iz. Minii » PavtaM n—Sa v drtoirt SMS, I IM« i pttl ja** MM. Uli. teh. ■snafn vsna fen ftf^liM, tavMMM nagnetla aa Beeaaalfce, **•**••• Prosta? I m/« X S4 m//w z* navado« ta nule oglase 80 vfaL, st uradne razglase 130 K, za poslano in reUemt 2 K. — Pri earocMe nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se prtio* zaaiaka za odgovor. far ▼aiatva „Slov. naroda" ta . .Jarosna TU tara a" EnaUeta alloa *t S, prtttieae. — Teleta« st SS. Ma*etoaefcl Mar««* vetja w JnsjasUatlli celoletno atafej plačan . K 120--poUelao. .....,' '* 60-« 3 netečno. .,...„ 30*-l ........10- w HMMtel la -se neMl celoletna......K 140— polletno.......„ 70*— 3 ne&tčao • ••,••» 35*— h ." #• 4i i* t * a 1* — Novi naročniki na} pošljejo v prvič naročnino vedno nanj" po nakaznici. Na samo pisnu na naročila brer posiatve denarje se ne moremo ozirati. »aialetis J*—, mamš* lullm iUm ML i, L MM^ift Teleta* Mar. M. Posamasna Stavilka valja 60 vinariav, HaSe mele s strategičnega oldiha. naSt mele proti hraljevlnl Italiji. če se pomisli, da le naša meja na zapadu dolga 200 km in bi jo hoteli umetno utrditi, bi to stalo po mojem računu po predvojnih cenah okoli Dol milijarde brez nadaljnega vzdrževanja, poleg: vsega tega pa ne bi mogli zavarovati Ljubljane, Ljubljanske kotline in Savske doline pred sovražnikovim ognjem, ampak bi morali vzdrževati te utrdbe in velike posadke samo radi n a-vedenih premogokopov in razvoja sil (Aufmarsch) na zapadni meji. Nastane vprašanje: ker je mejna črta tako oči vi dno slaba in bi njena utrditev in vzdrževanje neobičajno velikih posadk zahtevalo silne finančne izdatke, imamo-li vzhodno te mejne črte kak prostor, ki je po naravi tako močan, da bi nam lahko služil v resnih časih kot obrambena baza? Imamo, a to bi bila Črta Save od Podkorena do Ljubljane ter južno čez višine zapadno doline Ribnica-Kočevje do Kulpe na Hrvatski meji. Četudi nima ta črta posebne strategične vrednosti, vendar je boljša od sedanje mejne črte. No, o tem ne bi smel niti razpravljati odgovoren vojak in politik, ker bi to značilo staviti neposredno v bojno Črto najrodovjtnejše in najkulturnejše dele Slovenije, Savsko dolino in Ljubljansko kotlino ali z drugimi besedami, uničiti te dele. Poleg tega le ta črta iz operativno - železniških vzrokov kot obrambna črta nemogoča. Iz središča naše države vodi v mejni prostor v Slovenijo samo ena žele dobra železniška proga in to je proza Skoplje - Beograd - Brod - Zagreb-Zidanl most - Ljubljana. Na tej progi prideta v poštev v mejnem prostoru kot izkrcavališči za čete ob priliki razvoja si! (Aufmarschtransporte) samo dve železniški postaji in sicer Zalog in Ljubljana. Vse železniške postaj« vzhodno Zaloga leže v iako ozkem de-fileju Save, ki sega od Zaloga skoro do Krškega. Izkrcavanje operativnih enot s številnimi vozili v tej 80 km dolgi, idoboki in ozki jami je operativna ne-mogočnost ravno tako nemogoče je tudi vzdrževanje zvišanega železniškega prometa, ker bi to značilo, izkrcati m razvijati sile (Aufmarsch) v mišji pasti, kjer stoji pred vrati mačka, da nas zagrabi. Mi smo torej prisiljeni iz vojaških, političnih in železniško - tehniških razlogov, da razvijemo svoje sile na sedanji mejni Črti. alf bi pa morali izprazniti skoro celo Slovenijo. Če bi mi žrtvovali tudi zadnji novčić, da si zavarujemo mejo z umetnimi utrdbami, vendar ne bi mogli preprečiti bombardiranja omenjenih dveh važnih in jedinih železniških izkrcava-Tišč in glavnega mesta Ljubljane Že prvi dan sovražnosti. Iz tega se najbolj vidi. kako si je zagotovila kraljevina Italija strategičn! napad in da ne služi mejna črta samoobrambi ampak napadu, kajti kateri vojskovodja bo riskiral in dopustil, da se mu vse čete, ki jih pelje na fronto, demoralizirajo že prvi dan operacij v izkrcavališcih vsled najtežjega (Izpod peresa odličnega veščaka.) topovskega ognja, in kdo bi sploh mogel opravljati železniški promet na teh postajah pod vtisom tega ognja. Beograd ve iz lastne skušnje, kaj to pomeni, razvaline magazinov. izložišč itd. pričajo o tem še danes. Poleg vseh izdatkov za utrdbe, vzdržavanje velikih posadk in povišanega stanja, bi morali zgraditi v prostoru na meji še strategične železnice z izkrcavališči. ki niso izpostavljene prvi dan zapletljaiev sovražnemu ognju. Zopet finančni izdatki in obremenitev v neznosnih številkah! Te strategične meje delujejo pogubno zlasti na razvoj razmer v Sloveniji. Če nočemo, da nam bo za orožje sposobna mladina vsled strategičnega napada izgubljena za domovino (glej Belgijo) bi morali organizirati Slovenijo čisto militaristiško slično kot staro granico, torej nam je vsili en po svetovni vojni, mesto omejitve militarizma in prehoda k milici, najhujši militarizem za Slovenijo, ker je to za nas življensko vprašanje. Najhujša posledica pa je. da se ekonomski absolutno ne bo moglo razviti vsled slabih strategičnih mej ravno srce Slovenije, t j. Ljubljana, Ljubljanska kotlina In Savska dolina. Vprašam, kdo bo razvil po skušnjah v svetovni vojni v tem srcu Slovenije industrijo, zidal tvornice, ko ve vsak. da lahko uniči uničevalni ogenj najtežjih topov vse že prvi dan sovražnosti? Vprašam, ali lahko ostane Ljubljana s svojimi važnimi političnimi in narodnimi napravami središče Slovenije, Če je lahko po pol dnevu hoda v sovražnih rokah? Pri teh slabih strategičnih mejah ne bo Živela samo Slovenija, ampak tudi cela država v neprestani nervoz-nosti. nikdar se ne bo rešila takozva-nega poskusnega mobiliziranja. Ker bodo pri znani naravi našega soseda brezdvotrmo spori, zlasti pa bo prišlo vsled našega ljudstva, ki pride pod Italijanski jarem, vsako leto do diploma-tičnih zapletljajev. To stanje poznamo mi najboliše. ker smo ga preživeli v leith 1908-—1914. Brez vsakega pretiravanja se danes lahko predvidi, da ne samo Slovenija, ampak da cela naša država ne more tega trajno zdržati, ker ji je vsled strategičnih mej oo skrajni brezobzirnosti vsiljena volja kraljevine Italije. kateri se mora pokoriti ali pa se braniti, kar znači v naikrajšem času novo vojno, če se radikalno ne spremeni duh človeštva: da pa so ne bo tako lahko spremenil, nam kale postopanje zaveznikov v Parizu, ker ne veli a sj»mo sedaj, ampak bo tudi nadalje veljal rek »kdor je jačji. ta tlači« hi tega ne bo iztrebil Iz človeške narave niti WiIson niti Ljenin. Meje. M lih le teleti Pri proučavanju naših mej proti Nemški Avstriji bomo še jasnejše vi* deli. da je iz vojaških razlogov ne-vzdržljiva sedanja mejna Črta proti kraljevini Italiji. Vsled tega nastane vprašanje, kako se izvleči in rešiti iz tega nesrečne- ga položaja, ki nam grozi z vojaškim suženjstvom na morju in na suhem in nič manj s politično in gospodarsko odvisnostjo od kraljevine Italije. Sedaj, ko še ni definitivno določena naša meja proti kraljevini Italiji, je še upanje in edini izhod iz tega položaja, da dobimo kot minimum naših zahtev take meje, ki nekoliko paralizira jo prej navedeno pogibelj. Naša naravna meja proti kraljevini Italiji bi bila Soča. To bi bila naša idealna meja v vojaškem, narodnem in gospodarskem smislu. Mi, kakor Ita-liia bi imeli v tem slučaju Čisto defenzivne meje, obe državi bi bili strate-gično zavarovani. Kraljevina Italija je izkusila v 12 bitkah važnost tega prostora za našo obrambo. V 12 bitkah ni mogla poleg vse svoje moči prebiti fronte na Soči. Italijanska premoč je bila v prvih štirih . bitkah neverjetna, pehota v razmerju 1:4 (Avstrijci : Italijani), topništvo 1 : 8 (Avstrijci : Italijani), to se pravi, da je imela kraljevina Italija na fronti štirikrat toliko pehote in osemkrat toliko topništva kot Avstrijci. Te številke dokazujejo najbolj strategično vrednost Soče in terena vzhodno Soče kot mejnega prostora. Ta vrednost bi se še potencirala s tem, ker ne bi branila meje mešana avstrijska ampak naša narodna vojska. Zato pa noče Italija nič slišati o tei meii. ker bi morata s tem opustiti smer svoje bodeče politike, ki temelji na osnovi »D ran g nach Oste n«. To pa nas ne sme ovirati, da ne skušamo zagotoviti razvoja bodočemu ookolienjn In že sedaj preprečiti vojne, frl nam gotovo grozi v 20—30 letih. Nannlmo vse sile. da dobimo Sočo kot melo. Mogoče postane nemogoče »mogočim«, če vstrajamo pri »mflh pravičnih zahtevah in damo Ite!;)snom razne druge koncesije. Nobena frtev ne bi bila za nas predraga, če dobimo Sočo kot mejo v zameno. Trst Ko je prišla Italija v dilemo. aH naf prepusti Trst svoji usodi, ali pa naj ga vzdržuje na škodo drugih italijanskih luk, se je odločila za prvo, možnost in prodaja danes Trst na licitaciji. S tem upa, da bo postal Trst to, kar je bil pred vojno, namreč slavna Inka držav, ki so tvorile nekdaj avstro - ogrsko monarhijo. Ni tu umestno, da bi se spuščali v razpravljanje, ali ni priznala s tem Italija implicite, da Trst ne spada k njej, ker mora pred njo poginiti, hi da spada Se manj k Italiji ozemlje, ki leži vzhodno od Trsta — tu bi bila hvalevredna naloga toliko poveličevane zveze narodov — poglejmo za trenutek samo dejstva. Kakor hitro se proglasi Trst takorekoč kot svobodno mesto, je brezdvomno, da bo naval v Trstu Iz vseh delov nekdanje mo- narhije velik, kakor je to navada v takih mestih. Tu pa mi ne smemo držati križem rok. Gledati moramo, da ne utone naš tržaški živelj v va-lovju tujstva. Vsaka postojanka, ki smo jo imeli pred vojno, se mora ne samo vzdržati, ampak moramo iti brez obotavljanja na to. da bo naš vpliv dominiral nad vsemi drugimi. To ni danes nič nemožnega. če pomislimo, da smo tvorili do konca vojne kot poldrugmilijonski narod v Trstu znatno manjšino, da pa smo danes država, ki se prišteva med srednje. Zato mora biti naša parola ne izseljevanje iz Trsta, ampak naseljevanje, in sicer naseljevanje iz vseh delov države. Dolžnost naših trgovcev je, da dopisujejo s Trstom samo v slovenskem ali srbohrvatskem jeziku, da odklanjajo vsako internacijonal-nost v tem oziru. ki se bo skušala vtihotapljati samo v našo škodo. Brez ozira na to, kako bo odločila končno mirovna konferenca o Trstu in o vsem našem zapadu, se moramo zaenkrat pripraviti na najhujše in gledati na vso zapadno vprašanje tako kot so Gledali Poljaki na svoje vprašanje v Prusiji, to je vse naše zapadno vprašanje zlasti Trst se mora smatrati kot kolonizačni problem. Ta je zaenkrat naša najmočnejša opora. Seveda nas ne sme pri tem ostrašiti trenoten neuspeh. Tudi Poljaki so se morali boriti stoletja — a dosegi! so vendar svoj cilj. P. P. itoiPimsRi surovi o SPOhUOlfllL »II Piccolo« prinaša iz Rima sledeče poročilo: Rimski politični krogi ne soglašajo z ootimizmom francosko-angleških političnih krogov glede nove faze pogajanj za rešitev jadranskega problema. S skepticizmom se sledi poročilom o pogovorih Nittija s Trumb*-čem, V tem pogledu je dal Nitti pariškemu dopisniku »Tribune« naslednje izjave: »Smatral sem kot oportuno, da se ne odtegnem razgovoru z dr. Trum-bičem in Pašieem, katera sta prtegnje-na našemu sestanku kot stranki. Z ozirom na to, da sta ona naša sovražnika m da vršim jaz v vrhovnem svetu vlogo sodnika, sem smatral za svojo dolžnost da ju poslušam, da izrečem potem svojo sodbo. Kakor smo poslušali Pašiča in Trumbiča, tako bomo poslušali tudi Venizelosa. To priča, da se ne pečamo samo s severojadran-skim vprašanjem, temveč da nameravamo določiti točke sporazuma glede celotnega kompleksa jadranskih problemov.« Iz razmotrivanj Nitti -Trum-bičem in PaŠičem, katera sta pritegnje-»Tribunin« dopisnik, da se je pokazal Trumbič kot popolnoma nepristopnega, Jugoslovenski delegat je vedno neizprosen zagovornik spomenice, ki jo je predložil vrhovnemu svetu z VVUsono-v© zaščito in v njegovi navzočnosti. Dopisnik »Tribune« opozarja zato z ozirom na tak duh Jugoslovenov, da ne bo odgovoren za katerakoli dejanja, ki bi sledila, ne vrhovni svet ne italijanska delegacija, marveč edino Jugoslovenski delegati. Kaka je tačasna politična situacija vi dopisnik — je gotovo, da se je nei more dolžiti. da ne bi bila hotela pogajanj, ali da bi ne bila pokazala sprav-ljivosti. Naša delegacija je premagala; velike sentimentalne težkoče v narodo-« vi politični realnosti in vsa nezaupanja« ki izvirajo iz bližnjih in daljnih spominov lastne zgodovine, ter je bUa prt« pravljena, poskusiti katerikoli način rešitve in se direktno pogajati z onim. ki odreka Italiji sadove njene zmage. Neposredna odgovornost sedanjega položaja in verjetnega propada sporazumi j en j a se ima iskati v vrhovnem, svetu, ki poskuša še enkrat odvaliti svojo odgovornost na jugoslovenski imperijalizem. Kaka je tačasna plitiČna situacija* v državi ŠHS, je jasno znano angleškim in francoskim državnikom: Jugo« slavija stoji tik pred volitvami in vsak-tera, četudi še tako logična in ravnodušna Dopustitev jugoslovanskih delegatov v Parizu na korist Italiji, zamore služiti srbskim aH hrvatskim radikai-cem kot pretveza za opozicijo in podlago volilnemu boju. Kakor se poročal iz Beograda* deluje Pašič v tem smislu in kot glasnik kampanje absolutne teritorijalne nepopustljivosti. Trumbić pa, nihajoč med etniškim velesrbstvom in političnim federalizmom se boji, da bi odtujil novi državi še one male sira-parije Hrvatov in Slovencev, ako hl! odstopil le ped zemlje med Sočo hit Vardarjem. Vsled tega zahteva dane« po enoletnih diskusijah in pogajanje*! vse jadransko ozemlje med in Boko Kotorsko. Maloštevilni elementi, ki si upajo zagovarjati potrebo sporazuma z ItaJtio na terttaiv-j jalni nodlagi o kateri se da hran dvema še mnogo razpravljat), so neizprosno potlačeni od strni, ki dajejo smer jugoslovanskemu socfjamenra žrW ljenju in so odločene galvanizirati S svojimi neizmernimi teritorijamimi zahtevami omahljivo skupnost nove drv zave, -;-'"'**Hrf.l Dopisnik pravi nadalje, je bila mV Pilatova gesta Francije in Anglije, ki jej; hotela pokazati Italiji po tolikih fran-* coskih in angleških »ni« tudi jugoslovenski »ne«. Vrhovnemu svetu pre-, ostaja samo ena možnost rešitve jadranskega vprašanja: pripoznanje I ta-, liji ozemlja, ki ji pripada zgodovinsko in z ozirom na napor v vojni. WUson je materijalno oddaljen od Evrope hi se dozdevno oddaljuje tudi duševno. Kaj se še čaka? Negotov jadranski položaj preti pokopati mir. Francija išče* zaveznikov in se obrača znova do Italije, toda vsled stališča zaveznikov je logično, če vladajo v nekem italijanskem časopisju pomisleki glede vstopa v trozvezo. Naravnost v nasprotje sel postavljajo socijalisti in pristaši ljudske stranke, ki tvorijo večfno v parlamentu in vsled tega se zdi. pravi Ust da bo Nittiju zelo oteŽkoČeno, skleniti z L1oyd Georgem in Clemenceauem zvezo za več ali manj ugodno rešitev italijanskih problemov. hjiR n mim m\\i Da se je v zadnjih desetletjih tako razširila prosveta med slovenskim ljudstvom, niso pripomogle najmanj knjižnice. Polagoma, ne da bi se bil tega zavedal, je postala knjiga našemu človeku potrebna. To Je imelo takoj dve posledici, prvo, da naš LISTEK. nulo ali JeUfl tet" Aktuvalna povest Nihče b1 ne razmišljal o žalostni usodi te muhe. O nepravem Času, ah, je zagledala luč sveta in sam biolog vedi, zakaj ne maja, ampak decembra, zakaj ne na torti pri Zalaz-niku, ampak v ljudsko - šolski sobi II. razreda! Klopi so vse nasajene z rožami, z živimi; oči otroške, rosa Jutranja! Muha pa je lačna in žejna. Kani od tod? . . . Okna je zastrla gosta ljubljanska megla. Kako daleč Je do torte? Oblezla je vse štiri bete stene. a ni našla nič zanimivega, sedla vdano na strop in se vrgla zopet vsa obupana navzdol, naravnost na kateder, da premeri položaj. Odmor. — V prvi klopi Je Dorica odvila Južino in zasadila bele zobke v kruh, ki Je namazan z rdečo, marmelada Zamajala Je z bradico, zadovoljno, kakor se spodobi za take prilike. Na nosku pa ji je obtičal košček rdeče marmelade. Muha se dvigne za svojim ciljem. Blaženost dvojna! — A že Je mahnila ročica Dorlce po noska, in maha je seda globoko užaljena na odprti, čisto novi, po tiskarni dišeči »Šolski Ust«, si v na-gleci, a kakor vsakrat graUJosno osnažila noge. glavo m krila, ter za-buljfla oči v tisk. Dorica pa. vestna ta pridna. Je tlačila ▼ glavo Se zadajo kitico; »Gorje, če pregreha pa luč zaduši, tedaj so še dnevi kot temne moči!« in je zopet korajžno in veselo vgriz-nila v kruhek. »Hm. Černej!« se je vsa v sovraštvu do ljudi namrdnila muha. ali je še kaj černešjega na svetu!?« in je zopet globoko zahrepenela po marmeladi. , »Ta sitna muha!« se je razjezila Dorica in je vnovič mahnila za njo. »Moj bog, to je življenje,« je vz-dflmfla zimska muha. »ni še ta Černej!« Dorici je postalo dolgčas. Začeta je šteti —, za igračo pač — vse Cerneje po vrsti, zmenjena za stavo sessosedo, češ, katera bo hitreje prt kraja * ntfm- Zabava je dobra. Usti frčijo drug za drugim, prekopicavajo se Oangli, Mešičkove, Račići in JoJ-Cemeji! Teh je od sile! Vmes pa smeh. ki lega kakor solnčni žare* med bele zidove. Muha Je vsa nesrečna. Ne more do marmelade! »Da bi štela Dorica Zupančiče.« si misli, kmalu bi se pomirila s knjigo vred in jaz bi sedla, prestradana, kakor sem, naravnost v sredo rdeče medice!« Tragike ni konec. Daš ko sta si deklici izbrali za igračo, da poiščeta In prestejeta še Levstike, zastane Dorici pogled na muhi, ki je začela srkati marmelado ne z noska, ampak s kruhka .., Ban! je padla knjiga — (»Šolski Ust« namreč) za blaženo muho, ki Je za las odnesla pete in srečno odšla proč suaTUo, - Zanjo pa se je dvignila večno vesela, presrčno otroška pesem, obtičala Je mimogrede v možganih male Dorice; ne pesem, smeh ves srebrn in zlat: »Mi smo davi muho klal! in koline vam poslali, z mesom tudi klobaslc: nekaj lepih krvavic. tri mesene, tri prtene. Vina v reki si kupite. ž nJim koline poplaknite.« Muha se Je čudom čudila tem verzom in vsa zgrevana zastavila novo misel, da so ji kratki Cernelf-vendarle manj nevarni nego ta edini vročekrvni In krvoločni Levstik. O Zupančiča pa je sploh izvedela! premalo, ker je bila rojena v šolski sobi In Je samo slučajno videla eno njegovo pesem v »Šolskem Usta«. Stran 2 .SLOVENSKI NAROD« dne jjj Igjiijj lgjfc fclovek q} več satatral Sole kot neka- i ko z!q, vsled čcfgr je pošiljal otroke I vedno v šolo. kar fe. povzročilo ta- | Eidno padanje a^alfabetstva. in druT ič, da je začela rasti narodna zavednost *** ™^ D6£frn se je vzdriala fa kontjnf-teta vsg| jcolijtpr toliko po {Jftali §10-veniji/ig bil^ v zasebnem* ozemjju vsled ygjne nenadoma pretrgaj^. Granate šo raznesle Baše pnjižnipe tam dpjj. Vojski so jiji razvleklj ]p ogenj jjfr je ppžrl. Danps se najdjj te Se kak star koledar, wse Ijfidje trgajo zanj. *J£aj pomeni to za te naše jjii-dt se ua Jsomaj, dorntsJiU. . $ol^ afigfflftlpe iH- BfcE^iostne — m zdaj manjfva se tisto, Tcar je biro fz-popolfiifev* ttfd! ~ 'najboljših" "šol" —-knjižnica.' Kolik'o umetnih' šlo venskih pesmi je ponarodelo v zadnjih lettti, a ta metamorfoza se ni izvršila v glavnem potom šore, ampak.' potom privatnega čitanja. Đanes »i>a *r^ do cesti otrok in sliši laške pesmi. Doma pa nima slovenske knjige, ki bi jo vzel" V roke —*kako niofe to'-ostati brez vpliva? Kako naj se vzdržuje v bodoče narodna zavest, še ne bo tam fcniig, ki djhajo res slovenski dih in v katerih je utrip naše zemlje, kajti tiuh, ki era bo sprejemal otrok v Soli bo — trn v domači be*sedi, in mu $$ bođo po^SajaTi ^arho zavoljo lfe£a. da postane orVok {}pjj'^ovzejen z'anj. llj4 ne po mogel živeti brez slovenskih'knjig, zafo prosimo naše knjigo-tižnistvo in vso slovepsko javnost. qa gredo na roko naširn ljudem .tam 4oli, ki bodo začeli ustanavljati knjižnice. Poiif lin* vastl. = Vejjkj junajj| 50 fecjaf gospodje, Y\ Pišejo^ y '^aprej«;' *A^6 bi si jim smelp verjeli, so bili pni pred vojno in med vojnimi dogodki edini v vsi Slove-^rin.5* ki; niso Nikdar tri nikoli vpognili rimfka * £re4 ^ a^sTtfsKfttif* mo-£0čfi!k,i. rnarveč so junaško. kakdV se spodobi k remeni t j m trna čajem, vedno in vsejej, žastpijajdc'' jYQJa w $yijgj."jf nacefct, vstfaM na s\r'pjeuj ^Jisčii ter rip-^sfeseup. ^aj#r^ra& heroji smjesa premicanja< p^uajjje^iifc ed&j Rrayi pvao£eiy, da jp $Pas nas vseh edino v razrušenju Avstro *- Ofcrfske, Nebroi je takšnih socijolhocJeTTio'kratslcfh hero-lev, Icaj ne? Oh,'wnepre^lednavrsta jih le. ' TO sf^tfti-* ilft'OJlo1"% ffladij. V S 5S3^"° ilb ie irPeI°. pri vojakih radi *sia#}"iftŽ£ ^r^Gpc JR. £.*. kpiiHp ijh 3c umrlo v pro^ajistvu. kol;k]m_ ie OPihtHl luč življenja kr.vnik in rabelj! teglotr- fe teb >ociJalnodemokrafskth irtfifenittfv, hekatofrlba^np* žrtev! Kai fce? O da. Bko?bršeIe*"krjČ^'in'na stežaj ocfpfraU *u§ta' iko biirneli samo J| junpi. feje Met t^ ležko, jiočejp postati vsa sedai nefoji. ko je to t^ko Jebko, saj Je IcJ^mu tret»a.^amo krepkega grla in dolgega jezika. J*a Avstfi!-cit\ gospbdre zares" njso bili nikoli. n?!f ' takrat " ne, ko b] na Czernjnove fflRkSTgforaB v Sfočkbplrn". da re§fio gQgiiia. j|ys.triiški kadaver, d/katerem je ?f tajirpt yedel ves svet da fe neizogibno zapisan' srar^i. A vkljut) temu so pn ti dos1edn: odporuiki »a>;strjjske inislil prav rndi nripravborii. da tretjo reševat avstrHsko podrtijo." IzT preprP esnija? RadT raznih udobnosti in ugodnosti? Ali pa morda celo prisiljeni? O tem poglavju bi bjlo^-prav zanimivo raz- = Plemenski nagoni. Svetovna ^Oina" ni pokopala pod svojinii raz-"Halmami samo mnogo produktov ffiiderne civilizacije ; ampak tudi marsikatero ide$o stArejšežfa^ -datuma. Biled-naibfiiše' spada gotovo bajka o enakostiVšeb ljudi. y naravoslovju j razlikujemo n. pr. navadnega rried-veda pć\ grizli ja, y, vrsti človeštva pa jej vse epako. vsi so.enako dobri, v$ jpefiajq imgti enake Pjavjpp, za vse epake ustayp§ — samp šq m^JP mvelijgnte ip Paraanep b.Q 4ri]el iste možgane kot Anjnosaksonpc nL,Pwr ; r^iž bo |ja žemlJU^ — fjqbenemu moderngrnu p^r^ku £na,kpsti se j^l zdeT]lnivelfranja še ne za- idovoljujeio's1 Ktipom. ^ts?k p;esto- ;pUo v setoftf tjsofel^e^ lp po- ka?ejo;pa Moskvo, ft fekai. sp m! zpi: se sorfdtiknejo. —. L#kft ..Ima $0 lf LjenlnS- %rf>r^o J6 %%- kna prec! piraj g^JB *3 ^^f^V" plftitfVrie^^ncfpS ;- Jihtm i > prekaša po krvoločnosti Kuna. ffd je sam izjavil tujim časnikarje« u vprašanje, če misli, ali se bo mogla, Madžarska wjk>h v^dfljtti. »Mislim, da np!« Zak^Horej oMK ip ftlflia? I« princip^'"te inšfllkfS, kw4r jft yjevo pfeme je prišlo pfiM sto- I (etji v sedanja bivališča, a W danes se ne razlikuje v notranjosti od prednikov, ki sq padli na ICataTonskih po-|jit|. Odkod to? Ker <$ plenie ne da pfepbrazjtl v svojem zO^Čata tiavz-|ic raznim ciyilj«atoričtiWl ilinanjim previakain in željam jluzijoni$tičnih fantastov. Ip dokler bo obstojala v najbrže V človeštvu razlikovati VeC vrst. — J o s o Ju rk o v i č. = Čehi o slovenskih klerikalcih. Praški »Narodni Listy«s pišejo4' ftod naslovom ^Klerikalna propaganda na yzbo4* to-le: ^Slovenski klerikalci, ki so do nedavna skrivali svojo borbeno taktiko, so stopili po izstopu drja. Korošca iz ministrstva, zj;pya na svoja predvojnska pota. Proglašajo kulturno borbo; tzvajai^ opozici-K> P3 VM siraui in se predvsejn- tm-, cjijo, da bi prqdrli tudi dajje pa vzilod nied Hrvate, ker se zavedajo, da bi pri piuejitvi klerikalne -pr^aiiizacije na slovenske zemlje, ne Ubrali v bodočnosti nobene vlo>ie v držaji, v kateri je velika veČina sebsi^a nrhn-vatska. Značilno je. da pripisujejo največji pomen organizaciji >Orlov., ki sq jo započeli po vzorcu čeških klerikalcev pred leti v s1q\ enskib kraiih/.Pri ten? & ilV^v^li. ju jedilo z§ časa vojng na jugu delovanje ^§pkpiak uradno pppoljaoma ustav-l^eua Pqsltjli so na Hrvatska. V .D>tl-rpacijq in gosno auiratoric, da bi i WUH izvedli Orlojvsko o.rjja,n i z aiiiiP. V Zagreb jč pdpqtp>'al sam predsednik flrJoys}>Q prj:aniz4Qije. prpti tej ne-^4rnostl ip i^tjal preji^ednjk jugaslo-i^uskg §gktjjskq ^#/e qj:qL de L^- ; m. Pppoviž KJ3K>» V k^iefi < sjiaci narpd pred Dravsko ns^aruoSljo. Zdfužpr.o Sokolovo ju?:QslQveaskQ. jakq prayi dr. roppvi.ć, ninia bpjisr-dit^a vi zvjtega sqyi;ažnik'ii, kakor ^p Opli, kakor rprna IjiiG3t>q.1>PU ue-vauigsra in 5fr^ncj:a ncpruatejj^ ae-£o sj> klerikalci.. Bratje Sokoli stojte &0, strani in čuvajte se! Odi so .biH avstrijska sluge Jp. so ostali narodno zlo tu ca da pes. Sokoli vodimo borbo profi niirg. ^stno imeli ž niimi v preteklosti i|qbenin zvez. hq smemo in nećemo jih imeti niti sedaj niti v bo-docposti. "Vs4k Sokol bi zagreli izdajstvo ga gofcoisU. narodvil stvari, ako bi ve nastopal pr^ti Orlom!«. = Kakšna ie seda? usoda Avstrije? w 4y$trnski 7 poslanec "Emil Krau'je priobčil v nedeljski ^iFages-poštic člangk. iz k^tergga posnemamo te-le zqa£i!ri'e oaštafSe: ^Po sa-intg:ermajnski mirovni PO^oc^i ie AvsjrfTa^postala država, ^] do irnel^. orhejeifa n$ malbfpđpvitTje f^fiJArfjj. nb^re||5qč siiro^ne: pnenioe: ip'^i^l-{3"', jloTgoj 6krq^ 50—60 rnjlgard', ne J^čij{]4joČ prj'i^ip_qt|e zneske.' s fc"a-ierirni jo. bo obreriienila, še reoaradi-ska,komisija . . . Avštriia predstavlja telo. Teaterermi' so odsekali roke fh nbg:e. Ako "si* bo " to truplo ' phfanik5 življenje, bo'pnkla'dno e"điftj>"febt razstavni predmet za' kakšen ipedrta: rodni drzavrni mužrei. T5 po^aoBen'fe'ć mora s^dai beračiti in prosjačiti"**fca sejrriih zrna^ovalmli velesil . . . »Tako _4jQ3j id joge feoaji Kraft v »Tajjes-pošti^■-. Niefcove tožbe odgovarjajo kolikor toliko dejanskemu poltižaju. Re^-je. da je Avstrite' odrezana ođ morja, v skrajno težavni siluaeiji, v i^ti.šTfuacjji v 'kakrspi ^Dila^* n, p^. Srfiua, pre^ ])al^at}s^p vpjno. S^ij? s| Je s svojimi sj|aiiynaj' zm^aini y balkanski io}&\ H¥edip-stvene jufirosfo^^kfj onj^nl^aCiie^ o katen sqio že poročali.) "±= Kottflte«* ža čeilke M m ga-aajai i-DU.1 D¥nW1, IS. lalMĐ^'(M-m 'Dahajski' mestni sfrfet Je; pr^dHI ^ astariovifiv tosredrtjuVih 6krU«b>dftH-«%a ^kke $6le: % * ^ ^^ ***' i $Dqminteite ip zikbda I „Slow. sokolske imat. dranskeg« vPra^đfc J vs^fr^ iz" med ttt le oznai pHtka mb/T itaft- I jansko tefsto. fff^jf Ufihi jen^lloćfq uj?ovafM naš fcunanff Vnini|^r dur. Trumbfd ter |^n^#ral kor Arainp dopuno r^^iA^^imš^ črto aoj reke K5IfiJ5bgnfiin pa jfcjar jnffoslov^nsKemu narodu, ki se pa-IfiB*"^ njenen] obniočm, u aV"ovd ti A a v ^ononS'f}o;visrc) se^bo^St'-gotov il o ' t rf d i rfali jamskemu življu #a našem teritoriju. Dr. Trumbić ie poudarjal. * da jt ijcer., tudi an za nekako avtonomijo Reka, a za tako, kakoršno j* uživala Reka pod Odrsko, a ood jugo-slovensko suve^efiTtelo.s* Razgovori med obema državnikoma §e bodo še nadaljevali. RAZPRAVLJANJE O REŠKEM VPRAŠANJU. LDU. Lyon, 14. jaPHana. tBrezžia-no.) Načelniki poglavitnih zavezniških vlad so v ponedeljek dopoldne nadaljevali posyctovania o rašjtvj reškega upjrašanja.. Jugoslovenski minister* za zuianje^ stvari Ur. ^rimibič je ofeirno razložil st»l;šee Ju^oslov^enov. Kakior Romea ^F^^afo«, *poxazgovpTj ^liup spiošnenjo prepričanju, "tja $e bQ pa$Ia £4 obe ^stranki' zaoQyf>l»iva re^Uev, ge pf^fi tl§*?FedQV^H ||oviqii, da bj $e m^gio predvideti že sedaj- katera rešitev bo končoo prodrl. - . - *J STANJE N^ROBNt BAN|(E. Jfecgraid^ T4. J^nuaruL r^PŽe%^] iste.jn^urzir^lfi qo. niši. SaUe\aiiLza &% Biiltjanj*' *n*'aMfrJ K5$«:o^čiia oa 4icu ms&tz in JTh določite. Vv^ig^vinsko* poHt:čfiem ozfru se ie dblddii seznamek bla^a, za katerq ne \k> trHfe nobene,^ vozne dovolitve. 'C'^rflisk^fe^in^c^p ola'lSave bodo velfale ze prihodnje dni. f k^rrpenzac-^^ipij vpr^|an4i se ^o rajanja zafcnucena. ., > »j ODNO^MI MED epHOSLOVA- Vlada žehoslovaske in vlada avstrijske republike sta se dogovorili.* da fibsta? stoptlf' v redne-diplomatske stike in iZDremeiilp diploma!$kT zh-stoRštil, tej šib "že dosedaf pbstaiali v obfeh Drestolicali/v* reojia uosja-ništva. Za čehoslovašTcefira dinlomal-skegra upravnika nas^.Dimaju je bil imenovan dr.'tffcffcrt Fiebier, za-j avstrijskega opravnika v Pragi pa dr. ^*ertlirta1nd:i:J&a^ek,. ©bćnerh sta oba do8lla rfaVOdifd: naj preložita vladam, pri katerih; sta akfetiiffran*, s\»r)je |W)verilniće. *' CEnOSLOViftKA fN MADŽARSKA. Tiskovni urap ceskc^^i|nnis{rstxa za jmjrjKjijp* Ćtbr^nbp^jzjai^lj^ 'dajq ^QS^-čfn| jn.Vez. podja^j; v^tjjsia »Reicb^- teli^^asije ^ptp, *^ež da^tH z^^dte zapadno Madžarsko. BCROUNSKA BOI,.ISEVISKA REVO- LDU. Bertriln, l^f. jaguarja. (Du.n. IfU.) WoKfov ifjad pbrc^a: l^ed jtino: žico, k] je*pbIeSal|t Jiržavnp zjirnico, so se lrazšir:!i fetaVi nem|ke 1lcouiuqi-5*ične stranke z napisom: »I&ski beli T^monfbv^ čete Tnferniraio [n razorožijo, dokler'si*nei" sKlenc'^mjr'tned sovjetsko Rusijo in Wfb^voTOcnJnarji, da se ruski vojnj^vfefnfkr ^qS^Uei° d°-mov, da se **ta1c6!^o^v^o q?olomatski in^tnroviki stik|T s sovretsfto'^Rftsiid: &y se nikakor, tudi indirektifo "M,* n& ikSt nitaio vpč msld DtotTre^oJnSona&i. Ti Jft*i in'na btthkaioa ^tert*i >azirt a^Uatorlev $0 vnUvalj ift inn6žico. da s&cazorp^iE vaipostne ortefic,. strcfasi nanje z njihovim orožjem in suSaif t noži ^pr4ri.1|jQ feStt^iJ^Pli1 ^t,:gal1 v -* I pfv M več ranjenih. Ko so ranjenega #raftika prepeljali na kliniko, je pla-Milii aaa^raa^ - a4Adi ia aa auvai& 1 aa~ teB^aUpl^ pregrajen| 1 bode|^i ||- C^ 2 ApTA V AttpfAft ralj & «Wiko^in po4čkstnikf>v, ti so^ijji £Mjpžiih) itikih iiarotqiJwin brigadnim generalom T. ambridiie.m. gjlj te zarote je bil, u^^igis^^fcej gfa predsednika Vgnjzejpsa in glavne čfane^ liberal ie strguf ef.1" Našla*' so si trtsnSa, 1? ka erih je fažviđhor da so zaromjki tai 10 pošiljali šifrirane br-zot^^e" na« bivšejafa rtrinistrske^a predsednika Gunarisa in sprejemali tu4i take brzojavke -od nje«a. Na drugi strani se je ugotovilo, da so-fci- I j zarotniki v trajni zyezi s kamarilo )!V?e^a*Tral]atKonstantina, ki se'na-baJa sedaj v Švici. Razprava protr z^rpf^ikom se prične v 1Q-—15 cfneh. i; uletnlšti/!! v ltqll|l. Na DQiu \l Levico v Trident se i^ od koibfft^dtr^kolone* prenašala novicajm^-te z i|«a-'<» Sklenjen^ Pterjiirig, \ftM |ej( ^Ji#r yi od 2. jiittf^iibia zi«upot£wii ipopolnama .c»n^-ipo«ltS8-y?et ua vei^ueRi zdrayni]s,^Jer nam ukaie» ^a Srejno 4 5ii>štvonj ^ tre-Mp^Jfpalor smp s» priceliaH, na (torišče neke® poslopja, kj>r je bilo ared pamt^-»naa^no poveljstvo, Hakor šro ^rajj iz n^ptsov. Briiadir i^-šel yv*iestp,-fda4c.iflr iormira a:-poi«riaiu io • naoi »^ n^Ko? ukaze. Vuidli uja nismo ^ec^ Pojiiek nji i^ y uietptšivu' pravil jički-tpvajj^. ia .^a ie aj«tirai& m l£a|iiaaom,izro^ia peka Z4£pq-ozdw smo oPBzili. #a «9 naše ivtfcji t k'fizo v. jic ppmičejo y«4*-'ttalijaiu jo itbode na sever zaprli. Bili smo torej "ujeti. 9fca5Gvatt-.sjno -i»- Aašesa poslopja. po^draitUaoie laikih JO>-jakov po prebivalst\m, oboroževanje civi-Kstov to rtaHiaaov, ki so bili dotlej naši vžjni ujetniki, ter razoroževanjg naših častnikov 1» ofici. Isias Bbnihof ipotU. v imšejn skrivališču, i kier, smo , j^reno^U- Prugo ictro 50 že-civilisti plenUi .pisjuii« »P zab>r ^ 3^ posloDji^ 4n«i s9 začeli ipmaii |a obnašati sfanino, moko. u«i3e 7 na$#i vozovi ker so videli, da ne branimo, so prHri! P°-^tiirmejši Hr-lKJnje 2a jlrdo in so ćrf&ljali $6tiH z oblbzenlmr vozevi vred: WI je' ve* čirtom? nežni'.-moU ki )ia delal' vojni »len. »ustaPnfnaUib delati.-, Jce» na«. Je bilo »e Ui^hse, ^p. pobere- Kje c«^«© Dcei>ival^a ki Je v vojni trpelo idbgko $k&de. | Uničili srno se orodje, pioviiajjtpi |B vfa2ui|skl častniki so izplavali *raQftyp prpreoike, ostali denar so komisiionelno zti^caH, Pp: tem smo odprli vrata in marširali na cesto. Hafi^nske straže so nam z ironičnim na-sniehonf pokazale *mer proti !p«u, kamor so' marširale tudi kdope irt<* nami^ Na vsafrfli 5Qnn je -stafa srraia. ki naš ie preiskovala in otipavala, če uimatno kai orož-la pn sebi. liilo so iim všeč tudi dtuse stvari« ne samo aorojne. PrednQ $0 pasirali te stftže naiilriie artilerijski potki. Je minilo več ur. 'MaHiralTsmo po cesti prpti Rovcre^u." v sllpo ipočasnem rtnipu. W[ snip moraH -vedno prostor delati*itniiian-skrni ''nasproti prlhajaio^Kn tolorKmv voaoT, Infanteriid, artileiiie in Avtomobilov 'zela seboi v blaženo llalijb, ta *brer uspeha. Proti večeru" &ii# nattf *ri toterijji' kaafino, ^ snto V gostanifiki sob* mu tlet R>eno^iU Drugo tfltro- Smo »o^Rusili, ne bi Dilo rno-g^c**; o5uidiž1 pK)ti severi pobegnftT PH5H smo ka!:o uro daleč ob A8T11 fiavzgor, pa ti«m flŠ^rcSTrlflat^ot'ifaliranska straža, ki tm*)€ TdpeT- iJoifeir v TriBe«t na zblraJK me- » feistiHka^^i^ ^B^tMl^H&.^aovembra. tjai^ Mfo^ria^if, ^k fe <# £ JOKf1?*'! n^piirie i^'di W4mQ P^^ pdh^4, pajn m Spmagalo. mW^'^M^SM^ vćlia cfejnlrje šefe od 4. novgfnbra Pppoi-a^ - «aj ilagll tTale" f fflfnđ^đMJvo fnm^o'^ftrMR) IfaHiijforf, fcef^e lias je l&lTLrrgiđfer >«tte%fi:%ffli<4a^anrnwft tftofetift otfgo^driH' toteittl 10 nt le, « J* siamkh#ea Hf?P^p ^pp^ljilhaiiji sj» odhajali in očividno niso vede^ kaj. PJŽ^ IJamLAXqnčno ie Ddjel ^B^JpfPfe 1" le r\lurffifTia5Ž Wfe&OaW iiL^^^V^3 MUL? d^flS2 *!3$F J^aSr^ 9flnifWvWF)i iftbfl wp, Wte«> fe^a W W> s^MId tlMe! taT W tHfb V^49te ▼t^tft ^Ivihu^ ^til^als&a, ^tt> w Ak» Nfc«ttt«fronJ.rf* ta^tf tiv»2«t fe kolono tovornih avtomoq|}(ur. v .gateje.gf M pnUMm M! —~ E51iar6dbi . deželne flade*^" ra slSWIl8 in dozorio \ Msekom no z'žif&M. z mlelbfn in jajci konce-sit kil podeljuj v pnri stopnji oi&imf politično oblast v o. Vsi Imet-nfa^pbm trgovinf' z živino, mlekom irf|aJciJ« so prim^ili to obrt "po 1. j^arjriP16, solavezani prositi za kpeesig, zahtevajo po f 1. te pa* r«6e (p. d^mdta 1919J pri obrtni omasti prve ifopnje tekom 15 dal po razglasitvj teV naredbe, flcer mine njffe obrtna rjravfca. "TrAjcem, ki so mli orSsojm zaradi navijania-cen, zaradi prestopka oblastveno določe-BiU^fififl.-zaradi v^rižaiitva, zaradi nakupčevapja z|lc« a|j z^r^fi tifjp* fapstv^ preko cjr^avni^ ir^ej, pz]rQrt)a ^erpar^cCjsff" črte, srne deželno-vladni' oddeek za trgovino in obrt najrtedlpe: loblastVa prve '' stopnje odvz^rTolbrtno pravico. - Ta najdba ima namen preprečiti nfecedrie kuoČije* prekupovalcev, ^} dražijo pp^rebna imfa Osebe, %\ se brez koncesije pečajo s prekup-čevaniera. naj &£ naznanijo pristojni oblasti §nako kot fri4Q^ci § koncesijo, če zasrešajo, kar zakon prepoveduje (navijanje,cen, kupičenje zalog itd.)./ i Cim se uvede tozadevno kazensko postopanje, sme obrtno oblastvo prv^ ^t»pnjo ustaviti izvrševanje obelil do pravnumoinosti n ka^enskp Sodbe. *- ' t ■•' i Naknadno iojkovanle bankovcev. Opozarja se. da je v «l<*mi 16 pravHmlra"o leolkovanjti (štev. 164. Uradnee*a "lisfa) "tfoldč^rii !4dhevni rbkV v* k a ter ern 'so'Vmeie pokraffriske podkomisije za valutno refqrrgo det voi|vaji JtVa?daq MfaW& ^ &9Ki:ev.^ta^fov^r^ ze-»- peiekfUfif da s£ niotejo torej pro>n|e %k dovo-Henif» takega kolkovanja poslej vla-jrari*samo Še pri ministrstvu financ Mavrfa ^omisila zi valutno refof1-rno) y Beo^ra'tfv'Pank'ovc^V rlaf $fe njinlsjrstvif p § hobija. *im3rytc' naj |e"riočaka na rešitev prošnje, nakar je dotičjii cjpil^r. ako se je pnjspjl usrodilo. ^predložiti pristojni Rodnj^ niči Avstro « odrske banke, ki JzvrS] aateadnQ koJtaarajije. 6na^|: ^■gJf>YgniW,,4p Ijtr^ J L^-Jiafli. dne 1.9. iauuatja 1P^Q. * ^ Delegat: Dr. Savn^k s. r. Hapiftra rosBnjawtw. . .. ~ n£ ypto ijat«^. ^Jq "ptaenp k rpilfnie. ^a ^q gaiJcpiu psotuip ra,al pg.7 te^ujoio pnl,Jfci sq ot^i^ojJar^ui s*pr|-^o#enji;m. Ko a£ fJjtCVe vsleii Vftlikill i^daitov mzd.vpisko. ki so ra*lipd leta do leta. «a^ele prevdarjati p novih davčnih Virih, so prišli na dan načrti p đavk'h^na vpine dobičke ]n'*pferriožpijw ffei "oddaji. 'Čjlasovj o teh ria^nffa!]'so feli Vr^rnno^ni pseb'anj 'ppvp^, đj ^ g2vadnq na prav pref^n uacin jp'djin-^R^vojo, preijijfiip imovino iz đoniovi-np. fi nipdiscni prejuip/^jsVi c?cztr|ft|-ii so sj seveda izbirali ^evTrafa^' dežele. Na ta račjo so ^sled padanla vrednosti dcnr.na v voislcujcčlh sa država^ cfoVecrH ?e drircro n^odnost. Obranili sb s> jzžiftKf kaf>Tfa1a svjsjafsk$i m$s|il} 50 se ^bjralj rqedria-fo^ni apsiip^.fti'so'iia va/cii^rn* jn dpbr^ poučeni .špekulirali in veciiiij. W nili-jarde gredo premoženja idozemcev, ki so tekom vojfeke m med pTeinirjem na-$?a* zđvetisct? v šVicarSkJh" me^fi|i! J^r ktone okTornjac'e v banljfai) obfliijejo 'tu-jŽ^ovW 'Xt\ (Jimgš se^jiav*naJS»b!aS tudi pred treso'f! ne usjgvjja. yeč, pađjfi ip dos^pa o ne^otajvfrjvosti t^h trdnjav najpryq v Nemčiji. Davčnim' dezerter-: jem preti sedaj nevarnost tudi že t Švici, ki je vzrasla po sloviti svoji gostoljubne s'ti. Poročila prihajajo, dale Švicarska kmečka fveza zar hfevalaod ž v gzn e g a s v e t a, n a j V b'b d aV Čjt e v"' Vrl vzame tudi P r j m g ŽJgfllP |npzemcev, ki je z|lpfF^n)"'\y' bančnih s h r a m bali. Za ^orti NJfrreic Švicarski sre in bi se obdačilo vrec?nostne paijjjic, agww £?*#• Wser? 1^-Sa"- kam rml 61 ^5 ukazalo, da predlože izkaze o teh \7eMlHR. Na dlfef strant mislijo v $£mčjji že, Ju4i H t0» da sc ubeglo premoženje v inozemstvu prepusti v pokritje zmagovalcem. — ng Na FoUskem nredftev denar-stva d€la*"vence težave. V prometa ifltajo rbiiogo vrst novcev, ker poljsko držkvo sestavljajo sedaj dežele, kf $0 i>H0adale >vstrrf ^ dgrski, Rusiji In Nemčji. Na Poljskem krožijo ittri vrste ŽSfiaSa. V Galiciji krpua, pa Podani- gresniPoIjski ra pplJslca marka. Poljsko fcjAo #uVMlf tfeScfrf^asa oiniga-6frc.rtM^r8a livčdefe p o 1 j s ft e i f i ■ft, sb iijb^i*rafVdi f^lžiffkatov fa ttar irwMe &si sokuferi? »ove «s- IZ. IlitlUn. PbvSmri h^ipmd v tffScvl SMS* V s^ponjnjasaass; ™ s*^^*" SOM jHMnJ9 Sanjau/f ini.hu. I Sa V 0001 OOOl Bi' VJ H ■ OT ' I I Bj S^ OJ OJ ^m ■ I OJ I OJ OT t OJ OJ O^ OJ OJ OJ OJ OJ Oj OJ OJ OJ Oj OJ Oj ■as «*sol t taster 1 M/ta X 54 *•/« u aavaeae to aute oglase 80 vi«, a iniM cmsgton 1-90 K. a potisno tu rsMsate 2 K. — PM imfli sad 10 objav popit Vpniali« glede ti—tu, ruj m prifefl oumki n odgovor. «9p»««alstfS .Hov. fcy te .liritoi TIHiru« KaaiUr* uUea 4t i, pHOlsoa. - ftlitoi At 00. cstoietao sssssj staCas . K 120-pouetao. . . . . . 4 f. 60*- 1mm6m>.......30— 1 » .*«•••■» 19* — celoletno......K 140*— polete* ..«•...* 70*— 3 .mesečno......m 35** .....i - 12-— Novi fiaroesiM ee| poH)e)o v prvič saroealso vedno Mo^ P* nakaznid. Na tuno ptsauna naročila brez posUtvc denarje ae se oKvesio ozirati. Iredelttvo .Siv«/. Mar«**" nasflova iUm at I, L sttastoap|«, Tsislon itev. 34. Bjgpiii spreffsaas !• podpisano ta sapSsssse sjaosavoos. laT Umhoptmnw me vraco. ~ansj Posamezna itevilka velja 60 trinariev. Nase meje s sfrategiCnega oidika. Ilali meje proti kral'eolnl HallJL (Ispod peresa oducnesa velcaka * Mele. M lih fc ieML Pri pruučavauiu našfh mef uroti Nemški Avstriji bomo le JasnelSe vf-de?i. da Je iz voiasaih razlogov ne-vzdritjfva sedanja mejna Crta proti kraljevini Tftallll. Vsled ten nastane vimSanje. kiko se izvleči hi rešit! iz teti nesrečne- ga položaja, kl nam grozi z vojaškim suženjstvom na morju in na suhem in nič manj s politično in gospodarsko odvisnostjo od kraljevine Italije. Sedaj, ko še ni definitivno določena naša meja proti kraljevini Italiji, je še upanje in edini izhod iz tega položaja, da dobimo kot minimum naših zahtev take meje, ki nekoliko paraliziralo prej navedeno pogibelj. Naša naravna meja proti kraljevini I tali i I bi bila Soča. To bi bita naša idealna meja v vojaškem, narodnem in gospodarskem smislu. Mi. kakor Ita-IHa bi imeli v tem slučaju čisto defenzivne meje, obe državi bi bili strate-gično zavarovani. Kraljevina Italija je izkusila v 12 bitkah važnost tega prostora za našo obrambo. V \2 bitkah ni mogla poleg vse svoje moči prebiti fronte na Soči. Ttaliianska premoč je bila v prvih štirih bitkah neverjetna, pehota v razmerja 1:4 (Avstrijci : Italijani), topništvo 1 : 8 (Avstrijci : ItaliianO, to se oravi. da je imela kraljevina Italija na fronti štirikrat toliko pehote in osemkrat toliko topništva kot Avstrijci. Te Številke dokazujejo najbolj strategično vrednost Soče In terena vzhodno Soče kot mejnega prostora. Ta vrednost bi se še potencirala s tem. ker ne bi bra-nha meie mešana avstrilska ampak naša narodna voiska. Zato pa noče T ta Mi a nič slišati o tej meji, ker bi morala s tem opustiti smer svoje bodoče politike, ki temelji na osnovi »Dnang nach O s t c n«. To pa nas ne sme ovirati, da ne skušamo zagotoviti razvola bodočemu nokM?enIu in fe sedaj preprečiti volne, ki nam gotovo grozi v 20—30 letih. Naonlmn vse sile. da dobimo Sočo kot melo. MAtroče no*tane nemoroče »mo-en*lm«. če vstralamo pri mtfh pravičnih zahtevah m d»mo It-T^nom razne rfn-ge Jronceslie. Nobena frtev ne bi bila za nas predraga, če dobimo Sočo kot mejo v zameno. Trst Ko Je prfila Italija v dilemo, alf nai prepusti Trst svoji usodf, ali pa na! sra vzdržuje na SVodo drugih Italijanskih Ink, se le odločila za prvo, motnost in prodaja danes Trst na II-citaclfl. S tem upa, da bo poeta! Trst to. Var Je bil pred vojno, namreč glavna Inka držav, k! so tvorile nekdaj avstro - ogrsko monarhijo. Ni tu umestno, da bi se spuičati v razpravljanje, ali ni jtrizna^a s tem ftalila Impllcite. da Trst ne spada k njej. ker mora pred njo poginiti, m da snada še mani V ftalfff ozemlie. Id le?! vzhodno od Trsta — tu bi bila hvalevredna naloira toliko poveličevane zveze narodov — poirlejmo za trenutek samo dejstva. Kakor hitro se proglas! Trst takorekoč kot svobodno mesto. Je brezdvomno, da bo naval v Trsta Iz vseh delov nekdanje mo- narhije velik, kakor je to navada v takih mestih. Tu pa mi ne smemo držati križem rok. Gledati moramo, da ne utone naš tržaški živelj v va-Iovju tujstva. Vsaka postojanka, ki smo jo imeli pred vojno, se mora ne samo vzdržati, ampak moramo iti brez obotavljanja na to. da bo nas vpliv dominiral nad vsemi drugimi. To ni danes nič nemožnega, če pomislimo, da smo tvorili do konca vojne kot poldrugmilijonski narod v Trstu znatno manjšino, da pa smo danes država, ki se prišteva med srednje. Zato mora biti naša parola ne izseljevanje iz Trsta, ampak naseljevanje, in sicer naseljevanje iz vseh delov države. Dolžnost naših trgovcev je, da dopisujejo s Trstom samo v slovenskem ali srbohrvatskem jeziku, da odklanjajo vsako internacijonal-nost v tem oziru, ki se bo skušala vtihotapljati samo v našo škodo. Brez ozira na to, kako bo odločila končno mirovna konferenca o Trstu in o vsem našem zapadu, se moramo zaenkrat pripraviti na najhujše in gledati na vso zapadno vprašanje tako kot so pledali Poljaki na svoje vprašanje v Prusiji. to je vse naše zapadno vprašanje zlasti Trst se mora smatrati kot kolonizačni problem. Ta je zaenkrat naša najmočnejša opora. Seveda nas ne sme pri tem ostrašiti trenoten neuspeh. Tudi Poljaki so se morali boriti stoletja — a dosegli so vendar svoj cilj. P. P. HoIPonskl glasovi o sporoiuna. »n Plccolo« prinaša iz Rima sledeče poročilo: Rimski politični krogi ne soglašajo z optimizmom francosko-angleških političnih krogov glede nove faze pogaianj za rešitev jadranskega problema. S skepticizmom se sledi poročilom o pogovorih Nittija s Trumbl-čem. V tem pogledu je dal Nitti pariškemu dopisniku »Tribune« naslednje izjave: »Smatral sem kot oportuno, da se ne odtegnem razgovoru z dr. Trum-blcem In Pašićem. katera sta prtegnje-na našemu sestanku kot stranki Z ozirom na to. da sta ona naSa sovražnika in da vršim jaz v vrhovnem svetu vlogo sodnika, sem smatral za svojo dolžnost da ju poslušam« da izrečem potem svojo sodbo. Kakor smo poslušali Pašiča in Trumbica, tako bomo poslušali tudi Venizefosa. To priča, da se ne pečamo samo s severoiadran-skim vprašanjem, temveč da nameravamo določiti točke sporazuma glede celotnega kompleksa Jadranskih problemov.« Iz razmotrrvanj Nitti-Trum-biecm in Pašičenr katera sta prltegnje-»Tribunin« dopisnik, da se Je pokazal TrumblČ kot popolnoma nemistopnega. Jugoslovenski delegat le vedn* neizprosen zagovornik spomenice, ki Jo Je predložil vrhovnemu sveta z VVTlsono-vo zaščito m v njegovi navzočnosti. Dopisnik »Tribune« oooaarla zato s ozirom na tak duh Jogoelovenov, <*a ne bo odgovoren za ItateraJeol dejan i a, ki bi sledila, ne vrhovni tvet nt Italijanska delegacija, marveč edino tnzo-slovenski delegati.___________________ Kaka je tačasna politična situacija vi dopisnik — je gotovo, da se je ne more dolžiti. da ne bi bila hotela podajanj, ali da bi ne bila pokazala sprav-ljivosti. Naša delegacija je premagala velike sentimentalne težkoče v narodovi politični realnosti in vsa nezaupanja« ki izvirajo iz bližnjih in daljnih spominov lastne zgodovine, ter je bila pripravljena, poskusiti katerikoli način rešitve in se direktno pogajati z onim« ki odreka Italiji sadove njene zmage. NeDOsredna odgovornost sedanjega položaja in verjetnega propada sporazumi] enj a se ima iskati v vrhovnem svetu, ki poskuša še enkrat odvaliti svojo odgovornost na jugoslovenski imperij alizem. Kaka le tačasna plitična situacija v državi SHS. je jasno znano angleškim in francoskim državnikom: Jugoslavija stoli tik pred volitvami in vsak-tera, četudi še tako logična in ravnodušna popustitev jugoslovenskih delegatov v Parizu na korist Italiji, zamore služiti srbskim ali hrvatskim radikal-cem kot pretveza za opozicijo in podlago volilnemu boju. Kakor se poroča1 iz Beograda, deluje Pašić v tem smislu in kot glasnik kampanje absolutne teritorijalne nepopustljivosti. Trumbić pa, nihajoč med etniškim velesrbstvom in političnim federalizmom se boji, da bi odtujil novi državi Še one male simpatije Hrvatov in Slovencev, ako hi odstopil le ped zemlje med Sočo in Vardarjem. Vsled tega zahteva danes po enoletnih diskusijah in pogajanjih vse jadransko ozemlje med Devinom in Boko Kotorska Maloštevilni zmerni elementi, ki si upajo zagovarjati potrebo sporazuma z Italijo na teritorijalni podlagi, o kateri se da brez dvoma še mnogo razpravljati, so neizprosno potlačeni od stru j, ki dajejo smer jugoslovanskemu socijalnemu živ* Uenju in so odločene galvanizirati 4 svojimi neizmernimi teritorijalnimi zahtevami omahljivo skupnost nove države, ' "-" BU Dopisnik pravi nadalje, je bila to Pilatova gesta Francije in Anglije, ki je hotela pokazati rraliji po tolikih francoskih in angleških »ni« tudi jugoslovenski »ne«. Vrhovnemu svetu preostaja samo ena možnost rešitve jadranskega vprašanja: pripoznanie Italiji ozemlja, ki ji pripada zgodovinsko in z ozirom na napor v vojni. Wilson je materijalno oddaljen od Evrope in se dozdevno oddaljuje tudi duševno. Kaj se še čaka? ^czotov jadranski položaj preti pokopati mir. Francija išče zaveznikov in se obrača znova do Italije, toda vsled stališča zaveznikov je logično, če vladajo v nekem italijanskem časopisju pomisleki glede vstopa v trozvezo. Naravnost v nasprotje se postavljajo socijalisti in pristaši ljudske stranke, ki tvorijo večino v parlamentu in vsled tega se zdi. pravi list. da bo NlttiJu zelo otežkočeno, skleniti z L!oyd Oeorgem in Clemenceauero zvezo za več ali manj ugodno rešitev italijanskih problemov. nm za Hieieas DKilieT Da se je v zadnjih desetletjih tako razširila prosveta med slovenskim ljudstvom, niso pripomogle najmanj knjižnice. Polagoma, ne da bf se bil tega zavedal, je postala knikra našemu človeku potrebna. To je Imelo takoj dve posledici, prvo. da naS LISTEK. Haba on jottMrt." Aktavalna povest. Nihče b: ne razmiHUI o žalostni usodi te muhe. O nepravem času, ah, ]e zagledala luč sveta In sam M« olog vedi« zakaj ne maja« ampak decembra« zakaj ne na torti pri Zalaz-niku« ampak v ljudsko - iolakl sobi n. razreda! Klopi so vse nasajene z rožami z živimi; oči otrotte« ran Jntrania! Muha pa Je lačna to žejna, Kam od tod? . • . Okna Je zastrla gosta ljubljanska mejim. Kako daleč |e do torte? Obfeda Je vat SHri bele stena. a ni našla nič zanimivega, sedla vdano na strop in se vrgla zopet vsa obupana navzdol« naravnost na kateder, da premeri položaj. Odmor. — V prvi klopi je Dorica odvila Južino hi zasadila bele zobke v kruh« ki Je namazan z rdečo marmelada Zamajala Je z bradico* zadovoljno, kakor ae spodobi za take prilike. Na noska pa Ji Je obtičal košček rdeče marmelade. Maha se dvtfne sa svojta d-Uetn. Blaženost dvojna! ,^, < A že Je mahnn a ročica Device po noska« In maha Je seda globoko ožaVena na odprti« čisto novi« no tiskarni dBečI »Šolski Ust«« al v na-glect, a kakor ^vaakrat gracBosao osnažila noge. glavo In krila, ter za-bnttrlaoa v Hsfc. a .-a«-.* Doftea na* vnsenn i neiona« je flaSOa v glavo ie zasnao khsco: »Gorje, če pregreha pa luč zaduši, tedaj so ie dnevi kot temne moči!« in Je zopet korajžno in veselo vgriz-nila v kruhek. »Hm ČerneJU se ie vsa v sovraštva do ljudi namrdnila muha« ali je Se kaj černeSjega na svetni?« In je zopet globoko sahrcpcnela no mar-mdađL »Ta sitna mahale ae Je razjezila Dorica In Je vnovtč mahnila za njo. »MoJ bog« to Je Hvtjenje.« Je vs> dftinBa zimska maha. »h. ie ta Cer-nej!« Dorid Je P m t slu dolgčas. Začs- CemeJe po vrsti« sjaasdaaa sa stavo ir i sosedo čeS. katera bo MtroJs mi kraja i mam. Žabam Ja dobra, UMI ■SBlHIHB«aS^M^-*^MIHBSSB»nBtataSBBSBSSSai frčijo drug za drugim, prekopicavajc se Gangli, MeSičkove« Račići in joj Cemeji! Teh Je od sHe! Vmes p. smeh« ki lega kakor sotočni žarel med bele zidove. Muha je vsa nesrečna. Ne mor« do marmelade! »Da bi Štela Doria Zupančiče.« si misli, kmalu bi se po mirila s knjigo vred in jas bi sedla prestradana. kakor sem, naravnost v sredo rdeče medice!« Tragike nt konec. Bai ko sta s deklici izbrati za Igračo, da poBčeti In preSteJeta Se Levstike, zastam Dorid pogled na mahi. ki Je začeli srkati marmelado ne z noska, ampak s kruhka • • • Bom! Je padla knffca — (»Sotsk Ust« namreč) sa Maleno muho. M h ga las odnesla neto In tračno odBi predsostUo. Zanjo pa se je dvignila večno vesela« presrčno otroška pesem« obtičala je mimogrede v možganih male Dorice; ne pesem« smeh ves srebrn in zlat: »Mi smo davi muho klali In koline vam poslali, z mesom tudi klobasfc: nekaj lepih krvavic, tri mesene, tri prtene. Vina v reki si kupite, ž njim koline poplaknite.« Muha se je čudom čudila tem verzom in vsa zgrevana zastavila novo misel« da so jI kratki Cernejl vendarle manj nevarni nego ta edini vročekrvni in krvoločni Levstik. O Zupančičih pa je sploh Izvedela pre-msJa ker Je bita rojena v šolski sobi to le samo slučajno videla eno njegovo oasem v »Šolskem Hala«. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD* dne 16. Januarja 1020. Itcv. 1«. Človek M več smatral Sole kot nekako zlo, vsled česar je pošiljal otroke vedno v šolo, kar Je povzročilo ra-pidno padanje anaifabotetva. In drugič, da je načela rasti narodna aa« vednost, Dočlnt se j« vzdržala ta kontlnt* teta vsaj kolikor toliko po ostali Sloveniji, jo bila v zasedenem ozemlju vsled vojne nenadoma pretrgana. Granate so raznesle naše knjižnice tam do)i vojaki so jih razvlekli in ogenj jih je požrl. Danes s« najde le še kak star koledar, ki se ljudje trgajo £anj. Kaj pomeni to za te naše ljudi, $e da komaj domisliti Šole nepopolne in nezadostna — m zdaj manjka še tisto, kar je bilo izpopolnitev tudi najboljših šoj — knjižnica. Koliko umetnih slovenskih pesmi je ponarodelo v zadnjih letih, a ta metamorfoza se ni izvršila v glavnem potom Šole, ampak potom privatnega čitanja. Danes pa gre po cesti otrok in sliši laške pesmi. Doma pa nima slovenske knjige, ki bi jo vzel v roke — kako more to ostati brez vpliva? Kako nai se vzdržuje v bodoče narodna zavest, če ne bo jram knjig, ki dihajo res slovenski idih In v katerih je utrip naše zemlje, kajti duh, ki vra bo sprejemal otrok v šoli bo — tuj v domači besedi, in mu £a bodo podajali samo zavoljo tega, da postane otrok bolj dovzeten zanj. Naš narod v zasedenem ozemljit ne bo mogel živeti brez slovenskih knjig, zato prosimo naše knjigo-fcržništvo in vso slovensko javnost, da gredo na roko našim ljudem tam doli, ki bodo začeli ustanavljati knjižnice, Pdl?tf£f*l* VftStK =s Velik} hmakf so sedaj gospod i e, kf pišejo v »Naprej«, Ako bi si iim pmelo verjeti, so bili oni Pred vojno In med vojnimi dogodki edini v vsi Sloveniji, ki niso nikdar in nikoli vpognili tjlnjka pred avstriskjmi mogočniki, marveč <=o junaško, kakor se spodobi kremenitim značajem, vedno in vselef, zastopajoč svoja vzvišena načela, vs trajali na svojem stališču ter ne-vstrašeno. kakor prav? herojj svojega prepričanja, oznanjeva3i edini pravi evangel;i, da je spas nas vseh edino v razrušenju Avstro - Ogrske. Nenroj je takšnih socijalnodemokratskih herojev, kaj ne? Oh. nepregledna vrsta jih ie. Na stotine jih je bilo na Gradr.. v ThaTerhofu, Ooflersdofu in Mčllersdor-tu Koliko jih Je trpelo pri vojakih radi disfamujoče označbe »p. v.-«, koliko Mh Je umrlo v prognanstvu, kolikim je upihnjl luč življenja krvnik |n rabe!j! Legion je teh socijalnodemokratskih mučenikov, hekatomba njjh žrtev! Kaj ne? O da. kako bi šele kričali in na steza i odpirali usta, ako h* imel? samo par niih. a ?ih nfmafo. Ker niso bili preje junaki, ko je bilo to težko, hočejo postati vsa sedaj heroji, ko Je to tako lahko, saj je k temu treba samo krepkega grla In dolgega jezika- Pa Avstrijci ti gospodje zares niso bili nikoli, niti takrat ne. ko bi na Czerninove reševat avstrijsko podrtijo. Iz prepričanja? Radi raznih udobnosti in ugod* aosti? Ali pa morda celo prisiljeni? O tem poglavju bi bilo prav zanimivo razpravljati! = Plemenski nagoni. Svetovna Vojhia ni pokopala pod svojimi razvalinami samo mnogo produktov modeme civilizacije ampak tudi marsikatero idejo starejšega datuma. Med najhujše soada gotovo bajka o enakosti vseh ljudi. V naravoslovju razlikujemo n. pr. navadnega medveda od grlzlija, v vrsti človeštva pa je vse enako, vsi so enako dobri, vsi morajo imeti enake pravice, za vse enake ustave — samo 5e malo nlveliranja in Papuanec bo imel iste možgane kot Anelosaksonec in paradiž bo na zemlji. — Nobenemu modernemu preroku enakosti se ni »delo vredno, da bi se malo ozrl pe dokazih za svojo teao, ki je povare« ;čila že precej zmed na svetu. Ce po-Jgledaio danes na Madžarsko, bodo 'postali nekoliko negotovi v svoji absolutnosti. Admiral Horty je prk i šel na površje s svojo belo gardo in mori, in obeša brez prestanka In iz princioa. Vem, da se bo odvrnilo, da ni delal drugače tudi Bela Kun. To je 1 ravno, tudi Bela K»n le delal ravno tako. Pa preroki nivelirani* ae ne zadovoljujejo s Kanom, auoafc nresto-pijo v sekundi titočktloifietre in pokažejo na Moskva. In tnkai se mi skH, se aoodtakneio, — Lahka ima kdo o Uenimi kakorino wwrte ko« če, enera mu ne sme odrekati, da itna »red očmi efU, ki ga sku*n doseči — in so poleg tega sasrreliH naj-Y$čte krvoločnosti v Rusi« ravna Madžan, Kitate! in flrtift O kakem pozitivnom prinetnu — lavnem*! mocienje **- a* ne da govoriti pri Kii-ou, ne da se trditi pri Hortrto, kl prekaša po krvoločnosti Kuna, aa) je sam izjavil tujim Časnikarjem aa vprašanje, če misli, ali se bo mogla Medlarska sploh vzdrtati. »Mlilim. da ne!« Zakai torej obala >* strelja? la principa, ia instinkta, kakor je obetal in streljal Atila in Dllaglskan. Mortyjevo pleme je prtilo pred stoletji v sedanja bivališfie, a ti danes ae ne razlikuje v notranjosti 04 prednikov, ki so padli na Katalonskih po-Uiti« Odkod to? Ker se Pleme ae da preobraziti v svojem «n«£&JU navzlic raznim civilisatori^nim aunanjim prevlakam in željam ilunijonističiiih lan tastov. In dokler bo obstojale v živalstvu vrsta beloušk in naočark, ki sta tudi obe kači, bomo morali najbrže v človeštvu razlikovati veC vrst. — Joso Jurkovič. = Čehi o slovenskih klerikalcih. Praški »Nerodni Listy« pišejo pod naslovom »Klerikalna propaganda na vzhod« to-le: »Slovenski klerikalci, ki so do nedavna skrivali svojo borbeno taktiko, so stopili po izstopu drja. Korošca iz ministrstva, znova na svoja predvojnska pota,. Proglašajo kulturno borbo, izvajajo opozicijo na vse strani in se predvsem trudijo, da bi prodrli tudi dalje na vs»hod med Hrvate, ker se zavedajo, da hi pri omejitvi klerikalne organizacije na slovenske zemlje, ne igrali v bodočnosti nebene vloge v državi, v kateri je velika večina srbska in hr* vatska. Značilno je, da pripisuje|o največji pomen organizaciji »Orlov«, ki so jo započeli po vzorcu čeških klerikalcev pred leti v slovenskih krajih. Pri tem je uvaževati, da je fy\-lo za časa vojne pa jugu delovanje »Sokola* uradno poginoma ustavljeno. Poslali so na Hrvatsko, v Dalmacijo in Bosno agitatorje, da bi i tam izvedli Orlovsko organizacija V Zagreb je odpotoval sam predsednik Orlovske organizacije. Proti tej nevarnosti ie izdal predsednik jugoslavenske Sokolske zveze prof. dr. Ua-za Popovič iziavo, v kateri svari narod pred Orlovsko nevarnostjo. Združeno Sokolstvo ju^oslovensko, tako pravi dr. Popovič, nima bolj srditega in zvitega sovražnika, kakor so Orli, kakor nima ljudstvo bolj nevarnega in strašnega neorliatelja rjg-go so klerikalci. Bratje Sokoli stojte na straži in čuvajte ss! Orlf so bili avstrijske sluge in so ostali narodno zlo tudf danes. Sokol? vodimo borbo proti niini. Nismo imeli | njimi v preteklosti nobenih zvez, ne smemo In nećemo jih imeti niti sedaj niti v bodočnosti. Vsak Sokol bi zagrešil izdajstvo na sokolski narodni stvari, ako bi ne nastopal proti Orlom!«. = Kakšna ie sedal usoda Avstrije? Avstrijski poslanec Emil Kraft je priobčil v nedeljski »Tages-pošti« članek. Iz katerega posnemamo te-le značilne odstavke: »Po sa-intgermainski mirovni pogodbi je Avstrija postala država, ki bo imela, omejena na malorodovitne teritorije, pogrešajoč surovine, premog in živila, dolgov okrog 50—60 milijard, ne računajoč pri tem one zneske, s katerimi jo bo obremenila še reoaracli-rodni državni muzej. Ta ponabljenec mora sedai beračiti fn prosjačiti na sejmih zmagovalnih velesil . . . »Tako toži in joče Emil Kraft v »Tages-poŠtl«. Niesrove tožbe odgovarjajo kolikor toliko dejanskemu položaju. Res je. da je Avstrija, odrezana od moria, v skrajno težavni situaciji, v isti situaciji v kakrimi je bila n. pr. Srbija pred balkansko vojno. Srbija si ie s svojimi sijajnimi zmagam? v balkanski vojni rzvoievala dostop do moria, a kdo je bil tisti, ki ji Je z grožnjam! in z orožjem v roki sabrani! not do morja in ji skušal odrezati nit državnega »n gospodarskega živ* ljenja? To je bila tista Avstrija, ki sedai joče in toži. ker jo je zadela slična usoda, kakršno Je težila Srbijo pred vojno. Božji mlini melieio oač nočasl. a sirarno, tako Je zadela kazen tudi Avstrijo za njene grehe v preteklosti, Kopala te grob Srbiji, končno pa je telebnila v ta grob sama. Zato ne more njena kruta usoda vzbujati v nas prav nobenega so-čustva. *= Muslimanska stranka v Bosni. »Olas Slobode« poroča, da nameravajo muslimani pri prihodniih volitvah nastopiti z lastno kandidatno Fsto. čeprav so z radikalci in Narodnim klubom v tesni zvest (Ore tu očrvidno za ustanovitev om »edinstvene jugoslovanske emanlaaeije«, o kateri smo že poročali.) m* Komini* »a ***** Me ** B»-naju. UDU. Dan a i 1£ la*wia< CCT, U) Dunajski mestni svet Je arlvojn * ustanovitev osrednjih la ©krtkih ke**, sij za češke Sole. Spominjalte se zaklada „Slow. sokolske zveze". M oSEBNntdam Nff'TUEM IN zvečer Je imel HafSfr nriJKrsM predse** Nitti raigovor a naj|nj zunanjim ministrom TrumbMeni ? njegovim privatnem etapovanju. Italijanski ministrski predsednik le predloiU 4 predlaga flede reiltvl Jadranskega vpraiapja. V vsakem ia« med teh |e oznaCapa Reka kal itall« jansko mesto. Proti temu je odločno ugovarjal naš lunanfl miniiter dr. TrumbM ter koneedlral kot skrajno dopustijiv© mejo anano VVilsonovo črto do reke Raše. obenem pa Je ra-htsval, da aagotovi italijanska vlada Jugoslovanskemu narodu, ki on na« haja v njenem območju, narodno avtonomijo, igie se bo zagotovilo tudi italijanske* mu življu na našem teritor riju. Dr. Trumbić je poudarjal, da je sieer tudi on za. nekako avtonomijo Reke, a za tako, kakoršno je uživala Reka pod Ogrsko, a nod Jugo* slovensko suvereniteto. Razgovori med obema državnikoma se bodo la nadalievali, RAZPRAVLJANJE O REŠKEM VPRAŠANJA, LDU. Lyon, 14. januarja. Orezžič- no.) Načelniki poglavitnih zavezniških vlad so v ponedeljek dopoldne nadaljevali posvetovanja q rešitv? reškega vprašanja, Jugoslovenskj minister, za zinanie stvari dr, Trumbič ja eMiro« razložil stališče Jugoslovenov, Kakor poroča vPigaro«, para^tover) kliuh aptolnemu prepričanju, da se bo naSla aa ob« stranki zadevoHlva r*^»tev, Še niso napredovali dovolj, da hj se moglo predvideti že sedaj, katera re$|tev bo končno prodrla. STANJE NARODNE BANKf. Beograd, 14. januarja. Početkom leta je kurzjralo po naši kraljevini 79 674 milijonov dinarjev. Kritje Narodne banke v zjatu znaSa f»4 mlliionov, deooti v inozemstvu pa 354 milijonov dinarjev. Razven tega ima Narodna banka še »a 3 milijone tujega kovanega denarja v shrambi. Za ostali znesek ima Narodna banka naloženo pokritje v vrednostnih oanfrjih, POOAJANJA V PRAGI LDU. Pt*w% 13. januarja. Sktenisn je dogovor o količini in eeni sladkorja. Glede mejnih vprašanj se ustanovi obmejna komisija, ki jih bo proučevafa na licu mesta in jih določila. V traovinsko-pofifCnem osira se ic določil seznamefc blaga, sa katero ne bo treba nofcens \z* vozne dovolitve. Carinskotehničn© olaišave bodo veliale It prihodnje dnt. S kompenzacijskimi vprašanji se bo pečala posebna komfsila. S tem so po* gajanja zaključena. ODNOS Ml MID CEHOSLOVA-$KG IN AVSTRUO. LDU- Pra«a. 13. januarja. DKU, Vlada čehoslovaške in vlada avstrijske republike sta se dogovorili, da bosta stopili v redne diplomatske stilrft in iinr«nit»nili r1ff\1r\mst«lri ?a. avstrijskega opravnlka v Pragi na dr. Ferdinand Marek. Obenem sta oba dobila navodilo, na) predložita vladam, ori katerih sta akreditirana, svoje poverflnlce. CEHOSLOVAŠKA IN MADŽARSKA. LDU. Pragra. ia |anaar)a. Bbertev* vlade Je aaktevaJe. da ae Bermontove čete internirale in razorožijo, dokler se ne sklene mir med sovjetsko Rusijo in protirevoluoUonarji, da se ruski vojni vjatniki odpošljejo domov, da se takoj obnovijo diplomatski in trgovski stiki s sovjetsko Rusijo, da se nikakor, tudi indirektno ne, ne podpirajo vev ruski protirevotucionarci. Ti letaki m pa bujskaJoči govori ra^ik agitatorjev v> vptjvaij na nw^e*50r de so razorožifl varnostne organe, strejfcttl nanje z njihovim orožjem jn sgvaH z noti. Zgrabili so častnika m mu strgal) make t ramen. Pefniaj Je bi! take ne* veren, da M drutf uradniki moral) streljati, na kar Je mnoiiea serJala tu si Je uslužbenec cestne železnice S*l tem «io«n ¥%m. ker la nadei a aseimi-lee, Ko se le mimžiea Mižala dmglm vtetem. se nadele strtl»aH strekdee. Mrtvm h hflo ta teiko ranjenik ne 4» eaeh, dedkn Je Iteviln lakta mnmnth Od emmeetne strele Je I mr- Itv Je več ranjenih. Ko so ranjenega stražnika prepeljali na kliniko, je planile isnl veC Bu« ta n uroto i ae* sami w«ta* und javili; Vatnitaa hfmka je agubiie l mrtveca. I sfrefr niki pa pmjreša, M so Ju nalbfft kam z*vtekin nem tegi ima 10 rsjdeecev, Od neptdriiev so naiteil dosadi) 19 mrlvlh M 40 ranjenih, Pa cestak patra* iirala alaHar varnaMae straže ia ve. laltt evtotnobili s strojaicami. Neka« tera aaate SO Presajene v bodedM K« ZAROTA V ATBNAIL Ateaa. 14. iauaarla, Tu so aretirali 4E ftaatnlkov in podčastnikov, ki so bili v najožjih stikih a zarotnikom brigadnim generalom Lambrldljcm. Cilj te zarote je bil, ubiti ministrskega predsednika Venlieloaa in glavne Člane liberalne stranke. Našla so se pisma, ia katerih je razvidno, da so zarotniki tajno pošiljali Šifrirana brzojavke na bivšega ministrskega predsednika Gunerisa |n sprejemali tudi take brzojavke od njega. Na drugi strani se je ugotovilo, da so bili aarotniki v trajni aveai s kamarilo bivšega kralja Konstantina, ki se nahaja sedaj v ŠvieJ, Rasprava prt)tt parotutkom ae prHSne v |f*—15 dnth. I) ujetništvo v Italiji. N* tmni i« Uvice v Triatm t* i« od kolone do kolone prenašala novica, da je z Italijo sklenjeno premirje, ki je 2e v veljavi od 2. novembra zjutraj, dalje da se v Tridentu ropa in strelja ki da pride t}e še isti dan ena italijanska brigada, ki prevzame skrb za mir in red Po dvainpoldnevnem maršu smo dospeli ali bolje rečeno smo se privlekli v Trident, popolnoma izmučeni. Vendar smo častniki brigade sklenili, da se z ozirom na obupne razmere v Tridentu, potegnemo še nekaj km severno in še!e tam odpočijemo. Tu pa nas dohiti naš brigadir, ki ga je spotoma popolnoma onemoglega vzel na voz neki zdravnik, ter nam ukaže, da gremo z moštvom in trenom, kolikor smo ga pripeljali, na dvorišče nekega poslopja, kjer je bilo pred namf TI. armadno poveljstvo, kakor smo brali iz napisov. Brigadir je šeJ v mesto, da se informira o položaju in nam da nadaljne ukaze. Videli ga nismo več. Pozneje mi je v ujetništvu pravil neki tovariš, da ga je aretirala in Italijanom izročila neka gospodična s puško na rami; imel ic 5e srečo, da ga je dotična gospodična rešila iz rok cestne fakinaže. Dve uri za nami so dospele v Trident prve laške patrulje, katerim je ob 4. popoldne sledila kavalerija. Eno uro pozneje smo opazili, da se naše kolone vozov ne pomičejo več, Italijani so izhode na sever zaprli. Bili smo torej ujeti. Opazovali smo iz našega poslopja pozdravljanje laških vojakov po prebivalstvu, oboroževanje civilistov in Italijanov, ki so bili dotlej naši vojni ujetniki, ter razoročevanje naših častnikov na ulici. Nas ni nihče motil v mšem skrivališču, kjer smo prenočili. Drugo jutro so že civilisti plenili pisarne in zalo-se v poslopju, drogi so začeli jemati in odnašati slanino, moko, usnje z naših vezov; ker so videli, da ne branimo, so prijel! po-jjutrmejši kar konje za uzdo in so odpeljan" konje s obloženimi vozovi vred; bil je večinoma nežni spol. ki je delal vojni plen. Pustili smo jih delati, ker nam ie bilo še ljubše, če pobere vse civilno prebivalstvo, jjj fai ▼ vojnj. trpelo..rnnogo„škode. Uničili so marširale iudi kolone pred nami. Na vsakfli 50 m ie stala straža, ki nas je preiskovala in otioavala, če nimamo kaj orožja pri sebi. Bile so jim všeč tudi druge stvari, ne samo aorožje. Predno so pasirali te straže naši trije artilerijski polki. Je minilo več ur. Marširali smo po cest! proti Rovere+u, v silno počasnem tempu, ker smo morali vedno prostor delati italijanskim nasproti prihajajočim kolonam vozov, Infanteriie, artilerije in avtomobilov. Častniki smo se tega polževega marša kmalu naveličali in smo izstopili iz kolone v bližin! neke kasarne, ne da W nam transportna eskorta branika. Čakali smo celo popoldne ob cesti na kako prazno avtomobilsko ali vono koleno, ki M nai vzela seboj v blaženo Italijo, pa br«l uapena. Preti večeru amo aašli wi kasarni kantino, kjer sme w foatilniški tebi na tleh prenoem Dmio fiitro amo poskusili, n+ hi biki mogoče, ob Adižl proti severu pobegniti Prisil *me kako uro daleč eb A4iH navzgor, pa Mre la efestrlftla pet UaUUmk* »traja, ki aas i« »pat eotlal* v Trident aa tMraU- Sče za lastnike Tp |ebil9& novembra. Ma9e ugovarjanje, *a J* o* 3. aovemnr« premirje In da Imamo prest eOierf, iam nI pamanalo, HalttasJ ao nem rekli, da aanie velja premirje Sel« ed 4 nevernem pepel* ene *«* torti »*• ic naH vrhovno vodstvo eneataveo iaretUa Italijanom, ker ae oaa le balo w sMe prostega o4no4n nam nfee vedeli m odgovoriti, toMUi to ona h o> nt PrWmoo v ujetnlltvo, ampak nos potile* ki ttfurno *** Ptjnniko domov. Prmajajl so na nbIraHSee ttanlanahf mlaj« OnatnUrt In odhajal! in očividno niso vede«, M poleti t nami Končno le prtael neM stotnik, ki Je razumel na** to*oe • ftedn m ntmjenonei dni lo od nonod nrtnoaH nekaj nabojev od no« nolonienili nonoeens po«tnvtH anao k ^r nroto In vss* ft dobe eno. katom Jn n oe. Hno aktatlo anedol kar na trne e nejnojo vosello civirneft nrekivaUtva, da so tpko SO# en^stnlkom •# njih tako aovrofnt p* fave. Kavno Is« častnik |f v»^t» peno kolofto tovomib avtomoMV*v, v knle^e •* nas sHn^ei kekns slenllte. In ase*«"* «w Trtdean mene«, eni na* peHeso do kakor le kam otflnbllena. m WtXmti*l M! P* naredbi Je*tlne vie4e ^ SiovenKo in tommnv n edntknm «1 prehrano je trota tmetl 1* trp^fi-no 1 živino, z mlekom in Jajci konoe- siJe. ki Jo podeljuje v prvi etapvijf okrajno oolitično oblestvo. Vil pmet-nflil obrta trgovine 0 živino, mlekom iti tajci, kl so prijavili to obrt po 1. januarju 1016. so navezani nresiti za koneesiJo. zahtevamo po I t. te naredbe (10. deeemhra 19l°Jnri obrtni oblaiti prve atOPnje tekom 15 dni po raifiasitvi te naredbe, aleer mine njih obrtna pravica. Trgovcem, Ki so blii obsojeni zaradi navijanja cen, zaradi prestopka oblastveno določenih cen, zaradi verlžnlltva, zaradi nakupfievanja zalog ali saradi tihotapstva preko državnih mej, oilroma domarkacfjsko črte, sme deželno-vledni oddelek za trgovino in obrt na predlo* oblastva prve stopnje 9dv?*ni obrtno pravico. Ta noretfbp \rn% namen preprečiti nečedne kunčije prekupovalcev, ki draiijr* potrebna živila. Osebo, Vi so brez koncesije pečajo n prekup-čevonjom. naj se naznanijo pristojni oblasti enako kot trjrovci a koncesijo, če zaerešajo, kar zakon prepoveduje (navijanje oen, kupičenje zalog Itd.). čim se uvede tozadevno kazensko postopanje, sme obrtno oblastvo prve stopnje ustaviti izvrševanie obrta do pravnomočnosti kazenske sodbe. Naknadno kolkovanje bankovcev. Opozar/a se. da je v členu 16 pravilnika o kolkovanju (štev. 164. Uradnecra lista) določeni 14dnevni rok. v katerem so smele pokrajinske podkomisije za valutno reformo dovoljevati naknadno kolkovanje bankovcev, za Slovenijo že potekel in da ?*? morejo torej prošnje za dovo-tjefrfe takega kolkovanja poslej vlagati samo še pri ministrstvu financ Odavna komisija za valutno reformo) v Beojarrachi. Bankovcev naj se ministrstvu ne pošilja, marveč naj se počaka na rešitev prošnje, nakar 3e dotični denar, ako se je prošnji ugodilo. Dredložiti pristojni podružnici Avstro - ogrske banke, k? izvrši naknadna kolkovanje. Predsedstvo delegacije ministrstva finsne za Slovenijo in Istro v JJub-fjanl, dne 13. jam:?.rja 1920. Delegat: Dr, Savnik s. r. Narodno fjosiiDMvo. — ng Vojni davek. Zelo utrjeno je mnenje, da se davkom osobito radi odtegujejo oni, kj so oblagodarjenj s premoženjem. Ko so države vsled velikih izdatkov med vojsko, ki so rasli od leta do leta^ začele prevdarjati o novih davčnih virih, so prši« na dan načrti o davkih na vojne dobičke in premoženjski oddaji. Glasovi o teh namerah so nosti denarja v vojskujočih se državah dosegli še diwo ugodnost. Ubranil! so se izgube kapitala vsled razvrednostit-ve novca v domovini. Posebno priljubljeno pribežališče teh grešnikov je bila Švica vsled svoje osrednje lege. Po švicarskih mestih so se zbirali mednarodni gostje, ki so na varčnem in dobro poučeni špekulirali in verižili. V milijarde gredo premoženja mozemcev, kt so tekom vojske in med premirjem našla zavetišče v švicarskih mestih. Jeklene oklopnjače v bankah obiluje jo tuje imovine. Alf danes se državna oblast tudi pred tresori ne ustavlja več, padla je dogma o nedotakljivosti teh trdnjav najprvo v Nemčiji. Davčnim dezerte*-jem preti sedaj nevarnost rudi že v Švici, ki je vzrasla po sloviti svoji gostoljubnosti. Poročila prihajajo, da Je švicarska kmečka zveza zahtevala od zveznega sveta, nai v obdavčitev pviviame tudi promelonio tnozomcev. ki je zaloSone V bančnih shrambah. Za vojni davek švicarski gre in bi se obdačilo vrednostne papirje, llahtnt kovine, biser* itd, Bankam naj bi te ukasalo, da predloio Izkaze o teh vrednostih. Na drugi strani mislijo v Nemčiji le tod! na to, da se ebOfk) nromolenie v jpozern>tvn pre-OUfttt v pokritje zmagovalcem. _ n* Na PoUskem nredfter denar* ntva dete vejkt tnlave. V promete imalo mnogo vrst novcov. ker pnljsko drfrvo, inntavtjajQ Kdaj eetele, k| so pripadale Avstro - Ogrskf, Rusiji |n Nemč:ii. Na Poljskem krofijo stirj vrste denaHa- V Qnl|el|f kmna, nn IVuniani-nkem nomSha mnrtin, v nokdanit konw rresni Pellnk) pa aoU»ka marka* Poljsko marke to evedli Nemel za časa okaaa> ette. Misel da uvedejo poljske ala> t e» ne mera« nartdi fafeifikatov m ktt> Je opostitL dasi so imeli ie nove ban- Itev. 12. .SLOVENSKI NAROD" dne 1*. januarja 192a Stran 8* kovce pripravljene. Naslednji načrt ia ta, da uvedejo »oljska marte. Vlada le ie sedala nekaj predpisov, kl merijo na za mano kremi. Za izmeno sa )a postavilo pravilo, da prejmejo posestniki 100 K ta nje 70 mark. Proti taj reUcili je Uut odpor, ker bi bilo težko prizadeto 10 milijonov prebivalstvi s kronsko posestjo. Podobno kakor pr| nas u krono $e pavaja, da Ja kupnina stare krone enaka roformnemu npvgu, £a ni ceio večja- -* ng Borao po Dana* 13, januar« ja: SHS 230, ljre 1700, francoski franki jcfiO, Švicarski 4000, lei 550, marke 460, dolarii 2»5, robiji 295. — ng Borza v Trata dne U. Jano-arja: Kupovalo se je neiigosane krone po 950, avstrijske 6-60, jugost o venske 15*^-, čehoslovaške 20/—, dinarje 54, lei 34*—, marke 31-50, dolarje 13-20. iraneoske franke 121, švicarske 23P, funte angl. 50-50, napoleondore SI lir. — '- «. . ■ . ■_.]■■.'■ i ■■. ■' ■ Sokolstvo. Sokol II. (iveitve) telovadi od decembra daije v tukajšnji reslčnl telovadnici. Pričakovalo se Je, da se boda udeleževali telovadbe predvsem fanti« In mo2f* dvorska* ga okraja. Vabljeni ste vsi, da pridete v našo sredo čim preja. Vzdramite se tedai li ipa* nlaj Telovadba ie v torkih in sobotah ava-čer ter ob nedeljah dopoldne. Društvo za gradbo Sokolske«a de— Sokola IL Ima svoj redni obfinl zbor v nedeljo, dne 25. januarja ob 9. dopoldne v telovadnici Soie na Prulan. — Pr! zadnji društveni prireditvi v Unfonu sta bila pohabljena v garderobi dva predmeta. Kot že objavljeno, naj se dvigneta predmeta prt rvrdki Milko Krapeš. Jurčičev trg. Primorski sokolski krožek v LJaoljim. V !etrtek. dne 13. ianuaria ob 30. url se vr?! TV. debatni večer v posebni sobi kavarne »Zvezda«. Predava b?v§i tainlk *Jugoslovanskega odbora v Parizu« br. Tomo Sorti o predmetu: Naj spor a ftalijo. sestre In bratje iz *asedene?ra ozemlja, kakor ttidi tokafSnjf Soke»H, udeležite s« pornoSte-vilno sestanka* Sokol ▼ ŠtepanO vas! vab! svoje ela-ne, da se palnoStavtlno udeleže obeneca zbora, ki se vrši v nedeljo, dne |& Januarja ob 2. popoldne v društveni telovadnici. — Društvo za gradbo Sokolske ga doma e Stenanlf vas? ims ta kol za tem rn istotam svoj redni občni zbor. Sokol na Bledu ima v nedeljo, dne 18. janttarja ob 14. v telovadnic! svo| osmi redni nfcčnl zbor. Dr*natlčnl odsek Sokola v Cerknici \n priredil med prazniki Stfri lare: »Satan«, dramatična slfka od Braccoja, *Raztreseo-ca«, »Damokle'ev meč« in Petrovičev .Oozd*. — Oiblic se. kakor vidite, posebni v tem odseku, ffrirfka bi bila potTebna ne za igralce. femveč za Cerknico. Kar so imenovani nudili ▼ »Oozdu«, }e bilo preveč" tu zaspani trg . . Naprej! Zdravo! Dnevna vesti. V Ljubljani, 15. janaarfa 1920. = Valutno vprašanje. Iz irapčiiskih krofov nam Pišejo: Stališče, ki ste fa včerai zavaeli protf nameri, da se nve-deje štiridesetakl, osemdesetaki, štiri-stolakl in štfTl tisočaki v na*e denar-stve, ie popolnoma pravilno. Ce misPm*) na praktični denarni fn trgovski promet, imamo takoj pred očmi, kako e! n* I u 1 a r o o. TurčUJ podobpo mesto M Imelf v našem novčanstvu. če bi vpeljati ta Štiristopni sestav. Računanje bj bjfo zelo nerodno, poslovanje brez sb> tajkov in tisočakov le v praksi dejansko za razvito trgovino nemogočo, aaJ pa bi provzrofiaJo prav neprijetne Mh drike in »mote. Čemu se trmoglavo drsati teb šrtrkratnikov? Če Je padla nesrečna misel z relacijo in namera a ra^merno malobrojnim dinarjem fnipjtl številne krone, nima nobenega pomena pretiskavati tako, da se pridrijo Stfrf-krataj bankovci. Teh tipov nikler ne W občudovali. Gospod Velikovič je oelo v prvem nesprejemljivem načrtu trdil da znesek v d'narjn ne brisa kronskih posestnikov. Če je sam zase resno mislil tako, čemu potem kaprice v četvorkah? Ornga potreba največje nujnost} Je, dzk kot edfn st vena država stremimo za enim samim novcem. Po sedanjem načrt« bj fmeU zonet dve vrsti bankovcev. Ta novina dvojnost bo zopet vodila do neljubih pojavov ter do nerodovanja eno ali druge vrste novca. Dvojna vlauta se nikjer al obnesla, tudi kjer to Jmeh 2lato Jn srebro, no videli kmalu, da te celo v konsolidiranih državah ne gre dobro. Naše strem-Benie bodi obrnjeno z vso silo na to, da si pridobimo en sam denar. Za Konsolidacijo mlade d r I a v e In za prod vsem potrebne £<>-snodarakft abližanit Pilili proitrt^lrl oumeH, a topi največ storimo. Zelen bf tud| iz političnih razlogov nujno, da bi dobili en dena?t Cllvde fltt:h bratov, ki ftnajoj v rokah ivof h*nkwnt #Hif, P* ***** postonatl Pf| tiki nameni i vso rtoWe, so. Malenkostno ^orantanle «t no ase« stu. Mi si upamo to zastopati vsakomur nasproti, k<*r v^rno QCTti dg duso^ kaj le za nas Prečaoo »tara kftt|*Vtai Srbila. Presoditi mdi verna kakSnegn medna,rodpejri opnifna M W* *2?* iaparstveno enotnosti t dršftvf SrtJ, mm po kavoroai m amllkaik aaajaajaaj danon Neprestano dohajajo dtiehU vladi opozorila glede muefirh aločalov, ki ao dogajajo v lavnih lokalih* U godba satare narodno himno ah oa himno ko* ke aavezo&ke države. Zgodi te rado^ da kakšna čisto neumetniška godba pl) cigani vpletejo med druge točke himno. Gos* ne vodo prav, ali imaio vstati ali ne. Pri tem ae zgode običajno neprijetni konflikti, ker razgreti ljudje drug drugega dolle nepatriotirma In prihaja *al do pretepov. Radi tega i* po navo* dllu deželne vlade ra Slovenijo prepo-veduie Iffranie narodnih trmen v goatiU nah, kavarnah in drugih Javnih lokalih. Igrat! jih je dovoljeno samo ob slavnostnih prilikah In na takem mestu v vsporedu, da obfnstvo natanko ve, de se s tem hoCe dati duška ngtriofCnem;] čustvovanju, Radi pres,torka te naredbe se bodo kaznovali gostilničarji, godbeniki in oni, kateri narofa svirarfe po ministrska naredbi z dne 3ft septembra držav. sak. Štev. 198. s jrloho do 200 K, o*iroma ■ zborom d^ m o*n|. «— Arhitekt J. Plečnik, profesor akademije umetnosti v Pragi. List čeških arhitektov *Sty!« prinaša to le vrst; »Profesorski zbor akademije vpo-dobljajočih umetnosti j§ sklenil predla* ?atf ministrstvu narodne prosvete, naj bi se na akademiji ustanovila Se ena stoljea »a arhitekturo in naj bi bil na njo pozvan J. Plečnik, dosedai profesor na umetHOobrtni Šoli. Profesor Plečnik je umetnik svetovne kvnlitete in gotovo največji arhitekt, kamor sploh senra na^ še obzorje. Njegova navzočnost v Pra« g"i in duh njegove slovanske umetnosti je globok sagovorntk za naša stremljenja po lastni arhitekturi. Njegov blagodejen Vpliv čutimo vsepovsod j pri nas. S tem pozivom bo visoki pomen proi^-soria Plečnika za nas prav ocenjen in tudi izkoriščen.« — V načrtu 2a akudčr mijo umetnosti v Ljubljani, s katero se naj poles univerze in tehnike snonolni-jo naša narodno - kulturna očUllfig, ie določen arhitekt Plečnik za profesorja. Naša vlada naj bi stopila s profesorjem Plečnikom v stik In sa skušala ohranit! domovini ! »Slovenec* ** zamena kron. Ljub* Ijanskj dopisni urad poroča: Današnji »Slovenec* prinaša \z Beograda vest, da je vlada v Beogradu dala publici ratii dg se rešitev valutnega vprašanja odloži, medtem ko je dala v Liub-Ijano in Zagreb drugo poročilo. Dalje javlja »Beogradski dnevnik-, da stoje vsi ministrf na stališču g. Veljkoviča a »Politika* poroča, da je mmjstrski svet sklenil začasno relacijo 1:4. Proti temu treba opozoriti, da vesti, ki iih citira »Slovenegs, njso službene, ob* enem je umljivo vse to, kar »Slovenec* o ministrskem sklepu poroča, za nava* 6&n razum £e is pradnesra komunikeje, k? sra je objavil Lf>L', Po tem komunikeju je deffnitlv. rešitev relacije med krono in dinarjem prepuščena parlamentu ki ima sklepati o zlati podlagi ban!. krone in bančn. dinarja. Največja Dfiđ> bitev leži v tem, da smo se rešili av« stro - ogrske krone, ki jo izmenJgmo za nepotvor|r?ve novčanice, za katerimi stoji s kritjem banka in država. Res je. da Je določen 2a državna plač'la službeni kura za stari bančni dinar (ne novi, drlavni, ki se označi s kronami) ! .4 Vse to Je objavljeno v uradnem komunikeju fn vsaka drugačna poročil po nepotrebnem begajo javnost ter pospešujejo draginjo. -^ DemoMllzaoMa I, poziva. Vladi namerava po relltvt sedanjih vnž-nlb vprašanj demobilizirati rndi 1. dozIv. Ker so vsa eedania vorašania oreila v akutno fazo, pričakovati lo v kratkem demobilizacije 1. ooziva, — Odelek na sesa mrnMrstva ca) prehrano v Trstn. Ministrstvo za prehrano v Beoerradu ie osnovalo svoj poseben odseV v Trsti i za aort* iemanie blaa*a rn živil, ki dohaiaio v tržagko hfko na naslov ministrstva in pr|v*rnfrt tr «*■ daljnega ne sprejema s*rai*ltf Olavni OOVfrjenik Je službeno odpotoval v OtCtfft« rn Obiovi svol povratak v ča--, fipiiaji, V včeraj*ttem članka} tTasoer^vi Trojne* (i^zsn-sroa z de|. WO^e4nllrorn dr. *«Havowrt tal)• vrt-nlla v 7. odstavku, 10. vršit, tiskovna pomota, ki more kvari« srotsoi Tam ae hroafa. da se le nameravaloJzdati državni dinar, na katerem hI so finanč-nl minister int hanka> aaven?. Nato; •Ti jntetl Jojo 1-istn'kov čekovnih računov; od teh je bilo 1579 v Sloveniji, 5 v ostalih deželah našega kraljestva In 75 v inozemstvo. Pr? tem zavoda |e bilo zanos* leno v mesecu decembru L 1. 34 uradnikov, 30 pomožnih moči In 0 podurad* nikov in slug. Čekovni urad le sodeloval tudi pri kalekovanlu novčanie, M so je vršilo od 30. novembra do 13. de cembra. Pri njesrovi blagajni Je bilo ko* lekovano 317.918 bankovcev v skupni svoti 19.445.Q70 K g 20% pridržkom 4,861.446 K. S t. i »t Je stOPfl Cakovni urad v izmembnj čok. promet a poštno hianirnico v garajsv* m -*- Ceno po a^Mlftank In trganrlnan« Kljqb strogi odredbi o označenja cen le vednu nokatarl |ost«ničart| m trgovci zanemarjajo in Ignorirak) v »Uradnem istu« objavljeno naredbo. Vsi taki trgovci in aflititojčarJi bodo paistrožJe kaznovani od državnega urada zoper na vijake in verižnrke. Sv. Janeza oh Bohinjskem ležem so afajBnrJojaV da P*>te?f rok za vtaganj« dotičn«h ponudb pri gozdarskem oddcl-|ru tfejejj^ vhde *ej ^ \ m. anaTnn\lkh nk niannnl trt šofer Ludovik Bartordček v družbi Pillpa Rakovca brez dovoljenja odpeljal osebni avto Maltfce atotnUa* ananv. ka »Puch«. Avto le prodal nekemu ne-anaaema Hrvatu aa 7000 kron. Barto-nujok fn Rakovog sta nato pobegnila. V Žihnoljtt sta bila včeraj aretirana in oddana v Borovije na okraJno sodišča, Imela sta še 3000 kron denarja. — Vlom. Neznani vlomilci so oo-nočl vlomili v barako poštnega in brzojavnega ravnateljstva na Ambroževem tram zraven »cukrarne« t^r odnesli velike mnoljne brzojavne |n telefonske žico. — KonlskJ to/ovi V ljubljanski okolici se čim pogosteje pojavMaJo konjske tatvina. Tatovi spravljajo ukradena konje v zasedeno ozemlje. Dne 13. t. m. ponoči «o neznani tatovi odpeljali iz hleva posestniku Antonu Ziberle v Do-bmn»ah staro, kostanjevo kobUo, vredno 7000 K. Sumijo konjske tihotapce. Javen shod. o nešem statistu tUde valutni ret/trme priredila v nedello. dna /f. lanuaria 1920 v veliki dvorani hotela »Union* hb 10. dopoldne slovenske gospodarske korporaeile. in sicer: Trnovska in obrtniška zbornica, Slovenska kmetlhka družba. Iveta industriieev na slovenskem osemliu. Pripravljalni odbor zveze trgovskih gremijev. Deželna »veza slovenskih obrtnih zadrug. Jugoslovan* ska obrtna zveza, ladruina zveza, Ljubliana: Zadružna zveza. Celje; 2ve. za jugoslovanskih hranilnic, zveza zlo. venskih zadrug, Trgovsko društvo »Merkur«. Zveza hišnih posestnikov. — Sklicatelji vabijo k čim največji udeležbi. Umm rt zoper nntts m. nsat -o libolapis v Liobiiasi. Pri ceptrali teru urada v Ljubljani so se dosedai izrekle sledeče obsodbe: Trgovec Josip Benedikt v Prešernovi ulici, je bil obsojen na 6000 kron globe, 2 tedna zapora in zaplembo Si parov ganmš, ker je hotel zaslužiti ori vsakem paru samaš 60 kron. Maks Černak. solastnik trgovine Černak ć; Komp. na Vodnikovem trgu št. I je bjl obsojen na 5000 kron globe, 10 dni zapora in zapad 20 kz čokolade, ktr je proda ial čokolado po 28 kron tablieo, dasi je bila označena cena tablici v izložbenem oknu s 2\ kronami za tablico. Najemnik restavracije v Narodnem domu Bogomir Šlahta ie bil obsojen na 10.000 kron globe, 2 tedna zapora in zapad 63 bi belega vipavskega vina. ker je prodajal to vino, kj ga je kupi! no || kron liter, po 18 kron in je na ta način zahteval zase WH% brutto do-Oička. Zadruga gostilničarjev zastopa no* primerno navijanje cen svojih članov $ tem, da označa za primerno 34*/» brutto dobička pri prodaji vinskih izdelkov. Je vložila tozadevni memorandum na policijsko ravnateljstvo, katero ga ie odstopilo uradu zoper navijanje cen, verižnike in tihotapce. Naravno da ta urad pri obstoječih visokih nabavnih cenah vina ne more pritrditi temu čudnemu stališču zadruge gostilničarjev in da bo brezobzirno nastopal proti prekomernim dobičkarjem. Tudi mesarica T. Lov$e se noče pokoriti oblastvenim odredbam. Prodajala je 14. januarja 19^0 goveje meso po 18 kron kg, akoravno ie oblastveno določena cena 15 K 70 v. Za ta prestopek je bila obsojena na dva tedna zapora. Vsi navedeni 5>o proti obsodbam vložili priziv. _ -----rT~n— - ' ' —.^-^^^—^^—~^—.—. Kultura. Reporftetr opernega gledaOlča. V četrtek, dne IS. januarja: Rusalka«, abontn. A/3. — V petek, dne 16. januarja: »Riuo-letto«, izven abonm. — V soboto, dne 17. januarja; »Sanic«, abonm. C. — V nedtllo. dne Ig. Januarja: »Prodana nevesta«, izven abonm. — V ponedeljek saprto. — V torek, dne JO. januarja: »Hoffmanove pri-povedket, Isvsn abonm-, uradniška predstava. — V sredo, dne 31. januarja; »Ml-gnon*, abonm- D- Iz pisarne dramskez* z^edaJIftčft. V soboto, dne 17- v nedeljo, dne I a, e ponedeljek, dna !*, v torek, dne 20 In v sredo, dne 11, Januarja bodeta gostovala aa našem odra gospa BoritnU * 2vor a ar jeva i* gospod § krtin lok v StrUtdberzovt žaiolgri »Oče«. Radltesa se spremeni repertolr v sledeče: Dne 15. januarja v četrtek: »Na dnu«, abonm, E. — V petek, dao 1C Janttarja: »Na dnu«, aaoa. R — V sobota ene 17. Jaaoarla: »Oče«, abonm. D, — V nedeljo, dne 19, januarja: »Ote«, lana aooaav «- V pooedtltet, dna tO, januariai »OCe«, abonm. A. — V terek, dne 20- lenaarJa: »Oče«, ahejmv B. — V arado, dna II. Januarja: »Oee«, abonm. C — V četrtek, dne 22. januarja: »Hlapel«, izven ilaanv aradnilta predstana. — V petek zanrla, ~- V soboto, dne 34 Januarja: »Korenček. -*- Zenltev«, abonm. D. — v nederK dno «* tanoarlOi pnoaldnai ^Pppelka«, |aven abonm- — V nedeljo, dne 29. laniitrja, zvečer: 4Uapct«, izven abon-, delarsk« nftdstavtk Div« sjMeah |a naa|m» ejaslrnt. o»av-kar Izisa aripevesnl Itaod aereaa znanega hrvatskega a*hlie|*hl> II so H tkfftva nad n^evdnuhanm ?«ar. neto ho aotooo oaas> dllo venkn zanimanj«, ker It snov povesti rez fcredna zanimfva. O delo gotovo is nananaailaia Nattsnleao |e v Vnkovam _ M^SjMfBA mZlaMet žsshejSk. -**>. v annnmi nismo asan^sj Gospodarske vesti. «*-sVaaoook| nroiaeaju za Mo 1920 gnala 00 milUard frankov, doeim Jo znašal proračun aa lato 1914. samo kakih pet Jn poj milijarde. Po Itevfla prebivalcev TrancUe odpade na vsakega stanovnika« ako računamo pri tam tudi otroke, revne (n vse one, M so na katerikoli način oproščeni davkov, znesek 1300 frankov, ■s* Agrarna nrodnkci|s v Veflhf BrftanilL Statistični podatki leta 1919, kažejo upadanje agrarne prodkncije v Veliki Britaniji. Pšenice ie bilo napram 1918. manj za 2,600.000 hI, namreč posejanih Je bilo manj 135.000 ha. Tudi krompirja in drug;h pridelkov je bilo mnogo manje. Pravijo, da je poljedelstvo kakor tudi industrija trpelo vsled vojne reakcije. — Z Prenos turškega zlat« na Francosko, V Carigradu se govori o eventualnem prenosu na francosko onih vlog v zlatu, kt j h je Turčija v času volne deponirata za svoj račun v nem* ških bankah. Ore za šest milijonov turških zlatih lir. Turčija je od teh vzela r vojni okoli 1,300.000. Ostalo hočejo sedaj spraviti na francoska ZAGREBŠKA BORZA. Zagreb. 14. januarja. Devizo: Berlin 198. 208, <2O0); Milan 703, 720; New York 8700, 8900. (8800); Pariz 880. 890. (885): Praga —, 165: Dunaj 45, 50. (48 do 49): Curfri \fi5Qt —. Valute: ameriški dolarji 8500. 8600. (8550); avstrijske krone 46, 50. (50); bolg. lev, žigosan 186. —; carski rubljf 118. 126. (120. —); češke krone 160, 175, dinar 390, 394; angleški ftinti —. 360; francoski franki 560, 890, (685); papolcon d' ori —, 3,30; marka 204, 208, (200 do 207); ieji 249, 258, (258); Ure 700, 72fK Zdravje. — Reda! občni zbor ookointn-v e*a zaklada za zdravnUkc vdovo Jn sirote SMS se vrši dne 29. Jano-arja 1920 ob pol ML uri v masristrat-ni dvorani s sledečim sporedom: Li Fornčiio upravnoga odbora. ?. Vr>< lite v upravnega odbora. 3, Volite*; 2 revizorjev. 4. Slučajnosti. Odbor. —j' '■■■m i »■■i., i — ■ i m i.i ——m—mmtmmm—— iimA ®tf$XL Pustolovec. V glavno raspravno dvorano ljubljanskega deželnega sodr-Scn jo 14. t. m. ob 50. dopoldne stopi? elastlgnik korakov pustolovec Mežiške doline, slok, čeden, prjkupllh* mladenič Z. M, dobro zar!?in v vo3a*ko!5od^{^J, spisfh. Sorfnikom ?e pnklonj. Trna biuv* no nretekTest. Po .€reneraljjah pripove-' duje neovirano, mirno svole dogivljafe,1 svoj* številne dexertaciJe tekom vojne, v Vidmu r,a Italilanskem »e bil zadnft-krzt na sest let obsojen. Prevrat Je tudi njemu prinesel svoboda Za torilčo svojemu delovanju Pa si je Izbral janu-1 arja lanskefa leta ra^nntlčno MoaHfcfli dolino. Kot četov^odja se je pojavil v Dravograda.. Elecrnnten, Ariei. si jfo Wal Probiti avtoriteto, Kot četovodja »Jr.^ko Tomšič* je naiprefe ^trafil Dravograd, pa ne dolero. Po raključiu se !e telefonskim notom pomtđ^t za »cenzorja« Narodnemu svetu sa Me«i-?ko dolmo. ^a posti v Guštajnu je prevzel svofo funkcijo kot samostojen §ta-cljskj častnik. Povišal se je od »eno> letcejra prostovolica kndetnepra aniran-ta« v »praporščaka«. Zn svoje delovn-nie kot »politični cenzor« si le dal ir-pfačat! proti pobotnicam od Narodno-ira sveta za Me7t§kr> dolino prvfč 81 K, dnifc'č 56 K. Ko pa se ie sarnolnstno povišal v praporščaka, je Narodnem« svetu prezentiral večji r%šnn v znesku 390 K. Predsedniku Narodn^ra sveta, ST. Osetu, je stvar postala sumljiva in so Je telefonično informira! v Vetikovca, od koder Je dobil odgovor: »Tomšiča zapreti f*- Kot vladni zaupnik Je hotel Z tudi fungriratl pri prvem žigosanju bankovcev. — Bil Jo aretiran, med es-ke? taci Jo pa Je v Celju izgini! na ta način, da Je šel v kupeiu na stranišče, «t so ni več povrnil, ker jo smuknil skozi okno. — V Dravograd* fn Me*tški dolini ie postil tudi več sostilnllkil! dolgov. — Poles soljutlje Jo darje obtožen tudi obrekovanja, kar jo neutemeljeno ovadil stražmoJstra Serjrana in Javnega nasilja, ker je aretiral dva brata OoMa v Slovenjemgradcu. Obtoženec odkrito prfrna svoje pustolovščine, zanika pa vsako krivdo gloda obrekovanja in jav. neta pasfrstva. »Da, g;ospod predsednik, prizuam, da sam aoUuf rn pusto»o-vec!« «e patetično vakliknil mod sasB-t Sanjem prič. Prečirarrth Je bilo več spf- aovv ki ao nato anntmhrf tn ta katerto rzfiaja. da te obtoženec med votno ved-krat dezertjral in da so Je k'atil okrof pod raanimi nanečnim« tmont: «oV, Baj« ris S'aHner. df« li Koan\ dr, Hafaj Krono, Štefan Ostre* Itd.« Ml Jo samot po*«** m tnciMk deHkto* ia tlltrat kaznovan. Svojo karijero Je pričel leta ton. Po dohrotrami raanvavl }a btt S» nbsolon soradt tolJnfUo na t massessr |MK ^W8P •"*■ 4anfcaW Wk tp***^ Stran 4. .SLOVENSKI NAROD* dne IS. januarja 1920. Štev. IZ nalnouelia poročila. LA2NJTVT VESTI O MINISTRSKI KRIZI. Beograd. 13. januarja. Vesti o obstoječi ministrski krizi se najener-jtfčnejSe dementirajo. »Epoha« beleži vest o nameravani demisiji ministra za trgovino dr. Alberta Kramer-ja ta ministra za rudarstvo Antona Kristana in izjavlja: »Iz najzaneslfl-vdšega vira smo izvedeli, da so te vesti, ki so iz?!e Iz klerikalnih krosov v Ljubljani, popolnoma neistinit«.« ZA ZVEZO Z JUGOSLAVIJO. Pariz, 13. januarja. Znani prijatelj Slovanov Andrć Cheradame je priredil te dni v okrilju stranke Nova Demo-kratim shod, na katerem je dokazoval, da mora Francija zaključiti zvezo z Belgijo, Jugoslavijo, Poljsko, Cehoslo-vaško, Romunijo in Grško. Ta zveza bi bila najboljši je;: proti pangermanizmu ■in boljševizmu. V svojem govoru je zahteval internacik>nal?zacno Reke. Oo-vx>reč o Jugoslaviji, le naglašal, da srbski vojski niso potrebni tnji učitelji, mogoče je, da obstoja še kakšen narod, ki ?ma poŠteneiSo vokko. kakor je srbska, toda boljše armade, kakor je srbska, ne premore svet sopisih. ĆEHOSLOVASKO - ITALIJANSKI SPORAZUM V TRSTU. Trst, 13. januarja. V ponedeljek j so se zaključila posvetovanja med | Ce-ho - Slovaki in Ttaliiani v Trstu. ! Posamezue podkomisije so podale na zaključni seji poročila o doseženem uspehu. Posamezne točke sporazuma se držijo tačas še tajno, ker jih imata najprej odobriti obe vladi. — Kljub temu pa je mogoče povedati, da se dovoljujejo Cehom pri uporabi tržaškega pristanišča olajšave in da se je dosegel sporazum glede potniškega in tovornega prometa na železnicah, glede brzojavne in telefonske zveze na progi preko Ljubljane in Dunaja. Italijanska delegacija k odpotovala še v ponedeljek, dočim je odpotovala čeho - slovaška v torek. VOLITVE V FRANCOSKI SFNAT. LDU. Pariz, 13. januarja. KU>. Agence Ha vas poroča: Sedaj je ugotovljeno Že vseh 240 rezultatov volitev v senat. Konservativci jn liberalni republikanci so pridobili no 5 sedežev, narodni republikanci eneera. republikanci levice 19, socijalni republikanci m ujedinjeni socijalisti po 2, rariikalci ter socijalni raci'kale? pa so izcmbili skupno 16 sedefe NEMIRI V BEROLINU. LDU Berlin, 13. ianuaria. (Dun. kor. ur.) Dasiravno je bila seja narodne skupščine napovedana šele za 15. uro, so se že ob 12. pomikale dolge vrste delavcev proti parlamentu v zrn i si u gesla, ki so ga izdali neodvisni socialni demokrati. Že ob 11. je bil trg pred zbornico nabito noln in vedno so še rastle nepregledne množice, ki so nri-hatale z rdečimi zastavami in štandar- tami. Dohode k parlamentu so zaprli kordoni varnostne straie. Kontrola vstopnic se vrši kar najstrože. Na rampi pred zbornico so postavljene strojnice. Po bližnjih cestah vršijo službo patrole. Pripravljena ie vsa policija. — Poročilo ob 13*30. Nameščenci cestne železnice so ustavili delo. Pred zbornico je zbrana sitna množica ljudi. Močne varnostne čete so na pohodu. Draitana vesti in prireditve TrifflftVMrf, stare Mi* hi bre? »estretke Ponudbe pod .R M * na Aaoatao eksoe olclfo. Al. Ms telič. Ljnbl atia 297 !tuf! lUTllK/lPlir, MlMtbl h- m*m kupuje po najvišjih cenah Inunik t "tel, Frttseh. trgovina z 2eJnznino tjuofiana, Cankartoro nabrežje it 1. I05n KirtM w fc^o in trefens fer Uf ai4fm mati b A pnroroča tvrdka Bramlki SluTK ufclllB Frftsch. LbjMjana, Cankarjntr nabrefin H. 1. 10S11 Pozfv. d. Airana Lmardfc, (Lošinj - Trat naj se čimprej? zglasi v pisarni svojega zastopnika. 301 Otroški voziček že rabljen a dobro ohranjen. no kapi Ponudbe z navedbo cene pod .Otroški voziček 2to* na upravo »Slov Naroda«. Tvornica perila M. Aleaovee sprejme več delavk za izdelovanje perila, vezilje In likarko za neikrobl eno rerilo Kupuje tudi dobro ohranjene Singeneve stroje. 281 Trt Wttm nnlnjalk^'„Ta" Pom;d^e ^ piepic' »nričeval pod r>radajalka 1000" uprav. Slov. Naroda. - Sirilo - v štrencab knpnie FVAN KOS v LJabljani, Židovska ulica 5 191 I > r va snJan, nankka In trda, lagina te cenUnan dobavi In nrlielio na dana 8IIIOTKMK, Koladvornkn alfe« Si 171 -BnvrannnnnnnnnnnannmnnannnnannlBl l!f!a8l8Ma8%af^IOza,na°bdum. — Ponudbe pod ..Šivilja L. W na uprav. Slov. Naroda. Vocfn rr no t In a bukovih drva searodn- Ponudbe nn Pradlnand rerfan, Joaanlaa, ffornnfnka. 256 Zaceslji-f irinkiirjliil se takoj sprejme. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod St. 270. 3?1 Zahvala. Vsem, ki so nam o priliki prebridke izgube niše ljube žene, mamice in hčere, gospe Pavle Remie stali ob strani in nam pomagali nositi težko gorje, naša najiskrenejša zahvala. Bog povrni! Marijiaerao-Oofajlcrad. 12. januarja 1930. la Alral maa**a-Trakat. ! SAVA, lesna trgovska in indn- strijalna dražba v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen zaslužni član, gospod E HIENG sen. trgovec in posestnik, včeraj dne 14. t. m. nreaianl. Bodi mu blag spomin! M1 UUBUANA, 15. janaorfa 1920. ss Kontoristlnja :: s prakso, prvovrstna samostojna moč, popolnoma veSCa slovenskega, nemškega n vsa i deloma hrvaškega jezika v govoru in pisavi, stenografije, ^trojepis a kot vseh pisarn šk h ce . se pod selo ugodnimi pogoji takoj sprejme. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „M> 160." 320 iiiiiiosi dolga poljubno, vendar ne krajša od 1 m 20 cm. Ponudbe z naznačeno ceno za 1 kubični meter (franko vagon oddajna postaja) prosimo na naslov: Torama kopit B. Wlaklof Se vol o a. an*ak ^m^^ ^^ malo rabljen pisalni stroj „Kan-la#B^m^inSl Cfi -er* (Schnellschreibmaschine m m ^aT ^ntnffM oaf^a* Mod. 3) z latinskoslovanskimi črkami, za ceno 700O— K. Ogleda se lahko stroj v drogeriji „Adrija" pri gosp. Ćvančara, Selenburgova ulica. Proda so nerabljena sobna kredenčna omara (Schubladkasten mit Aufsatzkasten) iz črešnjevega lesa, lepo delo. Cena 3.500 K. Naslov pri upravni-§tvu „Slov. Naroda"___________________________________362 Kupi ao takoj tfooJo iruoiiaa lopat. toni. nai novo ali rabljeno. Ponudbe na upravo „Slov. Naroda** pod .Razne stvari 344" Natječaj. Na vlisteliottvu Lataid z. p. ZaproHć ina se popumti sljedeče mjesta: Jnntao mjaata vlnonjranlara I pavnitara, isti mora imati teo- retfčkn i piaktlčnu naobrazbu. Prednost ima koji je neoženjen. Dobije obskrbu u naravi i plaen a gotovem. __ Ova anjanta lfftocfUra, koji treba da su podpuno upučeni u vinogradarski posao. — Isti Imadu prednost, koji su neoženjeni te koji neimaju malu djecu. — Dobiju plaču ko i deputat u gotovu — 334 Kupim 100 vagonov stavbnega lesa (moralen, oeske tramovi, itd.) proli takojšnji oddaji in plačila. Po-nuebe se sprejmejo v hotelu ali kavarni „Slon" od 9—10 ure in v hotelu Tratnik od 12—14 ure pri g. Luinu. 349 Proda se veliča množina sukanca prava angleška znanka (Schaufel), bde in črne barve od št. 10 do 100 ter so komadi po 1000 aH 300 jardov. Sukanec leži v Trstu ter se proda samo proti plačilu v lirah. Natančna pojasnila se dobe v hotelu ali kavarni „Slon44 od 9—10 are In v kotel* Tratnik od 13—14 are pri f. Lama. Ml