LETO III. — Laško, april 1969 — Številka 4(20) OBLETNICI USTANOVITVE OF OB LETOŠNJI 2?. aprila poteka 28 let od dne, ko je na pobudo Komunistične partije Slovenije bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Ustanovitelji so bili KPS, skupina krščanskih socialistov, napredno krilo Sokola in skupina napredne inteligence. Kmalu pa se je tem skupinam pridružilo še 14 drugih družbenih skupin, ki so skupno z osnovnimi skupinami z delegati sestavljali Vrhovni plenum OF, iz katerega je nastal Izvršni Odbor OF, ki je postal nosilec oseh najvažnejših odločitev v naslednjih letih. Osvobodilna fronta je uspela o množicah takoj ko se je pojavila, ker je ljudstvo razočarano od zloma države, ogorčeno nad okupatorjevim terorjem zaupalo v KP in OF. Osvobodilna fronta si je že septembra 1941 dala še eno funkcijo, v kateri je nastopala kot Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOS). V tej funkciji je izvrševala dejanja, ki so presegala okvir politične akcije, ki so pomenila revolucijo in dejanski oboroženi odpor zoper okupatorja. OF si je postavila za nalogo uničenje nemškega in italijanskega fašizma, osvoboditev in združitev vseh Slovencev, slogo in enotnost vseh jugoslovanskih narodov, takojšen začetek oborožene akcije in boj zoper izdajalce. Vstaja slovenskega naroda se je začela 22. julija 1941. Formirale so se prve partizanske enote, ki so stopile v boj. OF je v oseh krajih, mestnih četrtih in uradih imela svoje dtdbore, ki so odigrali prav isto vlogo kot drugod po Jugoslaviji prvi Narodnoosvobodilni odbori. Novembra 1941 in januarja 1942 je OF objavila temeljne točke OF, v kaierih je določila program OF: Jugoslovanski narodi imajo pravico do samoodločbe ter so po naravi povezani med seboj. Po smernicah KP je OF vodstvo socialistične revolucije za dosego demokratične ljudske oblasti, socialne in nacionalne osvoboditve, po osvoboditvi prevzame OF oblast, uvede dosledno ljudsko demokracijo, tako da bo ljudstvo o vsem samo odločalo. V osem tem pa so že prvine slovenske ustavnosti. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, ki je zrasla iz osvobodilne fronte, nadaljuje delo OF, katere ustanovitev je eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. Dan ustanovitve OF je praznik vsega slovenskega ljudstva, ki proslavlja obletnico kot spomin na našo revolucionarno preteklost in kot spodbudo za nadaljnje napore pri uveljavljanju delovnega človeka o vseh oblikah družbenega življenja in pri oblikovanju narodne usode. 22. aprila 1969 bo o Velenju osrednja vseslovenska proslava, ki bo po- svečena štajerskim in koroškim partizanskim enotam, pohodu XIV. divizije na Štajersko in ustanovitvi Osvobodilne fronte Slovenije. Smoter proslavljanja bo >ŠTAJERSKA IN KOROŠKA V REVOLUCIJI«. Te velike proslave se bo udeležil tudi predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije tovariš TITO. Prisotnost tovariša TIT A pa bo pOvečala pomembnost te proslave. S svojo prisotnostjo na proslavi o VELENJU bomo potrdili našo pripadnost in počastili spomin na naše prve revolucionarne dni pred osemindvajsetimi leti. OBČINSKA KONFERENCA SZDL LAŠKO Novo okolje bencinske črpalke v Laškem Nedavno je Obrtno podjetje Splošne obrtne delavnice Laško dokončalo svoja dela na urejevanju okolja bencinske črpalke INA v Laškem. Tako je vendarle konec upravičenega negodovanja marsikoga, ki je videl to »črpalko v puščavi«. Za celotno ureditev z odvodnjavanjem je bilo porabljeno 105.980 dinarjev. Želimo, da bi osebje bencinske črpalke odslej skrbelo, da bo to okolje tudi primemo vzdrževano. Pomembne spremembe v davčni politiki za kmetijstvo Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Laško, ki ga je občinska skupščina sprejela na zasedanju dne 25. februarja 1969 (objavljen je v Uradnem vestniku občine Laško, št. 1-5/69), prinaša dokajšnje spremembe v zvezi z obdavčitvijo dohodkov od kmetijstva. Gre predvsem za spremembe v olajšavah in oprostitvah, katere bodo davčni zavezanci kmetijstva uživali letos v znatno večjem obsegu, kakor je bilo to urejeno z dosedanjimi odloki. Prva posebnost je v tem, da je z letošnjim odlokom odpravljena prva skupina katastrskih občin in da bomo letos imeli na področju naše občine le IL, III. in IV. skupino. Za II. skupino, v katero sta razporejeni k. o. Laško in k. o. Vrhovo, bo veljala stopnja 23%. za III. skupino 12 %, za IV. pa 6 %. Pri tem je pomembno poudariti, da so bile iz dosedanje III. skupine razporejene v IV. skupino: še k. o. Lažiše, Paneče,. Sv. Peter pri Jurkloštru in Sv. Peter pri Loki. Občinski prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti po stopnji 12 % bodo plačevali zavezanci, ki imajo zemljišča v katastrskih občinah: K. o. Belovo, Hotemež, Lahomno, Lahomšek, Lože, Marijina vas — del, Mišji dol, Mrzlo polje — del, Njivice, Plazovje, Podvin, Radeče, Rečica, Ri-fengozd, Sv. Jedert, Sv. Krištof, Sv. Lenart, Svibno, Sirje — del in Tre- IZ VSEBINE APRILSKE ŠTEVILKE • OB OBLETNICI USTANOVITVE OF • NOVO OKOLJE BENCINSKE ČRPALKE • SPREMEMBE V DAVČNI POLITIKI ZA KMETIJSTVO • CESTA LOŽE—KONC • NA PRAGU TURISTIČNE SEZONE • LAŠKA ŠOLA BREZ PEVSKEGA ZBORA • PREGLED VOLIŠČ • PRISPEVEK ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA • FINANCIRANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA • SREČANJE MLADIH KINOAMATERJEV • DEJAVNOST STRELSKIH DRUŽIN • RAZNE OBJAVE • POSEBNA PRILOGA: URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO ŠT. 2/1969 marje — del, dočim bodo zavezanci z zemljiši v katastrskih občinah: K. o. Lažiše, Lokavec, Paneče, Podkraj — del, Slivno, Svetina — del, Sv. Peter pri Jurkloštru, Sv. Peter pri Loki, Sv. Rupert in Trohni dol, plačevali občinski prispevek od kmetijstva po stopnji 6 %. Druga posebnost, ki jo uvaja letošnji odlok je predvidena za zavezance III. skupine iz določenih naselij, za katere velja posebna stopnja občinskega prispevka, ki je za 17—34 %, v glavnem pa za 25 % nižja od temeljne stopnje (12%). Tako bodo občinski prispevek od kmetijstva po posebni nižji stopnji plačevali zavezanci iz zaselij : Klenovo in Senožete (k. o. Belovo) ; Brunška gora, Goreljce, Loška gora in Rudna vas (k. o. Hotemež); Klad-je (k. o. Lahomno); Dol in Skofce (k. o. Lože); Lipni dol in Mišji dol (k. o. Mišji dol); Blatni vrh (k. o. Mrzlo polje); Jelovo, Močilno in Žeb-nik (k. o. Njivice); Plazovje in Za-brež (k. o. Plazovje); Ojstro in Padež (k. o. Podvin); Zg. Rečica od hišne št. 88 dalje (k. o. Rečica); Brstnik, Doblatina, Rifengozd in Tovsto (k. o. Rifengozd); Govce in Trnov hrib (k. o. Sv. Jedert); Goz-dec (k. o. Sv. Lenart); Čimerno, Po-čakovo in Zagrad (k. o. Svibno); Suhadol, Sirje in Veliko Sirje (k. o. Sirje — del); ter Log (k. o. Hotemež). Razen splošne oprostitve, ko so prispevka od kmetijstva oproščeni vsi lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 200 din, letošnji odlok prinaša popolne oprostitve občinskega prispevka za vse zavezance IV. skupine iz k. o. : Lažiše, Lokavec, Paneče, Podkraj — del, Slivno, Svetina — del, Sv. Peter pri Jurkloštru, Sv. Peter pri Loki, St. Rupert in Trobni dol, ter za naselja: Brunška gora, Loška Malokatera vas ali naselje v laški občini je imela dosedaj tako težak dostop in povezavo s svetom kakor Konc v Krajevni skupnosti Marija Gradec. Kmet, ki je hotel pripeljati bodisi iz Laškega ali Rimskih Toplic 200 kg težak tovor, je moral zapreči dva para volov. V vasi je šest kmetij. Končani so lansko spomlad začeli delo na izboljšavi ceste in sicer proti Ložam. Cestni odsek je dolg približno 1700 metrov. Krajevna skupnost Rimske Toplice in Marija Gradec pa tudi Gozdna uprava so delo podprli. Zasluge ima predvsem M. gora, Rudna vas, Blatni vrh, Močilno, Ojstro, Padež, Doblatina, Rifengozd, Govce, Čimerno, Širje in Vel. Širje, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin zavezanca ne presega 3.000 din in če je takšnemu zavezancu kmetijstvo edini vir dohodka. Prav gotovo najpomembnejše pa je določilo, ki znižuje predpisani prispevek za 50 % oz. 75 %, če kmetijski zavezanci opravijo investicije v vrednosti od 2.000 do 10.000 dinarjev oz. tudi več zaradi preusmeritve svojega kmetijskega gospodarstva. Taka olajšava velja zlasti za nabavo goveje pasemske rodovniške živine, dalje za intenzivno (sadjarsko proizvodnjo in proizvodnjo jagodičevja, za intenzivno vrtnarsko proizvodnjo, kakor tudi za preusmeritev v pašno — košnji sistem vsaj na 70 % obdelovalnih površin. Edini pogoj za tako olajšavo je, da je investicija izvršena v sodelovanju s področno kmetijsko organizacijo in da zavezanec, če mu je bila takšna olajšava priznana, pred potekom treh let kupljene živine ali predmete ne odtuji. Za vse te letošnje premike v razširjenih pravicah pri olajšavah in oprostitvah davčnih obveznosti za kmete, se bodo dosedanje obveznosti kmetov znižale za domala 10 milijonov starih 'dinarjev. Vse ostale olajšave, ki so veljale že doslej, ostanejo nespremenjene, kar velja zlasti za aktivne udeležence NOV, osebne vojne invalide ter za vdove in vdovce padlih ali umrlih borcev NOV. Kakor doslej, se bodo ob pogojih iz republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov priznavale začasne oprostitve za nove nasade vinogradov in sadovnjakov, ter za stroške zdravljenja ali za pogreb družinskih članov. L. T. Jelenc, odbornik Krajevne skupnosti Rimske Toplice. Nikjer pa menda niso kmetje toliko delali brezplačno, pa tudi v denarju prispevali, kakor Končani, saj so, če je vreme le dopuščalo, vso zimo delali na cesti. Kmetje na Koncu imajo letos narejenih preko 400 železniških pragov in pripravljenih za odvoz. Skoda je, da je na tem odseku plaz precej pokvaril cesto. Smatram da je sedaj potrebno, da krajevna skupnost pomaga kmetom še cesto čez ta plaz popraviti. M. DEŽELAK CESTO L0ŽE-K0NC BO TREBA USPOSOBITI NA PRAGU TURISTIČNE SEZONE IŠČIMO DOMISELNE REŠITVE ZA DOBRO POČUTJE TURISTOV Turizem je v zadnjem času v deželah Evrope dosegel velik napredek. Tudi Slovenija si z njim kuje lepe denarce, zato je razumljivo, da bi si od tega »turističnega kolača« tudi naša občina rada odrezala čim večji kos. Nekatere pomanjkljivosti v našem turizmu pa nam to preprečujejo, zato se bom skušal z nekaterimi od njih v tem članku spoprijeti in vsaj delno nakazati, kako naj bi jih odpravili. Da pričnem kar pri osnovi turizma — gostinstvu. Napak nam ni treba veliko iskati. Ustavimo se samo v nekaterih naših gostiščih in kaj JANKO GOLOB lahko bomo ugotovili, kje tiči vzrok turistovega nezadovoljstva. S privlačnostjo se morsikateri lokal ne more pohvaliti. Oprema v njih je stara, prti popacani, za zobotrebce moraš posebej prositi. Pa tudi celotna ureditev lokala marsikje rii okusna, kaj šele, da bi goste privlačila s svojstveno ureditvijo. V kmečki gostilni naj bo res stara (toda čista) kmečka oprema (kdor nima idej, naj prebira »Nedeljskega«), ki se bo tujemu gostu res zdela neka posebnost. Tudi naš družbeni sektor se ne more pohvaliti s svojimi lokali, nekateri so celo vredni kritike. Malo več občutka za urejenost in prijaznost bi tudi tu koristilo. Gostinci, poglejte malo drugam, saj imate kaj videti. Tudi prenočišča niso taka, da se ne bi dalo ničesar izboljšati. Nekaterim predstavljajo glavni problem prav večposteljne sobe. Tako imajo na primer v laškem zdravilišču še precej večposteljnih sob, v kakršne turista — samoplačnika zlepa ne privabiš. Ce je v takšnih večposteljnih sobah še slaba oprema, za nameček pa še nečistoča, takrat najbrž marsikateri turist sklene: sem nikdar več. Zato se vsi potrudimo, posebno pa gostinci in lastniki privatnih turističnih sob, da bo takih izjav, oziroma vtisov čim manj. Morda bi bilo dobro, da bi ustanovili komisijo, ki bi večkrat pregledala lokale in turistične sobe ih na koncu leta ali sezone podelila diplomo ali kakšno drugo priznanje tistemu gostincu, ki bi imel res vzorno urejene prostore, kjer bi se gost dobro najedel in seveda, kjer bi ga postreglo prijazno in uslužno osebje. To bi naj znalo gosta tudi seznaniti z raznimi prireditvami in zanimivostmi, ki bi jih lahko turist obiskal. Primeri takega ocenjevanja v tujini niso neznani, saj v marsikaterem tu- jem vodiču najdemo npr. število zvezdic, ki jih je dobil nek hotel ali drug lokal za svojo urejenost in postrežbo. Marsikaterega, zlasti tujega turista bi taka diploma prej privabila, saj bi videl, da je dobra postrežba v tem lokalu običaj. Na žalost moramo o urejanju naših krajev vsako leto na novo pisati. Imamo nekaj zelenic in parkov, tu pa tam tudi gredo cvetja, več pa že ne. Poskrbimo, da Jih bo letos čim več. Negujmo jih, očistimo prostor okrog hiš, saj je lepota kraja velika privlačnost za turista. Sploh pri nas, ko gostu razen lepega kraja skoraj nimamo ničesar drugega ponuditi, bi naj bilo to osnovna naloga vseh. Naštel sem samo malo. Marsikaj od navedenega se da napraviti že z majhnimi sredstvi. Potrebne pa bodo nekatere večje akcije, kajti sodoben turist ima precej zahtev in če mu jih ne izpolnimo bo šel pač drugam. Zelo velikega pomena za turizem Laškega bi bila izgradnja ograjenega termalnega bazena. Takšen turistični objekt bi prav gotovo pritegnil tudi mnogo turistov, ki so sedaj hodili drugam. Iz izkušenj nekaterih drugih zdraviliških krajev (npr.: Cateške Toplice) lahko sklepamo, da bi nov bazen tudi pri nas precej prispeval k povečanju turističnega prometa. Ker vemo, da turizem zelo ugodno vpliva na razvoj mnogih dejavnosti (kot so npr. trgovina, obrt, promet, kmetijstvo, industrija itd.), ni težko priti do zaključka, da je taka gradnja za nas zelo pomembna in nujna. Zato naj bi tudi delovne organizacije na področju občine Laško z združevanjem sredstev omogočile hitrejšo izgradnjo bazena. Ker za izgradnjo tega objekta Turistično društvo Laško nima dovolj sredstev, bi se naj za ureditev okolice bazena angažirala tudi sredstva sklada za uporabo mestnega zemljišča in del sredstev vodnih odškodnin. Zaradi težav s financiranjem bi naj bazen z ustreznimi kopališkimi napravami gradili postopoma. Turističnega prometa pa tudi ne bomo povečali, če ne bomo poskrbeli za turistovo razvedrilo in zabavo. V bodoče naj ne bo edina prireditev v glavni turistični sezoni samo »Praznik piva in cvetja«, temveč naj bo (Nadaljevanje na 6. strani) ZAKAJ LAŠKA ŠOLA NIMA VEČ PEVSKEGA ZBORA? Nikomur v Laškem ni treba predstavljati pionirskega pevskega zbora, ki ga je vodil več kot petnajst let priznani glasbeni pedagog, tov. Julij GORIC. Ni bilo ne štafete mladosti, ne komemoracije, ne javne proslave in ne občinskega ali okrajnega tekmovanja pionirskih pevskih zborov brez pevcev laške šole. Svoj ^največji uspeh je zbor dosegel lani, ko je, kot eden izmed redkih v državnem merilu, gostoval tudi v inozemstvu. Nato je zbor prenehal delovati. ZAKAJ? Sprašujejo razočarani, otroci. ZAKAJ? Sprašujejo starši. ZAKAJ? Sprašuje javnost. Mislim, da smo dolžni javen odgovor — če že ne zaradi dolgoletnega požrtvovalnega dela zborovodje — zaradi otrok. Prenehanje zbora ima — tako kot je to tudi v drugih primerih — svoj formalni, navidezni in dejanski, bistveni vzrok. — Formalni vzrok je v tem, da bi naj zborovodja prejemal namesto urnega plačila, mesečni pavšal. Pri tem je šlo za mesečno razliko 2.000 (beri dva tisoč) starih dinarjev! Delovna skupnost — je ta predlog zavrnila na svojem zboru 25. septembra 1968. V nasprotju z dvema starima tisočakoma pa je ista skupinica osebnostno in karakterno problematičnih »samoupravljalcev«, ki ima pa očitno kolektiv za seboj, odobrila pred dnevi dvema tovarišema rekreativno (!) dnevnice v višini preko 70.000 S-din ... Bistveni, dejanski vzrok za prenehanje zbora je torej brez dvoma: omejenost, zavist in zloba. Ali bolj psihološko povedano: ljudje kompenzirajo svoje manjvrednostne komplekse, kar pa samo po sebi ni nekaj izjemnega, to je vedno bilo in bo. Vprašanje, ob katerem pa se je vredno zamisliti, je drugo: ali res ni nikogar v tej delovni skupnosti (na matični šoli je to trideset ljudi), ki bi še vedel, kaj je pošteno in kaj je nepošteno? Kaj je v korist ali v škodo otrok in šole kot celote? Dr. Jože Sirec APRIL 1989 3 RAZGLAS Občinska volilna komisija za volitve poslancev Skupščine SR Slovenije v Laškem na podlagi 90. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije in Občinska volilna komisija za volitve odbornikov Občinske skupščine v Laškem na podlagi 75. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin določa za volitve poslancev v REPUBLIŠKI ZBOR Skupščine SR Slovenije in za volitve odbornikov v OBČINSKI ZBOR Skupščine občine Laško, ki bodo v nedeljo dne 13. aprila 1969, naslednja volišča: Republiški zbor Občinski zbor Kraj volišča Za naselja Številka volišča Volilna enota Volišče v — pri 1 1 1 Smarjeta Ogeče, Strensko, Sevce, Smarjeta osnovni šoli 2 2 1 Sedraž Govce, Klenovo, Sedraž, Trnovo, Trnov hrib domu Boris Kidrič 3 2 Brezno Brezno, Belovo I. Šentjurcu 4 3 1 Strmca Strmca, Šmihel gostilni Šuhelj 5 2 Udmat Bukovca, Kuretno, Udmat gostilni Nagode 6 4 1 Rečica Zgornja Rečica osnovni šoli 7 2 Šmohor Šmohor Planinski dom 8 5 1 Hudajama Hudajama, Sp. Rečica — del Sindikalni dom 9 2 Sp. Rečica Sp. Rečica — del gostilni Guček Franc 10 3 Slivno Slivno Ulaga Ivanu 11 6 1 Debro Debro dvorana »Elkov« 12 7 1 Laško Laško — desni breg Savinje mala dvorana Dušan Poženel 13 8 1 Laško Laško — levi breg Savinje — gornji del osnovni šoli I 14 2 Ojstro Ojstro Zikovšek Francu 15 9 1 Laško Laško — levi breg Savinje — spodnji del osnovni šoli II 16 10 1 Jagoče Brstnik, Jagoče, Rifengozd, Tovsto Topole Antonu 17 2 Doblatina Doblatina, Povšnica Bezgovšek Jakobu 18 11 1 Marijagradec Marijagradec, Modrič, Plazovje, Radoblje gostilni Knez Peter 19 2 Lažiše Lažiše, Konc, Zabrež osnovni šoli 20 12 1 Lahomšek Gaberno, Lahomšek, Trojno Krajnc Mirku 21 2 Harje Harje, Lahomno, Stopče Teršek Antonu 22 13 1 Reka Olešče — del, Padež, Reka osnovni šoli 23 2 Olešče Olešče - del, Bezgovšek Francu 24 3 Tevče Tevče »■Aškercu« 25 14 1 Vrh Vrh, Gozdec, Kladje, M. Grahovše, Žigon, Selo osnovni šoli 26 15 1 Breze Breze, Mačkovec Krajevnem uradu Breze 27 2 Mala Breza Mala Breza Pirnat Jožetu 28 16 1 Trobni dol Trobni dol, Curnovec Salobir Ivanu 29 2 Vel. Grahovše Velike Grahovše Lapornik Rudolfu 30 3 Vel. Gorel j ce V. Gorel j ce, Laška vas Gradišnik Karlu 31 17 1 Jurklošter Mišji dol, Lipni dol Krajevnem uradu Jurklošter 32 2 Marof Blatni vrh, Marij na vas, Mrzlo polje Hladin Jožefi 33 18 1 Lahovgraben Lahovgraben dvorani GG 34 35 2 Polana Polana osnovni šoli 3 Paneče Paneče Oberski Ivanu Republiški zbor Občinski zbor Kraj volišča Za naselja Volišče bo Številka volišča Volilna enota Volišče v — pri 36 19 1 Lokavec Lokavec, Brodnice, Dol, Gračnica, Skofce, Vodiško gostilni Blatnik 37 20 1 Lože Brstovnica, Lože Deželak Matevžu 38 2 Rimske Toplice Povčeno, Globoko, Rimske Toplice, Senožete pisarni KZ 39 21 1 Vel. Sirje Vel. Sirje, Sirje osnovni šoli 40 1 22 1 Zidani most Zidani most, Obrežje — del, Suhadol domu »Svobode« 41 23 1 Radeče Radeče — desni breg Sopote, Dobrava Glasbenem domu 42 24 1 Radeče Radeče — levi breg, Podkraj — del Hotelu »Jadran« 43 2 Obrežje Obrežje — del Ribič Antonu 44 25 1 Hotemež Hotemež, Brunška gora, Rudna vas, Loška gora, Brunk gostilni Strnad 45 2 Vrhovo Vrhovo, Log, Prapretno Gasilskem domu 46 3 Goreljce Goreljce Žaler Feliksu 47 26 1 Njivice Njivice Sindikalni dvorani Papirnice 48 2 Jelovo Jelovo, Podkraj — del Policu v Jelovem 49 3 Žebnik Žebnik, Močilno Lovska koča 50 27 1 Jagnjenica Jagnjenica, Stari dvor osnovni šoli 51 2 Čimerno Čimerno Kreže Albinu 52 28 1 Svibno Svibno, Zagrad, Počakovo osnovni šoli Za družbenopolitični zbor zvezne skupščine določa občinska volilna komisija ista volišča kot za republiški zbor republiške skupščine. Številka: 27/69 Predsednik Laško, dne 28. marca 1969 Občinske volilne komisije: Janez STOJKOVIČ 1. r. PRISPEVEK ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA V ŠTEVILKAH Doslej smo o prispevku za uporabo mestnega zemljišča pisali večinoma le kot o obveznosti občanov in delovnih organizacij. Za nami bosta dve leti, odkar je bil ta prispevek uveden, zato se nam zdi prav, da nekoliko spregovorimo tudi o sredstvih tega prispevka in o njihovi potrošnji. Znano je, da plačujejo prispevek za uporabo mestnega zemljišča zavezanci z določenega območja Laškega, Radeč in Rimskih Toplic. Denar od tega prispevka se zbira v posebnem skladu in sicer ločeno po posameznih naštetih območjih. Velja torej načelo, da prejme vsako območje toliko denarja, kolikor ga je zbralo. V letu 1967, ko je bil prispevek uveden, ni bilo nobene potrošnje, kar pomeni, da se je ves denar prelil v leto 1968. Do konca leta 1968 so bila torej zbrana naslednja sredstva: dinarjev Laško 188.722,58 Radeče 64.382,17 Rimske Toplice 19.267,39 Območji Radeče in Rimske Toplice tudi v letu 1968 nista ničesar potrošili, ker sta namenoma prihranili denar za potrošnjo v letošnjem letu. Na območju Laškega pa so bili porabljeni naslednji zneski: din — za novo asfaltno prevleko ceste skozi Laško 99.160,50 — za ureditev in asfaltiranje »Malega trga« 36.370,90 — za ureditev opornega zidu ob Zikovci 13.635,05 Krajevne skupnosti so za finančni načrt sklada za letošnje leto poslale svoje predloge za uporabo sredstev. Upravni odbor sklada je, upoštevajoč te predloge, namenil sredstva takole: OBMOČJE LAŠKEGA: Ureditev parkov, zelenic in dinarjev javnih nasadov 30.000 Ureditev okolja turističnega biroja 22.000 Ureditev okolice pri osnovni šoli 43.570 Napeljava javne razsvetljave v naselju »Rožnik« 20.000 Napeljava javne razvetljave v naselju »Tabor je« 30.000 Rekonstrukcija opornega zidu pri Zdravstvenem domu 10.000 Rekonstrukcija opornega zidu pod Starim Gradom 5.000 Rekonstrukcija kanalizacijskih naprav v starem delu mesta 5.000 Ureditev ceste in javne razsvetljave od železniškega prehoda proti Šmihelu 10.000 Urejanje okolice pri novem naselju 45.000 Obveznosti iz preteklega leta 6.430 . Nerazporejeno 472 OBMOČJE RADEČ: Izvedba javne razsvetljave od bivše mlekarne do Ravnikarja 25.000 Rekonstrukcija javne razsvetljave od trga do bivše mlekarne 11.000 Rekonstrukcija javne razsvetljave »Svoboda«—Laznik—»Brioni« proti Sušinu 8.000 Ureditev in asfaltiranje pločnikov od pošte do gasilskega doma in od Laznika do Medveška 25.000 Ureditev drugih pločnikov, parkirnih prostorov in parkov 41.000 Ureditev okolja železnice 14.000 Vzdrževanje parkov, nasadov in zelenic 3.120 Nerazporejeno 3.262 OBMOČJE RIMSKIH TOPLIC: Asfaltiranje ceste Šmarjeta—Stara pošta 34.000 Ureditev okolja železnice 4.000 Nerazporejeno 248 Tudi če bo pravkar opisani program v celoti izvršen, še ne bodo pokrite vse potrebe po komunalnih napravah in objektih kolektivne potrošnje. To doslej dokaj zapostavljeno področje bo zahtevalo še veliko naprav in sredstev, preden bomo lahko zagotovili kolikor toliko primer-ren komunalni standard. Tako pomeni prispevek za uporabo mestnega zemljišča enega od pomembnih virov za načrtnejšo in, dolgoročnejšo politiko pri urejevanju komunalnih problemov. F. P. Dobri obeti za letošnje financiranje vzgoje in izobraževanja tudi v naši občini Neugodna finančna situacija, ki že vrsto let povzroča težave pri vzgoji in izobraževanju na območju naše republike, je sprožila val razprav pri vseh prizadetih organizacijah in organih. Ugotovljeno je bilo v II. polovici 1968. leta, da naša družbena skupnost ni zagotovila dovolj sredstev in v tolikšni meri kolikor bi jih skladno s porastom gospodarske moči mogla in morala. V pojasnilo samo to, da se je delež sredstev za vzgojno izobraževalno dejavnost celo zmanjšal v letih 1962—1967 od 4,8% na 4,3%. Trenutno najbolj pereč problem je zaostajanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev za poprečnimi osebnimi dohodki zaposlenih z enako izobrazbo v drugih gospodarskih in 19411969 štajerska koroška v REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in koroških partizanskih enot pohoda XIV. divizije in ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1969 VELENJE stva za tovrstno izenačitev na podlagi dodatnega financiranja vseh skupnosti, ki za dosego predvidenih normativov nimajo zadostnih sredstev. Da pa lahko za ta sredstva skupnosti kandidirajo, morajo obč. skupščine po določeni selektivni metodi upoštevati zahteve republiške skupnosti pri zbiranju proračunskih sredstev. S tako pridobljenimi dopolnilnimi sredstvi bo šele mogo- JURE JAN če izenačiti merila pri razdelitvi sredstev na vzgojne zavode in s tem doseči v letu 1969 poprečne osebne dohodke pedagoškega kadra: Za razredni pouk: din — srednja izobrazba 1050 — višja izobrazba 1350 Za predmetni pouk: — srednja izobrazba 1200 — višja izobrazba 1350 — visoka izobrazba 1600 (Ti zneski ne predstavljajo startne osnove za izplačila OD, temveč poprečno izplačilo.) S tem bi osebni dohodki postali odvisni od stanja gibanja in rasti produktivnosti v gospodarstvu Slovenije. Vsa ta načela in merila so predvidena tudi za Laško izobraževalno skupnost, pri kateri pa ni bilo kritičnega stanja, saj so se izplačani osebni dohodki pedagoškega kadra v drugi polovici preteklega leta gibali zadovoljivo. Ker se mora tudi naša skupnost približati republiškim normativom za poprečne osebne dohodke pedagoškega kadra, so se planirana sredstva v tej postavki z ozirom na sredstva. preteklega leta zelo povečala. Prav tako se povečani planirani materialni izdatki za 6% na osnovo realiziranih v letu 1968, obveznosti do zavoda za defektne otroke, prevoz učencev in do štipendistov pa so porasla kar na 211.000 din. K tem zakonskim obveznostim je planirano tudi financiranje dejavnosti vzgojnega varstva otrok, šolska prehrana in dodatno glasbeno izobraževanje v znesku 234.000 din. Čeprav je ta dejavnost fakultativna, je občinska skupščina zainteresirana za njeno še večjo razširitev in dejavnost, pri čemer je predsednik skupščine še posebno angažiran pri realizaciji programiranih nalog, tako vzgojnih kot otroško-varstvenih dejavnosti. Ob tej priliki se mu posebno zahvaljujemo ter želimo, da bo sodelovanje pri navedenih dejavnostih še naprej tako aktivno in nesebično. TURISTIČNA SEZONA negospodarskih dejavnostih. Predvsem pa so nepravične razlike v nagrajevanju enakovrednega dela prosvetnih delavcev med posameznimi občinami, ki zaradi različne gospodarske moči neenako zagotavljajo sredstva za potrebe šolstva. Pri tem ne gre samo za osebne dohodke prosvetnih delavcev, temveč, so kritična tudi sredstva za materialne izdatke, investicijska vzdrževanja obstoječih zavodov in jasno tudi novih investicijskih vlaganj. Vse to pa hromi in otežkoča normalno delo ter boljše doseganje učno-vzgojnih uspehov ter povzroča površinsko pedagoško delo, pogojeno z zanemarjanjem poklicne etike in neodgovornosti do mladih. Republiška skupščina in njen izvršni svet sta ob koncu preteklega leta sprejela stališča za postopno izenačitev osebnih dohodkov po izobrazbeni stopnji- Republiški izobraževalni skupnosti so priznana sred-1 Nadaljevanje s 3. strani še več drugih zabavnih in športnih prireditev. Pa tudi v času izven sezone naj bi bili vsaj sobotni plesi, ker izkušnje kažejo, da je tudi takrat obiskovalcev dovolj. Vsekakor bi bilo treba na področju naše občine zgraditi tudi nekaj objektov za šport in zabavo turistov (kegljišče, minigolf itd.), čeprav od njih neposredne rentabilnosti ne smemo pričakovati. Njihova koristnost se namreč kaže v večanju turističnega prometa. Zelo koristno bi bilo, da bi za vsak kraj naše občine, ki ima možnosti v turizmu, sestavili program izgradnje manjkajočih turističnih objektov z ustrezno dokumentacijo. Ce bi to storili že v preteklosti, bi že lahko zgradili marsikateri objekt, ali pa vsaj pričeli z gradnjo. Prav letos bi imeli možnosti, da bi zaprosili za dodelitev kreditov za izgradnjo turističnih objektov pri Mednarodni nki za obnovo in razvoj (IBDR). Gorenjska in Primorska bosta s temi sredstvi zgradili marsikateri turistični objekt. Seveda se brez dokumentacije z dobro ekonomsko utemeljitvijo gradnje turističnih objektov nima pomena potegovati za dodelitev kredita. Te dokumentacije pa pri nas zaenkrat nimamo. Tudi težnja, da bi vse gradili samo s sredstvi, ki se ustvarijo v naši občini, predstavlja resno nevarnost, da se tok turistov še nadalje preusmerja iz našega turističnega področja v kraje, kjer so šli v celovitejšo izgradnjo turističnih objektov. Zato nam lahko samo koristi, če prekinemo s takšno politiko in odpremo občinske meje tudi za investitorje od drugod. Ljubosumno čuvanje potencialnih in atraktivnih lokacij za tiste dni, ko se bodo pri nas nabrala sredstva za investiranje, preprečuje hitrejši napredek turizma in tudi njegovilT spremljajočih dejavnosti v naši občini. V Laškem srečanje mladih kinoamaterjev Slovenije Film je danes ena najbolj priljubljenih razvedril mladine. Mladina, posebno tista med 13. in 18. letom, se klanja filmskemu mediju, ki z izredno intenzivnostjo vdira v njihov svet, svet sljke in besede. Vendar le ti nočejo ostati le kot pasivni gledalci in občudovalci, temveč hočejo ta medij spoznati s tehnične in ustvarjalne plati. Zato ni nič slučajnega, da učenci osnovnih šol segajo po filmski kameri in skušajo zabeležiti na filmski trak drobce iz njihovega življenja. Podobno kot odrasli skušajo z novimi izraznimi sredstvi povedati to, kar jih teži, kar čutijo v sebi. STANE KUŽNIK Prve metre filmskega traku so posneli pri nas učenci neke zagrebške šole pred približno dvajsetimi leti. Starejši so jih pri njihovem početju z nezaupanjem opazovali in zmajevali z glavami: »Kaj bi drage optične naprave v otroških rokah.« Toda otroci so uspeli v filmskem ustvarjanju. Po njihovem zgledu so nastali številni pionirski kino krožki. Pitomača, vas na Hrvaškem, je s svojim pionirskim kino krožkom zaslovela po vsej Jugoslaviji in tudi izven nje — predvsem po zaslugi beneškega festivala otroških filmov DESETA MUZA. V Sloveniji smo s to dejavnostjo začeli nekoliko kasneje, z manjšo načrtnostjo, brez prave podpore in povezanosti med posameznimi krožki oziroma klubi, šole, ki so imele močne foto krožke, so v letih 1960-61 začele nabavljati prve osemmilimetrske kinokamere, učenci pa oboroženi z znanjem iz fotografske tehnike, so pričeli beležiti lokalne dogod- Tako je bilo tudi na naši šoli, ko so člani foto krožka leta 1963 posneli ob Gračnici obnovitev znanega dogodka iz NOB — ŽIVI ZID. V istem letu je oddelek za filmsko vzgojo pri Pionirskem domu v Ljubljani sklical prvi posvet vodij filmskih krožkov, jeseni istega leta pa že pripravil prvo neuradno srečanje pionirskih in mladinskih kinoamaterjev Slovenije. Začetki so bili skromni, toda pojavil se je nekdo, ki je začel zbliževati in tudi delno usmerjati delo kino krožkov. Na naslednjih tovrstnih srečanjih so že sodelovali tudi naši krožkarji in to zelo uspešno. Omenim naj samo filme: OBISK PRI BABICI, SPOMIN, REŠIL MU JE ŽIV- LJENJE, NA PAŠI, ki niso bili dobro ocenjeni samo v Ljubljani, temveč tudi v zveznem merilu v Novem Sadu in Sarajevu. Gledali so jih pa celo otroci in filmski pedagogi v Pragi, vzhodnem Berlinu ter Mannheimu. Zaradi uspešne dejavnosti našega krožka, lahko bi rekli tudi zaradi »pionirskih začetkov« med šolskimi kino krožki, smo dobili laskavo ponudbo, da bi prevzeli organizacijo V. republiškega srečanja pionirskih in mladinskih kinoamaterjev Slovenije. Ponudbo smo z veseljem sprejeli, prav tako tudi občinska skupščina, ki je prevzela pokroviteljstvo nad srečanjem. Da bi potekale priprave za V. srečanje pionirskih in mladinskih kinoamaterjev Slovenje kar najbolje, je Občinska konferenca SZDL Laško imenovala naslednji pripravljalni odbor: 1. Wimer Hinko 2. Prof. Pešec Janez 3. Vahčič Milko 4. Knez Cvetko 5. Jan Jure 6. Škorc Viktor 7. Vrečko Srečko 8. Cestnik Rudi 9. Majcen Jože 10. Friedl Danica 11. Kužnik Stane Člani pripravljalnega odbora so se sestali že na treh sejah, kjer so si razdelili naloge po skupinah (prenočišča in prehrana, reklama in dekoracija, zbiranje finančnih sredstev, priprava kulturno-zabavnega večera, tehnična izvedba projekcij) ter sestavili dokončen program srečanja: SNEMALEC JE MORAL OBJEKTIV ZAVAROVATI PRED SNEŽINKAMI KAR Z DEŽNIKOM SOBOTA, DNE 24. MAJA — ob 11. ud otvoritev srečanja pred domom Dušana Poženela; -• ob 12. uri skupno kosilo vseh udeležencev v hotelu Savinja; — ob 13. uri pionirji, udeleženci srečanja, odidejo k svojim gostiteljem; — od 14. do 16. ure zaprta projekcija nagrajenih pionirskih filmov v kinodvorani; — od 16. do 18. ure zaprta projekcija nagrajenih mladinskih filmov v kinodvorani; — ob 18. uri večerja: pionirji pri svojih gostiteljih, vsi ostali v holelu Savinja; -• ob 19. uri kultumo-zabavna prireditev s podelitvijo nagrad v domu Dušana Poženela; jim gostiteljem; NEDELJA, DNE 25. maja — od 8. do 9. ure informativna sekcija — projekcija pionirskih filmov v kinodvorani; razgovor mladincev v dvorani družbenopolitičnih organizacij; — ob 9. uri projekcija filmov za pionirje — gasilce v veliki dvorani doma Dušana Poženela; — ob 10. uri posvet pedagogov v dvorani družbenopolitičnih organizacij; —■ ob 12. uri informativna sekcija — projekcija filmov v kinodvorani; — ob 13. uri kosilo: mladinci in gostje v hotelu Savinja, pionirji pri gostiteljih; — ob 14.30 projekcija desetih najboljših pionirskih filmov s prvih štirih srečanj; — ob 15.30 zaključek. DELOVNI POSNETEK S SNEMANJA FILMA »SNEŽNA SIMFONIJA« Priprave na srečanje bodo povezane s precejšnjimi finančnimi stroški (reklama, prehrana, prenočišča, nagrade najboljšim krožkom ipd.), ki jih krožek sam ne bo zmogel. Vendar upam, da delovne organizacije ne bodo odgovarjale odklonilno na prošnje za finančno podporo, ko jih bodo obiskali člani pripravljalnega odbora. Naše mesto bo 24. in 25. maja letos gostitelj nad sto mladim filmskim ustvarjalcem iz raznih krajev Slovenije, ki bodo v dveh dneh prikazali svoje najbolj uspele stvaritve od zadnjega srečanja, si v medsebojnih razgovorih izmenjavali izkušnje ter krepili prijateljstvo. Zato se moramo potruditi, da jim bomo najtopleje sprejeli in da jim bo med nami lepo. NE POZABITE NA PLAČILO NAROČNINE! Dejavnost naših Občinski odbor strelskih organizacij Laško že uresničuje svoj letošnji plan dela. V dvorani doma »Dušana Poženela« v Laškem se tekmovanja I. dela z zračno puško od desetih verificiranih družin udeležuje kar 9, razen družine »Milana Kosa« iz Radeč, ki je edina že več let popolnoma pasivna kljub vsestranskemu prizadevanju Občinskega odbora strelskih organizacij Laško. Vredno je zapisati, da so vse strelke in strelci v občinskem merilu ne samo aktivni in agilni, pač pa tudi zelo požrtvovalni, saj se udeležujejo prav vseh programskih akcij, ne glede na finančne zmogljivosti v družini, saj krijejo nastale stroške največkrat sami. Izredno požrtvovalnost in člansko zavest so pokazali v nedeljo, 16. se-bruarja, ko so kljub izredno slabemu vremenu prišle na tekmovanje prav vse strelske družine (razen pivovarniške), saj so prišli iz naj oddaljenih krajev, kot iz Brez (16 km), Jurkloštra (24 km), Papirnice Radeče, Zidanega mosta, Galanterije Rimskih Toplic. Sedraža in drugod. Za vsestransko podporo, ki jo nudijo družinam predvsem finančno, gre priznanje tudi vsem podjetjem, v katerih obstajajo strelske družine, kot Papirnici Radeče, Galanteriji Rimske Toplice, Pivovarni Laško in Rudniku Laško. Tudi ostale družine, ki so odvisne od lastnih finančnih sredstev, prav nič ne zaostajajo, ker si same poiščejo vire dohodkov. Družina v Brezah ima na primer dramsko sekcijo, ki nastopa in na ta način zbira dohodek. Enaki primeri veljajo tudi za družine v Jurkloštra Sedražu in Rečici. Zaporedno so v zadnjih letih razvile društvene prapore že strelske družine v Rečici, Sedražu in Papirnici Radeče, letos pa se na to pripravljajo že v družini »Stane Rozman« v Laškem. Čeprav je zadnje čase opaziti, da število članov v nekaterih organizacijah pada, se v strelski organizaciji število članstva celo veča, predvsem pionirjev. Medtem ko pred leti še ni bilo pionirskih sekcij, sedaj že obstajajo na osnovnih šolah Breze, Vrh nad Laškim, Jurkloštru, Papir- »Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 73-045, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezno številko 1 N-din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071-637-5 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. strelskih družin niča Radeče pa že pripravlja ustanovitev pionirske sekcije na osnovni šoli Radeče. Zavedajoč se, da imajo strelske družine pomembno vlogo pri širjenju in utrjevanju obrambne sposobnosti ljudstva In da je za naše družbene prilike v tem primeru izrednega pomena, je tudi občinska skupščina dodelila Občinskemu odboru strelskih organizacij Laško namensko dotacijo. Tudi Državni sekretariat za narodno obrambo daje strelskim organizacijam iz svojega proračuna namenska sredstva za nabavo orožja in streliva, le-te pa so dolžne obvezno usposobiti določeno število novih strelcev po pogodbi, ki je bila sklenjena med državnim sekretariatom za narodno obrambo in Strelsko zvezo Jugoslavijo. Ta obveznost pa nujno zahteva od vseh strelskih organizacij dokaj večjo aktivnost pri sprejemanju in izvajanju programov za redne in intenzivne vaje strelcev vseh kategorij orožja, kakor tudi večje finančne izdatke. Jože Omahna Gibanje prebivalstva v občini od 20. 2. do 20. 3. 1969 POROKE: - TRBOVC Jožef, železničar, Log pri Vrhovem 7 in HERŠAK And jela, delavka, Log pri Vrhovem 7; - SOTLAR Janez, upokojenec, Brunška gora in ZUPAN Jožefa, gospodinja, Brunška gora. SMRTI: - NEMEC Mihael (84), upokojenec, Sedraž 3; - BLAGATINŠEK Marija (77), upokojenka, Laško 49; - KOLŠEK Janez (56), kmet, Marija Gradec 18; - NEMEC Marija (71), gospodinja, Sedraž 3; -OJSTERŠEK Franc (31), šofer, Rečica 20; - KAJIČ Franc (80), upokojenec, Loška gora 1; - RASPERGAR Ivana (81), gospodinja, Radeče 146; - PIRNAT Mihael (77), prevžitkar, Olešče 59; - ZAPUŠEK Jurij (69), prevžitkar, Breze 58; - BEVC Amalija (68), soc. podpiranka, Velike Grahovše; - MRAZ Frančiška (74), druž. upokojenka, Mala Breza 1; - SENICA Frančiška (87), gospodinja, Grač-nica 10; - GABERŠEK Ivan (63), upokojenec, Lo-ikavec 18; RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO ZA APRIL 1969 V aprilu 1969 bo dežurna služba Veterinarske postaje Laško poslovala po naslednjem razporedu: 1969 živinozdravnik 5. 4.— 7. 4. 12. 4.—14. 4. 19. 4.—21. 4. 26. 4.-28. 4. Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče Dr. Malenšek Slavko, Laško Dipl. vet. Kogovšek Jože, Laško Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj naslednjega dne. če se ob nedeljah goni plemenica, naj lastnik osebno obvesti dežurnega veterinarja, ki bo prišel osemeniti na določeno osemenjevalno postajo. Zdravstveni dom Celje RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA APRIL 1969 V času od 1. do 30. aprila 1969 bo dežurna služba zdravnikov im medicinskih sester za področje Laško in Rimske Toplice in k temu spadajoče okoliiice poslovala po naslednjem razporedu: 1969 Zdravnik Medicinska sestra ali bolničarka 1. 4,— 6. 4. PEČAR dr. Samo Pečar Mihaela 7. 4.—13. 4. DOLANC dr. Jože Sološi Helena 14. 4,—20. 4. VELIKONJA dr. Tone Turin Elizabeta 21. 4.-27. 4. PEČAR dr. Samo Pečar Mihaela 28 . 4,—30. 4. DOLANC dr. Jože Sološi Helena Potrebni obiski na domu naj se naroče pri posameznih zdravnikih do 13. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravnliiška pomoč, naj se javljajo dežurnim, ki so v službi tisti dan.