni jugoslovenski vodni zadrusf vse naprave na jusrosloven-sVem nodrečrn Samostojna jugoslovenska vodna 'Zadruga ie po tej razmeiitv? pregledala vse račune svojega nodročja ter ugotovila, da so se člani zadruge skorl dolga leta zadolžili pri svojih prisnevklh za blizu 12 .milijonov dinarjev. Unrava za d ni a-p je sicer takoj obresti že davno za>nad!;h prispevkov i,n dolgov znižala od 8 na 5 odstotkov, odpisala je tudi nekatere najstarejše doTeove. a vse to ji ne bo •pomagalo, ker so člani zadmge tako revni da ne bodo mogli plačevati niti tekočih prisnevkov, kai šele svojih doleov. Brez državne pomoči ve'evažna -vodna zadruga ne bo mogla delovati. ♦ Sodna razprava s 700 pričami. V Veliki Kikindi se bo v kratkem vršila kazenska ra"?rarava bivšemu občinskemu blagajniku v K" rs tu m Svet o* ar ju Malba. škemu. ki Je obtožen, da je oškodoval drž blagajno za okoli 16 000 Din. Obtožnica pravi, da je Ma*baški nri javnih dražbah sprejema! od strank koTkovfno v gotovini, za katero pa ni knuoval kolkov, da b! jih nalenil na Mnosne listine, temveč je kolke snemal s starih snisov. Da bi zakril to svrje uosiovanle. je stare snlse, s katerih je snemal kolke, redno uničeval. Obtoženec trdovratno zanika očitano mu krivdo In trdii, da je moral kak drug občinski nameščenec snemati kol>e in uničevati spise Ker je Malbaški več let na talk način sle. paril državno blagajno in are za cel kn

I.ohengrinu« in v »Tosci«. Poleg tega smo imeli gostovanje poljskega pevca Zvgmunta Zalevvske. ga, ki je obenem pokazal svoje režiserske sposobnosti. Zalewski je bil svoje dni pevec velikega formata, vendar ie zob časa žal £e pustil sledove v pevčevem grlu. Kot osebnost Zalew«ki na odru še vedno irnpo-nira s svojim suverenim nastopom, z igro in z veliko rutino. Posebno močan ie v vlogi carja Borisa. Opera »Sadko? Rimskega - Korsakova je biia pod umetniškim vodstvom Kreširnira Baranoviča novo naštudirana in ie dosegla popoln umetniški uspeh. Občinstvo pa žal ni pokazaio zanjo dovolj zanimania. Po dolgem presledku je dobil tudi Zasreb dovo naštud''.rane Offenbachove »Hoffinan-nove pripovedke« Oirigiral je Lovro Mata čič kot gost je pel Andre Burdino. O nie-eovib odličnih kvalitetah ie bila na tem mestu ie večkrat besed «t. z vlogo Hoffman-na pe si je pridobil novo lovoriko. 1 udi nafti pevci in pevke so se odlikovali, zlasti Je Josip Križaj. Nada Tončič Ančica Mi t rov it Vilma Nožinič in Elza Karlorvac. Schnitzlerje\« «jra >Ljubinkanje< je ime. la v režiji K. Mesarica popoln uspeh. Izmed sodelujočih je orav posebno užgaka Ervina Dragman v vlogi Kristine. Gost režiser in scenograf Jaroelav Kropil je postavil na naš oder Shakespearejevo ga »Beneškega trgovca«. Odlično pripravljena predstava j,e dala nekaterim našim protagonistom priliko, da so razvili sijano igro. Tako zlasti Ivo Badalič v vlogi Shy-loka, Dubravko Dujšin kot Bassanio. Vika Podgorska v vlogi Porzie in dr. Po štiridesetletnem presledku eo ponovno uprizorili Gounodjevo opero »Romeo in Ju* lija«. Žarka strast, ki preveva to delo. ga toplota in nežnost še vedno vplivam globoko na poslušalca. Veličastna apoteoza ljubezni je nastala iz najčistejše poezije in najsubtilnejšega Gotterdammerung«. Beethovnovo šesto simfonijo. Laloievo >Symphonie fopagnole« in Čajkovskega četrto simfonijo. ra, izvršenega 8 premislekom iz koristo-ljuiblja, in sicer: starejša Julijana na dosmrtno, njena mlajša sestra Jožefina, ki je med preiskavo rodila hčerko, pa na 20 letno ječo, ker še ni bila polnoletna, ko je bil izvršen zločin. Obsojenki sta mirno poslušali razsodbo, potem pa izjavili, da nista krivi. Branitelja sta zahtevala revizijo, dr. žavnii tožilec pa si je vzel tridnevni rok za premislek. Razglasitvi sodibe j« prisostvoval tudi oče obsojenk. ♦ Zet umoril tasta. V Bačkem Petrovcu so našli v hlevu mrtvega starega kmeta Ivana Galusa. Mrlič je ležal na tleh v mlaki krvi. Na glavi je imel veliko rano, na vratu pa so se videle modrice, pač mame. nje, da ga je morilec tudi ekušal daviti. Sum, da je umoril starega Galusa, je padel na njegovega zeta J. Sohamdla, za katerega je bilo znano, da že dalje časa ni živel v dobrih odnošajih s svojim tastom Ko so ga orožniki prijeli, je sicer odločno tajil, da bi bil umoril tasta, toda izdale so KUPUJTE gosje meso MtaMfMHKMaHMNHMBMBnBMt ker je boljše od ostalega ln stane samo Din 12.—. Dnevno sveže gosi. race in jajca dobite pri 9550 Andretto, Poljanska c. 1 Peglezen V bližnjih dneh gostuje v Zagrebu sloveči dirigent Ossay Dobroten. — Prva operet na premiera bo noviteta »Reci tko si«, delo Zagrebčana Rikarda Šimačka. — Pripravlja se Nušičeva nova iera »Ožaloščena porodi-ca«. — V operi pričakuiemo premiero »Štirih grobijanov« Ermana Wolfa Ferraria. — Pripravljajo tudi reprizo Humperdincko-ve ot>ere »Ivica i Marica«. l!iaa Hirschler Spisi Širne Pandurovica. »Društvo za kul-turnoprivrednu akcHu v Beogradu« namerava izdati Zbrane spise sodobnega srbskega pesnika Sime Pandurovica, ki se je literarno prav posebno uveljavljal tik pred vojno. Ta izdaja bo obsegala šest knjig. V prvi bodo verzi, v drugi e6eji. med njimi kritični ese-i o Bogdanu Popoviču. ki je pred leiti vzbudil odmeve in polemike, v tretji in četrti »Razgovori o književnosti«, v peti članki o gledališču, v šesti prevodi v verzih in v sedmi »Pisma o sadašnjici«. »Čehosloračko - jugoslovenska revija*, ki fo izdaja Jihoelov.-češkoelov. liira v Pragi, prinaša v pravkar izržli sedmi Številki članek generala P. J. Nedeljkoviča »Zakaj ie srbski narod zmagal v boiu let 1912—1918«. Dr. Oton Berkopec piše o himni »Kde domov inuj€ ori Jugoelovenih, prof. dr. Frank Wollman pa premo tri va češkoslov.-jugoslov kuHurne stike pred vojno. Jirina Karasova je prispevala pesem »Tišina« (ob priliki atentata v Marseileu). Izmed krajših prispevkov omeniamo poročilo I. K. Strakatega o proslavi 35oletnice prihoda Hrvatov na iužno Moravsko. K posameznim člankom -««1 ob priliki še vrnemo. Revifo urejata dr- An-tonin Uhlif v Pragi in Momčilo Miloševič v Beogradu. Poljsko literarno naerado »Elize OrzestAo-ve«. ki znaša 20.000 Din. ie leto« prejela Marija Rodziew*iczdwna v znak priznanja za dosedanje literarno in narodno delo. Ce Vam je voda motna, če ste kdaj občutili ledvice ali če bolehate na njih, morate piti Radensko, ki je prirodnl balzam za ledvice ln čiščenje krvi. že po nekoliko dneh rednega uživanja Radenske spoznate na ojačenem mokrenju (kakor iz vodovoda!) in na barvi vode, kako se Vam čisti kri: počutite ae vsak dan bolje! ga krvave nogavice, ki so jih našli v njegovem stanovanju in za katere nikakor ni mogel pojasniti, kako je prišla kri nanje. Zelo obtežilno zanj je ta-povedal tudi občinski zdravnik, ki je bil pred kratkim poklican k staremu Galusu, da mu je izpral želodec, ker se je starec zastrupil z zastrupljenim žganjem Stari Galus je potem obtožil svojega zeta. da mu je on zastrupil pijačo. Oblasti so o tem zastrupljenju sedaj vodile preiskavo, pa se je zet pač hotel "znebiti tožitelja tasta in ga Je ubšl. • Obledele obleke barva « različnih barvah In Dlislra tovarna JOS. REICH. Iz Lfubffane u— Novinarski koncert dne 1. decembra ima že tako častno tradicijo, da mu ni treba bobneče reklame. Vsi vemo: na tem koncertu, ki je vedno na umetniški višini in vendar mikaven tudi za širše sloje, se zberejo zastopniki vseh plasti naše družlbe. Na nobeni drugi prireditvi se v toliki meri Jutri premiera najboljšega filma ANN Y O N D R A Zamenjana nevesta ELITNI KINO MATICA ne pokaže ljubljanska družfoa, kakor na novinarskem koncertu, ki je vedno prava narodna prireditev na praznik narodnega uedinjenja. Zato si prvi december rdeče podčrtajte v koledarju in ne pozabite »i ob pravem času rezervirati vstopnice. u— Angleško društvo v Ljubljani Jav. lja svojim članem in vsem, ki se zan»ma-Jo za angleščino, da je društveni loka! Wolfova ulica 1-1., odprt za člane in sio»r: ob sredah in sobotah od 18. do 19. nre, ko posluje knjižničar, ob sredah od 20.30 dalje, ko so družabni konverzaciiski vece. ri in ob petkih od 20.30 do 21.30, ko so čitalnične ure Poleg tega omenjenega in poleg že vršečih se tečajev za začetnike in naprednejše namerava društvo prirediti še konverzacijski tečaj za izpopolnitev Jezikovnega znanja. Vse natančnejše informacije in prijave za članstvo ter z« te. čaje daje odnosno sprejema knjižničar ob sredah in sobotah od 18. do 19. ure v društvenem lokalu. u— Prijave za poklonltvsno potovanje s posebnim vlakom na Oplenac sprejema Putnik še do 26. t. m Cena vožnje L ju B-Ijana-Oolenac (vštevši avtobusno vožnjo) ln obratno v II. razredu 273 Din, v TIT. razredu 178 Din. Odhod ta Ljubljane 30. t. m ob 19., prihod v Ljubljano 3 decembra ob 8.15. V primeru nezadostnega števila prijav ge potovanje preloži na 8. in 9. decembra. Na razpolago b« tudi spalni voz. u— Ne Pozabite, da bo Jutri v petek ob 20. v frančiškanski cerkvi žalni koncert Hubadove pevske župe v počastitev »Domina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra i. Uedinitelja Spored prinaša 6amo resne speve, nastopijo 3 solisti — gojenci našega državnega konservatorila. Gdč Traka Dolenčeva ima jako lep, mehak sopran, Friderik Lunša Je izrazit basist. zelo obsežen in z mehkim glasovnim materialom, g Cveto švigelj pa je znan ta konservatorijskih nastopov kot resen pe. vec-baritonist Na orglah bo sodeloval re-gens chori frančiškanske žunne cerkve p. Ačko Združeni ljubljanski mešani zbori pa zapojo pod vodstvom zborovodje Ventu-rinija 7 žalnih snevov Tudi ta koncert bo dostojna umetniška žalna prireditev za blagopokojnim viteškim kraljem Vstopnice se dobe v Matični knjigarni danes in jutri še cel dan, od pol 8 ure dalje pa pri vhodu v frančiškansko cerkev. u— Uprava Hubadove župe JPS opozarja vse pevce in pevke združenih ljub. Ijanskih moških in mešanih ziborov Hubadove žu predvaja od tutri dalje odlično filmsko delo »Mata Hari«, v katerem nastopi v naslovni vlogi božanska Grete Garbo in kot njen partner oboževani Ramon Nova ro. 2e dolgo nismo videli Grete Garbo v tako odlični vlogii kakor to not, ko Igra slavno plesalko in vohunko Mato Hari. o kateri so se Dišal' celi romani In o katero žalostni usodi je priobčevalo svetovno ča sopisje obširna poročila. Film Je na pro. eramu t>KD v petek in soboto 0» čet-t na 3 v nedeljo pa ob 11 dopoldne ob najnižji vstopnini 3.50. 4.50. 5.50 ln 6.5* Din. Lepa hoja se doseže samo s pravilnim negovanjem nog. Zato dajte svojim otrokom že T zgodnji mladosti SETA vložke v čevlje. Radio kotiček Tik pred smuško »ezono smo. Mar»ka-teremu začetniku, pa tudi že bolj ta vež b«-nemu smučarju, roji po glavi vpnaian}©: kako bom letos smučal katera tehnika bo zame pravitnejša? G Laco Michl bo dane« ob 18. uri s prirojeno mu stvarnostjo analiziral to vprašanje, pusttl bo v ne mar smučarja tekmovalca, tn bo govoril 1« o turistu: o aipdnskem smučarju. »Rokovnjače« ponovi desetič v 6ent. Jakob®kem gledališču v soboto In nedelio ob 20.15. Pni predstavi sodeluje ves ansambel odra. Ker so bile vse dosedanje predstave razprodane in Je cdšlo pri zadnji predstavi spet mnogo lju<'i brez vstopnic na1 blagovoli cenjeno občinstvo kupiti vstopnice že v predprodaji. Opozarjamo, da sta to poslednji uprizoritvi ▼ letošnji se-zjoni. u— Izpred malega senata. Zaradi tatvine 3 steklenic vina, vrednih 45 Din, je b'l neki Ljubljančan obsojen na 3 mesece strogega zapora, pogojno za 2 leti, ker doslej ni bil kaznovan. Dofcra pijača ga Je premamila, da je zlezel v klet nekega gospoda in tamaknll 3 buteljke žlahtnega vina. — Marija Ravn!harjev&_ posestnic« hčerka fe polbovgrajSke okolice, je Mla včeraj pred malim senatom obtožena r>o4L ga, če§ da Je 5. avgusta letos zažgala 600 kg oglja, last Petra Pleetenjaka. Rav-niharjeva je odločno tajila požlig in navajala svoj alibi. Le bratranec Plestenjakov Jo je kot priča skušal obremenjevati. Bila Je oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. u— Glede mesarskih stojnic smo že če_ šče poročali in omenili, da namerava magistrat najibrže že v teku zime postavftS zidane stojnice, odnosno pravcate prodajalne. Vr&ilo se Je že več tozadevnih komisijskih ogledov na licu mesta. Na-pravljen Je bil tu-di proračun, ki maša nekako * milijone dinarjev H kritju proračuna b( prfeadeti mesarji prisnevali deloma z gotovino. deloma >a z Jamstvi. NavzKc temu se zdaj naenkrat vse obrača tako, da ne bo vsega ndč. Mestna oViina se n* more prav odločiti za izvedbo načrta tn bo najbrž počakala ugodnejših časov, ko bo mogla taveeti celotno regulacijo trga. Tako bodo imele podgane ob Ljubljanici, ki jib je po nmenju mesarjev prav lepa družina, dogledno dobo še mir. Ljubljanske bodo dale »poŠto« 6e drugim, naj pridejo k nam, ko jim Je tukaj dofbro biti... Ceffa e— »Beštjana« In še nekatera Imena. Savinjska podružnica SPD v Celju poroča: V poročilih o reševanju planincev, ki so |ih našli pod steno Kamniškega sedla, »o nekatere pomote glede krajevnih nazivov, ki jih je treba popraviti. Pravilni naziv stene, ki leži na severni strani pod Brano in k1 se v poročilih imenuje »Boštjana«, Je Boštjanca. Le pod tem imenom je znana ta stena domačinom in turistom Na planini Okrešlju je Frischaufov dom. ne .pa Kocbekov dom. kakor so navajala razna časopisna poročila. Kocbekov dom pa Je na Korošici pod Ojstrico. S Kamniškega sedla v Logarsko dolino nI peti p^d Planjavo, temveč je mogoče priti v Logarsko dolino le po običajni pofci preko Okre. Sija, ali pa po opuščeni. Ie lovcem tn pastirjem znani poti čez Pasje sedlo, ki leze pod steno Kamniškega sedla. e— »Velika neč« v celjckem gledališču. Nova sezona Mestnega gledališča v Celju je bila otvorjena v torek zvečer z gostovanjem Ljubljanske drame, ki 1e unri-izonila Strintfbergovo »Veliko noč«. Ta naturalistična, s simboliko prepletena »•pasijonska igra« o človeškem trpllenju in vstajenju v znamenju ljubezni in milosti, se je sicer že nekoliko preživela, a je kljub temu krepko učinkovala. Režiser g. Ciril Debevee je globoko zalel in razčlenil dogajanje ter dobro varoval Strindbergov stil. Ga. šaričeva je podala blazno Eieonoro, ki v svoji naivnosti razodeva pravo, čisto resnico, z globokim občutjem in r vseh podrobnostih dognano igro. Gosp. Ciril Debevec (Klns) je ustvaril uravnovešen lik s trpljenjem obremenjenega sina Velika oblikovalka Ibseno. vih in Strindbergovih figur ga. Marija Vera je umetniško vrelesila nordijsko že. no-mafer. Markantno figuro starega Lind-kvista je umetniško izklesal g. Skrbinšek. Z naturno in doživljeno igro sta se odlikovala gdč Boltarjeva 'Kristina) ln g. Jan (Benjamin). Scenerija je bila primerna, iluminacija učinkovita, akordi orgel za soeno pa so dali uprizoritvi lepo ubranost. Predstava je bila dobro obiskana Nova gledališka sezona v Celju Je bila otvorjena dostojno in z uspehom — R. P. e— Nevaren tat koles pod ključem. V torek smo poročal1 ia je konjiško orožni. štvMoj je svet« (»Neviden gre skazi mesto«.) in zvočnd tednik. Iz Maribora «— žalni koncert Ljudske univerze. V torek zvečer ob 20 je priredila Ljudska univerza v prcslavo spomina kralja Aleksandra L Uedinitelja velik žalni koncert, s katerim je bila zaključena doba najgloblje žalosti po našem, tako tragično urnr-leom kralju. Na koncertu bo Izvajali pod taktirko prof. Vasilija Mirka skladbe tujih in domačih komponistov. Sodelovali •o moški zbori prvih mariborskih pevcev i« naši najboljši solisti. Koncerta se je edeletila ogromna množica ljudstva te Maribora, na katero je prireditev napravila najgloblji vtis. Poselite razstavo ljubljanskih likovnih umetnikov v dvorani Kazine v Mariboru Razstavljajo: Jakopič, Jama, S trn en, Gaspari, A. Zu-panec, Inchiostri, Klemenčic, B. Vavpo-tič. Smrekar, Gorše, Loboda, Kos, Pir-nat in Zaje. a— Spored obrtniškega tedna v Mariboru. Te dni so imeli vsi odseki za prireditev obrtniškega tedna sestanek, ki ga je vodil podpredsednik delovnega odbora g. Jemee. Podrofono poročflo o delovanju posameznih odsekov je podal okrožni tajni" g. Julče Novak, nato pa je predsednik prireditvenega cKfbora g. Franc Novak ob. razložil spored letošnjega obrtniškega tedna v Mariboru. Na dan 1. decembra bo obrtniški sestanek učencev v Narodnem domu, odkoder se bodo podali ob 9. z ostalimi obrtniki k maši v frančiškansko cerkev Po maši bo skupni odhod r kaizinsko dvorano, kjer bo proslava uedinjenja. Zvečer bo r Gaimbrdnovi dvorani družabni večer. 2. decembra ob 10. bo v kazinskl dvorani vetiko obrtniško zborovanje, na katerem bodo govorniki razpravljali o pomenu obrtniškega tedna, o obrtniških težnjah tn težavah, o zadružništvu sDlch in o vseh drugih, za obrtnike važnih vprašanjih. Od 3. decembra do konca obrtniškega tedna bodo v vseh mestnih okrajih predavanja za Obrtnike. Zaključek obrtniškega tedna bo 8. decetnibra s veliko revijo obrtniških izdelkov, združeno z raznimi primernimi predavanji. a— Krajevna organizacija JNS za ITI. rm-stni okraj (Melje) bo imela drevi oh 19 30 v Koširjevi gostilni odborovo sejo * naslednjim dnevnim redom: Ob+ava sklepov propagandnega odseka in sklepanje o pobiranje Članarine za letos. Za vse odbornike je seja strego obvezna, dobrodošli tudi drugi člani in fimpatizerji. a— Najdeno kolo. Ob Betnevskem ribniku so našli terenski orožniki včeraj zjutraj popolnoma novo kolo. ki je bilo skrito v grmu. Tat ga le gotovo ukradel v Mariboru. pa se je zbal in ga pustil v grmovju. Las+nik ga dobi policiii. a— Razne tatvine. Trgovskemu potniku Ivanu Stadlerju Je v sredo popoMne uikra-del neznan tat s kolesa kovčesr. "kri ga Je bil postavil pred neko hišo v Verstovsko. vl ulici. V kovčegn -le bilo razno blago, vredno 500 Din. — M^ar.tu Antonu Radiju Je nekdo ukradel včeraj ncmoldne iz mestne klavnice dve telesi koži. slikarskemu pomočniku Edvardu Kosu pa Je neznan tat izgred nekp gostilne v Vetrn j-ski ulici odneljal 2000 Din vredno kolo mamke »Puch«. Is Kranja r— Gledališki oder Narodne čitalnice je podal nreteklo netMk» zvečer v reprizi Rostmdovo dramo »Vest« kot prvo igro v letošnji sezoni. Mora se poudariti, da je otvoritvena ifra noVtela pri občnnstvu na prav topel od-»:v. Drama »Vest« ie polna napetih scen Te* šče i^r" sta nosi1« d^bra igralca g. Ktavora kot Ma-cel m Mar-teVnčeva kot žena profesor;eva. kateri je zvesto stala ob štreni gdč Va^achova kot An<**4":ka k: se ie z dovšeno > prve*^ na^tomi Gdč Vnf^cbov« je p-eielj« 'ep 5o^ek Dobro so podali svoie v'oie trid4 o«?a'« g«. Fnvr!? r>r>- teV ia ^marietno goro. Vra'^' se 'e rv^r V term5 ie zgrešil pot. padci po brec«u :n v rtorrvil 'evo t>onnim Morda b' se dali ob te i prilt-' doV>it: tudi novi pt>-po*fn.: trrad lo ie zdaj v pr!z:dVi» rudp;ške^9 Von nima ali t5 To^tori so n*-rst ^Vfltift/itomi r« twko freVv<*nt:ran dr*avpi urad Odd-^TrV. Ki se pred vsem u-fl^p-štvo k; v «e,danT;b nera<^n«tr>;b rvo-jtto^b mo?io in ie 'e «m? oblast pr?-{eli nv'devat' da so sedanii poštni prostori absolutno nf^rne^n* Iz Ptuja i— Nadaljevan i e repfnipci isk h del pri Gra^n'. Ker ie onr de' i-egn^ciie Gra'ene od Zunančičeveg« posestva do mostu na eesW Von^jjn so pri^^ta zda i regTi'io''cka na me^t™.? perferiV nr> mosticku na T;l»i not' «<» v-S'5o iz K^nov^skert* (»Tifldhepert/i «-V'fida Mf»cfna ob^-nii pričaku'e n^daMniib "O(XV) D:n tako d Predeva' bo tf'n»n/>r»wki ravna-te!i dr o »nov bo? za last- no d-^vr«. \Tcton nrost VabHeni! j— Uboi. Poroča H «mo že. d* ie bil v n».(i""o nonoč' nsp^den 1« 'etn- sip kočana ^t? F-ane :7 ^toincev Ir nrep"'iaV v p+ricVo bolni^n''«« « 'olv»«;o se sp'o»i ni t«vede' ^ le r.fl n-^V-dbimi umri Sodna k' le Vvi-V« ri7t^ ie d« le no?VodKa prizade«ana s telrim torvm nr^mft^m ;n da ie smrt nastoni1« ravo'io otrpn'enia možganov. Za. napadalcem podzvedujejo orožniki. Gospodarstvo Življenjsko zavarovanje v lanskem letu Zavarovana \~sota znaša 3 Po podatkih, ki jiti objavlja polmesečna revija »Kompas osigurania«, se nazadovanje v stroki življenjskega zavarovanja, ki se je pojavilo pri nas leta 1932., tudi lani nj ustavilo. Zabeležiti je nazadovanje tako v številu zavarovanj, kakor tudi v višini zavarovanega kapitala v svrho pokritja. Nazadovanje v številu veljavnih polic je znašaio 1.4 odstotka, dočim je zavarovana vsota občutneje nazadovala, in sicer za 6.6 odstotka. V teku lanskega leta je bilo sklenjeni 26.000 novih zavarovanj za skupno zavarovano vsoto 663 milijonov dinarjev. Razvoj novih zavarovanj bi bil še kolikor toliko zadovoljiv. Prav znaten pa ie bil lani odpadek, saj je v tem letu odpadlo samo za-rad ineplačanih premij 18.719 najmlajših polic, ki še nimajo pravice na odkup z zavarovano vsoto 666 m lijonov, tako da je samo ta odpadek več kakor eleminiral vsa nova zavarvanja. Te štev Ike jasno osvetljujejo naše gospodarsko stanje, zlasti ker toliko število zavarovancev ni moglo vršiti prevzetih obveznosti. Nadalje je zaradi odkupa odpadlo 5951 zavarovanj z zavarovano vsoto 202 milijona Din, zaradi dožitev-ja je bilo izplačanih 2114 polic za 9.5 milijuov dinarjev, zaradi smrti zavarovanca pa Je bilo izplačanih 1067 polic z zavarovano vsoto 32.5 milijona Din (efektivni izdatek za te >mrtne slučaje je znašal okrog 27 milijonov D n). V celoti znaša torej odpadek 27.851 zavarovanj z zavarovano vsoto 910 milijonov milijarde 462 milijonov Din I d mar je v. V teku lanskega leta le t celoti I število življenjskih zavarovanj nazadovalo od 122.207 na 120.325, zavarovana vsota pa se ]e zmanjšala od 3710 milijonov Din na 3462 milijonov Oin. Od skupnega stanja v ž.vlienjskem zavarovanju zavarovanih vsot ob koncu preteklega leta v višini 3462 milijonov odpade na zavarovalnice s sedežem v Jugoslaviji 1618 milijonov, na zavarovalnice s sedežem v inozemstvu pa 1844 milijonov. V primeri s stanjem ob koncu leta 1932. znaša nazadovanje zavarovane vsote pri zavarovalnicah s sedežem v Jugoslaviji 99 milijonov ali 5.8 odstotka, pri inozemskih zavarovalnicah pa 149 milijonov ali 7.5 odstotka. Povprečno na eno zavarovanje odpadajoča zavarovana vsota je padla v teku lanskega leta od 30.300 na 28.700 Din. Plačane premije so lani znašale 161 mil jonov dinarjev, lastne premijske rezerve zavarovalnic v stroki življenjskega zavarovanja pa 615 milijonov Din. Težko stanje zavarovancev se kaže tudi v znatnem številu posojil na osnovi polic n v povečan?u stanja posoj'1 na police za 25 milijonov Din, namreč od 135 na 160 milijonov. V celoti so zavarovalnice v lanskem letu v panogi življenskega zavarovanja izplačale nad 90 mil ionov D/n. in sicer 36 5 milijona Din za izplačilo polic pri doživetju in smrti, okrog 30 milijonov Dm za odkupljene policc (prbližno 15 odstotkov zavarovane vsote) •in 25 milijonov za posojila na police. Prizad in izvoz jabolk v Nemčijo Privilegirana izvozna družba v Beogradu nas je naprosila, da zaradi tendencioznega pisanja nekaterih časopisov glede vloge te družbe pri izvozu jabolk v Nemčijo objavimo naslednji dopis: Privilegirana izvozna družba protestira proti netočnemu poročanju o njeni vlogi in odklanja vsako odgovornost glede neuspe ha letošnjega izvoza jabolk. Privilegirana izvozna družba se bavi samo s kontingen tiranim izvozom jabolk v Nemčijo, katere ga je uredila' z uvedbo izvoznih premij, prepustila pa je izvoz kot tak privatni iniciativi. Take se dejansko vrši izvoz jabolk na isti način, kakor minula leta in ta ureditev je bila izvedena sporazumno z zainteresiranimi izvozniki, tako kakor so to oni sa»mi predlagali. Samo to dejstvo zadostno dokazuje neupravičenost naknadnih pritožb glede poslovanja Privilegirane izvozne družbe. Prav tako je neumestna vsaka pritožba glede nekakega nameravanega zavlačevanja ureditve izvoza jabolk od strani Privilegirane fcrvozne družbe, kajti ta ureditev se je izvršila v najkrajšem času. ki je bil mogoč. Na žalost izvoz jabolk ni bil to leto ren. tabilen in to iz enostavnega vzreka, ker so bile cene nemških domačih jabolk zaradi dobre letine tako nizke, da se naša jabolka — kakor Inozemska — niso mogla prodajati niti po taki ceni, da bi bili kriti prevozni in carinski stroški. Le iz tega raz-loga se naš izvoz ni obnesel kljub izvoznim premijam, ki so znašale 1000 odnosno 3000 Din pri vagonu za nepakirana in 6000 odnosne 8000 Din pri vagonu za pakirana jabolka. O tem nam devoljno priča pismeno priznanje objektivnih, čeprav zaintere siranih izvoznikov, da namreč pri današnjih razmerah niso v stanju izvoziti niti najmanjše količine jatK^k v Nemčijo. Cena jabolk na nemških tržiščih je padla v to liki meri, da izvozniki ne morejo računati, da bi pokrili prevozne in carinske stroške kljub izvozni premiji. V dravski banovini je bil izvoz prvotno prepuščen ožji organizaciji, ki je bila ustanovljena v smi3lu obrtnega zakona, t. j »Združenju sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev v Mariboru«. Zaradi nerentabil-nosti izvoza ta poizkus ni uspel, lavno mne nje v dravski banovini pa je tolmačilo ne-možnost izvoza s tem. da je pripisalo krivdo Privilegirani izvozni družbi in tej ožji izvozni organizaciji, ki jo je dejansko izvodi tudi oni večji del izvoznikov, ki so naknadno napadali samo organizacijo Da se preprečijo nadaljnje pritožbe proti delovanju Privilegirane izvozne družbe in ker poizkus z ožjo organizacijo prav tako nI uspel, je bilo pod vplivom večine članov »Združenja sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev« sklenjeno, da se temu združenju prepusti nadaljnja regulacija izvoza jabolk iz dravske banovine v Nemčijo Na žalost tudi ta poizkus organizacije kljub poviSa. nju premii ni dal pr voljnega rezultata! To Je najboljši dokaz, da Je vzrok letošniemu zastoju pri izvoru iabolk v Nemčijo edino-le stvarna nemožnost izvoza. Odtok zlata iz Italije Tudi v teku meseca novembra se odtok zlata iz Italije še ni ustavil. V prvih dveh tretjinah tega meseca je morala Italijanska banka oddati še za 99.5 milijona lir zlata, tako da se je zlati zaklad skrčil na 6017.4 milijona lir; devizne rezerve pa so se skrčile za 1.6 na 27.0 milijona lir, tako da je znašal skupni odtok zlata tn deviz nekaj nad 100 milijonov lir. O odtoku zlata iz Italije je nedavno objavila »Frankfurter Zeitung« zanimivo razpravo, iz katere posnemamo naslednje zanimive podatke o gibanju zlatih in deviznih rezerv Italijanske banke ter o gibanju pasivnosti trgovinske bilance (v milijonih lir): zlate deficit in dev. rez. trg. bilanc. konec 1928 11.071 7314 konec 1929 10.341 6429 konec 1930 9.624 5227 konec 1931 7.707 1434 konec 1932 7.144 1446 konec 1933 7.397 1432 20. nov. 1934 6.044 nad 2000 Zlate in devizne rezerve italijanske ban- ke so pričele nazadovati že pred nastopom svetovne gospodarske krize. Popuščanje opažamo vse do leta 1^33., ko vidimo malenkostno zboljšanje To izboljšanje je posledica oddaje zlata od strani italijanskih državljanov Ta dotok zlata od italijanskih državljanov pa je bil večji, nego je znašalo povečanje podlage pri Italijanski banki v tem letu, ko je dobila Italijanska banka od italijanskih državljanov za 597 milijonov lir zlata dočim je znašalo povečanje zlatih in deviznih^rezerv le 253 milijonov (tudi že v letu 1932. je italijanska banka prejela od italijanskih državljanov za 181 milijonov lir zlata). Od konca leta 1928. do 20. novembra t. 1. so se zlate in devizne rezerve Italijanske banke zmanjšale za 5 milijard in 27 milijonov lir. t j. skoro za polovico. Glede na pritol zlata od strani italijanskih državljanov pa znaša efektivni odtok zlata in deviz v inozemstvo od le*a 1928 po računih »Frankfurter Zeitung« 5 milijard 805 milijonov V zvezi z nazadovanjem zlatih in deviznih rezerv je zanimivo tudi gibanje pasivnosti trgovinske bilance V letu 1928. je znašala ta pasivnost še 7.3 milijarde lir, leta 1931 pa je padla na 1.4 milijarde lir in je približno na tej višini ostala do lanskega leta; letos pa je zopet narasla in je znašala v prvih 10 mesecih nad 2 milijardi v zadnji letih je omeniti tudi devalvacijo dolarja in funta, ki je pospešila povračilo dolgov, ki so bili najeti v teh valutah. Italijanski kapitalisti *x> v znatni meri kupovali obveznice italijanskih posojil v Ne\vyor ku, zlasti glede na nizke tečaje teh obveznic. Od leta 1929. do konca leta 1931. se je po neki cenitvi zmanjšalo stanje italijanske dolgoročne zadolžitve v inozemstvu od 7880 na 6190 milijonov lir. Vrednost tega dolga pa se je pozneje še zmanjšala zaradi devalvacije dolarja in funta Znatna izguba rezerv v ietu 1931 je tudi posledica izgub, ki jih je utrpela Italijanska banka pri svojih naložbah v angleških funtih. Da se italijanska plačilna bilanca navzlic znatnemu zmanjšanju pasivnosti trgovinske bilance ni mogla toliko zbeljšat', da bi bi1 preprečen odtok zlata in deviz, je pripisati nazadovanje dohodkov od tujskega prometa in od nakazil italijanskih naseljencev Letos se je sicer število došlih turistov nekoliko dvignilo, venaar se je njih kvaliteta v pogledu deviz poslabšala Izpadek pri dohodkih od nakazil izseljencev se ceni letos v prvih treh četrtletjih na 300 do 300 milijonov lir. Nakazila Napolske banke od izseljencev iz inozemstva so letos za polovico manjka. V celoti ceni »Frankfurter Zeitung« letošnji primanjkljaj italijanske plačilne bilance na 13 milijona lir. V zvezi z odtokom z'ata, se je zmanjšalo tudi zlato in devizno kritje lire na 42 odst.. to je le še 2 odst nad zakonskim minimalnim kritjem, ki znaša 40 odst 'ir Omenjeni nemški list ugotavlja, da tre-notno ne obstaja za liro nikakšna akutna nevarnost Stalni četudi ne baš znatni odtok zlata in pomanjkanje izgledov na izboljšanje plačilne bilance pa seveda upravi-čujejo neko skrb za bodočnost in dajejo nekako ozadje zz /edno ponavljajoče se vesti o kreditnih pogajanjih s Francijo Gotovo pa je da ne izvira potreba po nepr? jetni inozemski finančni pomoči od stanja državnih financ, temveč samo od plačilne I bilance. Med vzroki odtoka zlata in deviz Kmečka zaščita ln plače* vanje obresti od dolgov Dne 15. t m. je dospel v plačilo prvi obrok zaščitenih kmečkih dolgov Nekateri časopisi poročajo, da je blo ta dan jako živahno po denarnih zavodih v Vojvodini in v Sremu, kjer da je do 60°/e kmetov-dolžnikov plačalo prv obrok t j. 6*/* obresti od dolžne glavnice V nekaterih krajih da je bil uspeh naravnost presenetljiv, tako n pr se je baje v Petrovaradinu odzvalo kar 99°', dolžn kov, med tem ko so pa Irižen" prve dni plačali le 30dospelih obrokov Najbolje so se menda tam doli držali kmetje nemške narodnosti (švabi) Da pa nI povsod tako sijajno, kakor v Pe-trovarad nu, sledi iz pisma, ki ga je prav iz on h krogov prejel neki tuka^njii denarni zavod iz okolice Osijeka. Pismo se g'a9i: »Znano Vam je da smo Vam, dokler smo le mogli, vedno redno in točno naka zovali pogojena polletna plač:la Pršli pa so za nas hudi časi Slabe letine zadnj;h let. nizke cene poljskih pride'kov n ž;v ne nam onemogočajo izpolnjevanje naš;b obvez k; sc jih v poln' mer zavedamo Jaz n pr (pisec pisma) p'ačam od 96 oralov obdelane zemlje letno 28.000 Din državnih davkov in občinskih doklad t j. na oral vrednost 3 met. stotov pšenice, od- nosno 6 stotov ovsa ali 10 stotov koruze. Pridelali pa smo letos na oral po 5 stotov pšenice ali po 5 atotov ovsa, odnosno 10 stotov koruze. Ker pridelek žita ne zadostuje nit za davke, smo si morali pomagati z odprodajo živine, ki je imamo sedaj le še za najnujnejšo potrebo pn svojih gospodarstvih. Vi nam ne verjamete, kako smo ae morali omejiti pri hišnem gospodinjstvu in kako moramo šteditii pri druž nskih potrebah! Dobili smo moratorij, dobili zaščito, ki naj bi prinesla rešitev iz težkega položaj«. Toda samo z zaščito nam ni nič pomagano. Kjer ni zaslužka, ni denarja, na up se n« dobi nič. Vsi podpisann (deset dolžnikov-kmstov) sedmo pri mizi in se posvetujemo, kaj naj storimo, da izpolnimo svoje obveznosti napram Vam, ko nihče izmed nas ne more plačati niti dinarja obresti. Vsak izmed nas bi rad odprodal nekaj sveta, da bi plačal vsaj obresti, pa tudi to trenotno ni izvedljivo, ker ni n kogar, ki bi hotel danes tudi za mal denar kupiti pri nas kak kos sveta. Zavedajoči se svojih obvez. Vas najvljudneje prosimo da bi nam sporočili, kaj naj storimo, da se obvarujemo stroškov; zakaj, ako nam naprtite še kake stroške, potem za nas m izhoda in gremo popolnemu gospodarskemu poginu nasproti.« Kakor tem skrbnim :n pridnim Svabom se dandanašnji godi še mnogim drugim kmetom-dolžnikom, da namreč tudi pni najboljši volji ne bodo zmogli toliko denarja, da bi plačali vsaj 6"/o obresti, ker nimajo ničesar prodati in ker njihovi pr-delki nimajo nobene prave cene. Zato naj upniki ma;o z njimi potrpljenje in —- uva-žujč težke razmere — ne tirajo njihovih družin v propast. Obzirno naj bi postopale pa tud davčne uprave. Obrtniška razstava v Ljubljani Ljubljanski obrtniki so se odločili, da v okviru >Obrtnu5ke3a tedna« od 1. do 8. decembra t. L prirede v Ljubljani obrtniški 6eiem. zvezan z umetno obrtno razstavo. \ (a namen že preurejajo zr.ano trgovsko hišo na Mestnem tr?u, kjer ie bila svoječasno tvrdka Suttner (last e- Diofenika). Poslopje je zelo primerno za to prireditev, ker ima v treh nadstropjih prostrane dvoraue z osromnimi okni na ulico, pa ie tudi pripravno za poset zaradi svoje lese v centru mesta. V pritličju, prvem in drueera nadstropju bodo obrtniki razstavili najraznovrstnei-6e tipične rokodelske izdelke, prvovrstne po kvaliteti in izdelavi, obenem na po konkurenčnih cenah. Prijavljenih ie nad 60 razstavijalcev, tako da je ves prostor že oddan. Pritličje bodo zavzele lesne stroke, ki eo znane po svojem visokem strokovnem nivoju V prvem in drugem nadstropju pa bodo razvrščene dru0< 230 _ 235; banateka »Ot 237.50 do 240: slavonska 227-50 - 230: otrobi: p^enidm brez prometnega davka, debeli 135 - 140. drobni 110 _ 115. + Kovosadska blagovna borza (21. t m.) Tendenca nesprememena. Promet srednji-Plenica: baška. okolica Novi Sad -jornieba-natska 103 — l0o: okolica Sombor. iužno-banatska 102 _ 101; srednjeba^ka, gonije-baška in eremska 104 — 106; baška potiska 114 — 116; ladja Begej 113 — 115; sla. von. 110—112 Rž: baška 102—104. Oves: baški, erem. 7S—80; slavonski 82—84. Ječmen: baški. sremski. 65'66 105 — 107.50; jari, 67/68 kg 120 — 122.50. _ Koruza: baška in eremska 53 — 5o; umetno sušena 60—62; za december-januar 56 _ 58; banatska sušena 57 _ 59. — 3!oka: baška in banatska (v oklepajih eremska. slavonska) >0g« in »Oig« 170 - 190 (167.50 _ 177-50); »2* 150 — 170 (147.50 — 157.50); >5« 130—150 (127.50 - 137.50); >6« 112.50 - 122.50 (110 - 120), >7< 100 _ 105 (100 _ 105); »8* 90 — 95 (90 — 95). — Otrobi: baški, ereniski 75 — 76; banatski 74 — 76; baški ladia 79 — 81. — Fižol: baški, sremeki beli 127-50 — 130. 4- Bndimpeštanska termin, borza (21. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za marc 15-83 do 15.84, za maj 16.13 — 16.14; koruza: za mai 10.68 — 10.70 Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. S tempe, ratura. 4. relativna vlaga t odstotkih, 5 »mer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7 padavine t mm 8 vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenilo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 21. novemlbra Ljubljana 7. 772 -3, 2.3, 70, 0» 9, —. —; Ljubljana 13. 770.6, 5.1, 52, NB5, 3, —. —; Maribor 7. 772.0, 2.0, 80, 0, 9, —, —; Zagreto 7. 771.9, 3.0, 70, NNE4, 10, —, —; Beograd 7. 771-0, 0.0, 90, NWT, 3, —, —; Sarajevo 7, 771.2, 0.0, 80, N2, 5, —, —; Skoplje 7. 7«9.5, 5.0, 80, SW1, 10, dež, 3.0; Kumrfcor 7, 763.2, 14.0, 60, E5, 10, —, —' Split 7, 764.3, 8.0, 50, NB5, 7, —, —'. Rab 7, 765.5, 6.0, 70, NNE7, 7, —, —; Rogašlka Slatina 7, —, —1.0, 95, NW!2, 10, dež, 1.0. Temperatura: Ljubljana 6.'4, 1.5; Maribor 7.0, 0.0; Zagreb 8.0, 2.0; Beograd 6.0, —0.2; Sarajevo 10.0, —1.0; Skoplje L3.0, 4.0; Kumbor —, 10.0; Split 15.0, 7-0; Rab —5.0; Rogaška Slatina 6.0. —1.0. Vremensko »tanje 21. t m.: Nad vso Ev. ropo vlada ciklon, oblačno in megleno vreme. Neznatna depresija se je umaknila na Sredozemsko morje. V vzhodnih državah Je temperatura padla. — V severni pelo-vicd Jugoslavije je bilo vedro, v južni in na skrajnem severozapadu oblačno. V okolici Prilepa je zapadel sneg. Temperatura je bila povprečno v vseh krajih nizka, minimum v Kalinoviku —6, maksimum v M os ta r ju 17. Dovršeno «td Charlesovega otoka. Domnevajo, da ju je pn tem poskusu zalotila nev;hta na odprtem morju in da je njun čoln utonil v valovih. Ostanke čolna so baje našli na obrežju otoka Marchena. Wittmer in Lorenz srta se odpeljala na pot z namenom da bi na otoku Marchenr oddala pošto. Lorenz je živel na Charlesovem otoku že več let. Rodom iz Draždan. je L 1929 odšel v Pariz, ka ga jc pa kmalu zapustil s trdno voljo, da odide v Južno morje, kjer si je obetal nenavadnih pustolovskih doživljajev. Po drugi verzriji pa nista mrliča, ki ju je odkril kapitan Rodriguez, moška, marveč moški in ženska, k: srta umrla domnevno zaradi pomanjkanja pitne vode. Ob1asti preiskujejo zadevo in si ne morejo napraviti dokončne sodbe o stvari, dokler n« izjavi kapitan Rodriguez, kakšne dokumente so našli pri mrličih in če je njegova ladja pobrala trupli na otoku. ANEKDOTA Slavni zgodovinar Mommsen je bil zelo raztresen. Nekega dne si je dal ostrici lase. Ko je frizer svoje delo končal, se je učenjak pogleda! v zrcalo n dejal: »Prekratki so. Prosim nekaj daljše.« In je spet sedel. VSAK DAN ENA Paznik na svetilnem stolpu: »Najprej pozvonijo pri tujih vratih, potem pa jo urno u berejo proč . . .< Princesa Marina v Parizu Princesa Marina, ld ie pravkar odpotovala te Pariza v London, kjer bo 29. t. m. stopila pred oltar s Kentaktni vojvodo, se ie udeležila te dni v Parizu poslovilne pojedine, ld jo je priredila nji na čast angleška koloni ia v francoski prestolnici. Na sliki vidimo goste v Izbrani družbi, od leve proti desni sede: princesa Kira, sir Georges Clerk, angleški veleposlanik v Parizu, princesa Marina, Andre de Fonqneres in lady Clerkova Oprsniki zoper moriine krogle Konjunktura v ind ustriji, ki izdeluje zaščitne oklepe proti atentatom Grad za 4® centimov V Franciji so prijeli nevarno pustolovko, pr? kateri so našli tudi vizitko z imenom atentatorja temena* čemozemskega O R T Ljubljanski drugi razred Prihodnjo nedeljo igrajo v ljubljanskem drugem razredu naslednji pari: Jadran -Slavija, Slovan - Grafika. Korotan - Sloga, Svoboda . Reka, Mars - Mladika. Predno pa se ozremo na bodoče sedmo kolo, moramo povedati par besed o Šestem terminu, ki ga je ljubljanski drugi razred absolviral pravkar minule nedelje. Spored je bil kakor običajno polno zaseden Rezultati v glavnem niso iznenadib Srečanja so dala te rezultate: Slovan : jadri^i 4:2 Slovan je bil pri Jadranu v gosteh in mu je pretežen del igre prevladoval na terenu. Oba kluba sta dosegla po en gol iz 11-me-trovk. V ostale m je Slovan zasluženo zmagal in si je s tema dvema točkama bistveno opomogel, v tablici le preskočil Jadrana in ga potisnil globoko na sedmo mesto. Sloga : Svoboda 3:1 Igra je bila odigrana kot predtekma k Primorje : Hašk O njej smo pomotoma zabeležili rezultat narobe Svoboda na terenu nikakor ni igrala vloge, k: bi se dalo o njej sklepati po rezultatu. Nasprotno, zlasti proti koncu so SvobcdaSi močno pritiskali na izenačenje, pa se jim je pripetijo, da jim je nasprotnik povišal aaskok na ~:1. Z izkupičkom dveh točk je Sloga avan-zirala za dve mesti in postavila Svobodo na svoje prejšnje osmo mesto. Reka : Slladika 6:2 Borbo Vič : Kodeljevo je Reka od_oč:la z visokim rezultatom v pr^d svojega pred mestja. O njeni zmagi ni bilo vnaprej dvomiti, saj je novinec Mladika na zadnjem mestu v prvenstvu in ne beieži mu euc zm£ge. Reka ie prišla s tem maio do sap:; in se povzpela iz dolnje polovice na sredo t-ablice, vendar je situacija !ansxcga prvaka drugega razreda slej ko prej nczadovc Ijiva. Mladika je ohranila 3voje mejto. ker globlje ne more. Bo že boljše sčasoma! >iars : Slavija 7:1 Drugega novinca v prvenstvu si je privoščil Mars. Odnesel mu je kljub nekaterim igračem »pod zaporo« sigurno obe piki in si s tem bistveno učvrstil položaj na vrhu, tembolj, ker mu je opasni rival Grafika napravil dobro uslugo z neodločenim rezultatom proti Korotanu. Vse kaže, da bo Mars prezimil na vrhu tablice, pa tudi Slavija bo bržčas ostala na svojem predpo-sJednjem mestu. Korotan : Grafika 2:2 Korotana ne gre podcenjevati To je mo. aJa tcpot skusiti Grafika, ki se Ji najbrže ai sanjalo, da bo morala z njim deliti točke. Sploh je Grafika po uspešnem startu še precej popustila, če bi hotela zopet prehiteti Marsa, bi ga morala zmagati z visoko diferenco, toliko se ji je že oddaljil, za kar pa ni preveč verjetnosti. Zaenkrat sta ostala 1 Korotan i Grafika na svojih mestih, toda ostali klubi, ki silijo naprej, so jima tik za petami. Oba se bosta morala še precej potruditi, če bosta hotela ohraniti pridobljeni poziciji. Z nedeljskim-' tekmami se tablica ni bistveno spremenila. Prva tri mesta ne beleži jc- sprememb, poslednji dve tudi ne. Vmes sta Jadran in Svoboda občutno padla, Slovan, Reka in Sloga so se v tem vrstnem redu namestiSi pred njiju. Tablica ie sedaj taka: Mars 6 5 1 0 23:3 11 Grafik^.. 6 4 1 1 30:7 9 Korotan 7 3 13 17:18 7 Slovan 5 3 0 2 11:8 6 Reka 6 3 0 3 16:14 6 Sloga 5 3 0 2 7:10 6 Jadran 6 2 1 3 13:13 5 Svoboda 5 2 0 3 15:19 4 Slavila 5 1 0 4 7:33 2 Mladika 5 0 0 5 7:21 0 V nedeljo gre torej kolo naprej po sporedu, ki smo ga uvodoma citirali. Razen obeh tekem z novincema (Jadran :Slavija tn Mars:Miadika). v katerih se zmagovalca dasta s precejšnjo gotovostjo vnaprej nazreti. bodo cstale borbe precej ostre, ker gre za protivnike dokaj izenačenih moči. Tablica se lahko med prvima in zadnjima mestoma, ki so vsaj za sedaj čvrsto zasedena, popolnoma spremeni. V ostalem bomo videli v nedeljo. STK Moste. Dreri ob 20. sestanek smu-Ske sekcije. N"a programu je predavanje in smučka gimnastika. Vabijo se tudi vsi še nevčlanjeiri moščaniki smučarja. Obvezno za člane in članice. Prvenstvo v rudarskih revirjih V borbi za prvenstvo v nogometu naših rudarskih revirjev sta se v nedeljo srečala na zelenem polju SK Amater in Retje v Trbovljah. Za to tekmo je bilo med trboveljsko športno publiko zelo živahno zanimanje in po incidentih ,ki so se zgodili prejšnjo nedeljo v tekmi med kluboma Trbovlje in Amater, no ramo posebej poudariti, da je igra med Amaterjem in Retjem potekla v najlepšem razpoloženju in redu. Moštvi sta nastopili v kompletnih postavah, samo pri Amaterju je moral za gol-mana vskočiti igralec Tkalec, ki si je pa med igro zlomil srednja prsta na levi roki. pa je kljub težki poškodbi tudi v drugem polčasu igral še levega krilca. Moštvo Amaterja je igralo lepo, a brez velikega uspeha, ker je bila dobra obramba Retja stalno na mestu. Rezultat tekme je bil 2-1 za Retje. Sodnik g. Pfundner dober in objektiven. Spričo brezprimerne gospodarske krize, ki duši vse socialno in javno življenje v revirjih, ,<»* tudi naše športno gibanje nahaja v pra' ..ežkih razmerah. Javne tekme po na-vao ne vržejo nobenega čistega dobička. Vse stroške ki jih zahteva aktivna športna organizacija, se krijejo samo iz skromnih žrtev, ki jih doprinaiajo člani, po večini sami delavci, ln pa iz podpor rednih dobrotnikov. Samo SK Amater ima okrcg 20 6'anov brezposelnih rudarjev. Pri takšnih razmerah Je v resnici veliko dejanje, da je kiub v središču Trbovelj ustvaril veliko moderno športno igrišče, ki ga pa doslej še ni mogel v celoti cgraditi. Kakor nam zagotavljajo bo ograja do pomladi dovršena. Ob sodelovanju častnega predsednika g. inž. Debeljaka in g. Orehka iz Ljubljane je bila pred dnevi sklenjena nova zakupna pogodba z lastnikom zemljišča g. Pustom, po kateri je igrišče zagotovljeno klubu za dolgo vrsto let V NEDELJO 25. T. M. OB 14.30 na Stadionu PRVENSTVENA TEKMA Ilirijasželezničar (Maribor) Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v table tenisu Turnir se vrši po pravilih JTTS in po pravilih ITTF za mednarodna tekmovanja. Pravico nastopa v vseh disciplinah imajo I le oni tekmovalci, ki pripadajo savezom, članom ITTF. Prijave se bodo zato upoštevale le tedaj, če bodo overovljene po pristojnih klubih oz. savezih. Prijave s prijiiv-nino je poslati do 4. decembra, 12. ure na naslov: g. mr. ph. G. M. Piccoli, lekarna dr. G. Piccoli, Ljubljana. Inozemski tekmovalci so prijavnine prosti. Discipline: 1. single gospodov, 2. double gospodov, 3. single dam, 4. double dam, 5. Mixed double, 6. klubska moštva, 7. klubske družine, 8. single juniorjev, 9. handicap single gospodov. Prijarvnina znaša za discipline 1. ln 3. po 15 Din, za discipline 2., 4. in 5. po 25 Din, za discipline 6. in 7 po 60 Din, za discipline 8. in 9 po 10 Din. Naknadne prijave se bodo sprejemale v disciplini 9, žrebanje se bo vršilo v petek 7. decembra ob 19. v posebni sobi kavarne »Emone«, žrebanju lahko prisostvuje po en delegat vsakega sodelujočega kluba. Čas tekmovanja: sobota 8. ln nedelja 9. decembra od 8. ure dalje. Tekmujt se z »Neu Villa« žogami. Razpored tekmovanja za oba dneva bo objavljen 5. decembra v ljubljanskem dnevniku »Jutru«. Vsi nadaljnji sklepi turnirskega vodstva, kakor tudi urnik za prvi turninski dan bodo objavljeni na vidnih mestih v dvorani. Nagrade: častne plakete: v dlsclp'in9h 1., 3., 6., in 7. pri 16 in več prijavah za četvorico, pri 9—15 prijavah za prvo trojico, pri 6—8 prijavah za prvo dvojico, pri manj prijavah za prvega; v disciplinah 2., 4. in 5. pri 16 in več prijavah za prve štiri dvojice, pri 8—15 za prvi dvojici, pri manj prijavah za prvo dvojico; v disciplinah 8. in 9. za prva dva. Naknadni razpis daril in pokalov se izvrši po žrebanju. Discipline 1. do 5. se vrše na tri, discipline 6. do 8. na dva dobljena, seta do 21 točk; disciplina 9. se igra na 1 set do 601 fcoCk. eetrt-flnallstl v stng4u dam, kakor sdnglu gospodov tekmujejo medsebojno na točke. Pri enakem številu točk se partije za plasma ponovijo; pri še enkratnem enakem številu doseženih točk pa odloči žreb. V disciplini 2., 4., 5. in 8. odigrata oba izločena četrt-finalista partijo za tretje odnos-no četrto mesto. V disciplini 8. imajo pravico nastopa le oni tekmovalci, ki na dan 8. decembra še niso dopolnili 18. leta. Discipline 6. in 7. se vrše po določilih Swaythling-cupa za tekmovanje moštev, vendar se prijave lahko oddajo do 4. decembra. Imena tekmovalcev morajo biti javlje-na do žrebanja. Nadalje igrajo četrt-finali-sti tudi v dveh disciplinah po tcčkah, dočim se vrše predkola po cup sistemu, če dva ali več moštev doseže isto število točk, se ponove Igre med tistimi moštvi le tedaj, če gre za določitev prvega mesta. Pri po. novnem enakem šte"ilu točk cdločuje razmerje setov poslednje ponovitve. Prav tako se določijo ob enakem številu točk tudi ostala mesta. Službeno iz LNP. V četrtek ob 20. seja k. o. v prostorih LNP Nebotičnik IV. ndst. Na sejo naj pridejo zaradi zaslišanja: Pr-ček Stanko (Mars). Habiht Nace (Svoboda Lj.), Smrekar Ludvik (Slovan). Pavšič Lojze (Mladika), Stupica Milan (Grafika). Košmrlj Jože (Hermes), Bogme Simon (Ilirija), Perko Darči (Mars). Naproša se tudi gg. ss. Jordan. Breskvar in Madon Marian da se udelež jo seje. Poziv vsem klubom JZSS. Pozivamo vse klube, da javijo svoje termine prireditev z navedbo vrste tekem, kraja in pristopa tekmovalcev preko svojega podsaveza sa-vezu tako. da bo savez prejel najkasneje do 1. decembra seznam prired tev. Te prireditve se bodo izdale v skupnem koledarju. Prireditve, ki jih klubi do označenega termina savezu ne bodo sporočili, se ne bodo vzele v skupni program. Prav tako se ne bodo upoštevale in verificirale. ASK Primorje (Nogometna akcija). Danes od 14. do 20 strogo obvezen tren ng za I. in ligino moštvo. SK Ilirija (Old boys). Danes ob 15.30 trening. Pridejo naj Betetto, Oman, Zupan-6č Lado. Miklavčič M.. Pevalek. We.bl, dr. Buljevič, Mahkovec. Draksler. Kreč. V nedeljo igramo v Domžalah proti SK Disku. Smučarski klub Ljubljana (daraski odsek). Obveščamo vse članice, da se je klub odločil v letošnji zimski sezoni kolikor mogoče bolj propagirati smiselno smučanje tudi med mnogoštevilnimi član cami. Klub hoče tudi damski odsek dvigniti na stopnjo, na kateri stoji danes klub. Zato je predvidenih več tečajev za začetnice, kakor tudi za že izvežbane in za one. ki imajo namen posvetit se tekmovalnemu smučanju (slalom, smuk. tek). Te tečaje bodo vodili naši savezm smuški učitelji in tekmovalci. Vršili se !>odo v okolici Ljubi iane odnosno na Pokljuki. Zaradi tega se vabijo vse včlanjene, kakor tudi ostale še ne-včlanjene smučarke, ki bi se rade organizirale in sistematično pričele smučati, na sestanek, ki se vrši v petek 23. t, m. ob 20. v klubovem lokalu kazina II. nadstropje levo. Torej smučarke, vabite se na polno-številno udeležbo. Na ta sestanek naj pridejo tudi: Bervar Stane černič Jože. Golob Vladimir, Jelenič Jernej, Kristan Boris .*>ešelj Boris, šramel Bogomir SK Mars. Danes ob 20. strogo obvezen članski sestanek vseh rgračev v društveni sobi: zlasti naj pridejo: Zavrl, DoLinar, Klingenstein, Humar, Zupane, Trček II, Vrhovec, Novak, Ž-igon, Trček I, Zupančič, Strnad, Skaza, Drobež, Jenko. Slalom klub 34 (Teh. odsek). Opozarjajo »e tekmovalci, da danes ni gimnastike, ker bo ob 19. sestanek, zelo važen in obvezen za vse. Po sestanku ob 20. zdravniški pregled za vse, ki še niso bili pregledani. Kdor ne bo pregledan, ne bo smel na tekmovanja niti treninge. Na one, ki jih doslej že večkrat brez onravičila ni bilo na priraditvah, se ne bo več ozTalo in bodo črtani, če izostanka ne utemeljijo do sestanka ali na sestanku. — Tehnični referent. PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. In 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in taboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol-litrska steklenica Din 35.—. Reg S br 4787-3V okol Vsem društvom In četam sokolske župe Ljubljana Sokolska župa Ljubljana sklicuje v nedeljo 23. t m. ob 9. r mali dvorani na Taboru sejo odbora društvenih delegatov, ki je za vse župne edinice strogo obvezna. Dnevni red seje je naslednji: 1. otvortev. pozdrav in poročilo brata župnega staroste, 2. proslava 23-letnice obstoja in delovanja naše župe, 3. poročilo o sodelovaniu žup dravske banovine (sklepi seje med-župnega odbora 6. oktobra t. 1. — vprašanje skupnega glasila žup dravske banovine). 4. poročila župnih funkcijonarjev (tajnika, načelnika, prosvetarja. gospodarja), 5. predlogi župne uprave in župnega na-čelništva, 6. ev. predlogi n želje ter poročila delegatov župnih edinic, 7. slučajnosti. Glede na važnost dnevnega reda prosimo, da se seie udeleži društveni "n četni starosta, ako pa bi bil zadržan, pa n;—?ov namestnik ali kateri član društvene in četne uprave, ki pozna vse delovanie svoie edin ce sicer prosimo že v naprej pismeno opravičilo. Glede posameznih točk dnevnega reda se posvetujte v svojih upravah, kakor tudi o ev. predlogih ;n žel jah, ki jih namerava iznesti na seji društveni in četni delegat. Po možnosti pa prosimo, da se pošljejo ev. predlogi čim preje p smeno župni upravi. Ker je seja izredne važnosti za nadaljnje delovanje župnih edinic. naj bo udeležba polnoštevMna. Zdravo! Župna uprava. Idejni tečaj Sokola Vič. Prosvetni odbor Sokola Vič priredi v soboto 24. t m. ob 20. v dvorani Sokolskega doma predavanje »O sokolski ideologiji« kot prvo v eik^su predavanj, ki bodo sledila v prihodnjih dneh. Poz varno vse članstvo, predvsem pa tisto članstvo* ki je pristopilo v letošnjem letu, da se zanesljivo udeleži prvega predavanja. Radio Četrtek, 22. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Smuška ura ljubiianekega zimskosport. podsaveza. — 1830: Radio - orkester. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Nacionalna ura: Naša narodna prosveta. — 19.56: Jedilni list, program za petek. — 20: Pravna ura (dr. Knaf-lič). — 20.20: »Zvezde kličejo« (slušna igra Fr. Hemfeldta). — 21.50: Čas. poročila, radio • orkester. Petek, 23. novembra. LJUBLJANA 11: šolska ura: Ljubljansko polje — pokrajinska oddaja (izvaja osnovnošolska mladii.na Sv. Peter pri Ljubljani). — 1215: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 18: Literarna ura (Ludvik Mrzel). — 18.20: Radio - orkester. — 18.40: Sokol: Pomen in uspeh naših letošnjih zle-tov (prof. Jeras). — 19: Radio - orkester. — 19.50: Jedilni list, program za soboto. — 20: Nacionalna ura: Dr. Maksimilijan Vrhovec Ln grob neznanega vojaka (dr- Ferdo Š»iS — pren06 iz Zagreba). — 20.30: Plo. Š5e. — 21: Mandolinistični kvartet »Erika«. — 21-40: čas. poročila. — 22: Radio - or kester. BEOGRAD 16: Orkester. — 19.10: Pesmi. — 20.20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.15: Orkester. — ZAGREB 17.15: Pewski in violinski koncert. — 20.30: Poie Ančica Mitrovičeva. — 2130: Pozavne. — PRAGA 19.40: Prenos iz Brna. — 21: Orkester. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: Plošče. — 19.40: Leonardo da Vinci. — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert — 23-06: l^alika glasba. — DUNAJ 19: Orkester. — 15.40: Violina. — 16.15: Iz francoskih oper. — 17.20: Klavir. _ 19: Komorna glasba. — 20.15: KoroSki večer. — 22: Lahka glasba. — 23.50: Plošče. — BERLIN 20.15: Mfllleriev »Smrtni ples«. — 21.15: Beethovnov koncert. — 2220: Plašče. — KONIGSBERG 20.15: Program kakor v Berlinu. — 21.15: Reuaiom-_ 23: Lahka glasba. — STTUTTGART 20.15: Program kakor v Berlinu. — 21.15: Orke_ stei. —23: Lahka glasba. — 24: Iz klasičnih operet. — BUDIMPEŠTA 18.50: Pesmi- — 20 05: Operni oricester _ 21.30: Jazz. — 22.40: Ciganska godba. — RIM 16: Klavir. — 20.10: Plošče. — 20-45: Orkestralen in pevski koncert. CUVAJM0 JUGOSLAVIJO gsmuiisv REPERTOAR DRAMA. _ Začetek ob 20. Četrtek, 22.: Gugalniea. B-Pelek, 23.: Zaprto. Sobota. 24. ob 15.: Bratje Karamarovi. Dijaška predstava. Izven. Cene od 5 do 14 Din. Nedelja, 25. ob 11-: SnejmlSeft. Otrotta predstava- Znižane cene od 20 Dio navzdol. _ Ob 15.: Gugalniea. Izven- Znižane cene od 20 Din navzdol- — Ob 20.: \Vaterloo Premiera. Laven. OPERA. Začetek ob 20. četrtek, 22.: Sveti Anton, vseh zaljubi)«* patron. Opereta. Četrtek. Petek. 23.: Carmen. Gostovanje franooskesja tenorista Andrča Burdina. Izven-Sobota. 24.: Izgubljeni valček. Premiara- laven. Znižane cene. Nedelu« '_'). ob 15.. Sveti Anton, voati vbt ljubljenih patron. Izven. Znižan« cene. — Ob 3C>.: Mignon Izven Znižane eaoe. . * Ime Olge Scheinpllngove odnsko učinkovito in zabavno dejanje. »Gugalniea« je vesela zgodba o sreči in neoreči, ki omahuje med dvema ženama, dokkc ie ne zgrabila in pridržita. Režita: M. Skrbkr skova. V glavnih ulogah nastopijo: ge. Polonca Juvanova, Medvedova in Mira Danilova ter gg- Jan, Lipah in Zeleznik. Dijaštvo opozarjamo na sobotno dijaSko predstavo ob 15. Igrajo Dostojevskega »Bratje Karamszovi«. po izredno znižanih oenah od 5 do 14 Din. Delo odgrinja ekrtei-no ruskega mišljen la dn čuvstvovania ter iskanja večnostnih resnic v tami vsakdanjega žiivljeaija, snov, ki mora zanimali dozorevajoče mlade Ijudi- Senraeija na generalni »^»injl %r« »WaterIco« se zgodi, ko pade navzoči avtor igre v omedievico, ker mu ie režiser svojevoljno imremenil smisel dela. Igra P" uspe kljub temu, pai sodelujmo girtei m pie-aom in jazz. Zabavni komični prizori * vrste drug za drugim ter se nanizajo v delo. ki prinese gledalcu dve dobri uri naj-prisrčnejsega sm^hn- Nepreklicno poslednje gostovanj* c**P-A. Burdina. znamenitega francoskega tenorista se vrši v petek 23. t. m. Pel bo partijo don Josoia v »Carmen«, ki jo Šteje med svoje najdovršenejše kreacije. Njegovo prvo gostovanje je seznanilo našo publiko s tem redkim umetnikom, ki doseza x najmanjšimi igralskimi sredstvi najveore uspehe ter s svojo nenaivadno pewko kulturo navduži slehernega poslušalca. Vstopnice v operi. Premiera Stolzore operet* »lapob-l}eni valček« bo v soboto 24. trn. Šlagerji rt te filmske operete eo znani zaradi prikupnih melodij in živih riimov po vsem svetu- V vlogah Iibretistov Vikija in Nikjja nastopita dramska člana gg. Daneš m Sancin. komponista Hoferja poje g. Janko. Annerl ga. Poličeva. Hedo pa ga. Ribičeva. Dirigent: e. Neffat, režiser: g- Debevec. Proslava 701etniee pisatelja Branisbrva Nnšira. Našega popularnega humorista in ko tnediograJa nnoslaviino 28- t. m. z njegovo najnovejšo komedijo »Žalujoči oprali«, satiro. ki opisuje pogoltno žlahto, prežeče na dediščino in prepire, ki nastajajo zaradi 9ENTJAK0BSK0 R LED A LISCE. Začetek ob 20-114. Sobota, 24.: Rokovniači. Nedelja. 25.: Rokovnjači. Poslednji? v m zoni. MARIBORSKO GLEDALI8ČF Začetek ob 20. Četrtek. 22-: Gugalniea. C. Petek. 23.: Zaprto. Izredno nspelo »deflaeijsko veseloigro« »Gugaimiea« ponove drevi za red C. Že dolgo ni bilo v gledališču toliko bučnega smeha in ploskanja, ko pri premieri tega dela. Na prav zabaven način riše pisateljica G. Scheinpflugova usodo bogate gospodinje in njene kuharice v deflacitekem času. Režija je Kovičeva. Premiera operete »Carjevi?« bo v najkrajšem času. Muzikalno je to delo odlično, eno najboljših Leharj.evih del. vsebinsko pa je prav zabavno tn pestro. Mariborčani poznajo »Carjeviča« gotovo iz zvočnega traka, brezdvomno pa je, da bo opereta učinkora-la mnojjo bolj na odru. Režira M. Kosič, dirigira Herzog. Glavne uloge Igrajo UdovL čeva, Barbičeva. Sancin. P. Kovi? in Hara-stovič- V oetalih ulogah skoro ves ansambl. Nove toalete Udovičeve in Barbičeve }e po osnutkih inž. arh. B. Stupice izvršil atelje 2. Severjeve v LjubljanL F. Bodner zaloga klavirjev MARIBOR Gosposka ulica št. 2 Zastopstvo klavirjev Wfirschinger Salonski pianino Din 15.000.—■; na mesečne obroke po Din 300.—. 9558 Kurja očesa JTajboljfe »r«Jetv» proti kar jim o<(»t«i) »« DoWt« v kt*nB«ti. Arageri- ja-h M.r»vTKiftt is otorni ce io giovoega akl&dčšfa CHiraJie «e pofHtredfcl M. Hrnjak lekarnar — SIsak. MLADINI ZA MIKLAVŽA IN BOZIC ČUDOVITO LEPIH POVESTIC - „JUTR0VIH" MLADINSKIH KNJIG msm PRSNE ROLEZNI, KAŠELJ, HRIPAVOST so navadno posledice p etilada. V tem slučaju takoj drgnite prsi. vtai Ui tilnik z RJ6KIM OBLIZEM ln taKGj oe boste prepr čall. da bi se bolezen razvijala dalje. Kavno tako postopajte t svojimi otroci. Po lova, po kakj vožnji z vozom ali avtom ali po kakem plesu ali športu, ako čutite kako zbadanje takoj nadrgnite ta mesta z ruskim obUžem ln se tako lahko ognete vsaki korrplikacljl. Ruski obliž je že dolgo znan kot odlično sredstvo proti revmatlz-mu. bolečinah v kosteh glavobolu. lshiasu ln protlnu. Dobiva se v lekarnah ln drogerljah Po poŠti stane: 1 Škatlica 33 dinarjev. 2 škatlic! 55 dinarjev, 4 Škatlice 100 Din. Kralievsko dvoma lekarna, Bogo je vi ca, Skonije. Orfobr. od M. S. P. ln M. Z. B. br. 20112 Knjige po Din 12 — dobite v vseh knjigarnah in poslovalnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani. Poštnina Din 3.—. Prerezana celina Najnovejše odkritje admirala Byrda - Uvod v borbo za dokončno possst Južnega tečaja - Politika •• posledica gospodarskih Interesov PRAVKAR CZI8LA 8TEVILJKA ILUSTRIRANE rEDENSKE ffEVIJB „ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZAIMLM1VOST1 Slika na ovitku: P. SCHWINGEN: SKUPINA (Foto: F. Bruckmann, Monakovo) Naslovna slika: BRUNO ZVVIENER: STARCA NA KLOPICI Ivo Lapajne: PRIRODA IN ČLOVEK — ALUMINIJASTA ZRCALA. — TOALETA DEVICE ORLEANSKE — LISTJE JE ODPADLO (C. S.) — Janko Kač: RUSKI RASTLINARSKI ČARODEJ (Dva jubileja Ivana Vladimiroviča Mičurina — V šestdesetih letih dela je vzgojil 312 novih sadnih vrst) — ALEKSEJ KOLJCOV — PETDESETLETNICA SMRTI VELIKEGA PRIRODOSLOVCA — OB ROJSTVU 200 COLSKEGA TELESKOPA — OBLEKA IZ STEKLA — NAS JEZIK (Rodilnik ali tožilnik?) D. — LETOŠNJI NOBELOV LAUREAT ZA KNJIŽEVNOST — CRKARSKA ZABAVA — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — ČLOVEŠKA ČUSTVOVANJA V ŽIVALSKEM SVETU — PRVE RADIJSKE POSTAJE NI VEC — NAJVEČJI AVTOMOBILSKI PARK — PRESTOLNICA POD PESKOM (Zanimive asirske izkopanine severnovzhodno od Mosula) — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (44. nadaljevanje) — DEBELA KNJIGA O SEDMICI — HENRY DE MONTHERLANT — FANTOVSKI SEMENJ — ČLOVEK IN DOM (Kam gre denar — Omarica za čevlje) — TEHNIČNI OBZORNIK (Ali je para v stanu goniti letala? — Red nas obvaruje požara) — DRUGO PRESELJEVANJE NARODOV — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — C IT A J IN POMNI — HUMOR (Adamson) — KRI2ALJKA Z OBRATNICAMI — ANEKDOTE »ŽIVLJENJE EN SVET« se naroča pn upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din. za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123. 3124. 3125, 3126. Francoski državni predsednik na lovu Albert Lebrun na lovu v okolici Rambouilleta Tragedija dveh modernih Robinsonov Ka Galapaškem otočju Je odkril kapitan neke ribiške ladje dve trupli ljudi, ki so obrnili civilizaciji hrbet Zabeležili smo že kratko vest, da je uspelo slovitemu ameriškemu raziskovalcu, admiralu Byrdu, ugotoviti, da ie »šesta celina«, Antarktida v resnici razdvojena v dva dela po morski cesti, kakor je velela že stara domneva K temu poročajo sedaj podrobneje, da je Byrd pretekli petek z dvema spremljevalcema izvršil 7urni polet nad neraziskanimi predeli ob Južnem tečaju. V trikotu je preletel skoraj 1300 km. Ugotovil je, da so Dežela Edvarda VTL, Dežela Mary Byrdove in gore v verigi Edsel-Forda bodisi del kopnine, ki je ločena od verige Kraljice Maud in Južnega tečaja s popolnoma zaledenelim kanalom, ali pa predstavljajo posamezne ctoke. ki ležijo pred obalo prave antarktične celine. Admiral Byrd pravi, da je bil ta polet najvaž- Neka tvrdka v londonskem Westendu, ki Izdeluje posebne oklepe zoper krogle, ima v zadnjih mesecih, kakor poroča neki londonski list, pravo visoko konjunkturo. Nje promet se je podesetoril. Po umoru kancelarja Dollfussa, je dejal lastnik te tvrdke nekemu novinarju, je prišla kopica naročil od vsepovsod, a že dva dni po marsejskem atentatu je prejela naročilo za nič manj nego 600 teh oklepov ali oprsnikov. Neka oseba jih je sama na. ročila sto, druga pa 36 Nekdo je poslal več metrov modrega blaga, v katero naj bi všili oklep, da bi ga ne bilo pod obleko Iz Pariza poročajo, da je kriminalna policija prijela v Bourgu. departement Aisne, pustolovko Renee Safrcyevo, po poli sestro znane pustolovke Germaine d' Auglemon-tove, ki je lani ustrelila policijskega pre-fekta Causereta v Lyonu. Aretiranki je sedaj štirideset let. Kljub temu ima za seboj že pet in dvajset let razgibanega pustolovskega življenja Svojo kariero ie začela kot pe-tnajstletna kavarniška pevka Kmalu se je obesila na vrat nekemu milijonarju ki jo je vzel za ženo in kmalu nato umrl Zapustil ji je lepe milijone ki pa jih je ona zapravila s prijatelji dvomljivega slovesa po pariških beznicah. Kmalu nato se je vrgla na pustolovsko življenje najtemnejših odtenkov. Lovila je kaline povsod, živela v Franciji in sosednih državah pod izmiš,jenimi imeni, kupovala gradove in imenja z neookritimi čeki ter naposled izginila in zapustila ogromne dolgove Vsakdo zadovoljen! Pridite, izberite pri nas blago za oblačila za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z veliko izbero oblek, površnikov in su-keni ter z ni/kimi cenami. Drago Schwab, Ljubljana, Aleksandrova cesta nejši, kar jih je kdaj opravil. In v resnici je njegovo poročilo posebno v anglosaškem svetu zbudilo veliko senzacijo. To je v zvezi s pomenom, ki ga pripisujejo zlasti Angleži in Američani ozemljem okrog Južnega tečaja. Ta ozemlja so nekakšen zaključek tako Indijskega, kakor Tihega in Atlantskega oceana ter ležijo pred koncem Južne Amerike ter pred Novo Zelandijo. Na ozki progi je pa ta del zemlje do Južnega tečaja kot prvi prepotoval Norvežan Amundsen. Tako se križajo tu interesi treh držav: Amerike, ki je že prej proglasila, da se neameriške države ne smejo vtikati v ameriške zadeve, ter v imenu tega načela reklamirala zase tisti del Antarktide. ki leži pred Ameriko, Avstralije. t j Velike Britanije, ki zahteva zase spoznati. Imen naročiteljev tovarnar seveda ni izdal in jih deloma celo sam ne pozna, povedal pa je, da jih je velik del iz vladajočih družin in diplomatskih krogov Zaščitni telovniki so iz posebno lahkega, a zelo močnega jekla in so sestavljeni iz dolgih pasov, da se morejo ljudje v njih lažje gibati. Oprsniki so dvojne vrste: sa mo za prsi ali za prsi in hrbet. Prvi tehtajo 10 drugi 20 funtov. Izdelovatelji jamčijo, da oklepov ne predre krcg'a nobenega kalibra na razdaljo 20 m. Za strele iz večje bližine pa ne jamčijo popolnoma Nedavno se je pojavila v družbi dveh fantičev katerih prvi je bil star 11, drugi pa 17 let v okolici Bourga. Izdajala se je za Ro'o pl Kozysko in si je s sleparskimi manipulacijami prigoljufala grad Riche. mond Kupila si je tudi dva avtomobila ter živela razsipno knežje življenje. Sama priznava da je imela v začetku te transakcije pri sebi samo 40 centimov. Kriminalni organi so prijeli pustolovko zaradi ovadbe bourgškega notarja, ki je javil policiji da »gospa grofica« zahteva razne reči od njega, ne plača pa ničesar V preiskavi se je pokazalo, da ima pusto, lovka tudi zveze z velesleparjem Stavi, skim. In kar je najneverjetnejše, pri nji so našli tudi vizitko Petra Kelemena atentatorja Georgiieva - Cernozem^kega, ki je ubil v Marseilleu našega kralja. Ločitev v danski vladarski biši V danskem vladarskem domu se pripravlja razporoka. Ločil se bo princ Erk Friderik Kristijan Aleksander, tretj' sin princa VaMemara, edinega še živečega strica v'a-dajočega kralja. V?i otroci princa Valde-mara tudi princ Hage. ki služ* v francoski Tujski legiji, so se že leta 1904 odpovedali rodbinskim pravicam in žive zadnjih trideset let pod imenom Rosenborg. Princ Erik je bil zadnjih 10 let oženjen s kanadsko državljanko Lois Franoes Booth ter ima dva otroka. isto tako »novozelandski« predel Antarktide, in Norveške, ki se opira na prvenstvene uspehe svojih raziskovalcev in ki bi imela od Antarktide tudi v resnici veliko korist, saj je v teh vodovjih danes še največje bogastvo kitov, ki jih love največ norveški kitolovci. Sploh imajo gospodarski interesi v tem političnem sporu za zaledenelo celino veliko vlogo. Američani in tudi dru?i so namreč prepričani, da se skrivajo pod večnim ledovjem velikanski zakladi vsakovrstnih rud. Vprašanje posesti nad Antarktido še ni popolnoma urejeno, dasi so si vse tri prizadete držav« sporazumno že nekako izgovorile vsaka svoj kos, a po sedanjem uspehu Američana Byrda se bo to vprašanje nemara razčistilo do konca. Kajenje po zobnih popravilih Zobozdravniki sicer sami pogostoma ne opczarjajo na to toda uvidevni pacienti bodo sami uvideli, da je kajenje po kirurških posežkih v ustih samo škodljivo. Nikotin dviga krvni pritisk, ker spreminja žilje in to povzroči kaj lahko kakšne motnje pri celitvi ran A tudi kajenje brez nikotinskega tobaka ni priporočljivo, ker izzovejo katranasti in drugi produkti tobaka ter amonijak v dimu lahko vnetje v ustni duplini. šahovski turnir v Hastingsu V južnoangle.škem kopal: šču Hastngsu bo, kakor vsako leto. tudi letos mednarodni šahovski turnir katerega se bo udeležilo pet inozemskih velemoistrov poleg pe-torice angleških mojstrov Od mozemcev bodo sodelovali: Capab'anca iz New Yor-ka. dr. Euwe iz Amsterdama Flohr iz Prage, Botvinik iz Len ngrada in Lilienthal iz Budimpešte. Anglijo bodo predstavljali: Vera Menč'kova. SiT Thomas, Fairhurst, Michell in Milner-Barrv. Kot favorita bosta otvorila turnir bivši svetovn mojster Capablanca tn Flohr ki velja za najmočnejšega šato;sta v mladi generaciji. Poleg vele turnirja sc bo vršil v Hastingsu še manjši turnir, na kateTem se b^do srečali angleški mojsri in šabist s kontinentalne Evrope. Gamelin — francoski generalissimus Po vesteh z Pariza bo v najkrajšem času general Gamelin imenovan za generalis-sima francoske vojske General Wevgand bo namreč 20. januarja 1935 zapustil svoje sedanje mesto m njegov .laslednik postane general Gamelin. sedanji šef francoskega generalnega štaba Istočasno bo general Georges, ki je bil pri marseiskem atentatu hudo ran jen in je zda i že okreval, imenovan za šefa franooskega generalnega š^aba. Naročrte — čite^te LJUBLJANSKI ZVON" Gospodinje! Kadar kupujete pralna sredstva, zahtevajte le »Perion« pralni prašek in »Hubcrtus« milo, ki sta 100c/rno domača izdelka Svoji k svojim! Kapitan Rodriguez, poveljnik ribiške ladje »Santa Amaro« je odkr I v bližini Charlesovega otoka pri Santi Mariji na Galapaškem otočju dve mrtvi trupli ter pri enem mrliču pisma ki so bila naslov-ljea na kalifornijskega m lijonarja Hancok-ka. Mrtveca se pišeta domnevno Frank VVittmer in Albred Rudolf Lorenz. Pisma, ki so j h našli pri mrličih je pisala tudi NVittmerjeva žena o kateri pa še ni sledu. Kalifornijski milijonar, kateremu so izročili nanj naslovljena pisma od \Viittmer-ja in njegove žene, je izjavil: Znano mi je, da sta živela na Charleso-vem otoku Frank Wittmer n njegova žena. Prišla sta na Galapaško otočje iz Nemčije in sta hotela s svojim življenjem v tem kraju dokazati, da se tudi v dobi moderne tehnike lahko izhaja ter živi prosto življenje daleč od civilizacije. \Vittmerja sta tako vztrajala poldrugo leto. Potem sta menda spoznala, da le ne gre tako, kakor sta s- zamislila življenje daleč od sveta. Tedajci so jima priskočili na pomoč prijatelji, ki so ju ponovno podprli. Po zad- Visoke cene za Napoleonova pisma Iz Pariza poročajo, da so doseali pn nedavni prodaji avtografov in posameznih dokumentov iz Napoleonove dobe najvišji znesek 53.000 frankov Toliko je plačal neki oboževatelj velikega Korzičana za neko vroče ljubavno pismo Napoleona Jožefini. Drugo, nič manj strastno pismo Jožef ne Barrasu je doseglo ceno 5100 frankov, za listino 16 letnega Bonapanta po njegovem imenovanju za poročnika pa so iztržili 21.000 frankov Za 5600 frankov so prodali tudi pismo cesarice Marije Luize, ki ga je pisala po Napoleonovi smrti in k vsebuje pasua: »Želela bi mu še mnogo let življenja in sreče, toda daleč od mene...« Tako je pisala plitka Habsburžanka o velikem možu potem, ko ji je Napoleon dal cesarski naslov, ona pa si je vzela v posteljo drugega moškega. Harakiri Japonskega policijskega organa Japonski cesar Hrrohito je te dni po inšpekciji manevrov japonske vojske obskal tudi šolo. Zaradi površnosti nekega policijskega narednika pa je cesarjev avtomobil kren i v napačno ulico in cesar je prišel v šolo pol ure prezgodaj Dogodek lei bi v Evropi gotovo ne imel hudih DOsledic, p« je na Japonskem izzval strašno razburjenje Policijski narednik si je zaTadi usodne pomote s službeno sabljo presekal vrat. Vlada je zaTadi tega uvedla preiskavo, obsodila guvernerja policijskega direktorja in njegovega namestnika v Gumn na veliko denarno globo ki znaša deset odstotkov njihove letne plače. Poleg tega bodo nekateri uradniki, ki so sokrivi pomote, odpuščeni iz službe V zveri s tem dogodkom je prišla v javnost še drug« vest o smrti nekega japonskega vojaka Zgodilo se je namreč da ie preprost vojak izgubil bodalo k- g« ie nosil ob stran4 n ki ga smatrajo v japonski vojaki za osebno last cesarja Nesrečnik je zaradi tega izvršil Mroomor Preparal $i je trebuh. Pristopajte k wVodnikovi družbi" njih sporočilih, ki sta jih \Vittmerja poslala v svet, sta živela na Charlesovem otoku samo onadva ter Nemec, zdravnik dr. | Friedrich Ritter, k- se je naselil tam s svojo prijateljico Doro Karvrinovo. Nedavno je dr. Ritter pisal, da se je na otoku naselil še en par, in sicer baronica von Wag-nerjeva ter njen prijatelj Philippson. Oba pa sta po kratkem bivanju odpotovala naprej po Južnem morju. Po tem odhodu so ostali na Charlesovem ali Robinzonovem o-toku, kakor ga je krsti dr. Ritter, samo prejšnji prebivalcu Wittmer in Lorenz sta nekega dne skušala odriniti s čolnom proti otoku Chathamu, ki leži kakšnih 50 milj daleč od Charlesovega otoka. Domnevajo, da ju je pn tem poskusu zalotila nevrhta na odprtem morju in da je njun čoln utonil v valovih. Ostanke čolna so baje našli na obrežju otoka Marchena. Wittmer in Lorenz sta se odpeljala na pot z namenom da bi na otoku Marcheir oddala pošto. Lorenz je živel na Charlesovem otoku že več let. Rodom iz Draždan. je L 1929 odšel v Pariz, ki ga jc pa kmalu zapustil s trdno voljo, da odide v Južno morje, kjer si je obetal nenavadnih pustolovskih doživljajev. Po drugi verziji pa nista mrliča, ki ju je odkril kapitan Rodriguez, moška, marveč moški in ženska, k' srta umrla domnevno zaradi pomanjkanja pitne vode. Opasti preiskujejo zadevo in si ne morejo napraviti dokončne sodbe o stvari, dokler ne izjavi kapitan Rodriguez, kakšne dokumente so našli pri mrličih in če je njegova ladja pobrala trupi: na otoku. ANEKDOTA Slavni zgodovinar Mommsen je bil zelo raztresen. Nekega dne si je dal ostrici lase. Ko je frizer svoje delo končal, se je učenjak pogleda! v zrcalo n dejal: »Prekratki so. Prosim, nekaj daljše.« In je spet sedel. VSAK DAN ENA Paznik na svetilnem stolpu: »Najprej pozvonijo pri tujih vratih, potem pa je orno ubere jo proč . . .« Princesa Marina v Parizu Prinresa Marina, Id ie pravkar odpotovala h Pariza v London, kjer bo 39. t. m. stopila pred oltar s Kentskhn vojvodo, se je udeležila te dni v Parizu poslovilne pojedine, Id .io ,je priredila nji na čast angleška koloni ia v francoski nrestolniei. Na sliki vidimo goste v izbrani družbi, od leve proti desni sede: princesa K1 r a, sir Georges Clerk, anglešld veleposlanik v Parizu, princesa Marina, Andre de Fonqneres in Iady Clerkova Oprsniki zoper morilne krogle Konjunktura v industriji, ki izdeluje zaščitne oklepe proti atentatom rad za 40 centimov V Franciji so prijeli nevarno pustolovko, pr* kateri so našli tudi vizitko z imenom atentatorja slemena- čemozemskega liareelle Tinayre: 71 Upornica Roman »Eh kaj,< meni gospa Grancherjeva, >ta kratka vožnja iz Ram-bouilleta v Pariz ^e že nekako prebije. Jaz se vozim po trikrat na teden. Ob koncu leta je velika razlika... Kdor beliča ne časti.. .< Tako govoreč vzdigne krilo in privleče iz žepa na spodnjem krilu iz močnega volnenega porhanta nekakšno škatlico. >In ... dajte, pove,ne, gospa Valentinova ...« Med tem odpre škatlico in vzame iz nje vichjjsko pastiljo. »In odkar vas na žalost nisem videla, ste mnogo pretrpeli... Slišala sem ... mnogo ste pretrpeli... Ubogi gospod Valentin .. .< >Oh, da!.. .< >Da, tako je ...« Gospa Grancherjeva nese pastiljo v usta, škatlo pa vtakne v že>. *In koliko let mn je bilo?« »Sedem in trideset let...« »Tako mlad!... Oh, strašno! • •. Sicer pa, gospod Malivois se je umaknil v pokoj in prodal svojo tovarno... Njegova hčerka je omožena.« »Vaša tudi.. »Da... Dva otroka v dveh letih...« »Zelo mi je bilo žal, da nisem mogla na njeno svatbo: moj mož je bil tako bolan!... Nikamor nisva hodila.« Molk je nastal. »In zdaj ste zadovoljni... Slišala sem, da imate dobro službo!.. Res?... Nu, to je lepo!... Kaj pa ta lepi malček?... Claude, je-lite?... Daj, da te poljubim, srček moj.. .< Deček ji nejevoljno poda ličece v poljub in začne nato spet dihati v šipe. »Da, otroci,« pravi gospa Grancherjeva, »koliko skrbi je z njimi! — Olovek si jih prav nič ne želi... kaj ne, da ne? — A če jih že ima, jih vendar ne bi rad izgubil...« »Seveda ne!< »Nič ni žalostnejšega kakor zakon brez otrok...« »Prav gotovo ...« »Na primer Nattier in njegova žena... Saj poznate gospoda Nattierja? Plavolas, zastaven mož... Pri meni ste ga videli...« »Da ... res ... spominjam se ...« »Poročil se je z ljubeznivim, zalim dekletom iz zelo dobre hiše... Omikana je... izpit je napravila... lepo doto je imela... in sirota je, nobenih sorodnikov nima razen bogatega strica, ki je zmerom bolan ... Skratka, nič jima ni manjkalo do sreče.« »Gotovo sta srečna.« »Lahko bi bila — a ženica je imela nesrečen porod... in zdaj je... zdaj ne bo... skratka, zdravniki pravijo, da ne more nikoli več imeti otroka.« V temnih očeh mlade žene se je zabliskalo in nekaj neoprede-ljivega ji je zadrhtelo v glasu, ko je odvrnila: »Zala žena. lepa dota, star stric, ki je na smrt bolan... To bi bilo res prelepo! Gospod Nattier si ne bi smel zaželeti vsega hkratu . ..« »Kakšne misli!« se je vsa osupla zgrozila stara goepa. »Vi, uboga gospa Valentinova, sicer tudi niste imeli sreče . Torej...« »Ne pritožujem se. Saj sem neodvisna; kruh si služim sama in sina imam.« Tako govoreč potegne Clauda k sebi, mu uredi ovratnik in rjave kodre in se ponosno zagleda vanj. Premil majheD deček je, vsaka mamica bi bila ponosna nanj... In Jozana mi^li na Mauricea — na očeta! — ki ne bo nikoli imel drugega otroka, da bi mu mogel reči: »Sin!« In zdajci se ji zazdi, da je maščevana, huje, kakor je sama želela ... »To je torej vzrok, da molči in ga ni več na izpregled: ženina bolezen . . Upam, da se ne vrne nikoli več. A vendar mora te čase bolj ko kdaj poprej misliti na Claudea...« »Stiskaš me, mamica ..« Otrok se ji izvije iz rok. »Zelo živahen je,« d6 gospa Grancherjeva. «In svojo voljo že ima ...« »Zdrav pa kakor riba!« »In tako razumen.« »Videti je... Cisto vam je podoben, gospa Valentinova.« »Pravijo.« »Takega dečka bi morali imeti pri Ne.ttierjevih!« »Torej je gospodu Nattierju hudo?« »Oh, to je veliko gorje... Med nama, veste, zdi se mi, da si ni že kar od kraja želel otroka... Ali misel, da ga ne bo nikoli imel ... nikoli ne ... To je zelo hudo, to je celo usodno ... Človek se zdi samemu sebi drugačen kakor drugi ljudje . . . Verjemite mi, gospa Valentinova, ta mlada dvojica je vredna vsega pomilovanja ...« CENE MALIM OGLASOM Po 60 pa/ za besedo, Oin 2.— davna za vsas oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro aH dajanje naslovov plavajo oni, Id ISčejc služb Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ienitve se zaračunajo po Dtn Z.— za vsako besedo. Din 2,— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din ft.— za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Dtn 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov NafmAnJS) znesel« za enkratno nbjavo oglasa Oin 17.— Ponudbam na šifre ne prilagaite znamk' lie. če zanrevate oo Oglasneea oddelka »Jutra« odgovor priložite Ditl V" * znamkah. Vse pristojbine za male oglase le plačati pn predali naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali Da po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev 11S42. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulaci.iska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Liisbljana. GOSTILNIČARJI* Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET-VINO Črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovci, Fruška gora. Beseda 1 Din, davek 2 Din, xa šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. Zastopnike (ce) ▼ vsofe krajih ta razpečevanje afioe.Ti.ili patent. go-«5>od»njsk'ih predmetov, z iepim zaslužkom, išče večje' podjetje. — Ponudbe z referencami na oglas. od-deek »Jutra« pod šifro »Pozneje stalo« plač««. 33216-5 Iffflflffl® Beseda 1 Din, davek 2 Din, xa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dober zaslužek Dame. ki obiskujejo pri- vatme stranke, dobe dober zaslužek. Oglasiti te je v hvi-eji »Metropol .soha 23 — med 1)1» va 1?. d'"»po'-da«. 331^5-3 Službo dobi Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aii dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobarico aprc;ms takoj botel »Novi »vet« v Ma-riiboru. Jurčičeva rict. 33-117-1 Samostojna kuharica ki opruviia vsa druga hišna dela, enažna., prid-na in k-peg* vedenja, dobi službo v boljši hiši e tremi c^ebami. — Ponudbe samo prvovrstnih oseb z vtem; notančn iuii pod a-k i in sliko ne ogl. odde>k Jutra pod »Prvovrstna«. 33358-1 Pisarniško moč * znanjem slov., srbohrvaščine 'm nemščine, slovenske (po možnosti tudi hrvatske) stenografije ter z lopo psavo, išče z« takojšen nastop denarni zavod. Ponudbe na oglasni odd Hej; »Jutra« pod šifro »Trgoask 3 izobrazba«. 33464-1 Gospodično sprejmem k otrokom m dopoldne. Bežigrad št. 3, pritličje. 33460-1 Akviziterja spremnega, maijhne ksirtij« zmožnega, sprejro-em za knjige. Naslov v vseh po-siovaim-jcah »Jutra«. 33389-1 Učiteljica diplomiran«, u pmvaitra pouk deklice osnovne šole srbohrvartskega u&nega je-z/iia. dobi stalno mesto. Ponudbe pod »jPridm im talentirana« na oglaemi oddelek »Jutra«. 33431-.1 Razpis Občima Košati odda g 1. decembrom 1934 službo občin, sluge zvezano z mes. plačo po 4P0 Din, prostem "tainova-nreim 2 sob in kuhinje, prosto kurjavo in provizijo od tohtarin". Prošnje, ko!kova.ne t 25 Din in •-premij ene z vsemi prilogami. je v1« eati do 30. t. m. p:simeno pri mo-« vi občane K oš aiki. 33172-1 Kontorrstinja popolnoma samostojna, iffi-vnstna korespondemttka ▼ s'o^eni?č:Tii, »rhofervaščiimi in nemščini. debi takoj stalno nameščen je izven L:ubljane. — Ponudbe nn 07'fls. odde'ek »Jutra« pod »Veliko treovsko pod"et;e« S34S3d Besedi 50 para, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Krojaški pomočnik mlad m po&ten, vojasKn« prost, sposoben v delu in izurjen v kroju, gre kamorkoli proti majhni plači. hrani in stanovanji!. — Porandtie na oglas, oddelek »Jutra« pod »Na deželo«. 33438-2 Raznašalec in prodajalec z večletno prakso. išče slii.žbo. Ima lastno kolo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33436-2 Šofer-mehanik zanožeo karvcij e, išče sluffi-bo. — Ponudbe n« oglasni ^oddelek »Jutra« pod silno »Treizen 222«. 33414-2 Mlada kuharica ki opravlja vsa bi&na dela, želi stalno nameščero ondnlira. Tna«i-kira in je zmožna vodne ondui' »ciije, išče mesto. — Naslov v vsoh poslovalnicah »Jutrm.«. 334(711-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 D1b. Naimanjši znesek 17 Din. Oliakl 12 Din Francoščina hi nemščina Tesneč poni (Sodi jro-mofflni srednje- in visje-šolcecrnd. pre>gret>!-parno. 26.38 Ks. 13 m' kur. ploskve, malo ra.blje. im generator 65 kw. vsled prikl-juSka na datjmovod. ugodno prodam Paoudfoe na oglas, oddelek »Jintra« pod »Loko-mo.b:,a« 33349-10 Avto »Fiat« 552 BerVna, šftT~'sede^.«n, nov, uigodno prodam proti kaj.ižiri Kmet^ke pesoj-Jni-ce. Naslior v vseh nosl-o-valm-icah »Jujtra«. 3^431-10 // Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din. Dinamo 1(10 voli, 6—dO Ks. dobro ohranr-en. knpim. Ponudbe na JežrovTrik Frane, Ko-karje, pošta Mozirje. 33430-7 Voz — cizo (lahko) krapim. Ponndibe na oglas, oddplek »Jutra< pod šifro »Oiza«. 33447-7 Večjo omaro in manjšo pfsal. mizo knpim. Ponnd,be na og'as. oddei-pk »Jot ra« pod Šifro »Omara«. 33448-7 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din Hranilne knjižice kupuje io prodaja posojila in naložbe kepta-la v knjiž'cah aJi gotovim izvršuje BANČNO KOM. ZAVOD v Mariboru. 333f>8-16 G. Th. Rotman: Vožnja s kolesom in njene posledice Zdravko in Slavko, ki nista mogla ustaviti kolesa, sta nato kakor blisk zdrevila po trgu, kjer je pravkar stala gospa Klju-načeva in ogledovala lepo dinjo in neodločno ugibala, ali naj jo kupi ali ne. »Da bi jo smela vsaj prej pokusiti!« je mislila sama pri sebi. Med tem se je berač Miklavž za njenim hrbtom trudil, da bi spet ujel ogorek smot ke, ki mu je bil padel na tla. Ali — kaj hočete, stare koeti s0 okorne! Bančne vložne knjižice m vrednostne papirje ku pu,'emo oroda.am-o in kre iitirem*. najugodneje tz plačil« takoj v gotovini Naročila i province a vršujem'' oajvesrnej« Po sl-ovn- ra vod d i Zagreb Pra5ka ulic« 6TI telefots nt 38-38 - Za dgovi* ori oiite 3 Dio v ».nam k ah 361 16 Posredujem denar na hrarrlne kn.nžice »sob lenarnih «av »7 16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, večje ali manjše zneske. proti tako^njemu p'a-črlu k-upim. Pismene po-nnd.be na n as' c«-: »Tekar slad«, L'u'bjana. poVtmi predal 150. 33467-36 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupnje po oajvšjih eenab ČERIVE - juvelir Ljubljana. Wolfova oliea 3. Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din. Več spalnih oprav poHit.ira.ni h. po zelo ni^ki ceni proda Mizarska za-d-usra v Mostah. Predo-vičeva 5. 8S4S9-12 tuzm&jtf Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vaša garderoba bo elegantna im bo trajala leta. če jo daste v likanje, čiščemje in popravo paro-likalnici, m-odnemu ateljeju Josipu Bocu. Kolodvorska ml. 6. Najboljša in najcenejša obnov! jalnii ca i>h'3Č'1 317-13 Dame! S ko^rbovi.nasta p'n Din. Po-itzve se v Cerkverr n' 25. 33473-20 Posestvo na Poborjn. 150 inbov veliko. cca 100 johov gozda t m!ad:m podrastlkom — ostalo njive im travniki. pos'np'a v dobrem staro.in. P-odam za primemo wno. Našito^ pove Ivndv-k VM-mar. Zreče. 33468-20 Stavbno parcelo krasmo. za ari1ie-i;sko viw ;ašm:oo v L'11'Viani. v najlepši legi. izredno poceni prodam p-cti tako^n^mii plačil-j v gotovini. Porzve se: »Ed;nost«. Da^a^-no. va n^ica 11. 33449-20 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. Cele orehe in iederca na.V«!»eje n n d i 5eoslovaluic«b »Jutra« 33436-23 Sobo lepo in solnčno ^eparira-npi. a od kaztrti ske tožfce. Ljubljana. 20. nov. 1934. Scrvinc Andrej. 33407-31 Prodaja premičnin na Tratah, določena na 23.. 23. im ?4. t. m., ki je bila objavljen* v »Ve-6em-ku«. »Jutru« im »S-o-vencn«. se odioii za pozneje. Dan prodaje se bo oVavil v zgoraij n.vved-e-nr!h listih. Okrajna hranilnica Sv. Lenart. 33474-31 Razno Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Telefon 2059 Premog mT Karbopakete drva In koks * ^ nudi POGAČNIK Bohoričem alica 5. ki frpe na seksualni nevrastenijl in motnjah funkcije seksualnih organov, naj takoj zahtevajo prospekt »S. S.«. Po zdravnikih in zasebnikih v nešte-vilnih slučajih pri poročano učinkuje to mehanično sredstvo zanesljivo tedaj, kadar se to iell. Prospekt »S. S.« za moško moč razpošilja diskretno v zaprtih kuvertah brec napisa tvrdke ali vsebine za 10 Din (znamke ali denar) ZASTOPSTVO •SALllS«, Zagreb. Varšavska 11-Jo. ki krepi in zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVKO SEBENUi Ljubljana VIJ Mag. št. 52.266-34. 9564 Razsias Mestni gradbeni urad razglaša, da je dovoljeno odlagati nerabni gradbeni in zasipalni materijal v obsegu gradilišča nove bežigrajske šole ob Vodovodni cesti na od gradbenega nadzorstva odkazan prostor. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 21. novembra 1934. Predsednik mestne občine: DR. DLNKO PUC, L r. t Ob6k» Ljnbljaoa ILaeta: pogrebea ZAvod Umrla nam je naša dobra, iskreno ljubljena mati oziroma stara mati in prastara mati, gospa Josipina Erzin ZASEBNICA v sredo, dne 21. t. m. po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb naše nepozabne pokojnice bo v petek, dne 23. t. m. ob %3. uri popoldne iz hiše žalosti Zrinjskega cesta 8 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. novembra 1934. 9562 Žalujoči ostali. Zahvala. Najprisrčnejše se zahvaljujemo za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ustno in pismeno ob bridki izgubi naše nepozabne soproge in tete, gospe Marije Kopač roj. LENARČIČ ter za poklonjeno cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo g. primariju dr. Breceljnu za takojšnjo zdravniško pomoč tako tudi preč. g. dr. P. Romanu Tomincu za podeljeno duhovno tolažbo ob zadnji uri, pevskemu zboru Kat. Rok. društva za ganljive žalostinke, vsem zastopnikom raznih društev in zadrug, tako tudi vsem, ki so naši dragi rajni izkazali čast na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkva Mar. Oznanjenja v Ljubljani in sicer sedmina dne 22. t. m. ob 7.30 zjutraj. Ljubljana, dne 21. novembra 1934. 9563 JERNEJ KOPAČ, soprog, rodbina DR, ČESNTKOVA in ostalo sorodstvo. Ali je Vaš zakon srečen? Ako mislite, da bi mogli svoje zakonsko življenje napraviti še bolj srečno, tedaj si nabavite takoj zelo inte-resanten in z mnogimi slikami opremljen katalog št. 3, nazvan šola ljubezni. V njem so vsebovane pariške gumaste novosti za intimno zakonsko življenje, diskretne potrebščine za moderno damo in gospoda, zaščitna sredstva za gospe in gospode, zanimive pariške specialitete. pariške fotografije in drugi razni iredmeti, ki d za vsak zakonski par nujno potrebni. Ta nad vse zanimivi katalog s številnimi slikami razpošiljamo diskretno v zaprti kuverti brez vsakega naslova tvrdke za 10 Din. (Denar ali poštne znamke.) Prospekt „Salus Standard" za moško moč, patentirano mehanično sredstvo, izumljeno od zdravnika, ki pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno, razpošiljamo diskretno za 10 Din (poštne znamke ali denar) v dobro zaprti kuverti brez vsakega naslova. Zastopstvo »Salus«. Zagreb 6-Jo Samostanska ulica 11. I I Oreiuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d d. kot tiskaraarja Franc Jezeršek — Za inseratnl del je odgovoren Aioj2 Novak. — Vsi t Ljubljani /