130. številka. _ Ljubljana, četrtek 11. junija. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemat ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poitl prejeman, za avatro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold. ?a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanjo na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiri-stopne potit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- a]i večkrat tiska. Vsakokrat so plača štompelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Uotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Srbija in Rumunija.
Eo je mladi srbski knez vračal se iz Carigrada domov, oglasil se je v Bukarešta pri rumunskem knezu. Oui Čae smo v srb-škili Časopisih posebno v vladnem „Vidovdanu1' brali zaporedom članke dokazujoče potrebo edinstvenega mišljenja in postopanja Srbije in Rumunije ter čitali napitnice katere je srbski knez napil rumunskeniu narodu, Kumun zopet srbskemu narodu. Tudi druge novine so pisale ob oni priliki o nzvezi malih" vladarjev. Vendar take važnosti in take politične pozornosti stvar nij vzbujala, kot jo zdaj, ko je srbski knez Milan v Belgrad nazaj prišel in narodni deputaciji, ki ga je pozdravit prišla javno rekel, da edini vspeh njegovega potovanja je zveza z Runmnijo. Knez je torej gotovo s premislekom nekaj kot gotovo objavil, kar so politiki prej le kombinirali.
Ker je srbska Crna gora uže prej z Rumnnijo jako prijateljske zveze imela, vidimo naeukrat tri samostalne male države v prijateljstvu, katero se more samo proti Turčiji obračati. Zato računajo vojsko teh treh državi in razvida so, da morejo Turčiji kar se vojske tiče popolnem ravnovažni biti, ker po številu nemajo dosti menj vojnikov na nogah nego Turki, pa se tudi bolje oborožeui in organiziram in imajo bojevit duh za narodno svobodo, a protivniki so duševno oslabeli. Kazen teh treh zaveznikov, je kot četrti naraven Grk (da si sicer protivnik Slovanu) kakor tudi nij dvombe, da v/-plameni v Bulgariji, Bosni in Hercegovini tisti hip  velikanski  upor,  kadar Srbija in Črna
Ms te k.
Celjski grof Herman II.
Zgodovinski životopisni načrt. (Dalje.)
„Vorsprech" ali glavni sodnik pak je ničevost te zatožbe tako pojasnil, da so jo sodniki za nedolžno spoznali. Trebalo je srca in moške srčnosti za tako razsodbo, kajti vsemogočni graščak je hotel na vsak način obsodbo ženske, katero je slepo sovražil, v tej obliki, da bi sramoto od oča-ranega sina zvrnil na coprnico. Ko ta vda-rec žrtve nij zadel, bilo je le še eno sredstvo, da bi se maščevalna žeja starega grofa utolažila, — Veronikino smrt. V Oatervici, na celjski trdnjavi savinske doline, so jo utopili v kopeli. „28. oktobra je umrla Veronika, celjska grolica" se piše z malimi besedami v mrtvaških bukvah nekdanje gei-rachske kartavze na spodnjem Štajerskem, kamor je grof Friderik pozneje dal pokopati goreče ljubljeno žensko.   Leto je  bržkone |
gora svoje sokole zakličeti na noge proti staremu dušmanu. — Prej ali slej je na vzhodu velikanska borba gotova, ki bode še mnogo odločilnejša za Kvropo nego je bila zadnja francosko-nemška borba, ki je Nemčijo in Italijo narodno zedinila.
Kedaj pride do te katastrofe, to je pač vprašanje. Najbrž letos in tako brž še ne. Dokler lehko brani Nemčija, Rusija ali Avstrija, tako dolgo nemajo oni „mali" prostih rok in ne smejo Turčina pregnati. V tem se je v dogovorih rečenih treh velevlasti na carskih shodih v Fetrogradu, Berlinu in Beču gotovo kaj merila sklenilo, a doslej je tajno ostalo tako, da se celo ne ve, čegav upliv je Milana v Carigrad in Marinoviča na čelo srbskega ministerstva spravil: ali ruski ali Andrašijev. — Rumunski knez je pruske rodovine. Rumuni sicer nijso nikakor dinaštični in kakor kaže prejšnji knez Kuza, ki so ga meni nič tebi nič od prestola zapodili, delajo kratek proces s svojimi vladarji, kateri ne delajo po volji narodovi, vendar kolikor ima knez upliva v politiko, je ta upliv gotovo nemški. Isto tako se srbski knez, rad ali nerad, mora obračati na Rusijo, kedaj bode ona spoznala čas ugoden, da se rušenje Turčije začne. Dokler sta ti dve velevlasti proti inicijativi Srbije in Rumunije nij še mogoča katastrofa, — izvzemši, ko bi kje na drugem mestu buknil tak vihar, da bi oči omenjenih vlasti morale biti od vzhoda proč obrnene, kar pa tako brž nij pričakovati.
1428, vsaj s kronologijo drugih dogodjajev se najboljše strinja.
Tak je bil konec Veronike Deseniške. Pokorila se je za tuj greh, in kakor bi bila osoda to žrtev zahtevala, da bi nasitena svoj tek drugam obrnila — uresničila se je tudi kmalu sprava med očetom in sinom, katerega hudo oboljenje v zaporu — „iz srčne bolečine" pravi kronika — je starega grofa tudi moralo omehčati.
Vidi se, kakor da je upliv kralja Sig-munda, morebiti prij)rošnja Barbaro, jetniku odprl duri zapora, — ako ne izrek zdravnika, ki je dejal, da se bode ta zapor smrtno končal. Kakor pravi celjska kronika je kralj Sigmund za svaka odločil namostništvo v daljni burzovski deželi Erdeljske. Grof Friderik pak je prepozno prišel h kralju, in čast je bila uže oddana. Po pismih vemo, da je grof Friderik 29. aprila 142(J v Po-žunu zaradi „velikih zaslug za krono" dobil grad Krupa v Slavoniji kot podedovalno posestvo. Potem pa da je prišel iz Ogerske nazaj; oče pak nij bil takoj pripravljen, dati
Politični razgled.
HTotruiaJ<' cl«»žea>
V Ijubljani 10. junija.
Tirolski laški duhoven baron fV«f«, ki je bil od svojega škofa prisiljen svoje glasovanje preklicati, je najboljši dokaz, da vendar vsakako res katoliški duhoven dan denes, pod tem strašnim hierarhičnim terorizmom nij dober politični kandidat, ker ne more biti neodvisen poslanec ali narodni zastopnik. To stari baron Prato sam prizna. On piše, svoj mandat odlagajoč, županu trientskemu, grofu Consolatiju: „Rav nanje mojih duhovnih predstojnikov jasno dokazuje, da katoliški duhoven v svojem parlamentarnem glasovanji nij svoboden." Isto tako piše dr. Itechhauru, naznaujevaje mu, da poslanstvo pusti, da »katoliški duhoven nij v posestvu polne svobode kot poslanec." Znano je, da so mu višji žugali duhovenBke pravice odvzeti, če ne »prekliče", kar je po svoji vesti storil. — Ves ta slučaj je nauk tudi za nas Slovence. Kadar kak naš škof ugane, da je naša narodnost, naše prizadevanje po slovanski ravnopravnosti morda proticerkveno, bašta ker je katoličanstvo vesolno, torej ne narodno-omejeno, ali kaj tacega rimskega — ej! naši pravnarji na mah škofu za ljubo morajo vreči Slovanstvo preko plota. Volimo torej vselej za „posvetne" stvari može za poslance, ki morejo res neodvisni biti in jim noben škof nema ukazov dajati.
M*alackij je izdal svoje manjše spise tudi v nemškem jeziku in jim je pridel „zagovor" , v katerem Nemcem ostre besede govori. Kadar ta spis češki listi prines6, prinesemo večji izpisek iz njega.
ViiuiiJ** d riurc.
Vsa evropska diplomatija je projekt ruskega cara glede kongresa v Brusclji ugodno sprejela. — Atadzan, mlajši brat kimu nazaj odtegnena posestva in gradove. Dve leti je nekako prognan v Radovljici na Kranjskem živel, potem pa je sklenil, romati v Rim, gotovo, da bi se pokoril za veliko krivdo. Toda na potu je prišel v roke mejnemu grofu iz Ferrare, in iz te ječe ga je moral rešiti njegov svak, grof Henrik Goriški.
Večer življenja Hermana II. se da potem, ko je strašna nevihta njegovo hišo obiskala, v majhene dati stisniti. Nij manjkalo zunanjo sreče, a velika nesoglasnost v familiji nij pripustila ugodnega skupnega življenja. 1430 prvega maja je v Požunu imenoval kralj Sigmund tri celjske grofe: Hermana II., Friderika II. in Ulriha H. v stan ogerskih državnih baronov. Tako stopajo Celjani Čedalje bolj v krog ogerskih zanimanj in tja se nagiba težišče njihovega političnega pomena.
Slavonski banat Hermana II., čudne pravice, katerih se Celjani od zdaj naprej vedno drže nasproti zagrebškemu škofijstvu, njihove težnje, v slavonskem ozemlji mero-
vanskega kana je vstopil v rusko vojaško službo in služi sedaj kot praporščak v dra-gonskem regimenti v Kavkaza.
tlmniutskti zbornica in senat sta po tridnevni bnrni debati dovolila priklopljenje železnice pri Kronstadtn.
Levi centrum francoske narodne zbornice pripravlja predlog glede izvršenja programove točke, ki govori o organiziranji definitivne republike. Ako se ne bode vo-tirala nujnost za to, se bode takoj predlagalo razpušenje narodne zbornice. — Zbornica je sprejela prvi Član municipalne volilne postave po kateri maire in po eden delegat administracije in municipalnega sveta spiše volilne liste. — Mac-Mahon je sprejel papeževega nuncija in mu je izrazil najtoplejšo zahvalo za „občutke in želje ki jih papež ima proti Francoski". — Rochefort jo odšel iz New Yorka proti Evropi.
Republikanska levica je imela v nedeljo sejo pod predsedstvom Duclerca. Navzočih je bilo veliko članov lastne stranke pa tudi onih levega centra. O programa levega centra se je vnela daljša diskusija. Vseh trideset govornikov je poprijelo besedo, da bi program odobravali. Zbor je bil s terjatvo a ustanovljenji definitivno republike spora-znmljen, ter izrazil potrebo, da je treba se splošnimi volitvami na narod apelirati. — Med poslanci cirkulira predlog naj se zbornica razpasti. Clrkalar šteje uže 225 podpisov in se bode ako znese Število podpisanih 320, narodni zbornici predložil.
Špfitijskf* uradna nGacetau javlja, da je bil pri Gandezi pet ur trajajoč boj proti Karlistom, v katerem so ti izgubili 80 mrličev in 30 ujetnikov, med temi več častnikov. — Dalje razglaša Gaceta okrožnico ministra vnanjih zadev na španjske zastopnike v inostranji, v kateri se izreka, da se bode vlada trudila, red v notranjem zopet ustanoviti in vojsko na polotoka ia na Kubi dovršiti. Vlada se nadeja, da bodo zunanje vlade vedele ceniti trud vlado, s katerim hoče zatreti anarhijo in absolutizem. Po končanji eksceptijonalnegapoložjabodo Spanj ci brez presije svojo suvorensko voljo lehko izrazili.
Telegrami iz Rima od 8. t. m. poročajo, da se papei ne počuti posebno dobro, in đa ne more nič spati. Včasih ga naduha tako zažene, da mn Če sapo zapreti. Ako ravno ne leži vodno in se večkrat boljša počuti, se vendar njegova okolica vedno boji, da bodo kar naenkrat izdihnil dušo 83 letni starček. Iz taistega uzroka baje jo tudi kardinal Schvvarzenberg odšel v Rim.
Glede papeževe bolezni je nastalo zopet vprašanje, kaj bodo počeli mnogi papeŠki uradniki, ki nijso hoteli stopiti v službo ita-
lijanske vlade. Vsi ti uradniki dobivajo od papeža izdatne podpore, da morejo preživeti sebe. žene in otroke. Kadar sč smrtjo papeževo neha ta podpora, so izročeni največji revščini, ker bode teško italijanska vlada hotela jih sprejeti v svojo službo. Naslednik Pij a IX. pa ne bode imel toliko dohodkov, kakor jih ima sedanji papež, tudi nij gotovo bode-li hotel preskrbovati tako mnogobrojne familije. Oni, ki imajo na tej zadevi največ zanimanja, menijo, da je papež pri tujih bankah založil veliko denarja. A kakor je Pijev značaj nij to gotovo, ker je bil on vedno zelo radodaren, kakor pravijo.
štuvftfski minister notranjih zadev je predložil zbornici novo volilno postavo za deželni zbor, katera ima osobito volilne kroge na novo razdeliti. A vernimi 1000 državnih mark se ima npeljati namesto sedanjih dnin za celo sesijo državnega zbora.
Dopisi.
Iz knmnlSko^ti okraja 7
jun. [Izv. dop. j V zadnji številki od 6. junija ste (po uradni „L. Ztg." Ured.) pisali, da so učitelji kamniškega okraja uže plačo prejeli. Rob da bi bil uže zadnji čas, krvavo zaslužene krajcarje jim izplačati, toda do sedaj nas 9e nij ta sreča zadela, akoravno so nam za trdno obljubovali, da konec meseca maja vse dobimo. Mesec maj jo minol kakor dragi prejšnji meseci in morebiti bo z junijem ravno taka. — Gotovo mislijo učitelje navaditi stradati, ali pa menijo, da ima vsak toliko kapitala, da kakih osem mesecev sebe in svojo družino preživi. Ne rečem, da nij nobenega tacega, ki bi ne imel nekaj novcev, vendar jih je večina, ki nemajo toliko, da bi se mogli preživeti in so tako primorani z drugimi opravili ki so po postavi prepovedani si toliko prislužiti da lakote ne poginejo. S kakšnim veseljem taki učitelji v šoli podučujejo, to naj si 6. Čitatelji sami mislijo. (Vendar naj bi slavna c. kr. vlada in deželni odbor ta grand-9 k a n d a 1 nže enkrat odpravila! Ali živimo v urejeni dr žavi, ali v anarhiji V Uredn.)
Iz 2rttrime 9. jun. [Izv. dopis.] Vo litev novih odbornikov je bila pri nas 6. t. m. Voljeni so za prvomestnike: Sovan Leop. iz Mirne (narodnjak), Kašič Jož. iz Dobrave (nemškutar), Prijatelj Franjo iz Sela (narodnjak) ; za odbornike v 3. razreda: Avsenik
dajno ulogo igrati — vse to se napolnuje še v pravicah na bosansko državno dedovino in v zvezi Ulriha II., zadnjega Celjana s Katarino, hčrjo srbskega kneza Jurja Hran kovićeva, ki se je zgodila gotovo še za Hermana II.
Tako je ta rod (kateri prof. Krones sicer nemški imenuje), ki je glavno zrno svojih posestev imel na slovenskem Štajerskem, v zgodovino južnih Slovanov zapleten. (Da-li je bila njihova politika narodno-slovauska, to bodo imeli zgodovinarji še odloČiti. Nemci in z njimi prof. Krones to taje.) —
V Slavoniji o banalni oblasti Hermana II. nijso dobro govorili. Mogočne familije moči Celjanov nijso opazovale brez zavid-nosti, tako n. pr.( grofi Hlagaji, katerih boji s Celjani se razprostirajo še čez čase Hermana II. Pozneje je bila proti njim tudi hiša Talocev. A tudi posvačeni Frangepani, gospodje iz Veglia-Modruš so imeli enake občutke. K temu je tudi pripomoglo Coljanovo uradno ravnanje kot ban. Vidi se, da je bil prijatelj strogega gospodarjenja. Vsakako je
neko pismo od 1427 jako pomenljivo. V tem pismu pravi kralj Sigismund, da grof Tler-man, njegov svak, toži zaradi obdolženja, češ, da je kot ban rabil Bilo proti plemenitim in neplemenitim, osobito proti Blagujem, in da prosi na vsak slučaj pomoči in varstva kraljevega, katero je i zadobil.
Poleg tega se je srdilo mnogo ogerskih državnih stanov zaradi tega, da je kralj hišo Celjanov toliko bolj obrajtal, kakor druge. Zastavljenje Varaždina in Murakoga se je kazalo kot enostransko zapravljeuje na eni in nezasluženo bogatenje na drugi strani. Tako velika sreča je morala najti ravno tako velike nevošljivce in marsikatero očitanje tu nij bilo brez uzroka. Med drugim se tudi razmera Celjanov proti zagrebškemu škofij stvu zdi nejasna. Kralj Sigismund pak je dobro vedel, kako podporo je našel v Hermanu H., vedel je, da so Celjani zvezani z njim z močno vezjo interesov, zato jih je pokrival in varoval.
(Konec prihodnjič.)
Al. iz Mirne (nemškutar), Đtihm Ant. is Griča (nemškutar), Neubauer Fr. iz Mirno (nemškutar), Zaplatar A. iz Volčjih njiv (nemškutar), Rebernik Ant. iz Mirne (narodnjak) ; za odbornike v 2. razredu: Kralj Jane* iz Sola (narodnjak), Korbar Fr. is Doline (nemškutar), VišSek Janoz iz Volčjih njiv (neodločen), Fortuna Janez iz Sela (narodnjak), Verbančič Jan. iz Šivnice (neodločen) ; za odbornike v 1. razredu: Sular Jož. iz Mirne (narodnjak), Engelman Kr. iz Mirno (narodnjak), Kmet Fr. iz Terbinec (narodnjak), Kilar Jan. iz Mirne (narodnjak) in Gregorčič Gašp. iz Mirne (narodnjak).
Čeravno so nemškutarji vse strane napeli, vna mogoča tudi nepoštena sredstva upotrebljali, da bi dobili v odboru večino, vendar jim je izpodletelo. Po jako hudi borbi spravili smo v odbor desetero vrlih rodoljubov; šest je voljenih nemŠkutarjev, dva sta neodločna. Najiskrenejšo zahvalo izrekamo gospodoma: Kr. Engelmanu in Jan. Kilarju, ki sta tako neustrašeno in temeljito pobijala surove napade neomikanih nemŠkutarjev, in vsem onim narodnim volilcem, ki nijso šli na limance nemškntarskim zvijačnikom!
Dostaje se le tega, da se postavi za župana v občinskih zadevah izveden, moder, pravicoljuben, čvrst narodnjak. Vse te lastnosti ima g. Jože Šular v obilni meri, kar nam je uže enkrat kot Župan se svojo žrtvo-ljubnostjo, modrostjo in vnetjem za slovenstvo dovoljno pokazal. Ker bi ga velika večina mirnskega prebivalstva jako rada imela za župana, upamo, da bode ta sicer težak posel sprejel ter občini, katero je njegovi prednik tako zelo zavozil, zopet na nogo pomagal. Mimogrede naj omenimo, da je prejšnji nemškutarski župan g. Bolim zapustil v blagajnici okolo 140 gld. — primanjkljaja in da so mosti itd. vsi v slabem stanji, mod tem ko je g. Šular, župan pred Brdimom zapustil vse v najboljšem redu, a v blagajnici pa še 300 gld. gotovine. Nij-li to lep razloček med narodnim in nemškutarskim županom ?
Od nasprotne strani se nam sili za župana Fr. Neubauer, oskrbnik vitez Veste-nekove graščine. Jako čudno se nam dozdeva, da se hote nemškutarji opirati na človeka, ki nema niti najmanjše zmožnosti za tak posel. Navrh je še od g. viteza tako zelo odvisen, da je vsacemu oČividno, da bi oskrbnik kot župan tako moral plesati, kakor bi mu g. V. godel.
Slovenski odborniki, pozor! Ne dajmo se slepiti od zvitih nemŠkutarjev! Saj užo vendar vemo, da ti gospodje le takrat sladke besede za nas imajo, kadar nas potrebujejo a drugače nas le zaničujejo in zasmehujejo. Volite enoglasno g. Šularja za našega župana!
G. Dolar, župan št. Ruperški se je pri zadnji agitaciji silno opekel, čeravno jo zlate gore obljuboval tistim, ki bi za njegove pristaše glasovali. Svarimo ga prijateljsko, naj ne hodi med MirnČane Ijnliko sejat, da si ne pride kje v kako past. Njegovih prilizovalnih zvijačnosti smo nže do glave siti.
Iz ('rriomlJ« 3. junija. [Izv. dop.]*) Naš narod je uže tako po naravnem reven, in tarejo ga še zdaj nadloge, katere moramo trpeti zarad krivice vladnih organov. V našem okraji je uže „zaprtija" skoraj celi dve
*) Po naključji zukasneno.
Ur.
leti in čemu to? Koga neki vojaci straži jo V ali znabiti naše uboštvo, katero je dan za dnevom večje tudi zarad zaprtije ! Ali je pri nas res kje živinska kuga? Ako bi bila, ne bi Živina ozdravela, katero so ljudje tajno ozdravljali. Taka bolezen, da tu ali tam katera krava po naključji zboli in zopet ozdravi, se pripeti povsodi in tudi v najzdravejšem kraji in času. Mi nemamo nikakove živinske kuge, a vojaci vse jedno straže obrežje Kolpe in po vaseh. Ko je v Crnomlji nekemu gospodarju krava zbolela, konstatirali so kar precej, da imamo „kugo", in zaprli so nam vse izhode mesta! Tega obleganja smo se komaj znebili, ko smo se telegrafično morali dvakrat pritoževati; dokazali smo, da ta stvar je vse drugačna kot jo vladni zdravniki smatrajo, menda vendar ne samo da vlečejo dobro plačo od tega. Čemu naš kraj tako pustošiti, ko ga nij treba! Na Hrvatskem, v naši bližini vsaj, nij nikakove kuge, a pri nas še menj. Čemu se ti ljudje obotavljajo, da nam kordona ne razpuste ? Uže dve leti nijsmo imeli živinskih »emujev. Kako naj si naš kmet opomore!
Vse ljudstvo toži o taki krivici, ki se nam dela. Cela Belokranjska si je izvolila tri narodne može, da gredo v Ljubljano in da se tam pritožijo, kaka krivica se jim dela. Prišla sta sicer samo dva deputata, namreč g. Ivan Kolbezen in g. Jože Kobetič oba posestnika Črnomeljska, (tretji je moral zarad bolezni svoje žene doma ostati). Pila sta pri deželnih odbornikih in pri Metternichu. Pri odbornikih deželnih je bilo sicer „pomilovanje" ali kaj nam to pomaga? Metternieh pa je po svoji navadi rekel, da tega storiti ne more kar prosijo, ker so nzdravnikiu spoznali, da je to kuga in da je Hrvatska okužena, kakor naš kraj ; če bi tu „kordon" razpustili, jela bi se „kuga" širiti po celej Kranjski, Istri, Štajerski in še dalje! — Ali kje ima pri nas kaj kuge? Kuga je — kakor §. 19. državnih osu. postav — le na papirji a v resnici je nij, vsaj pri nas ne. In čeravno je kordon, gonijo ljudje na skrivnem brez certifikatov in s certifikati živino v eni ali drugi kraj, in vendar se ne širi nikakova kuga, vse zato — ker je nij! Naj bi se gospod Metternih in njegovi „zdravniki" zdaj vsaj hoteli prepričati, je-li je res ali ne! Ali bomo še dolgo pod kordonom? Koliko se je nže od nas telegrafirovalo v Ljubljano! Ali nikoli nij bil odgovor določen! To smo vendar dospeli, da nam so vsaj Črnomelj oprostili od vojakov. Želeti bi bilo zdaj, da se celi kordon odpravi.
Se n lo vo ii n kej?a Štajerske?ti C. jun. I Izv. dop.J („Slov. gosp." in nove šolske naprave.) Kadar si „SIov. gospodar" v duhu predstavlja za njega prebridke date, katere s 1848 letom začenjajo kazati samo-tere boje, katere bijo avstrijski narodi za vedno večjo duševno svobodo ter omiko svojo, prekmalu mu je pred očmi osodo odločujoča letnica INON. Kakor „učenec" mej Preširnovimi pesnimi najhuje proklinja oni predpust, kateri mu je „omožil lepo lie-ziko nemškuto . . haš tako je tudi „G." izmej vseh neugodnostij „največje hudo!" — £.V maj INI**, leta. Vse drugo bi še prenesel, le omenjeni dau se mu je rodilo gorje, t. j. nove šolske postave; ta dan mu je pala v srce žareča iskra, katere mu nij mogoče ugasnoti z močjo nobeno! Ta srčna'
bolezen njegova nam se uže zdi kronična; posebno od lanskega poletja se „gospodar-jeva" naduha jako predrzna pokazuje, Često bi mislili, da se je nže iznebil v kacih toplicah te nadlege, a nij tako, kajti zopet se prikazuje zdaj v tej, zdaj v drugej številki, kakor avstralijske reke, katere na več krajih izvirajo. Mislim, da ne bi bilo slabo, ako bi se mu otrovana kri puščala; to bi utegnilo biti bolje od slovečega \Vilhelmovega čaja. Letošnja 23. štev. „Gosp.u zopet kaže simptome svete (?) jeze j s kameleonovimi barvami nadahnena prav jedrovito zabavlja čez „nove šolske naprave". Za to štev. vzame iz kota po svojej navadi svojo uredniško uže jako obdrgneno če prav na teden komaj enkrat rabljeno brezovo metlo ter se mu posreči, da najde v smeteh kepico prav temnega grafita. Fisikarju ukaže namazati s to tvari no črke za omenjeno številko, katera pripoveduje, da so napravili konec lanskega šolskega leta marenberški „liberalubi" (gotovo so ti ljudje oni, kateri mej raznimi ceremonijami često pojo „libero", ka-li V Pi8.) šolsko veselico, in sicer — posvetno! Dalje peče „gospodarja" ter lamentuje, ker „je komandiral učence k veselici liberalni okrajni šolski nadzornik z liberalnim učiteljem. Fundament viteške pogumnosti pa je „gospodarju" to, da s ponosom bobna neveščim, da po potu grede izpodbije (!) učenec svojemu součencu nogi, da pade ter si — nogo zlomi. S tem-le, češ, gotovo do-bodem še nevednega čitatelja, da mi iz vsega svojega srca, iz vse svoje moči in iz vse svoje pameti pritrjuje ter je brez pravega prepričanja proti sedanjemu narodnemu učitelju, proti potrebnim novim šolskim postavam, katerih pravega principa naš kmetovalec še dosta ne pozna. "In ker je, žalibože! istinito tako, daje se v škodo svojih potomcev oslepiti do sedaj le enostransko obrazen slovenski kmetovalec sofi stičnim „gospodarjevim" anekdotam. „Gospodarju" nij samo ta namen, da bi kritikoval omenjeno veselico, nego prava tendenca mu je ta, da bi splošno podpihaval ljudstvo do revolucije proti sedanjim šolam. „Gospodarja" bodočnost kmalu iznenadi, kajti ruše njegovega terena še vedno znatniše udirajo v «l%slje tekoči potok napredka 19. stoletja. Njegovi pitomci s časom splavajo z obal višnjevega Nila v Delto, kjer bode boljša, nepokvečena vegetacija.
Kaj bi-li ta Hanibal rekel, ako bi sc utegnil kje oglasiti kakošen še neznani herold ter bi temeljito dokazoval, da baš njegovi kolege aranžirajo one svečanosti (pod krinko religije), o katerih se največ naroda zapeljuje, da se godi nesreča premnogim devicam o „božjih" potih itd. po ležiščih, koder se pobijajo mladeniči zaradi deklet. Ako hočemo ,,Gosp." tako drago logiko istinito uporabljati, dobili bi neso-fistično konkluzijo, da bi se torej morali vsi prazniki odpraviti. Ako psuje „gospodar" posvetne aranžerje šolskih veselic, o katerih se nehote kacemu učencu nesreča pripeti, naj rajši skuša pred pometati pred svojim pragom. To kmalu lehko v obraz pove „Gospodarju" vsak čievljar s prepričanjem.
„Gospodar" pa se kaže tudi nevednega s tem, da mej vrstami deruentira, da bi Čitatelj mislil, da šolskih veselic nijso uže pred aranžirali, ko je bil še katekizem na mestu realij v šoli.   „Gospodare"! tudi pred
25. majem 1868. leta so se aranžirale šolske veselice in vendar so bile Vam po godu, — ker ste Vi duhovni sami „komandirali" učence k veselicam!   Ali nij res, ka-li?
Jaz mislim, da oni, kateri ne zna svetovati boljšega, naj ne graja; „Gospodar" pa se nij učil pedagogike, torej naj se ne vtika v pedagogiko, ker je nežna.
Domače stvari.
— (Kresi.) Od več krajev nam dohaja poročilo, da ta in oni fajmošter svojim ovcam ukazuje naj ob priliki 28 letnega pa-peževanja ali pontifikata Pijevega zažgo krese. Malo fratja in suhega brstja kje v hosti na hribu skupaj spraviti in zažgati, j« lehka stvar. Če je lepa noč, je to Še prav prijetno, posebno če so zbere okolo veselega ognja življenja-vesela manjša in večja mladina. Za to naj tudi naši „liberaluhi", po deželi, očiti in skriti, na ta večer krese na-žgo na veselje, da jo cesar konfe-sijonalne postave potrdil.
— (Za kranjsko c. kr. deželno naČelništvo) baje kompetira celih dvanajst kompetentov. Tako poroča navadno dobro podučeni dunajski dopisnik čeških „Narodnih listov". Pa naj kdo reče, da Slovenci nijsmo iskani ljudje.
— (V Novem mestu) je bila 8. t. m. delitev državne pomoči lani po toči imesre-čenim Dolenjcem. Navzoči so bili tudi drž. poslanca Pfeifer in Hočevar, 10 županov in trije zaupni možje. Namcstovalcc deželnega načelnika kn. Meternih je dal „dine" katerega se je 36 gostov udeleževalo in se obligatne napitnice napivale.
— (Na ljubljanski realki) je razpisana služba profesorja za nemški in slovenski jezik.
— (Vožnja pošta) med Kranjem in Celovcem črez Ljubelj je nehala od 1. junija, ker ta posel zdaj železnica bolje oskrbi. Škodo bodo imeli le poštarji.
— (Besedo) napravi ljubljanska čitalnica nedeljo 14. junija 1874 ob 8. uri zvečer, ako bode lepo vreme, na čitalničnem vrtu. Program besedi je: 1. TovaČovsky, „Straža na Višehradu", veliki moški zbor. 2. Engels-berg, „Kak daleč", moški zbor. 3. Nedved, „Zvezdi", moški zbor in baritensolo; solo poje gospod Pucihar. 4. Cveterospev. 5. Abt, „Plesalna", moški zbor. 6. Herold, Napitnica iz opere „Zampa", zbor in baritonsolo; solo poje gospod J. Nolli. 7. Nedved, „Pesem lovČeva", moški zbor. Med posameznimi številkami igra c. kr. vojaška godba. Ako bode vreme neugodno, bode beseda prihodnjo nedeljo.
— (Od sv. Jurja pod 1'ifnikom) pri Celji se nam piše 9. junija: Izgled naših sosedov v savinaki in Škalski dolini, kateri si tako vrlo ustanovljajo posojilnico, spodbuja tudi našo ljudi, napraviti si tak denarni zavod. Uže so 3« začeli pogovori, treba samo, da se našim kmetskim posestnikom cela stvar popnlarno razloži. Slišim, da se bodo v ta namen sklical shod v našem trgu. Upati j^ tedaj, da si tudi tukaj ustanovimo llranilnično in posojilni Čn o zadrugo.
— (Iz Šoštanj«) na Slovenskem Štajerskem se nam piše 8, junija: V ravnateljstvo naše nove posojilnice so pri shodu zadružnikov bili izvoljeni: (i. Franjo Kapoc, notar, za ravnatelj a, g. Franjo V o š n j a k,
posestnik   in  poštar v S«.stanji, za denarni Carja in g. M.  <. <. I ii b, načelnik okrajnega zastopa, za kontrolorja.
— (Iz Mozirja) na Slovenskem Štajerskem se nam piše !i. junija : Ravnateljstvo go rnj o - sa vinske posojilnice se je ustanovilo ter izvolilo za ravnatelja g. Ivana Seljaka, ispana v ltcčict, za dcnarničarja g. Antona Goric ar j a, posestnika in poštarja v Mozirji in za knjigovodjo g. T ribu ča, trgovca v Muzirji. Storili so se uže vsi potrebni koraki za registrovanje posojil-niee pri okrožni sodniji v Cel ji, tako da utegne posojilnica še ta mesec svoje delovanje začeti.
— (I I   Slovenske   li is trice) na Slovenskem Štajerskem se nam piše s. jun. : Vaš dopir. v.arad nove okrajne ceste pod Pohorjem jo vzbudil pozornost o potrebi in koristi tc ceste in n;.il okrajni zastop bode, kakor slišimo, nže v svoji prvi seji pretre-soval celo btvar. Upamo, da najde sredstev, ustrezati Željam pohorskih prebivalcev našega okraja.  — V vinogradih prav lepo kaže trsni let; naglo raste, zlasti šparoni kažejo d<>. ti zdravega grozdja.   Je pa tudi vreme za vinograde zelo  ugodno, solnee pripeka, ka'ior sredi poletju; deues kaže ternumeter v solnci 35" K.   Sadja pa trnu si več pričakovali kakor ga bode j mraz aprila in maja je poškodoval posebno jabelono  cvetje in orehe.   Crnško,  marci cc in  breskve so še precej polne;  slivo pa odpadajo.   Žito lepo kaže, krnic pa ne bo preobilo, zato živina v ceni pada.   Voli še nedavno po 300 gld. se dobivajo zdaj za 200 gld. Sploh je hudo pomanjkanje denarjev,  dragina  žita zlasti koruze pa zmiraj večja. — V sredo 3. jun. je v naši okolici debela toča se vsul a, vendar ne toliko, da bi bila veliko škode napravila.
— (Toča v Ljubljani.) Včeraj ob petih popolud.no se je v Ljubljani usula toča z dežjem. Padala je vmes kakor lešujiki debela, a kmalu nehala. Kako daleč je segla in koliko v okolici škode naredila, zdaj kouČe-vaje uredovanje ne moremo vedeti.
— (Toča) je šla tudi okolo Litije 8. t. m. a nij mnogo škode naredila.
— (Od Litije) se nam poroča: 4. t. m. so prišli „lantje" dveh vasij, med katerimi je bilo uže dalje časa sovraštvu v vasi sv. Lamprebta, v litijskem okraji, skupaj in so se po stari surovi šegi stepli in pretepli. Eden teh kmetskih fantov se je razžaljenega čutil da je tepen bil, sklene se maščevali, izposodi si puško, nabije jo s svinčenim zrnjem kakor za zajčji lov ter streli 11) letnega kmetskega fanta iz St. Lampria v glavo. Več šreteljnov so obstre-ljeucuiu zdravniki uže izvlekli, enega pa ne nioieju najti, ker je šel črez kotit uajberž do možjauakc koie, ker se obstreljeni še zdaj nič ne zave, iu bode ali uinil ali pa ne bode več k pameti prišel.
— (Živinska kuga.) Uradna „L. Z." od 10. jun. izjavlja, da v mestu Črnomelj nij več živinske kuge, da je pa vendar Še na Hrvatskem, torej je ernoineljski okraj še vedno zaprt in neumjev ne sme biti v njem. Na druge semnje se ne sme hrvatska živina goniti, domača pa le z živinskim posom ali potnim listom. (Primeri naš dopis iz Črnomlja.)
Razne vesti.
* (Toplice.) Začenja čas toplic. S trema yr zdravi v Krapini svoj revmatizenu, naš lileivvcis je šel v Uled zdravit oči. V Bled numera va Še več znanih Slovencev iti.
V Slatino ide baje i letos Strosmajer in več hrvatskih znamenitih ijudij.
* (Cesarjev pohod v norišnici.) Cesar je ponedeljek opuludue obiskal nižje-avstrijsko norišnico. Naprvo je ogledal raz-ložbo del, ki so jih norci naredili, potem pa se je dal peljati skozi stanice, v katerih ti bolni ua duhu prebivajo. Gojencem se je to poprej uže povedalo, in ko so zagledali ce--aij-.i, so ga hoteli vsak na svoj način spodobno počastiti. Eni so mu poljubovali noge, drugi roke, tretji so zopet na kolena ali na obraz padali prednj, še drugi so na vso moč „vivat!a vpili. Štirje bolniki so podali cesarju prošnje, katere je ta prijazno sprejel.
V eni teh prošinj prosijo vladarja, uaj vege-tarijanizem vzame v svoje največje varstvo. Obiskal je tudi slikarja Kratkega, ki je ravno prav nekaj pisal. Ko Kratki zagleda cesarja, vstane ter začne nerazumljive besede govoriti. A cesar ga spodbuja, naj le naprej piše. Ena norica se je predstavila cesarju kot saksonska kraljica, in je hotela spremiti ga, kar so jej zdravniki komaj ubranili.
* (Oblaki) so se te dni utrgali na več krajih zgornjega Štajerskega in povodnje napravili.
♦(Rodovitnost.) V Osjeku je neka bogata gospa pred nekaterimi dnevi postala mati 22. otroka Mati je zdrava in močna, od otrok jih pa samo 11 živi.
* (Redka ve 1 i k o d u čn ost.) Avstrijski agent v Carigradu, Nikolić, katerega jene davno iz sovraštva nekdo zavratno ustrelil, je v svoji zadnji opor. ki volil sorodnikom morilca, ako bi sodnija tega na smrt ali na vse življenje v ječo obsodila, petsto turških funtov (v našem denarji več tisoč goldinarjev). Policija pa morilca dozdaj nij še dobila.
* (Dvojni samo umor.) Med Bernom in Adamstalom na Moravskem je te dni 10 let stara dekle z malim otrokom, ki ga je nesla v naročji, vlegla se na železniške tire, ko je ravno vlak imel pridrdrati. Voditelj mašine je videl, kaj se ima zgoditi, vstavljal je vlak, a nij ga mogel vstaviti, ker svet tam preveč visi. Ko se je vlak ustavil, so dobili tam strašno raztrgana trupla matere in otroka. Uzrok dvojuega samo-umora j c neznan. Tudi ime dekleta nij znano.
* (Morski pes.) „Primorac" pripoveduje, da je te dni v mreže kraljevičkih rib-Čev zamotal se velikansk morsk pes, kakor-šnega še v onih vodah, kjer teh živali navadno nij, še nijso nikdar videli. Kibči so mreže pritegnili, a zver jih je pretrgala ter pobegnila, lieški morski urad je obljubil veliko talijo onemu, ki to pošast ujame, zato nij čuda da je ribči vedno čakajo. Izkušeni možje pravijo, da je uže kakih dvajset dnij v tamošnjih vodah, in da se, v strah onim, ki se kopajo, zdaj tu zdaj tam prikaže.
'(Kruta štiri leta vžeiodci.) Iz Ešantuva se piše sledeči zdravniški Čudež: Neka tamošnja kmetica pride zadnjo jesen k tamošnjemu zdravniku Neugebauerju ter mu Uži, da je pred štirimi leti, ko je vodo pila, eno kroto požrla z vodo vred. Tudi jo trdila, da sliši vsako jutro kroto v želodci kvakati. Zdravnik jo pomiri ter jej reče, naj spomlad zopet pride. Pred malo dnevi pak pride žena zopet ter pravi, da mora umreti, ako se jej ne pomaga. Zdravnik obdrži kmetico pri sebi ter jej da drugi dan nekaj, po čemer je začela debelo pljuvati, pri čimer je prišla zares rujava pod trebuhom rumena krota na dan. Od tistega časa se bolnica dobro počuti.
Jelioenvrlia. — z Dunaja.
Tujci.
10. j u nij a: Vilher iz Gradca. — Gruden P. iz Ribar iz Idrije. — Maver? trgovec
Pri Slonu : VValjavec iz Bistrice. — Phili-povich, uradnik, Kapler, Poch, T. A., 1 '.orli, Monto iz Trata. — Penza iz Mokronoga. — Ghezo Johan iz Trsta.
Pri Nnli« i. AVeiss, Csauiler, Sote.šVk z Dunaja. — Schvvarzel, major iz Grmiču. — Jaejfl iz VVtirtenberga. — Lngeluian iz Bremen. — Br. Gagen iz .M -km
Pri /anioni :   Rohinan, inžener iz Trsta.
Poslano.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
iere du Barry
v Jf.oneinnu.
Odkar jc Nj. sv. papež po rabi izvrstne Kova leaciere du Harry srečno zopet ozdravel in jo mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripozualo, ne bo nikdo več nad močjo to drage zdravilno hrane dvomil in navedemo sledeče bolezni katere brez porabe zdravila iu brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prsuh, pljučab, jetrah, na žlezah, na slizni koži, v dusnjaku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, za por, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medli00 in bljevanje tudi ob času nosečosti, scalno silo,  otožnost, sušenje,   revmatizein, protin, bledico.
— Izpisek iz 75.O0O spričeval o ozdravljenji, ki so se vsem zdravihim zoperstavljalo;
Spričeval« St. 73.S77. Veliki Varadin, 28. februarja 1872. Samo 2 dni sem užival Kcvalcsciero. To izvrstno zdravilo je pri meni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar tc zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpečo človečanstvo imenujem. Izvrstna Kevalesciere me je od nevarnega katara na ji I j urah in v dušnjaku, od vrtoglavico in tiš-čanja v prsih udrešila, katero so vsem lekom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo in se more trpečemu človečanstvu najboljše priporočiti. Florijim K o 11 e r,
c. k. vojaški upravnik v pokoji. Tcčnojći kot meso, prihrani Hevalescicro pn : draičenih iu pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 umov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 88 gold.,
— iiov alesoicr o-Bi sc u iten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Bovalesciere-Chocolatco v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tau 2 gold. 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 86 gold.
— Prodaje: Barry du Barry & Comp. na Dunaj 1, Wt»lltlseligms»e št. 8, v LJubljani Ed. Uahr, v Oradcl bratje Oberanzuieyr, v Jmh-Oriiku Dieobtl & Frank, v < »lovci P. Birn-bacher, v L.ou«šl Ludvig MtUlor, v Ji!*»»-l»»o.u P. Kolotnik & M. Morič, v Menuin J. B. Sto ck ha u s en, kakor v vseh mestih pri dobrih le karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjin.
Vrine cene
v Ljubljani 10. junija t 1. Pšenica 7 gl. 30 kr.; — rež 5 gl. 10 kr.; — ječmen 4 gld. 50 kr.; — oves 3 gl. 40 kr.; — ajda 5 gl. — kr.; — proso 5 gl. 50 kr.; — koruza 5 gl. 40 kr.; — krompir 3 gl. 60 kr.; — fižol 7 gl. 20 kr.
— masla funt — gl. 52 kr.; — masi — gl. 42 kr.;
— špeh frišon — gl. 44 kr.; — speh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po lJ., kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 30 kr.; — teletino funt 29 kr.; — svinjsko meso, funt 36 kr.; — sena cent 1 gld. — kr.; — slamo cent — gl. 70 kr.; — drva trda 6 gld. 40 kr.; — mehka 4 gl. ttO kr.
Dunajska borza 10. junija.
(Izvirno tolografično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 30 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74   „   45 r
1860 drž. posojilo.....107    „   50 „
Akcijo narodne banke   .   .     987   „   — „
Kreditne akcije    ....     217   »75 r
London........111   „   65 _
Napol..........8    „   94 „
C. k. cekini.......—    „   — „
Srebro.........105    _   75 _
♦ Hajuovcjšc slovenske* j
I F. Ciiermove „Pesni"
!
obsegajoče 274 strani mali 8 "
ho po < SO lii*. d«ibivajo v sledečih luikvarnab i v Ljubljani Kleinniuvr d Ihimbi'i'«r, Ghmtini,
Klerr, Lereher, Tili, „N&rotloa tiskarna*'; v Gorici: K. Sochur; v Celovcu: Ed. Liegel; v Trstu: (L 11. Seliimjif: v Ptujem: W. I; lan Ur. v Oelji: K. Sochur; v Mariboru: ..Narodna tiskarna". (148—2)
Izdatelj in za n.rednuttvo odgovoren: Ivan Hemen.
Lastnina in tisk ..Naredne tiskarne*