Leto IV., štev. <60 POKHmi« «nv*""r«f»i. V LjuM&ni, sreda one II. Julija 1928 Posamezna ttw. stan« i Oln Ww|« o> 4 »lutraf. Stane mesečno 1340 Din M inoaemstvo 35*— . neobvezna Oglasi po tarifo. Uredništvo: MDdoUteva oesta ittt/l Telefon it 72. JUTRO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvo: Ljubljana, Prešernov« nI. št 61 Telet it. 96. Podružnice: Maribor. Barvarska ul. L Tet št 22. Celje, Aleksandrova a. Račun pri postu, čekov zavodu itev. 11.842. LJubljana, 10. julija. O pomenu nedeljskih zaključkov fodstvene Beje SLS smo ie spregovorili. Sedaj je znan tudi ekspoič načelnika stranke drja. Korošca, ki je tvoril osnovo za debato in za sklepe. Vredno je zabeležiti glavne politične misli klerikalnega voditelja, ker nam avtentično pojasnjujejo stališče klerikalne stranke napram narodu in državi. Osnovna ideja klerikalne politike je, tla smo Slovenci narod za sebe. Naša emigracija, torej tisti možje, ki so krepko pomagali preprečiti naše raz-komadanje in razdelitev med Italijane in Avstrijce, so po g. Korošcu krivi, da nam Slovencem svetovna vojna ni prinesla popolnega plemenskega uje-dinjenja in samostojne slovenske države! Da smo prišli v okvir Jugoslavijo, je po klerikalni ideologiji očividno le nujno zlo. Kar čudno se ti zdi, da so klerikalna politika ne postavlja v tem oziru na stališče revizije in reparacije jn da dr. Korošec vendarle priznava, da smo se glede obstanka naše države «že opredelili.. S suverenim prezi-ranjem neizbrisnega takta, da smo Slo-\-enci dne 2. decembra 1918 po svobodni volji izvršili in za večne čase konsumirali pravo samoodločbe s tem, da smo se združili s Srbi in Hrvati v enotno državo na podlagi narodnega e d i n b t v a, je dr. Korošec konstruiral novo teorijo samoodločbe, ki naj korigira zgodovinski fakt uarodnega in državnega ujedinjenja po željah klerikalne stranke. Ker je slovensko ljudstvo, zaslepljeno in zapeljauo od klerikalnih hujskačev in demagogov, pri zadnjih volitvah dalo večino svojih glasov SLS, se smatra dr. Korošec za upravičenega, govoriti o novi samoodločbi. Da vodi taka teorija v neprestano obnavljanje državnopravnih sporov in bojev, je jasno. Koroščev političen nauk je torej v bistvu Radičev nauk. Razlika je v glavnem taktična.. Radič in Korošec priznavata v glavnem le še »mednarodni okvir* Jugoslavije, razločujeta se pa v previdnosti. Radičeva politika je prostodušnejša, klerikalna je tudi tokrat kakor vsekdar neodkrita.. Klasičen primer za to so tudi Ko-roščeve izjave o »zunanjih zvezah*. Naravno je. da sovražniki naše države kar najkTepkejše simpatizirajo z iaši-mi separatisti in federalisti. Nik d o ni tako vnet za Radieeve in klerikalne programe, kakor »probujajoči se> Madžari, laški fašisti in makedonstvu-jušči. Gospod Mussolini bi z veseljem prihitel vzpostavljati klerikalno avtonomijo in Radičovo republiko. Na te in take simpatije računajo tudi gotovi separatistični krogi in nesporne so njihove zveze z zunanjimi »prijatelji«. Korošec je te elemente desavuiral na tako blag način, da jih je pravzaprav moralično podprl, koncedirajoč možnost tuje intervencije! Posebno pozornost zaslužijo tudi klerikalne ponudbe Nemcem, izrečene v obliki grožnje. Dr. Korošec obžaluje, da Nemci dosedaj še niso postali zavezniki klerikalcev in Radiča ter jim So v zadnjem hipu ponuja koncesije. Njemu se zdi »nacijonalna* fronta brez Nemcev nepopolna in rad bi se ž njimi boril «ramo ob rami*. Polovico svojega govora je porabil vodja klerikalne stranke, da se pre-zonglira preko vprašanja odgovornosti za današnje žalostno stali je v državi in da prikrijo katastrofalni neuspeh dosedanje klerikalne politike. Dragoceno je priznanje, da so klerikalci »delali na to, da ne prido do koalicije s-. To delo jc -t1 veda obstojalo in še obstoja v direktni in indirektni podpori radikal-skega režima. In akoravno dr. Koro-šnc^konžtatira, da radikali nimajo volji) za »sporazum*, smatra vendar za potrebno, da se zveze, z radikali nc prekinejo. Nobena še tako predrzna trditev ne tnore spraviti s sveta dejstva, da je radikalska vlada etablira-na s klerikalno pomočjo, da se z isto pomočjo vzdržuje na krmilu in da so klerikalci v polnem obsegu odgovorni za režim, ki nas po besedah drja. Ko rošca »gospodarsko zapostavlja, izrablja, z davčnim izsesavati jem ubija voljo za sporazum in boče izstradati prečanske uradnike.® To je glavni uspeh klerikalne politiko v Beogradu, ki ga ,je mogel dr. Korošec navesti. Ciiučno je še pristavil, da so klerikalci v parlamentu izpraševalci vladine vesti in sodniki centralizma. To jo v0e, kar morejo po večmesečnem delu ponuditi svojim volilcem, katerim so uvoje obljubljali raj na zemlji. Nikdar v naši državi še niso bile prilike tako težavne in neznosne, nego danes, ko igrajo separatisti vseh ■-meri svojo brezvestno snoraztimaško Radikalska rekonstrukcija vlade NA VSAKE ŠTIRI RADIKALE EN MINISTER ALI DRŽAVNI POD- TAJNIK! Beograd, 10. lullja. p. Min. predsednik Pašič se je pod pritiskom večine Ta-dikalskega kluba odločil, da izvrši rekonstrukcijo kabineta ter istočasno umet no pomnoži število portfeljev z imenovanjem državnih podtajnikov. Le na ta način je bilo mogoče zadušiti borbo med radikali za ministrska mesta. Vsak četrti radikalskl poslanec postane minister ali državni podtajnlk. Nocoj se ie v kabinetu g. Pašlča vršila zaupna seja ožjega odbOTa radikalske-ga kluba, na kateri so bile, kakor Izgleda definitlvno določene kandidature za posamezna ministrstva pdn. podtajnlška mesta. Zanimivo jc, da )e zopet propadel znani dr. Janjič, ki so ga radikalskl prvaki proglasili za premalo resnega za ministrsko mesto. Postal pa bo državni podtajnlk. čuje se nadalje, da Izstopa minister Markovič ne sicer formalno, pač pa dejansko iz vlade. Postane baje minister ver ter odide v Pariz za šefa naše reparacljske komisije. Kandidat za ministra agrarne reforme |e Nastas Petrovič, za podtalnika v tem ministrstvu Mi- lan Simonovli, za ministra ver dr. Laza Markovič, za podtalnika v tem ministrstvu dr. Voja Janftč, za ministra pravde Marko Trifkovič, za podtalnika v tem ministrstvu dr. Kotit, za ministra trgovine dr. Vellzar Jonkovlč, za podtalnika Velja Popovič, za ministra poHoprivrede dr. Dušan Pelci, za podtalnika Petar Stankovič, za ministra saobračala Andra Stanič, za podtajnika v ministrstvu pošte In brzolava MIlan NedetlkovK, za podtalnika v ministrstvu notranllh de! dr. Vlada Andrič. Veliko pozornost vzbuja odhod dr|a Jankoviča iz prometnega ministrstva. Povratek drla Staniča, kl je bil v lanskem koalicijskem kabinetu minister prometa, M pozdravili tudi opozl-cijonalni krogi. Vesti o predstoječi rekonstrukciji so med opozicijo v radlkalskem klubu (grupa Radenkovič) vzbudile odpor. Ta grupa zahteva, da se pred rekonstrukcijo sprejme zakon o centralni upravi. Med njenimi pristaši in ostalimi radikalskiml poslanci le prišlo noool do živahnih konfliktov. Pred aneksijo Reke po Italiji ANEKSIJA SE BO IZVRŠILA ŠE TA MESEC. Seja narodne skupščine ODGOVOR VOJNEGA MINISTRA POSL. REISNERJU O LJUBLJAN-SKIH MUNICIJSKIH SKLADIŠČIH. - VOLITEV ODBORA. Beograd, 10. julija, r. Na današnji seji narodne skupščine so poedini ministri odgovarjali na razna vprašanja poslancev. Posl. Dimitrijevič (rad.) je in-torpeliral vojnega ministra glede njegove naredbo. da ae vojaških beguncev iz krajev, kjer žive Arnavti, če se vrnejo prostovoljno, ne smo postaviti pred sodišča* temveč se jih naj le disciplinarno kaznuje. Vojni minister Po&S je odgovoril da je to storil zaradi tega. ker t-i ljudje nieo pobegnili iz lastne iniciative, temveč naiiujskani od agitatorjev. Vojni minister je nato odgovoril posL Reisnerjii na njegovo interpelacijo glede vojaških skladišč, ki so nahajajo v neposredni bližini Ljubljane. Minister meni, da bi bilo treba prej velikih kreditov za zidanje skladišč na drugem mestu in tolaži poslanca s tem, da se v današnjih skladiščih ne nahaja tako strelivo, ki bi bilo nevarno za Ljubljano in njeno okolico. Zgradbe, ki so se pričele graditi okoli skladišč se zaradi tega lahko dovrše in ne ogrožajo Ljubljane. Zaradi varnosti se naj razdalja municijskih skladišč od zgradb poveča še od 750 do 1000 m. Posl. Reisner je zahteval, da se vojni minister sporazuma z gradbenim ministrom, da se vojaška skladišča čimprej premestijo z Ljubljanskega polja. Skupščina je prešla nato na dnevni rod: volitev sedmih skupščinskih odborov. Glasovanje in štetje lističev jo trajalo nad 1 uro. Glasovalo je 184 poslan-oev, 108 glasov je bilo oddanih za radikalne, ki dobe po 12 članov v vsak odbor, 31 glasov za. demokrate (po -I člane), 11 glasov za zemljoradnike (po 1 član), 18 glasov za. klerikalce (po 2 člana) in 18 za spahovcc (po 2 člana). Skupščina jo po razglašenih volitvah začela debato o zakonskem predlogu poslanca Voje Lazlča (zomlj.) o zavarovanju posevkov pred točo in poplavo. Poslanec dr. Peleš (rad.) predlaga, da se o tem zakonskem projektu ne razpravlj«, temveč naj skupščina sklene izročiti odboru vladni predlog o isti stvari. Podpredsednik Bakič je ob 1. uri zaključil sejo. Prihodnja seja se vrši jutri ob 8. uri zjutraj. Razprava o uradniškem zakonu Beograd, 10. julija, d. Vlada izjavlja, da nima nobenih avtentičnih informacij o namerah Italije. Vsekakor je položaj zelo kritičen. Zanesljiva poročila hočejo vedeti, da bo anekslja Reke do konca tega meseca izvršena. Iz Rima javljajo, da so se zadnje dni vršile pri Mussoll« nljo konference o tem predmetu. Vse laške ttranke so za aneksijo, izvzemši ekstremne socialiste in eno grupo v stranki popolarov, ki svarijo pred tak!, mi koraki ter označujejo pravilno izvr« šltev rapallskc pogodbe ln santamarglie. ritsklh konvencij kot najboljše sredstvo za osiguranje miru in dobrih odnosajev med obema državama. Ker se je Italija bala, da bo jugoslovanska vlada dala rapallsko pogodbo registrirati pri Ligi narodov in bi potem proglusltev aneksi, je pomenila žalitev Lige. je Mussolini, kakor se zatrjuje, sporočil naši vladi, da bi Italija smatrala naš predlog za regi« stracljo pri Ligi narodov za neprijazen akt! Beograd, 10. julija, r. Kampanja itali< janskih listov za aneksijo Reke po Itali« ji, v katerem slučaju naj bi se naši dr» žavi odstopili Baroš, Delta in del Ka. stavske občine in dalje odstopilo Anci« no v posest in uporabo za 99 let, je v polnem teku. Italijani nam nameravajo ponuditi svobodno cono v reški luki, ki bi dala naši državi iste pravice, kakor jih ima v solunskem pristanišča. Beograd, 10. julija, r. Danes popoldne sta poselila polnomočncga ministra Lju« bo Nešie« naša člana paritetne komisi« ie Laginj« in admiral Priča. Oba sta bi' In včeraj pozvana od vlade v Beograd. Kmalu po tom se ie pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Ninčiča vršila konferenca, katere so se udeležili Ljulm Nešld, Laginja, Priča in nekateri stro« kovnjaki in političarji. Predmet razprn« vc jc bila zunanjepolitična situacija, r. ozirom na reško vprašanje, za katero m sinatr«, da je stopilo v zelo kritične* fazo. Po konferenci, ki je trajala do 7. ur«< udeleženci niso hotoli dati nobenih ob< vestil. Zvečer pa jc iz političnih krogov pronlkla vest, da je šef naše delegacije v Rimu dr. Rybar pozvan v Beograd. Paritetna komisija še ni obnovila del«, ker delegacije v paritetni komisiji delajo edino po informacijah svojih vlad. DEPUTACIJA SU8AKA V BEOGRAD!. Beograd, 10. julija, p. Danes dopoldne so posetili Beograd predsednik občine v Sušaku in trije občinski odborniki. Gosto je službeno sprejel zastopnik beo grajske občine Jooa Pajevlč, kl sc je njimi dolgo časa. razgovarjal m jih na to povedel na obed, ki jim ga jo pri i redila beograjska občina. Sestanek Male antante odgoden? RADI BENEŠEVEGA POTOVANJA IN RADI LAUSANNSKE KONTE- RENČE. Dunaj, 10. julija, s. Listi poročajo iz Bukarešte: Po informacijah v političnih krogih se je otvoritev konference Male antante v Sinaji, ki je bila določena za 20. julija, odgodila za nedoločen čas. Po eni verziji jc dr. Beneš prosil za odgo< ditev, ker takrat šc ne more priti v Si« najo. Druga vest pa pravi, tla s sklepi v Sinaji nočejo prejudicirati lausannski konferenci, ki se nc bo končala pred 31. julijem. STnajska konfercnca se bi po« tem sestala tekom avgusta.. Po svečani otvoritvi konference ho rumunski zuna« nji minister Duca predložil v odobritev poročilo o delovanju beograjske pol!« tične misije. V glavnem se bodo na kon' ferenci razpravljala gospodarska vpra. šanja, in sicer knnčnoveljavna uredite* trgovskega prometa s Turčijo. Grčijo in Bolgarijo. Politična točka programa h. vstop Grčije in Poljske v Malo antan to. Čeprav 5c ni pozitivnih poročil, jt splošno razpoloženje to, da nobena teb držav še no more biti sprejeta v Malo nntanto, ker hočejo najprej dosedanif države ustaliti skupno zunanjo politiku V ta namen se bo ustanovila političn? centrala, čijc sedež bo al! v Beograd', ali pa v Pragi. DEVETO IN DESETO POGLAVJE NIH LET IN Beograd, 10. julija, p. Danes ob pol 17. se je nadaljevala seja zakonodajnega odbora, ki se bavi z uradniškim zakonom. Minister Trifkovič je izjavil, da sprejme predlog posl. Ivkoviča z dopolnitvami posl. Davidoviča, Velje Popovi-ča in dr. Kumanudija. Dalje pristaja na to, da se uradnikom v Južni Srbiji službena leta računajo dvoitio. Ta odredba je sprejeta v čl. 137 in bo veljala 7 let. Dalje je bilo sklenjeno, da imajo ministri in državni podtajniki pravico na osebno pokojnino po dveh letih službovanja. Za tem je minister Trifkovič izjavil, da sprejme predlog posl. Rcisncria, po katerem se zviša polletni procent v posameznih strokah, za katere posebni zakoni določajo krajši čas za dosego popolne pokojnine. Glede predloga dr. Ko-jiča, naj se uradnikom leta, odslužena v vojni računajo dvojno, prepušča minister zakonodajnemu odboru, naj o tem odloči. Zakonodajni odbor jc s 25 proti 17 glasovom odbil predlog posl. Kojiča. Ravno-tako je minister glede predloga posl. Po-poviča, da se duhovnikom prizna pokojnina po tem zakonu, pustil zakonodajnemu odboru svobodne roke. Zakonodaj- SPREJETI. - VPRAŠANJE VOJ-POKOJNIN. ni odbor ie z 19 proti 17 glasovom predlog odbil. Nato se je razvila razprava o predlogu posl. Kojiča, ki je zahteval, naj se prepusti ministrskemu svetu določitev, katera uradniška mesta so »težka«. Glasovalo se je dvakrat. Pri prvotn glasovanju je predsednik izjavil, da jc glasovalo 21 članov za, 20 proti. Demokrati so protestirali in ugotovili, da je glasovalo proti 20 poslancev a za 19 poslancev. Zato se je vršilo drugo glasovanje. Predsednik je izjavil, da je glasovalo ža prod log 23 poslancev, proti pa 20. Zakonodajni odbor pa šteje samo 42 članov! Ko je minister Trifkovič predlaga! šc nekatere manjše izpremembe k 9. poglavju. je bilo to poglavje soglasno sprejeto. Zakonodajni odbor ie prešel na pretres 10. poglavja, ki govori o disciplinarnih predpisih. Minister le odobril predlagane izpremembe poslancev Žarka Mila-dinoviča, dr. Popoviča in dr. Kumanudija, nakar je bilo poglavje soglasno sprejeto. Seja je bila zaključena ob pol 20., prihodnja pa je odrejena za jutri popoldne igro in pri tem strežejo drug drugemu po življenju. Radii in Korošec se že sedaj prepirata za- »svoje» teritorije. Nedavno so klorikulci v »Slovencu* proglašali potrebo aneksijo Medjimnr-ja, v nedeljo pa je dr. Korošec branil proti Radlču integriteto slovenskega Prekmurja. Tako so politika treh narodov razvija v politično farso . . . Pa to jo povsem naravni razvoj ono smeri, v kateri se danes kr&tajo klerikalci. Vojna s Srbi jih vodi v vojno s Hrvati. Ako bi šlo za nje, potem bi morali aplavdirati. Toda gre za slovenske interese v pravem, t. j. v regionalnem smislu te besede. Klerikalna politika nas Slovence kot važen del jugoslovenskega naroda, kot faktor, ki je poklican soodločeva.ti v tej naši državi v večjem obsegu nego to odgovarja našemu številu, spravlja v neizmerno škodo. Polagoma se lionio po-vsodi zasovražili in ko se enkrat zgodi, da bo urejeno to, kar danes imenujemo »hrvatski problem«, se nas bodo jiovsodi otrcsa.ii i Srbi i Hrvati kot one, ki so špekulirali na njihov medsebojni spor. Takrat bodo dozorevali sadovi klerikalne politike, če narod no bo obračunal ž njo. dokler jc še čas. Mir s Turki Pariz, 10. julija. »Figaro* poroča iz Angore. da je vlada pod predsedstvom Mustafe Ketrutl paše pooblastila Izmet-pašo v Lausanni, da podpiše mirovno pogodbo. Poročilo o sklenitvi miru je vzbudilo v turških krogih veliko zadovoljstvo. Nekateri deli Carigrada so bili, ko eo je razširila vest o sklenjenem miru, okrašeni z zastavami. Rim, 10. julija. »Tribuna* ov.nača sklenjeni mir v Lajisauni kot zmago Turkov za, katero se ima, zahvaliti neslogi antante in podpori s strani Rusi,je. Bsneieva konferenca v Parizu Pariz, 10. julija, j. Dr. Bcncš je danes opoldne odpotoval v London. O včeraj« šnji njegovi konferenci s Poincarejcm sc ne more doznati ničesar. Uradno sc je danes popoldne sporočilo, da se pri tej konferenci ni razpravljalo o vpraša« njih, ki so šc nerešene med Francijo in posameznimi državami Male antante, temveč o splošnem položaju v Evropi. Obenem pa sc trdi, da bo dr. Bcneš skušal posredovati med Anglijo in Francijo. Mnenja, ali sc bo posrečil ta poizkus, so zelo različna. Splošno scko> mentira dejstvo, da je Italija ravno za potovanja dr. Bcncša v London po agenturi Volta objavila izjavo, v kateri se na podlagi italijanskih reparacijskih predlogov zavzema za zbližanje med Anglijo in Francijo. V Italiji bi zelo nc« radi videli, ako bi Mala antanta posrc« dovala med obema državama. V franco« škili krogih sc opaža velik interes za ta komunike italijanske vlade. (Glej tudi notico v rubriki »Po svetu«.) NOVI BOLGARSKI POSLANIK V BEOGRADU. Sofija, 10. julija, r. Bolgarska vlada jo imenovala, bivšoga načelnika ministrstva, zunanjih del Vakareiskcga ?a poslanika v Beogradu. ITALIJANSKI PRESTOLONASLEDNIK V TRSTU. Trst, 10. julija. 1. Danes jc dospel v Trst italijanski prestolonaslednik princ Umberto, ki se poda na daljše poučno potovanje po Jadranu. Don Siurzo odstopil Rim, 10. jidija. j. Znani voditelj in taj nik italijansko klerikalne stranke do-n Sturzo jo na seji centralnega odbor* stranko fKid.il svojo demisijo. Voet, je v Rimu povzročila naravnost .•onzaciin. Demisija se jo v komunikeju sporočil« volilcem- v katerem so voli. da je mo rai don Pturzo, čigar skromnost, jo zna na, odstopiti, da se da stranki p.iložnof' pred vsem svetom pokazati, da je do volj močna tudi brez njegovega vod stva biti kos svojim sovražnikom. V resnici i>a gre za, zmago fašistom prijazne ga krila v klerikalni stranki- ki se J* že clolro prizadevalo vroči Sturz« in * tem odstraniti glavno zapreko n, Srn ožje sodelovanje popolarov s fašisti. Inozemske borze 10. julija. CURIH. Berlin 0.021, Ncwyork 579.5A London 26.40, Pariz 33.90, Milan 24.60, Praga 17.425, Budimpešta 0.67, Bukarc^ šta 2.87, Beograd 6.10, Sofija 5.80, Var« Sava 0.0045, Dunaj 0.0082. Po zaključku borze jc Beograd zopet pade! in notiral ob 17. 6.0675. TRST: Beograd 24.00—24.fe0, Pari?, J 37.25—137.75, London 107.25 —107.75, Newyork 23.35—23.60, Curih 402—40«. Berlin 0.0075 — 0.0085, Dunaj 0.083-0.034; dolarji 23.80—28.50, dinarji 24.60-24.80. DUNAJ. Beograd 728—732, Berlin0.21 do 0.23. Budimpešta 7.35—7.45, Bukarc šta 344—346, London 322.000—323.000. Milan 2974—2985. Newyork 70.935 do 71.185, Pariz 4102—4118, Praga 2133 do 2143, Sofijo 652—656. Varšava 0.47 do 0.49. Curih 12.155—12.205, dolarji 70.65" do 70.960, lire 2940—2960, dinarji 719 do 725. BliRLIN. Dunaj 263.34, Budimpešti 2114. Milan 7«30, Praga 5595.50. Pariz 16.572.50, London 847.875. NcvrvorV. 186.003, Curih 31.920. LONDON. Beograd 420 -440, Berlin 1,120.000—1,150.000.' Milan 105.25 do 105.75. Praga 150—151. Dunaj 310.000 do 323.000. NEWYORK. London 467.9, Pariz 591, Berlin 0.04, Milan 428.50, Praga 300.73, Dtmai 0.1412, Budimpešta 1.2. Buk^rešra 50. Beograd 105.50, PodaliSanie nale obrambne xvese s Romuniio V soboto 7. t. m. je bila v Buknre-ti! podpisana pogodba o podaljšanju nase I prod dvema letoma z Romunijo skle-j njene obrambne konvencije /.a nadnlj-na tri leta, t. j. do 7. julija 1926. Pogodbo sta podpisala za Romunijo zunanji minister Duca. za Jugoslavijo naš bukare&ki poslanik Č o 1 a k - A n -t i C, Konvencija se glasi: Čvrsto odložena, da vz.držita mir, dosežen za ceno velikih žrtev in ki je stalno ustvarjen s pogodbami, zaključenimi v Trianonu dne 4. junija 1020 med zavezniškimi in pridruženimi silami z eno strani in Madžarske i. dni-Ige strani ter pogodbo, sklenjeno v Neuilljii na Seini med zavezniškimi in jrridmženimi silami z ene strani in1 Bolgarske r. druge strani, sta se Nj. Vel. kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nj. Vel kralj Romunije sporazumela. da zaključita obrambno konvencijo: Člen 1.) V slučaju neizzvajio-ra napada Madžarske ali Bolgarske, ali obeh teh sil proti eni od visokih pogodbenih strank v cilju, da se zruši stanje, ustvarjeno s trianonsko ali neuillvsko mirovno pogodbo, st obvezuje druga stran, da sodeluje v obrambi napadene strani na način, določan i aranžina-nom, predvidenim v člivnu 2.") te Konvencije. Člen 2.) Strokovne kompetentne oblasti kraljevine SHS in Romunije določijo sporazumno s posebno vojno konvencijo, ki se ima zaključiti v najkrajšem času. odredbe za izvršitev te konvencije. Člen 3.) Nobena od visokih pogod-tionih vlad ne bo mogla skleniti zveze z neko tretjo silo, ne da predhodno vpraša za mišljenje druge. Člen 4.) V svrho združit.vo svojih miroljubnih namenov se obvežeta obe vladi, da se sporazumevata v vprašanjih zunanje politike, ld se nanaša na njuno politiko nasproti Madžarski in Bolgarski. da finančna politika ne mt biti politika enega razreda in da nc sme biti naperjena proti kapitalu. Mtlfm ttžfce f Demanti o zvezah angleškega konzula V Zagrebu s separatisti. •Samouprava« piše pod naslovom »Sir JoutiR in obzlrl napram njemu« sledeče: Te dni sc Je v našem časopisju v Zagrebu in Beogradu pisalo, da sc poslanlk Anglije na našem dvoru Sir Joung često vmešava v naše notranje politične zadeve. Pooblaščeni smo Izjaviti, da ministrstvo za notranje zadeve obžaluje, da le naše časopisje nepremišljeno in brez razloga napadalo predstavnika zavezniške in prijateljske nam države. Angleško poslaništvo v Beogradu tudi Izjavila, da se tajnik angleškega konzulata v Zagrebu g. Boden (ki nai bi bil posredoval med Radlčem in angleškim časopisjem) nI nikoli sestal r. Radlčem in ga sploh osebno ne pozna. + Volilno okrožje Jugoslovanskih pokrajin v Italiji. Sedanja rimska vlada namerava cclo državo razdeliti na 15 volilnih okrožll. Peto volilno okrožje bi tvorila Julijska Krajina, v katero spada Trst r. zaledjem, Istra, Goriška, Furla-nija 7. Vidmom ter mesto Zadar s področjem. Volitve sc bodo vršile po številu prebivalcev tor bo pri nllli prevladovalo načelo majorltete. Vsakih 75 tisoč prebivalcev bo dobilo enega poslanca. Ker šteje julijska Krajina 1,750.000 duš, odpade nanjo 73 ljudskih zastopnikov, to je 2 poslanca manj nego Jih le imela doslej. Po novem volilnem redu bo imela večina 15 poslanccv, manjšina pa S Tako bodo zopet na površju in v ospredju fašisti, dočim dobe Jugoslovani, republikanci, klerikalci, socialisti, komiuiisti In drugI le manjšinske mandate. Bolgarska poSitika Izjave ministrskega predsednika Cankova. s. Soiiio. 10. julija. Ministrski predsednik Cankov ie imel ' čerai govor, v katerem Je karakterlzl-ral prejšnjo vlado agrarcev kot Težim nasllstva, preganjanja izobraženih slojev, korupcije In kršitve ustave. Glede splo-■ ii« politike vlade je poudarjal ministrski predsednik potrebo, da se vzpostavi - vciahii mir in da sc za vedno onemogoči razredna politika. •Naša prva naloga, je nadaljeval ministrski predsednik, bo». da vzpostavi-.no pravice in svobodo državljanov, ki jih |e prejšnja vlada teptala z nogami. i-Solgarlja le izšla iz vojne obubožana in '■kmjena in mora vsled tega obnoviti svoje razvaline. Toda Evropa nai ve, da so ne bo našel pameten Bolgar, ki bi hotel vplesti bolgarski narod v novo vojno. Imamo samo eno željo: mir. Vendar pa zahtevamo, da se ne smejo žrtvovali naši legitimni interesi. Kar se tiče odnosa-iev do nušlh sosedov, morem reči, da hočemo z vsemi živeti v prijateljstvu. Zadnji čas pa je, da naši sosedje razumejo, da je v interesu miru na Balkanu iu sreče balkanskih narodov, da sc Bol-.dtiji ne more in ne sme odreči svobodni prihod do morja. Sedanja vlada je takoj, ko je prevzela krmilo države, podala iziavo, da bo lojalno izvršila pogodbe. Za to sano dali že dovolj dokazov.« Malo je ministrski predsednik obrazlo-r\ finančni program vlade ter izjavil, Po svetu — Svečan sprejem Masarjka v Parizu. Iz Pariza poročajo: Za svečani sprelem predsednika Masaryka, ki pri de meseca oktobra v Pnriz, zahteva frau coska vlada kredit 280.000 frankov utemeljitvijo, da mora francoski narod v velikem Ma.saryku kar najsljajnejše pozdraviti reprezentanta češkoslovaškega naroda. — Minister Beneš v Parizu. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, — ki je obiskal, kakor smo že poročali Pariz. ie imel v pcnd;ljek daljši sestanek s francoskim ministrskim predsednikom Polncarejem. O čem ta se državnika raz-govariala. sc seveda ne ve, kljub tonu pa je vsu evropsko časopisje polno ugibanj in prinaša najrazličnejše verzije. Pri silni napetosti, ki vlada v Parizu vsled rcparacijskili diferenc z Annllio, nI čuda. da spravljalo zlasti pariški Ksii posvetovanja med Bencšeni in Poincarejcin tudi v zvezo s tom vprašanjem in da govore zopet n možnosti Bcnešcvega posredovanja med francosko in angleško vlado. Temu nasproti pa zatrjuje -.Pra ger Presse*. da sta oba gospoda govori la le o zadevah, ki se tičejo Male antante in tiiencga nastopa na bližnjem zasedanju Društva narodov. — Protlžldovskl izgredi v Budimpešti. V nedeljo in pondeljek je prišlo na budimpeštansklli ulicah do ponovnih Izgredov proti Zidom. Dijaki so napadli židovske sprehajalce. Pri tem jc prišlo do pretepov, v katere sc je vmešavalo tudi občinstvo, tako da policija več ča sa nt mogla narediti reda. — .ludel oproščen. V pondeljek sc je pred pariškim porotnim sodiščem končala razprava proti znanemu Irancoske-mu novinarju .ludetu, ki je bil obdolžen da je iinel med vojno stike z Nemčijo. Razprava bi se bila morala vršili že pred besom v Švico umaknil. Pred par meseci se je sedaj vrnil in se prostovoljno javil sodišču. Pri pondeljkovl razpravi ie bil Judet z U proti 1 glasu oproščen. — Napad na nemškega opravnlka poslov v Bruslju. Po vesteh berlinskih listov sta v pondeljek zvečer, ko Je nemški opravnlk poslov v Bruslju zapuščal poslople nemškega poslaništva ln hotel oditi domov, opravnlka napadla dva bivša bojevnika, med njima en rezervni častnik, tor ga obdelovala s pestmi. Slu-žabništvo poslaništva ju alarmiralo policijo, ki jc oba napadalca prijela in ju odpeljala na policijsko stražnico, kamor je odšel tudi nemški opravnlk. Policijski komisar je ugotovil Identiteto obeli napadalcev ter Ju nato pustil nn svobodo. Pri zaslišanju sta izjavila, da sta Izvršila napad, da primerno poučita opravnlka, ki se Je pri nedeljskih protestnih manifestacijah proti atentatu pri Duls-burgit norčeval Iz manifestantov. — Protldraginjski Izgredi v Berlinu. V okolici Potsdama je prišlo v pondeljek do velikih protldraginjskih Izgredov, pri čemur so dclavci nekatere prodajalce živil prisilili, da so prodali živila po znatno znižani ceni. Policija, ki Je prispela Iz Berlina ni bila kos demonstrantom. Več prodajalcev živi! )c bilo pretepenih in njih trgovine Izropane. — Angleški nasveti Nemčiji. «Dally Mali« poroča, da je angleška vlada pripravljena svetovati Nemčiji, da preneha s pasivno rezistenco ako Francija v tem slučaju odpokliče Iz rnhrskega področla 70.S00 vojakov. — Nov poljski poslanik v PragL Iz Prage poročalo, da bo za poljskega poslanika v Pragi imenovan dosedanji poljski finančni minister Stanislav Grab-skl. — Rusko-nernška rapallska pogodba. Kakor poročajo Iz Berlina, stoje pogajanla med berlinsko in moskovsko vlado o praktični izvedbi v Rapallu sklenjene pogodbe tik pred zaključkom. V prihodnjih dneh bo podpisana pogodba o medsebojnih konzularnih odnošajili, takoj nato pa pogodba o žitnih dobavah Rusije Nemčiji. Obenem so se že začela pogajanja o sklepu redne Tusko-nemške trgovinske pogodbe. Sokolstvo Sokolski zlet v Splitu. Legitimacije za polovično vožnjo na državnih železnicah in panilkiti za župni zlet Sokolske župe v Splitu so došle in se dobijo v pisarni Jugoslov. Sokolskega Saveza v Ljubljani (Narodni dom) med uradnimi urami. Ker le zaradi štrajka pomorščakov redni potniški promet na progi Ba-kar-Split, oziroma Gruž ustavljen, vozita tedensko le dva parobroda na tel progi, in sicer v četrtkih in nedeljah, odhod iz Bakra ob 18. url. Za udele'žnike iz Slovenije pride v poštev torej parobrod v četrtek dne 19. julija. Vožnja s paro-brodom iz Bakra do Splita velja 400 Din za I. razred. Ker Imajo zletnlki 50 odst. popusta, velja ta cena za tja in nazaj. Ako se med tem časom vzpostavi redni parobrodski promet, ali če nastanejo kake Izpreinembe, razglasili bomo to potom časopisja. Sokolsko društvo Ljubljana (Na» rodni dom). Prednjaški zbor naznanja p. t. roditeljem, da se telovadba moške dece za čas počitnic prekine; z redno telovadbo sc prične zopet v začetku septembra. Spori Objave Prosvefa iVIeštrovičeva razstava v Jakopičevem paviljonu ostane danes in hitri do 8. ure popoldne zaprta, da se more na mest. i ti 11 novih mojstrovih del. ki so še naknadno dospela iz Zagreba. SchBnherrjevo <-Ono«, dramo zdravnika in po materinstvu hrepeneče njego-iene- smo sinoči videli na ljubljanskem odru. Podala sta nam jo člana mai 'dvorskega gledališča, ga. Ilukšekova in g. Bratina. Uprizoritev .jo izpadla prav dobro. Igralo p« je mirno, sigurno in s toplino, kar dovolj izpričuje umetniško hotenje o bo h erostov v naši drami. To j® navzočo občinstvo dobro čutilo. Sledilo ,ie petim- dovolj težkim dejanjem s pozornostjo, kar je na kraju tudi zaslu ga oboh akterjev, ki sta tunela svoji vlogi podati tako, da nista utrujali, tam reč zanimanje stopnjevali. Kar se obiska predstave tiče, bi želoli, da bi se pokazal v ložah naš petični človek, brez katerega nitmo po vojni v Ljubljani. Vsa hvala pa gre mladini- ki je » .i0 veseloigra, ki je dosegla povsod, koder se je uprizorila, veliko uspehe. Polna je komike, efektnih in Vrat kočnsnih zapletljajev ter neprisiljenega in prisrčnega humorja. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 15. do 17. letoma, a takrat se ii je Judet z | uro pri dnemi blagajni v opori. V itttštm včeralšnlem pregledu lah-koattetskih tekem v Q6teborgu so pri drugem dnevu 2. jullia pomotoma Izostali še nastopni rezultati: Skok v višino ilnalc: 1. Gaspar (Madžar) 1.83, 2. Vrjo-16 (Fin.) 1.80, 3. Jansson (Šved) 1.75 Gaspar skače amerikanski skok. druga dva pa škotski. Tek 10.000 m finale: 1. Rasta (Fin.) 31:42.7, 2. SIpIlS (fin.) 31:45.3, 3. Bacleman (Šved.) 32.05. Met krogle finale: a. z boljšo roko: 1. Nlll-son (Šved.) 13.87, 2. Jansson (Šved.) 13.88. b. z obema rokama: 1. Jansson 26.025, 2. Nlllson 25.585. Pontlellskc tekme v Gdteborgu. Pred včerajšnjim so se v GBteborgn vršile tekme v nogometu in tenisn. V nogometu so Holandcl premagali Dance s 3 (2 : 1). Pri tenisu so Nemci v slngle In double dosegli lepe uspehe. Tudi Madžar Kehrling jc bil v dobri formi. Mednarodna kolesarska tekma Gradec - Zagreb odpovedana. Kakor nam poročajo iz Gradca, ie moral Alpenian-disclier Radfahrbund odpovedati za 22. t. m. razpisano kolesarsko dirko Gradec -Zagreb, ker se ne more pričakovati, da bodo Jugoslovanske oblasti dale dovoljenja za pot po jugoslovanskem ozemlju. (Čeprav vemo, da naše oblasti ravno niso preveč naklonjene športnemu gibanju, vendarle ne moremo verjeti, da ne bi dale dovoljenja in smatramo to odločitev za prenagljeno. Od naših oblaslev pa pri čakujemo, da se pokažejo malo manj reakcionarne, ker s takitn postopanjem pač ne dvigajo naš ugled v Inozemstvu. Op. ured.) Medklubskl teniški turnir med ljubljansko Illrllo lil mariborskim S. K. Maribor se vrši v nedeljo 15. t. m. na igriščih na Koslerjevem vrtu. Začetek tur-uirja ej ob 9. url dopoldne. Teniški igralci in igralke se pridno vežbaio, da popravijo svoj zadnji poraz proti Mariboru. Za to jim nudi mnogo prilike klubski turnir, ki sc ravnokar vrši in o čigar končnem izidu bomo še poročali. JVaši lahkoatleti na Švedskem. Naši lahkoatleti, ki so nastopili dosedal v Ko-danju In v OSteboTgu, s tem še niso koii čali svojega potovanla. Narančlč, Perpar in Spahič so bili povabljeni, da startalo 11. In 12. v Stockholmn, na potu tja pa 5. in 6. v Borasu in 8. v Oerebro. Nazaj grede startajo vsi naši atleti 14. In 15. v Helsingborgu, 16. in 17. pa v Malmo. Valtrič m Gaspar sta bila za 6. t. m. povabljena v SkBrde, za 8. pa v Marienstatt. Tudi Nordesplng, Njtcoping in Ustala so povabile jugoslov. atlete, X Olepševalno društvo v Rožni dedni pri LJubljani pripravlja vse za. kar naj- lepšo slavijo svoje 25-letnioe, Vsakomur je na razpolago videti neobičajno požrtvovalno?!, pridnost In zavednost, našel -bonikov, ki krase dan in noč svoje do niovo, urejajo provizorlSne ceste in po ta ter hočejo dokazati svatom srebrne poroko mogočni impuls vd l/ibazen do svoje prelepe Rožne doline, ki je pa rsled vojnih in povojnih razmer postala ube gi, da si ne more odlčltl po svoji želji zunanje lice in omisliti prepotrebnlli sredstev za. kulturelno, gospodarsko- so ciolno delo in izboljšanje knmnnikaoij skih potrebščin. Vsako plemenito srce naj reši zadafio svojega karitativneg? občutka s tem, da se gotovo udeleži IV rožoodolskega velosejina, ki se vrši < nedeljo dne 15. julija 1988 ob 15. nri X Društvo orožnlšklh upokojencev u Slovenijo v LJubljaui vljudno vabi svo je člane na izredni občni zbor, ki bo v nedel,jo dne 15. julija ob 10. uri dopol dne v restavraciji pri Novem sveta v Ljubljani z dnevnim redom: poprava po gojev za ustanovitev podpornega sklada za slučaj smrti »li kake druge nezgode članov. — Predsedstvo. X Povodnji mož v Ljubljanici V Tr novem so ribiči zagledali veliko pošast ln spoznali, da je to povodnji mož, ki pride v nedeljo na »Beneško noč* t Trnovo. Nedeljska prireditev »Mladosti« obeta biti res prekrasna in je ne nihče zamudi«. V nedeljo vsi v Tr novo! X Mednarodni zdravniški tečaj. Dn najska medicinska fakultet* priredi od 17. do 29. septembru 1928 X. mednavod ni zdraviliški nadaljevalni tečaj s potseb nim vpoštevanjem terapijo. Obiskovale, tečaja imajo plačati le vpisnino, kater* znaša 100.000 Ka. Reflektanti naj prlob čijo Ime ter morebitne želje tajniku dr A. Kronfeldn, Wicn IX.. Porzellangaes" št. 22. X »Chritsofov učni zavod v Ljubljani: priredi povodom sklepa šolskega let* prihodnji potek dopoldne ob 9. uri » «*n jih ličnih prostorih na Domobranski cesti St. 7 javno stenografsko tekme. K tej 'okrni se vljudno rabijo starši gojen cev in vsi, ki se zanimajo za stenografijo. da se osebno prepričajo o do«»V nih lepih nspehili. X Prostovoljno gasilno društvo v Dolskem se na.jlskrenejfe zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov In vsem udeležer eem veselico. — Odbor. X Sokolsko društvo v Borovnici priredi dno 15. julija ob priliki slavnostne otvoritve no«o zgrajenega Sokolskega doma vrtno veselico. Odhod vlakov iz Ljubljano ob 12. uri 5 min. in 14. uri 30 min. Odhod iz Borovnice ob 22. uri P minnt. X Prevozna nasičeno parna lokomo bila, montirana na. posebnem pokritem vozu, tvrdke Hofherr-Sehiantz iz leta 1916, osem atm., 10 do 15 KS deUzmož nosti, kompletna s pločevinastim dimnikom iu z uradnim certifikatom se proda za 37.500 Din. Natančnejše informacije daje Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani Dunajska cesta 22. Pri nakupu imajo prednost obrtne produktivne za druge. X Najdena denarnica. Dne ti. julij« se je našla v brzovlaku Dnnaj-Trst, v lokalnem vozu IT. razreda ženska denarnica r. večjo vsoto denarja. Last.nie* nai so javi obmejnemu komisariatai na R» koku. X Zatekel se Je lovski pes prepellčar. Dobi se v Zeleni jami (Jamski t,rg 1971 pri g. Starbeik. Veliki inkvizitor l jubezenski roman iz najsramotnej-še dobe človeške zgodovine. II. Gurdunnia. Na skrajnem koncu predmestja Barvi,- i de Triana so stale stare razvaline nekdanje prekrasne mavrske paJa.ee. Sredi ruševin se je obranilo šo dolgo stebrišče, mogočno obokano in okra->ono z arabeskami. Tu je bilo zbirališče bratovščine Gajilunnie. Obstu.jala ji- v Španiji od leta 1417. in njeni člani so bili roparji, tatovi, morilci t.er drugi lopovi obeli npolov in najrazliu-iiejšili vrst. Bratovščina je bila vzorno organizirana t.er je imela namen, po naročilu in za. dobro plačo izvrševati maščevanja za. druge. Mož-beseda, lo ji; bilo glavno načelo te sodrge, iu kar koli je obljubila izvršiti: rop, tatvino ali umor, vse jc izvršila, točno in v vsakem slučaju zanesljivo. Družbo so podpirali tudi nekateri člani policije in sodišč ter je imola svoje, zaupnike v najvišjih in najvplivnejših krogih. Gospodje in dame iz naj boljših krogov so se posluževali te bratovščine v svoje različne namene. Prav istega, večera, ko so se vršili dogodki, opisani v prvem poglavju, okoli 10. zvečer je imela bratovščina v razvalinah svoje zborovanje. Sešlo ie. okoli 30 oseb obeh spolov in vsake starosti. Stebrišče, obrnjeno proti dvoriški strani in zakrito po ruševinah in drevju, je bilo razsvetljeno z bakljami. , Sredi dvorane pa j« stal Mandnml-r-.nto, poveljnik ali glavar družbe, orjak rumenkasto-riiivtisa obraza z ne štetimi brazgotinami in sila ostrim pogledom. Ofi vi d no je bil raož izredne energije. Nosil ie platneno srajco, rjav suknjič si je ogrnil okoli ramen in noge so mu pokrivale volnene hlače, ki so segale jedva do kolen. Njegove velike zardele noge so bile bo«R in mi-šiftaste. črno porasle ter so izdajale, da je mož najnižjega rodu in nenavadne telesne moči. Člani so stali po svoji veljavnosti v krogu na desni ii. levi glavarjevi toda v primerni oddaljenosti. Lo dva moža že v zreli dobi sta sc postavila, glavarju t,osno ob desniei in levici. Enemu so rekli Manofina- (fina roka) zaradi njegove nezaslišane spretnosti, s katero je znal človeka, zabosti, ne da bi žrtov mogla slutiti, odkod je prišel sunek. Bil pa je tndi Čudovit talent v borjenju in v streljanju s pištolo. Drugemu so rekli Ctierpo de Hierro (telo iz železa). Prestal jo namreč že trikrat najstrašnejšo torturo, ne da bi bil karkoli priznal ali kogarkoli Izdal in ne da bi bil zato oslabljen. V krogu najbližje glavarju sta stala dva starčka, ki so ju zvali fuclles (Sepetalea), umetnika v vohunstvu in ovadiištvu. Potem so staie staro ženske, ta-ko-zvane cobertero, tihota.pke, potem elii vati (srnjaki) v različnih kostumih, dečki 10 do 15 let, ki so bili gojenci te roparske bratovščine, in končno več mladih deklet, ki so jih inipiiova.il se-rene (zapeljivke). Naloga teli siren je bila z dražostmi in telesnimi pikant-noslmi vplivati na sodnike, proknra-torie. zagovornike in sodne pisarje, zapeljevati in vohuniti. Na. koncu dvorane pa je stalil skupina moških popol- noma kvalificiranih članov roparske iu tatinske umetnosti. Seunor Maudamiento je kakor kralj motril bvojo tolpo iu ne,premično čakal, da so bili zbrani vsi. Nalo sc je pobožno prekrižal, pokleknil pred surovo sliko sv. Device, ki je visela na stisni, ter poltilio molil. Končno je vstal in nagovoril družbo: Otroci, poslušajte' Izvršiti ju tri krste (sunke z bodalom). Prvi krst velja mlademu lepemu možu a č-rnitni brka-mi, ki hodi vsak večer ob 7. preko mostu v Triano. Kavalir ju visok, lepo oblečen, in lahko ga je spozu&ti, kur nosi škrlatno-rdofi plaže. Za krst se plača 50 reaiov in povrhu še 500 ma-ravedijev. Krstiti pa ga- je treba tako, da projme mladenič preko obraza široko brazgotino, ki mu oštane za vse življenje. Krst je naročila prav lepa. in še precej mlada, dama . . . Sennor Ga-rabato, zanašam so na vašo galant-nost do lepega spola ter vas povorjam s te.m.krstom. Na račun vam dajem 17 Vealov; ostalo dobite po odbitku za skupno blagajno in za stroške vodstva, ko krst izvršite. Dama. mi je obljubila še posebno nagrado, ako sc vam posreči, da. ostane mladeniču neizbrisno ostudna brazgotina. To vam bo doseči lahko, ako mu rano na močite s sajami, raztopljenimi v vinskem kisu. Tu imate stekleničieo, v kateri so namočene saje. »Drug krst,-, ju nadaljeval glavar, •■se plača s 40 reali. Treba ga je izvršiti na patru priorju samostana usmiljenih bratov. Izpeljal je patru provineijalti bogato in lepo spovedovanko. Zato plača pater provinci,jaJ ter doda še 4 ilulilniie, ako se posreči, prior.ju izbiri (\nc> oko. Doticna. lena in bogata sno- vedovauka. se je namreč zaljubila kar preveč v lepe priorjeve oči. Sennor Manofina in dražestna Culevrina, mislim, da sc ne motim, ako vajini odlični spretnosti izročam to nalogo. Tu je 30 reaiov; ostalo po izvršitvi.*- Maudamiento j« nato nadaljeval: »Za tretji krst se plača R duplon. Krst naroča neki kanonik, in krstiti je treba- drugega, kanonika, vsekakor fe pred 0. uro jutri zvečer. Kanonika tekmujeta namreč za službo dekausko. Da, se tekmecu našega na-ročit-elja onemogoči, laziti okoli najvišjih gospodov iu jih pridobiti zase, ga je trčiva temeljito krstiti. Ako se krst, tekom 10 do 12 dni izpremeni v teto i (smrt), obeta naš kanonik, da doplača še 6 dublo-nov. Toda zatemniti bi bilo treba tekmeca tako. da izkrvavl prav počasi in da no nastane niti najmanjša slutnja, kdo jo z najiadoivi v zvozi. Po mojih izkušnjah je v tako svrho najbolje, ako se posluži izvršitolj pri tem svojem poslu trirobnega bodalea. Sennor Ctierpo do Hierro, tega prevzamete pač vi? Tn je denar, prosim, (la ste točni!* »Nadalje je oddati 0 kopeli.s, je na-daljeval glavar, ter razdelil t.a lahki posel, pri katerem jo bilo treba žrtev nenadoma od zadaj zgrabiti in hipoma vreči v reko Gnadalkvivir, med šest navadnih tovarišev. »Potem imamo t,u tri potovanja, (rope na cesti). Eno je t.reba izvršiti na cesti v Jaen jutri zjutraj ob 0. Ob tej uri vozi pošta ondukai 80 tisoč reaiov za nuncija Njegove Svetosti. Drugo potovanje je izvršiti na cesti v Snn Lucar jutri d polnoči. Pošta vozi 120 tisoč -oalov. ki so List nekega judovskega loankir.ja 111 so namenjeni nekemu ma-' irskemu bankiriu v Sevilii. Tretje po- tovanje pa. je- izvršiti na cesti v Gra nado, in sicar na križišču v Xeres. Vo; žili se bodo trije kavalirji z obilimi mošnjami in z veliko, povsem nove garderobo.* Tudi te tri naloge so »prejeli tri,k zanesljivi mojstri družbe. «Končno,?- je dejal MandamieTit,©. »imamo tu Še najbolj resno reč: Treba je zatemniti (umoriti) mladega gospo-diča, Bstevana. plemiča Vargasa. donie je grozovito zaljubljen in ima baje prav prokleto srečo pri lepi guvernerjevi hčerki. Punca, bo gotovn zelo jokala, toda to na* nič ne briga. Za operacijo imam tu že 50 dublonov. naprej plačanih, 50 dublonov pa dobimo še po ugodnem uspehu. Ne vem. kdo je naročil to temo (umor): toda lahkii vam povem, da se aa stvar zelo zanima sam sveti inkvizitor. Zajamčena nam je torej ujugova protekeija. iu so nam tudi'v najslabšem slučaju ni treba ničesar bati. Zagotovilo, ila smo pri tej akciji izven vsake nevarnosti, imam' še pismeno. Kaj praviš, Ma.no fina? To bi bilo nekaj zatc.i. Pravkar jc hotel Manofina. odgovoriti, ko je pritekel v stebrišče stražar, mlad član družbe. Prestrašeni je vzklikal: nsko kapjo, 1 z« srčno hibo, 8 oseb sled drugih nuravnih bolezni, 1 pa sled slučajne smrtne poškodbe. Dve '«bi sta v tej dobi oboleli na škrlatici. Me sta bili oddani v bolnici. Izpremembe v državni službi. Dr. "aso Savič je s pravno veljavnostjo lz« 'a dne 1. julija 1923. Imenovan za šefa« travnika v državnem zdravilišču v To« olšici v 8. činovnem razredu. Nadalje ti imenovana: Dragomir Gatalovič zu omisarja železniške policijc v Gornji Radgoni, Ana Kurent pa za poštarico 6. 'zreda v oblasti direkcije pošte in tele« l'afa v Ljubljani. Računski revident tašimir Korošak pri oddelku za social« i« politiko v Ljubljani je podal ostavko 'a državno službo. Premeščena sta: pi« »miški pristav Josip Turčinovič od po- ijani k oddelku varnostne straže v Ce> lju kot poveljnik oddelka. Promocija. Na tehniki v Brnu jc napravil inženjerski izpit gospod Anton O š 1 a k, sin trgovca Antona Ošlaka na Ponikvi ob južni želcznicl. Diplomski" izpit. Na dunajski visoki šoli zu trgovino je položil te dni z do« brini uspehom diplomski izpit g. Ivo Pire iz Ljubljane. Čestitamo. Ljubljanski občinski svet ima jutri ob šestih zvečer redno javno sejo. Na dnevnem redu so med drugimi poročila: o imenovanju raznih novih cest in ulic, o prošnji odbora za Krekov spomenik za prepustitev prostora za ta spomenik, o predlogu društva za povzdigo Ljublja« ne glede preureditve spomenika v Zve, zdi, glede ureditve ljubljanskega gradu in Pražakove ulice ter o predlogu dr. Lemcža glede difercneiranja zaračuna* vanja električne razsvetljave po stano« vanjih. * Kričeče razmere vladajo na obinej« ni postaji na Jesenicah in sicer v glav« nem po krivdi carine. Včeraj se je do« godil tam sledeči slučaj: Napovedan je bil češki posebni vlak. Češki izletniki so brzojavno naročili 300 porcij kave in kruha za zajutrek in restavracija je res tudi vse skrbno pripravila. Ko pa pride vlak, jc carinski upravnik, neki gospod Kalinič, kratkomalo prepovedal donesti potnikom naročeno hrano! Med Cehi je naravno vladalo veliko ogorčenje. Ce bi tudi Avstrija in Italija podobno pošto« pali, bl na celi poti nc mogli dobiti ko« ščeka kruha. Ko so restavraterjevi uslužbenci hoteli v bufet na peronu, je l.sti gospod to zabranil s pretnjo, da bo dal bufet — zapečatiti. Prišlo bi bilo gotovo še do velikega škandala, da ni postajenačelnik na svojo odgovornost odredil, da se potnikom zajutrek servi« ra. Priznati se mora, da je predstavnik policijskega komisarijata bil solidaren z vsemi ostalimi v obsojanju postopanja carinskega upravnika. Na Jesenicah se splošno označujejo šikane carinskega upravnika proti potujočemu občinstvu kot posledica nerazpoloženja g. Kaiiniča napram restavraterju g. Ozvaldu. Jese niče so menda tudi edina postaja, kjer se pri mednarodnih vlakih potujočemu občinstvu ne sme približati niti — pi-kolo s čašo piva, ker se g. cariniku to ne dopada! Škandalozen dogodek vče« rajšnjega dne bo, upajmo, dal carinski upravi povod za potrebne remedure. Kot voditelji carinske kontrolne službe na obmejnih postajah se morajo pač postavljati zreli možje, ki se zavedajo svojih dolžnosti tudi v pogledu dosto« janstvu naše države. Še premalo zapijemol Prejeli smo: V «Slovencu*> z dne 7. julija št. 150 či« tamo pod naslovom «Odprava trošari« ne»: Določbe zakona o taksah se izpre« menijo v toliko, da sc trošarina na žga« nje po celi državi ukine; ukine se tro« šarina od vina, razen onega, kl se toči po gostilnah in koncesioniranih proda« jalnah, ukine sc obveznost prijav vina po produccntih pred prodajo in kontro« stiski urad, ki je poslal na mesto od' delek gasilcev. Tam so ugotovili, da je neka stranka v hiši premočno kurila s slamo. Gasilci so kmalu preprečili več« jo nevarnost. ' Brezsrčna mati. '/. Jcsenic nam po« ročajo: V soboto, ko je bilo največ lju« di na Jesenicah — bila ju namreč bir« ma pri sv. Križu nad Jesenicami — je položila neka tuja, črno oblečena žen« ska na dvorišče hiše pred hotelom »Tri« glav« v bližini kolodvora kakih 14 dni staroga otroka, dečka, ter se odstranila. Otroka je neka usmiljena žena vzela v svojo oskrbo, a orožništvo skrbno za« sleduje brezsrčno mater. Domneva se, da sc je najbrž odpeljala z večernim vlakom v smeri proti Ljubljani. * Vsak kadilec, kateri dnevno uporab« lja »lto» pasto za čiščenje zob, je siguv« no oproščen močnega duha iz ust. — Dobiva se povsod. 112 Gospodarstvo Štirje duhovnike utonili Strahovita nesreča na Dravi. Maribor, 10. julija. Včeraj popoldne so šli štirje duhovniki, župnik Volčič lz Brezna pri Mariboru, župnik Basnik od Sv. Trojice v Halozah, novomašnik Ribič iz Brezna in bogoslo-vec Drieintk lz Janževega vrlia, obiskat iz Brezna eno uro oddaljenega veleposestnika Hirschmanna, čigar žena jc praznovala svoj god. Ostali so tam cel popoldan in večer in se vračali okrog polnoči nazaj proti Breznu. Da bl s! prihranili ovinek črez četrt ure oddaljeni most preko Drave, so pri Breznu priklica!! brodarja, da bi jih prepeljal preko Drave. Brodar se je sprva upiral, češ da je njegov čoln samo za tri osebe, njih pa bi bilo skupaj pet, in da je Drava zelo deroča, naposled pa se le pustil pregovoriti ln vkrcal vse v čolniC. Ko Jc priplaval čoln v sredino reke, ga jc zagrabil deroči tok. Ker je bil čoln pretežek, se je utrgala stara vrv, na kateri je bil čoln pripet za žično vrv, napeto preko Drave. Brodar je izgubil prisotnost duha in ni bil kos nevarni situaciji, v katero so vsi zašli. Deroča reka jo z bliskovito naglico odnesla čoln s seboj in ga treščila z vso silo ob skalo, ki moli nedaleč od broda sredi reke iz vode. Čoln se jc prevrnil In vseli pet oseb je padlo v vodo. Brodar, ki je dober plavač se jc rešil, oba župnika in oba bogoslovca pa so se borili še nekaj časa z besnimi valovi. Brodar jo še slišal njihove obupne klice, a pomagati jim ni mogel in drug za drugim so izginili v Dravi, ki jih je odnesla s seboj. Do nocoj še niso dobili nikogar. IDO. TRŽNA POROČILA. | Novosudska blagovna borza <10, t. m.) Pšenica: baška, 76 — 77 kg, 2 — 3 odst., ponudba 415; baška, pariteta Ze- mun, 77 — 7« kg, 1,5 vagona 425. Rt: baška, 65 — 67 kg, ponudba 300. Ovus: baškl, ponudba 320. Tarščlca: baška, zdrava, 1 vagon 302.5; baška, ladja Brod ponudba 310; baška, 5 — 8 odst. defektna, 1 vagon 280; baška, promptna, 13 vagonov 287,5 — 295. Moka: baška «0«, ponudba 660; «00», 2 vagona 662.5; «2», ponudba 625; «5», ponudba 565; «6», ponudba 495; »7», ponudba 425. Otrobi: baškl, 2 vagona 140. Tendenca nespremenjena. Beograjska blagovna borza (10. t. m.) Pšenica nova, 77 — 78 kg, 3 —• 4 odst., franko Beograd, za september, blago 350, denar 300. Turščica franko vagon Beograd, 2 — 3 odst. defektna, 320, 305. Ječmen franko Beograd, zn 15 dni, 2t)0, 230. Oves sabaški, stari, franko Klenak, novac 300. Otrobi banatskl, debeli, franko Beograd, denar 140. Tendenca nestalna za vse produkte; le turščica je čvrstu. Zagrebški žitni trn (20. t. m.) Postavno vojvodinska postaja: pšenica (76 — 77 kg) 415 — 425, turščica žolta 290 — 300, rž (71 — 72 kg) 360 — 365, ječ men za krmo novi 250 — 275, stari za pivovarne 300 — 315, oves 310 — 320, moka «0» 650 — 675, »2» 625 — 650, «4» 000 — 625, za krmo 200 — 210, rže-na moka 600 — 610, otrobi drobni 140 — 150, debeli 190 — 200. Tendenca mirna, čvrsta. Dunajska borza s čevlji (9. t. m.) Miren promet, mala ponudba in malo veselja do nakupa. Tudi za Jesensko blago n! bilo Interesa. Notlrajo v tisočih aK: levili za gospode: makay, bokskalf in goveji boks 160, rujavo usnje 190; dam-skl čevlji: makay, bokskalf 150, goveji boks 145, rujavo usnje 190, goodvear-welt, bokskalf 195, rujavo usnje 260; damskl šolni: makav bokskalf 125, rujavo usnje 160, goodyear-welt, bokskalf 185, rujavo usnje 230. — Vesti o odpovedi Bleerovega posojila. Iz Beograda poročajo, da jo Bloc-rovo posojilo končno odpovedano in da so torej drugi obrok no bo Izplačal. Sedaj se pripravljajo pogajanja za sklenitev državnega posojila v Angliji in zadnji obisk angleškega poslanika Youn-ga pri dr. Ninčiču je s tem posojilom v zvezi. Izredni občni zbor Hlpotekarne hranilnico ni zastopal njen gorem vi. ur. Sponi, temvoč j« pokrajinska uprav* izročila legitimacijo in nalog finančnemu prokuratorju Souvanu. V Imonti hranilnic jo župan dr. Karba ostro protestiral proti postopanju gg. Bukovca in fouvti na. Njemu so je pridru7.ll tudi predsednik Kranjske hranilnic« Drag. Hribar. Glavnica pri Hipotekami banki jo rar.de ljena tako-te: Hranilnice, izvzamfti Mest no, Imajo 4,150.000. Mestna hranilnica 1,850.000, Zveza slov. zadrug i milijon* kron kapitala. = Plenarna seja zagrebške trgovin ske in obrtne zbornice »o jo vršila t-e dni pod predsedstvom predsednika Via dimirja Arka. Poročalo se je med drugim. da se je predsedstvu posrečilo po spešonje carinskega postopanja s poštnimi zaboji in da jo finančno ministrstvo na posredovanje zborničnega prodaod stva dovolilo, da s« sme pri potovanju v inozemstvo vzeti h seboj 10.000 fran coskih frankov. Na vprašanje trgovinskega ministrstva, ali naj so avstrijskim trgovcom dovoli poset nabiti trgov, je odgovorila zbornica zanikujoče. Nato so je prečital dopis trgovinskega ministra. M objavlja, (la je mnogo tujih podjotlj dobilo od svojih direkcij v inozemstvu naročilo- -vojo potrebo kriti v Inoz.om st.ru celo gledo takega blaga, ki se iz dolujo pri nas. Ta «amo na videz nacionalizirana podjetja bojkotirajo tia ta na čin našo domače prldobitvene kroge. Ministrstvo poz-iva zbornico, naj se priklju či njegovi akciji ter so bori proti uvoko takega blaga, ki so rzdolujo pri n.vt ~ Novo posojilo Državne hlpotekar ne banke. Beograjska Pravda« doznava. da jo Državna hipotekama banka aklo nila v gradbene s vrhe mesta Beograda najeti v Svlc.i drugo posojilo v inosku do 4 milijonov frankov. banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, kl so jo vršil dne 9. julija, bl imel Tragična usoda ponesrečenih vzbuja v i sklepati o povišanju zavodove glavnico ccll dravski dolini veliko sočutje. Ponesrečeni novomašnik Ribic je imel že vse pripravljeno za novo maSo, ki bi jo bil moral brati prvo nedeljo v avgustu. NABAVE. Nabava kuhinjske posode in orodja. Pomorska vojna akademija v Gružu potrebuje za opremo kuhinje za oficir-! dnevni red izvolitev la producentovih kleti. — To so zahte> I sko menažo, nadalje za menažo gojen cov in moštva torej za opremo 3. kuhinj, i zastopniki Zvez« slov. zadrug no odgo-kuhinisko posodo in orodje ter prosi za oferte. Nabava materijala. V pisarni uprave ve «Jugosiovanskega kluba«. Tako sc rešuje alkoholno vprašanje. Ni čuda, če klerikalni poslanci zahtevajo kaj take« ga, znano je namreč, da se pijači udano ljudstvo najlažje drži na vrvici in znano je tudi dejstvo, da je ravno najhujše pijančevanje doma v onih občinah, ki od 2 in pol na B milijonov Din, ker sicer banka no more dobiti pravice reos-kompta pri Narodni banki. Predno pa je prišlo do sklepanja o tem predmetu, jo zastopnik »Zveze slov. zadrug« Bukovec predlagal, da. so izredni občni zbor preloži na fl. avgust in se naj kot prva točka novega občnega zbora postavi na novega upravnega svet, oeš da sedanji na 5 let. izvoljeni varjajo več spremenjenim rav.moram pri tej organizaciji. Za predlog g. Bukovca so glasovali klerikalci (Hranilnica krneč- barutana v Kamniku oiertalnc licitacije: kih občin), večino pa j« dobil, ker je 1.) 70. avgusta: glede nabave 100 kg plo- . Mestna hranilnica ljubljanska prekršib šnatega železa ter 350 kg okroglega že- ' solidarnost z ostalimi hranilnicami ter je so najbolj klerikalne. «Prerod», kje si? jeza v različnih debelinah; 2.) 11. avgu- 1 glasovala za Bukoveev predlog. Mestne Svetujemo pravim prijateljem trezno« sti, da na vsakem shodu, ki ga šc kdo priredi v abstinenčne svrhe predložijo to zahtevo in da pouče navzoče zboro« valcc, da je vse delovanje naših klerl« kalcev v abstinenčne svrhe prav grd humbug. * Zopet umor Sokola. Iz Jesenic na Dolenjskem nam poročajo: V nedeljo 1. t. m. sc je vračal Sokol Joško Franko zvečer sam domu. Na cesti ga je priča« kal neki lopov in ga tako težko ranil, da je v bolnici v Brežicah podlegel dob« Ijcnim poškodbam. Umrlemu Franku je priredil domači Sokol lep pogreb, ki je po ogromni udeležbi občinstva pričal, kako priljubljen je bil pokojnik. * Smrtna nesreča. Pri škofji Loki jc prošlo soboto na travniku padci z voza 70 let stari hlapce Matevž. Pri padcu si je zlomil tilnik in je takoj mrtev ob« IcžaL Pri g. Ziherlu je služil nad dvaj« set let. Rodom jc bil iz Rctcč pri Med« vodah, * Zagrebški avtomobil povozil avstrij« skega državljana. Te dni se je na potu Dunaj«Baden dogodila težka nesreča. Znani zagreušl>' veletrgovee Makso Hafner je s svojim avtomobilom zavo« zli v nekega kolesarja, ki ni pazil na signai avta in ga s tako silo podrl na tla, da ie ostal na mestu mrtev. Šofer je bil lahko ranjen, g. Hafner pa je ostal nepoškodovan. * Tragičen lovski izlet. Henrik 8u= chcr, sin tržaškega urarja se je podal prošlo nedeljo v spremstvu lovskega ču« vaja Antona Ražma na lov v bližini Se« žane. Ker sta zapazila divjega kozla, sta počepnila za nekim zidom ter čaka« la, da jima pride kozel na strel. Nenadoma pa poči v gozdu strel; krogla jc zadela Bueherja v glavo. Zgrudil se je mrtev na tla. Drugi strel je veljal lovskemu čuvaju, kateremu jc bila prestreljena rama. O storilcu ni nobenega sledu. Orožniki so na delu, da pojasnijo žago« netni zločin. Neprevidno kurjenje. Včeraj zvečer sta: glede nabave 60 m3 šip za okna; 3.) 13. avgusta: glede nabave 10.000 komadov leskovih obročev; 4.) 14. avgusta: glede nabave 50 kg bele barve (suhe), 200 kg črne barve garantol, 80 kg firneža (dvakrat kuhanega), 20 kg mmi-junia (suhega), 50 kg kita za okna in 25 kg terpentina. (Predmetna oglasa sta na vpogled v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.) Domače borze 10. jiulija. Zagreb. Na cicktnem tržišču jc vladalo živahno povpraševanje In je bil promet živahen. V devizah je nastopilo spočetka oslabljenio tečajev radi tega. ker je dinar na zunanjih borzah zopet prtllčno čvrst. Blaga dovolj. Počctna čvrstoča pa se nI mogla držati. Notlra-le so devize: Amsterdam 3730 — 3750. Dunaj 0.13275 — 0.1335, Berlin 0.03 — 0.032, Budimpešta 1.09 — 1.12, Italljs 403 — 405, London 433 — 435, Newyork 94.5 — 95.5, Pariz 550 — 557.5, Praga 287 — 289, Švica 1637.5 — 1642.5, Varšava 0.068 — 0.072; valute: dolar 93.5 — 94, češkoslov. krone 0 — 285, napo leondorl 0 — 360, sovereigne 0 — 430. švicarski franki 1625 — 1630, lire 398 — 400; efekti: Jugoslavenska 125 — 128. Ljubljanska kreditna 220 — 230, Pra-štediona 1022.5 — 1025, Slavcnska 105 — 106, Trboveljska premogokopna 1100 — 1150. Beograd. Tendenca nestalna, a blaga zadosti. Vse devize v padanju, razen Soluna in Amsterdama. Promet velik Notirale so devize: London 434.5 — 435.25, Pariz 552 — 554, Newyork 94.F — 95, Ženeva 1632.5 — 1637.5, Solun 250 — 260, MIlan 403.5 — 404. Praga 288.5 — 289, Berlin 0.0295 — 0.0305, Dunaj 0.1337 — 0.1335. Bukarešta 46.5 — 47.5, Sofija 88 — 91, Budimpešta 1.07 — 1.10, Amsterdam 3800 — 3875; va lutc: levi povpraševanje 86. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Poslano.* Kaplanu Janku Sedeju v Šmarju pri Ljubljani, i Ker ne prenehate z Vašimi nesramnimi lažmi in obrekovanjem, Imenujem Vas; javno lažnjivca in podlega obrekovalca j in Vas bom v vsakem ponovnem slučaju sotlnijsko prijel. Šmarje, 10. julija 1923. Pompu Rttdtdi I post. odpravnik. Najglobje žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenolj ubij eni sin, brat, svak in stric, gospod *) Za vsebino uredništvo ni odgovorno. tajinske uprave, oddelka za notranje ; je hilo v zgradbi tvrdke Zidar na Du-tadeve v Ljubljani, k okrajnemu glavni.' najski ccsti št. 31 opaziti močan dim v •vu v Celju, l-evirni nadzornik llinko i podstrešju. nt.: -_____1 ________i...~ ., T inl-.. . vn-.in, niti Priporočajo knfigo T; r, J©s„ Tlčar v i Opisi važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami. Oenn s poštnino vred 20 Din 50 p. visokošolec v soboto dne 7. t. m. ob !/417. nri, previden s tolažili sv. vere, v '25. letu svoje dobe boguvdano preminul. Pogreb predragega nam pokojnika se je vršil v torek dne 10. julija 1923. ob 9. uri iz hiše žalosti Sv. Ilj h. št- 55 na domače pokopališče, kjer se nepozabni položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. Ilj, dno 9. julija 1923. ivan in Josipina Bauman, starši. — Mirni Purkart-hofer, roj. Bauman, Lizi Bauman. sestri. — Josip Bauman, Edvard Bauman, brata. — Maks Purkart-hofer. svak. - Maks in Oora Furkartliofer, nečaka. ii roža ss pri mm i Mestni pogrebni zavod v Mariboru. 1248 -otrič P* od varnostne straže v Ljub« - vname nodstrcšie. ic bila m bil ' most, da sl alarmiran ua I c lilijam, rasrpa ulic -1« 1 •...i.v-. ,"., ' .- -.i.-:* utHL-'. . -.c: -Mrnusm •t«M|o I drinnlm davkom n« InMrtto »r«d d« 90 buadl Din B"—, vitka n«d«lln|« btttda BO par Itt. — PlaSi M »dno ntprel (lahka tudi > inamkah). Na >pralan|a odgovarla uprava la, ak« )• TpraU»|» priložena znamka >a odgovor lar manlpulaoljaka prlalsjblna (I Din). SOBARICA izučena, za boljSo hišo, ki bi Sla v Zorann s plačo 390 dinarjev mesečno, naj se obrne do 18. t. m. na vilo TOnnies, »oba I. Bled. 5948 V PEKOVSKO OBRT so sprejme lfl leten pošten fant na dva in pol leta učne dobe. V hiši vse, tudi obleka. — Ponudbe na upr. »Jutra«. 5989 INŠTRUKCIJE i?5e za čas počitnic učiteljica ali pa mesta kot pisarniška moč. — Ponudbe pod »Učiteljica« na upravo »Jutra«. 5914 TRGOVSKI POMOČNIK sr sprejme za manufaktur-iio veletrgovino. Reflektira se le na starejšo, dobro iz-vožbano moč z večletno prakso. Ponudbe na upr. ♦Jutra« pod »Manufak-turiftU. 5974 KOT PRAKTIKANT s trgovsko šolo želi vstopiti 181etni mladenič k ečjemu eksportnemu podjetju. Ponudbe pod »Prak-likant« na upr.. »Jutra«. 5984 VAJENEC ki ima veselje do fotografskega obrta, b primerno šolsko naobrazbo, se sprejme pri fotografu Hugon Hibšer, Ljubljana. Valvasorjev trg 7. KNJIGOVODJA-KORESPONDENT večletna praksa, dober ra-čunar, iš(je primerne služ-l>e s prostim stanovanjem. Nastop mogoč takoj. — Oenj. ponudbe pod »Marljiv« na upr. »Jutra«. 5925 SKLADIŠČNIK vešč knjigovodstva, išče i-lužbe s prostim stanovanjem. najraje pri večjom mlinskem podjetju. Cenj. ponudbo z navedbo plače pod »Energičen« na upr. »Jutra«. 5920 POSOJILNICA NA DEŽELI nastavi verzirano mlajšo moč ali upokojenca kot t.ijnika. Naslov da uprava »Jutra«. 8267 IN STENOGRAFINJO STROJEPISKO l.i popolnoma obvlada nem-:'-ko in slovensko stenografijo, sprejme takoj odvetniška pisarna, dr. Fran wak & dr. Alojzij Ko-V'iL, Ljubljana, kamor je i; !sloviti ponudbe. Začetni-ce popolnoma izključene. 5928 INSTRUKCIJO i vseh predmetov za realko daje tehnik iz viših se-i! astrov (zlasti matemati-! >), fiziko in opisno geo-r 'itrijo). Pogoji po dogovoru. Cenj. ponudbe je po : i .'iti na upr. »Jutra« pod Ma.tematikar«. 5940 GOSPODIČNA izučena v trgovini z mešanim blagom, zmožna vseh pisarniških dol, strojopisja, žoli premeniti službeno mesto. Ponudbe pod »Poštena« na upr. »Jutra«. 5927 ZA- AVTO-MEHANIKA hoče prakticirati mladonič, izučen kovaške obrti, vajen nekoliko klučavničar-stva. Vstopiti želi v primerno delavnico, plača po delu. Naslov na upravo »Jutra«. 5936 KUPIM 5920 motor na bencin, 4 do 6 HP. Ponudbe na F. Her-gout.h. Maribor, Orožnova ulica št. 3. PRIKLOPNI VOZ lahek, za motorno kolo, kupim. Popis in cena na: Fr. Holchaker, Kranj 8536 KUPI SE VILA z velikim vrtom v neposredni bližini Tivolija ali Bleiweisove cesto. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Takoj plačljivo 888«. HIŠO ALI VILO s 4 do 5 sobami v bližini železniške postaje in električnega toka. kupim. Ponudbe Stekar. Jesenice ob Saivi. 5938 KLUB-GARNITURE divane. otomane, žimnice in drugo pohištvo najceneje pri Erman & Arhar, mizarstvo, Št. Vid pri Ljubljani 4. 5951 KRASEN KONJ rdeče barve, visok 16 in tričetrt pesti, za ježo ln vožnjo, .je naprodaj. Poizve se v upr. »Jutra«. 3242 Hefj*emumae HIŠO 5907 z lepim vrtom bi prostim stanovanjem prodam za 360.000 K. Pod ugodnimi pogoji tudi nekaj ceneje. Polše, Rožna dolina 106. POSESTNIK TN TRGOVEC z milijonskim premoženjem iščem primernega znanja z gospodično v starosti do let v svrho ženitve. Star som 30 let in zdrav. Primorna dota bi bila potrebna kot obratni kapital. Dopise prosim pod šifro »Resnost« na upr. »Jutra«. Tajnost častna zadeva. Dopite na željo vrnem. 5957 RESNA ŽENITNA PONUDBA Mlad gospod, prlkupljive zunanjosti, mirne narave, stotlsoč kron premoženja, Be želi seznaniti zaradi ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, ki PRODAM HISO popolnoma novo (vilo), zraven pol orala zemljišča, takoj. Oddaljenost pol ure od Celja, leži na jako lepem prostoru, poizve te pri brivcu in la®ičarju Ko-štomaju v Celju. 5910 LEPO POSESTVO v Slov. Bistrici, obstoječe iz velike zidane hiše, sposobno za gostilno, 4 oralov zemlje, se proda. — Cena 800.000 K. Vprašati pri lastniku F. Rjgler, Pra-gersko. 5937 TRGOVSKA HI8A z več lokali, vrtom, gospodarskimi poslopji in de. lavnicami, na prometni cesti v Mariboru, se zaradi družinskih razmer takoj proda. Stanovanje, trgovski lokal, delavnica, kleti kupcu takoj na razpolago. Posredovalci izključeni. Vpraša se v Mariboru, Aleksandrova cesta 57/1., vrata 8. 8512 STELAZO 6970 porabna za krojaštvo, kupi A. Z. Rožna dolina 107. PSE ČUVAJE 8 mesece stare, prodam. Knafljeva ulica, Gledališka slikama. 6935 LOVSKI PES se proda ali pa zameja za lovsko puško. Pes jo 2 leti star, istrska pasma. Kdor želi dobrega psa naj se obrne na lastnika Ivana Zgoneca, ras Sernjak št. 8, pošta Velike Lašče. VOLČJI PSI mladi, čistokrvni, se prodajo v hotelu Tivoli. 5958 MOTORNO KOLO se proda po zelo nizki ceni. Naslov pove upravnt-štvo »Jutra«. 5978 OVČJA VOLNA Velika množina ovčje volne, bele in črne, naprodaj. Kupci, oziroma reflektanti naj pošljejo cenj. ponudbe z navedbo cene na upr, »Jutra« pod »Volna«. 5904 ABSOLVENT '.codetskega tečaja., z eno-h-rno prakso pri katastru, dober risar, išče mesto. Naslov pove upr. »Jutra«. 5946 PISARNIŠKA DELA na dom sprejme mlada vrtova, vajena tudi šivanja, vezenja- Ponudbe na upr. R H ing. Dukič i drug Ljubljana Bohoričeva ulica št. 24.