številka 7 • leto XXXVIII • 17 din
Celje, 16. februarja 1984
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Krajevni
f samoprispevek
V krajevni skupnosti
Šempeter se že dalj časa po-
( govarjajo o uvedbi krajev-
nega samoprispevka.
Pobudo za to je dal TVD
, Partizan že pred leti, sedaj
pa so se o tem pričeli resno
pogovarjati. Tako bodo ko-
nec tega meseca po zaselkih
pripravili zbore krajanov, na
katerih bodo krajane sezna-
nili o uvedbi krajevnega sa-
moprispevka. Največji del
zbranih sredstev bi namenili
izgradnji večnamenske dvo-
rane pri šoli, seveda pa bi jim
moralo pomagati tudi zdru-
ženo delo, ki pri dogovarja-
nju prav tako sodeluje.
T. T.
Baščaršija, središče Sarajeva. Sarajevo, središče sveta. To te dni, ko se najbolj razvne-
majo olimpijski boji na XIV. igrah, gotovo velja. In kot golobi na posnetku Edija
Masneca simbolizirajo mir in sožitje, ga simbolizirajo tudi olimpijske igre. Več o njih v
olimpijskem drobirju na 12. strani.
Zdravje Celjanov ogroža
zrak
Onesnažen zrak in število pljučnih
bolnikov sta tesno povezana. Stran 3.
Vseeno le, kje se boriš; boriti se je
treba tudi zdaj
Vesna Nose je ostala zvesta revolucionarnim idealom, h
katerim jo je popeljal brat An te. Stran 13.
V slogi le moč, v pomoči pa humanost
Hitra pomoč pogorelim v KS Pod gradom. Stran 24.
Epidemija nalezljive
griže se umirja
Zbolelo jo skoraj 100 ljudi
Nalezljiva griža, ki je
izbruhnila na območju Pe-
čovja, se počasi umirja.
Obolelo je skoraj sto kraja-
nov, štirje med njimi so mo-
rali na zdravljenje v bolniš-
nico. Obolenja je povzročila
okužena voda v vodovodu
Pečovje.
Prav ta vodovod je obole-
nje povzročil tudi pred tremi
leti in bi od takrat moral biti
saniran. Očitno delo ni bilo
dobro opravljeno, na ta vo-
dovod pa so kasneje priklju-
čili poleg spodnjega še zgor-
nji del Pečovja. Ravno od
tod je bilo obolelih največ.
Ugotovili so, da je v zgor-
njem Pečovju slabo urejena
kanalizacija in se odplake
zlivajo v kanal, ki ponikne
sredi pobočja, pod katerim
je vodno zajetje. Se preden
so povsem potrdili, da je
vzrok obolenja voda, so de-
lavci Centra za socialno me-
dicino in higieno iz Celja
prepovedali uporabo nepre-
kuhane vode, sedaj pa tudi
prekuhavanje vode ni* več
potrebno, ker so v Pečovelj-
ski vodovod napeljali vodo
iz vodovoda Zerviše.
Nova obolenja so sedaj
redka - le kot posledica kon-
taktov v družini. Se vedno
pa ne smejo v vrtce predšol-
ski otroci in na delo delavci v
živilstvu - dokler ne bo z
izvidi ugotovljeno, da niso
več kliconosci. Šolarji smejo
v šolo, ko se obolenje umiri.
Na ta način so tudi prepreči-
li, da bi množično obolenje
preseglo meje Pečovnika.
Glavnega krivca - vodovod
Pečovje - bodo uredili.
MILENA B. POKLIC
Hrup v Celju
V okviru raziskovalnega
projekta varstva okolja je
bila opravljena tudi raz-
iskovalna naloga, ki je ugo-
tavljala hrup v mestu Celju.
Avtorji raziskave so na vsa-
kem od 16 merilnih mest
opravili približno 18.000
meritev. Največje prekora-
čevanje dovoljenega hrupa
so zabeležili na območju
zdravstvenih ustanov, kjer
hrup dosega prekoračitev
do 20 decibelov podnevi in
do 10 decibelov ponoči. Po-
dobne prekoračitve so ugo-
tovili tudi v starem mest-
nem jedru in celo v čistih
stanovanjskih naseljih,
kjer so ugotovili prekorači-
tve od 5 do 10 decibelov
podnevi in 5 do 10 decibe-
lov ponoči. Najmanjše pre-
koračitve so zabeležili v in-
dustrijskem okolju.
Če ne bo koruze, tudi ne bo pšenice
Wve ss sicer še pod snegom, vendar so priprave na spomladansko setev v
polnem teku
Priprave na spomladansko setev, živinorejska prireja
letos, kmetijske naložbe in izvoz, to je bil okvir delovnega
posveta, ki ga je prejšnji petek v Celju vodil predsednik
republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano Milan Kneževič s sodelavci, udeležili pa so se ga
predstavniki medobčinskih gospodarskih zbornic Celje in
Titovo Velenje, sozdov Hmezad in Mene, Ljubljanske
banke, Splošne banke Celje, zadružne zveze in živinorej-
ske poslovne skupnosti Slovenije.
Cas obrezovanja trte
Sončno vreme v poznih zimskih dneh je kot nalašč za obrezo-
vanje vinske trte. Marica Puncer (na sliki) iz Žalca je za to
»specialist«. Trto obrezuje že 45 let, naučila pa se je tega dela pri
svojem dedu. Zaradi bogatih izkušenj, ki jih ima pri tem ji
mnogi 2alčani zaupajo obrezovanje svojih brajd. Pravilno obre-
zan vinski trs je namreč predpogoj za dobro bero.
T. TAVČAR
Za poljedelsko pridelavo
na Celjskem je mogoče reči,
da bodo setvene obveznosti
izpolnjene, večina pogodb s
kmeti za pridelavo pšenice je
sklenjenih, sldepanje po-
godb pa bo treba samo še
Čeprav vsi podatki še ne
»sedijo«, ocenjujejo v sozdu
Hmezad, da bodo letos pri-
delali blizu 2800 ton pšeni-
ce, saj so podpisali pogodbe
za setev na 1030 hektarih,
od tega na sto hektarih za
semensko pšenico. Erin
TOK Kmetijstvo računa, da
bo s posejano pšenico na 61
hektarih setveni načrt del-
no presežen, s presežkom pa
računajo tudi v sozdu Merx,
ki si je s sodelovanjem in
sovlaganjem z ABC Pomur-
ko na prekmurskih njivah
zagotovil del pridelka pše-
nice na 1000 hektarih. Dosti
več pa je sozd Merx sovla-
gateljsko udeležen s kmetij-
skimi kombinati na Hrva-
škem in v Vojvodini.
pospešiti. Hkrati je res, da
visi nekaj nerazrešenih pro-
blemov še v zraku.
Najbolj problematično je
tudi na celjskem območju s
koruzo: sozd Mene je nima
niti kilograma, čeprav je svo-
je lanske obveznosti pri od-
kupu pšenice v celoti izpol-
nil, saj je dal v zamenjavo za
pšenico dovolj koruznega
zrnja. Sozd Hmezad, ki je za-
radi svoje usmeritve še večji
porabnik koruze, je tudi ni-
ma za odmet, z zalogami
zmore zdržati kvečjemu še
poldrugi mesec. Celjski
kmetijci so prepričani, da
nam problemi s koruzo lah-
ko zavrejo pridelavo pšeni-
ce, ki se je tudi na ceijskem,
(Nadaljevanje na 10. strani)
izrazito živonorejskem ob-
močju, v zadnjih letih bistve-
no povečala. Glavni odkupo-
valec žita in posebej pšenice,
sozd Merx ugotavlja, da se
na splošno delež slovenske
pšenice v njegovih silosih
povečuje. Tako so lani iz Slo-
venije odkupili 3000 ton, le-
tos pa načrtujejo že 8000 ton
pšeničnega zrnja od skupne-
ga svojega odkupa več kot
30.000 ton. Enoten zaključek
razpravljalcev na posvetu je
bil: če kmalu ne bomo imeli
dovolj koruze, ne bomo pri-
delali predvidenih količin
pšenice.
Seifflurčanom manjka kablov
Pod vprašajem je zdaj celoten razvoj telefonije v občini
Šentjurčani so v zaostan-
ku za drugimi občinami tu-
di na področju telefonije.
Za razširitev telefonskega
omrežja pa so se odločili
ravno v času, ko kronično
primanjkuje telefonskih ka-
blov.
Proizvajalci nimajo dovolj
bakra, zato marsikje proiz-
vodnja stoji. Sentjurčanom
dobavlja kable Elektro naba-
va, ki jih dobi prek ljubljan-
skega PAP-a od podjetja
NOV KABL iz Novega Sada.
Tudi to podjetje je med tisti-
mi, ki so trenutno ustavili
proizvodnjo. Tako lahko
Šentjurčani zanesljivo raču-
najo le na kable, ki so jih že
dobili preko zime. Odločili
so se, da bodo najprej začeli
s polaganjem kablov v kra-
jevni skupnosti Blagovna,
nato pa prideta na vrsto Hru-
ševec in Sentjur-center. Kra-
jevne skupnosti Nova vas ni-
so vključili v ta dogovor, ker
nočejo kopati na pamet. Z
deli bodo začeli takrat, ko
bodo zanesljivo vedeli, da
bodo dobili kable. S pred-
stavniki gradbenih odborov
so se tudi dogovorih, da mo-
rajo biti vsa dela končana do
konca marca, prej kot bodo
začeli stanovalci urejati svo-
je vrtove.	y £
2. STRAN - NOVI TEDNIK
16. FEBRUAR 1984
¥ Celin konkretno o dolgoročni
gospodarski stabilizaciji
Program ukrepov za ure-
sničevanje načrta dolgoroč-
ne gospodarske stabilizaci-
je v občini Celje je obliko-
van povsem konkretno,
takšno pa bo tudi spremlja-
nje njegovega uresničeva-
nja. Pri uresničevanju na-
log, katerih roki so bili
opredeljeni konec leta 1983
in v začetku leta 1984, vse
poteka po programu in je
večina teh nalog delno ali v
celoti že uresničena.
Podobno kot v vseh osta-
lih občinah v Sloveniji so tu-
di v Celju ustanovili komisi-
jo za pripravo in izvajanje
načrtov programa dolgoroč-
ne gospodarske stabilizacije.
Komisija je skupno z izvrš-
nim svetom in komitejem za
družbeno ekonomski razvoj
pripravila program konkret-
nih ukrepov, s katerimi bi
morali letos in v prihodnjih
letih uresničiti osnovne na-
loge gospodarske stabilizaci-
je. V široki javni obravnavi
programa, ki so ga obravna-
vali tudi zbori občinske
skupščine, so se izoblikovale
nekatere spremembe in do-
polnitve. Komisija jih je na
svoji zadnji seji obravnavala
in program dopolnila. »Raz-
prava je bila živahna, pri-
pombe so bile konkretne,
vendar je sprememb progra-
ma malo, saj smo že v osnov-
nem predlogu programa
predvideli vse bistvene nalo-
ge,« je povedal predsednik
komisije Zvone Hudej.
Program je bil sestavljen
konec leta 1983, zato so bile
nekatere naloge rokovno
opredeljene že konec leta
1983 ali v začetku leta 1984.
Komisija je ugotovila, da je
večina teh nalog v celoti ali
delno že uresničena. Pri šte-
vilnih nalogah so opredelje-
ne kot nosilke posamezne
organizacije združenega de-
la. Nekaj nalog je uresniče-
nih, zlasti tiste, ki so vezane
na opredelitev nalog v ure-
sničenih, zlasti tiste, ki so ve-
zane na opredelitev nalog v
gospodarskih načrtih posa-
meznih organizacij združe-
nega dela. Med nalogami, ki
so konkretno opredeljene z
roki v začetku leta, je na pri-
mer odločitev, da je treba v
okviru projekta prestruktu-
riranja celjskega gospodar-
stva preiti na konkretno de-
lo, na raziskovalne progra-
me, ki so neposredno vklju-
čeni v razvojne programe or-
ganizacij združenega dela. V
štirih že potekajo razvojni
projekti, v katerih delo so
vključene razvojne enote v
teh organizacijah. To so pro-
jekti v Emu, Cinkarni, Aeru
in Opekarni Ljubečna. Opre-
delitvi, da je potrebno nada-
ljevati z ustanavljanjem raz-
vojnoraziskovalnih enot v
organizacijah združenega
dela, so prvi. prisluhnili v Ae-
ru. Uresničujejo se tudi nalo-
ge s področja preskrbe - zbo-
ri občinske skupščine so že
sprejeli odlok o varčevanju z
energijo. Pri pospeševanju
kmetijske proizvodnje so že
sprejeli konkreten program
pospeševanja, ki zagotavlja,
da bodo letos v občini pove-
čali kmetijsko proizvodnjo
za pet odstotkov in odkup
tržnih viškov za 10 odstot-
kov.
MILENA B. POKLIC
Več bo treba dati za šolstvo
Materialni položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju
v žalski občini je precej slabši kot delavcev v gospo-
darstvu, pa tudi slabši kot položaj prosvetnih delavcev
v drugih občinah celjske regije.
Nujno ga je treba popraviti, tako da prosvetni de-
lavci v žalski občini ne bodo več nejevoljni zaradi res
prenizkih osebnih dohodkov. To so med drugim po-
udarili na zadnji seji predsedstva OK Socialistične
zveze v Žalcu.
J. V.
Več pomena obravnavi
zaključnih računov
Sindikati zahtevajo Jasna In resnična
poročila o delu
Bodo prizadevanja Zveze
sindikatov za celovito oce-
njevanje rezultatov dela in
poslovanja organizacij
združenega dela za leto 1983
letos uspešnejša? Resda
obravnava zaključnih raču-
nov ni nič novega, a postaja
vse pomembnejša. Zaradi
sedanjega ekonomskega po-
ložaja, zaradi možnosti, da
nanj delavci neposredno
vplivajo. To pa je mogoče le
ob praznovanju celovitosti
gospodarjenja, še zlasti te-
žav, stroškov poslovanja,
trošenja energije, surovin
in drugih materialov in
uporabe obratnih sredstev.
Te in vse druge podatke, ki
jih morajo vključevati po-
slovna poročila, je mogoče
celovito oceniti le v primer-
javi z dosežki v sorodnih de-
javnostih.
Nikakor ni obravnava za-
ključnih računov sama sebi
namen. Je le osnova za ukre-
pe za učinkovitejše gospo-
darjenje. Medsebojna pove-
zanost je tesna, zato je še toli-
ko pomembnejše, da bodo
poslovna poročila oziroma
analize poslovanja celovite,
resnične in pravočasno do-
stopne delavcem. Njihova
obravnava tik pred rokom,
ko je treba zaključne račune
predložiti SDK, je običajno
navadna formalnost. For-
malnost pa ne bi smele biti
niti obravnave poročil o delu
in poslovanju ter predvide-
nem delu v letu 1984 v sa-
moupravnih interesnih
skupnostih. Tudi na osnovi
svojih gospodarskih dosež-
kov bi se morale temeljne or-
ganizacije opredeljevati, ko-
likšen del sredstev so spo-
sobne in pripravljene zago-
toviti za skupno porabo in
druge oblike združevanja
sredstev, čemu so se priprav-
ljene odreči. V celjski občini
so ta poročila dobro priprav-
ljena in so jih dobili v vseh
temeljnih organizacijah.
Sindikati niso le vsebin-
sko, ampak tudi časovno
opredelili obravnavo zaklju-
čnih računov. V nekaterih
občinah je to že utečena na-
vada, drugje se še vedno zati-
ka. Še bolj različno je seveda
v posameznih organizacijah
združenega dela. Po rokov-
niku bi poslovodni organi že
morali pripraviti poročila o
poslovanju, ta teden pa bi jih
naj obravnavali po sindikal-
nih oziroma samoupravnih
delovnih skupinah. Celovita
obravnava in sprejem zaklju-
čnih računov na zborih de-
lavcev ter sprejem ukrepov
za odpravo vseh pomanjklji-
vosti v poslovanju na osnovi
dolgoročnega programa go-
spodarske stabilizacije, je na
vrsti prihodnji teden. Sele
takrat bomo tudi videli, če so
poslovodni in drugi odgo-
vorni delavci izpolnili nalo-
ge, ki jih ne postavlja pred
njih le sindikat, ampak pred-
vsem čas in koliko so se po-
mena obravnave zaključnih
računov zavedli delavci.
MILENA B. POKLIC
Platnen In tih spomin za 100 žrtev na Stranicah
V nedeljo je minilo 39 let
od strašnega in gnusnega
zločina, ki ga je storil okupa-
tor v grabnu med Stranicami
in Frankolovim. Za smrt čla-
na nacistične stranke, Tonija
Dorfmeistra, so Nemci obso-
dili na smrt z obešanjem 100
zavednih ljudi. Med talci je
bilo 70 partizanov, ostali pa
so bili aktivisti Osvobodilne
fronte. Jablane ob cesti med
Stranicami in Frankolovim
so ostale nem spomin in opo-
min na 12. februar 1945, ko je
bila svoboda že na pragu.
Svojih žrtev okupator ni
izbiral. Najmlajšemu Štefa-
nu Slediču, je bilo komaj 16
let.
Občinski odbor Zveze
združenj borcev Slovenske
Konjice pripravi vsakp leto,
na obletnico zločina, žalno
slovesnost. V nedeljo dopol-
dne se je pri spomeniku
žrtvam zbralo veliko kraja-
nov, mladih, svojcev žrtev in
očividcev tega najbolj okrut-
nega zločina na Štajerskem.
Franjo Marošek, predsednik
sveta za tradicije NOB pri
Občinski konferenci sociali-
stične zveze Slovenske Ko-
njice je v svojem govoru po-
udaril, da je treba o tem in
takih dogodkih pripovedo-
vati zlasti mladini, da se bo
zavedala, kakšne so bile
žrtve za mir in svobodo.
Ko so pod nebo odjeknile
častne salve in po kulturnem
programu, je bilo v osnovni
šoli Veljko Vlahovič na Stra-
nicah srečanje svojcev umr-
lih žrtev.
MATEJA PODJED
Tekmovanje
mladih v pomoči
invalidom
Pomoč starejšim ljudem in
invalidom je ena izmed osnov-
nih dejavnosti Rdečega križa.
Da bi se ta dejavnost povsod
razvila in da bi se vanjo vklju-
čilo čimveč mladih, je pred-
sedstvo skupščin RKS v sode-
lovanju z ZSMS, ZPMS in Lo-
terijo Slovenije razpisalo veli-
ko tekmovanje pionirjev -
mladih članov RK in mladine
za pomoč starejšim ljudem in
invalidom. Tekmovanje se je
že pričelo in bo potekalo v po-
častitev 40-letnice SNOS in 40-
obletnice obnovitve in delova-
nje RKS.
V	tekmovanju gre za družbe-
no akcijo, ki mora najti odziv v
vsaki krajevni skupnosti. V
njem lahko sodelujejo pionir-
ski odredi, aktivi mladih čla-
nov RK in mladine, osnovne
organizacije ZSMS v šolah
usmerjenega izobraževanja, v
osnovnih, srednjih, višjih in vi-
sokih šolah, delovnih organi-
zacijah ter krajevnih skupno-
stih. V tekmovanje se lahko
vključijo tudi posamezniki.
V	tekmovanju se bodo oce-
njevale konkretne oblike po-
moči invalidom in starejšim
osebam pri naslednjih opravi-
lih: pomoč pri pripravljanju
kurjave, zbiranje suhljadi iz
gozda, prekladanje premoga in
podobno, pomoč pri vrtnih in
poljskih delih, sajenje drevja
in zelenja, pomoč pri preskrbi
s hrano, čiščenje snega in zale-
denelih poti okoli hiše, oprav-
ljanje drobnih gospodinjskih
del.
Prijave za tekmovanje spre-
jemajo krajpvne organizacije
Rdečega križa, ki morajo po-
slati prijave za tekmovanje ob-
činskim organizacijam RK in
predsedstvu skupščine do 20.
februarja letos.
Z.S.
Sončni park zakrili oblaki
Socialistična zveza Je za park, toda _..
Usoda sončnega parka v
Celju je še vedno negotova.
Park je izvzet iz družbenega
plana občine za to srednje-
ročno obdobje, ker kmetij-
ska zemljiška skupnost ni
dala soglasja za ureditev
parka. Z novi zakonom o ra-
zvrstitvi kmetijskih zem-
ljišč je območje, kjer je pred
videna ureditev parka, ra-
zvrščeno v 2. kategorijo
kmetijskih zemljišč.
To pomeni, da se to zemlji-
šče iaihko izkorišča v kmetij-
ske namene, če se spremeni-
jo pogoji, pa se lahko spre-
meni namembnost le tega.
Do sprememb pogojev pa bo
prišlo. Sončni park naj bi bil
na robu gosto naseljenega
naselja, ki ga bodo pričeli
graditi že letos, to je Dolgo
polje 3.
Na zadnji seji koordinacij-
skega odbora za prostorsko
načrtovanje in hortikulturo
pri Socialistični zvezi Celju,
se je razvila živahna in vroča
razprava ravno okoli Sonč-
nega parka. Ideja o parku
dozoreva že nekaj let, uresni-
čitev le-te pa je bila odvisna
od različnih dejavnikov, če-
prav je bila lokacija dogovor-
jena že v sedemdesetih letih.
Nov zakon je vsa prizade-
vanja zaenkrat pripeljal do
točke, ko bi lahko vse skupaj
padlo v vodo, če ne bi okoli
sončnega parka vendarle že
veliko stvari dogovorili, med
njimi tudi ves projekt. De-
lovna skupina, ki deluje v
okviru odbora ugotavlja tu-
di, da ni razloga, da ne bi že
letos pričeli z urejevanjem
jugovzhodnega dela sončne-
ga parka. Ostala dela pa bi se
zamaknila v naslednje sred-
njeročno obdobje. Do takrat
bi te površine za svoje potre-
be uporabljal kmetijski
kombinat Hmezad, ki je tudi
upravitelj zemljišča. Nesmi-
selno bi bilo namreč vztrajati
na tem, da bi tudi v prihod-
njih desetletjih to območje
bilo namenjeno kmetijstvu,
če že sedaj vemo, da bo sča-
soma park sredi urbanega
naselja. Do končne odločitve
še niso prišli. Zato so se na
seji dogovorili, da se v na-
slednjih dneh sestane delov-
na skupina s predstavniki
kmetijske zemljiške skupno-
sti ter Hmezadom in na
osnovi trdnih argumentov
skupno določijo usodo
Sončnega parka.
Strinjamo se, da je potreb-
no vsako ped rodovitne zem-
lje izkoristiti, vendar ne mo-
remo mimo dejstva, da gre v
tem primeru za površino,
okoli katere bo čez nekaj let
stalo veliko stanovanjsko na-
selje, kjer bo živelo več tisoč
prebivalcev, ki bodo potre-
bovali zelene rekreacijske
površine. 2e sedaj teh moč-
no primanjkuje v bližnjih na-
seljih: Novi vasi, na Lavi,
Dečkovem naselju, Dolgem
polju in še kje v Celju.
VIOLETA V. EINSPIELER
Mlekarna aprila poskusno
memmmmmmmmmKm
»Območna mlekarna pri
Arji vasi, za katero združuje
denar 78 podpisnikov spo-
razuma iz 14 občin, bo pri-
čela poskusno obratovati
aprila,« je dejal direktor
mlekarne v izgradnji, Jože
Janše.
Mlekarna bi morala posku-
sno obratovati že prej, ven-
dar je bilo treba urediti še
dodatna manjša dela, kot
sprejemni odtok za mleko,
zagotovitev pogrebne količi-
ne tehnološke vode itd.
Sprva so mislili, da se bo
mlekarna lahko oskrbovala z
vodo v neposredni bližini.
Računanje na lastne vire pa
je bilo prenagljeno. Tako bo-
do sedaj zgradili rezervoar v
Plevnem in zajetje v Libo-
jah. Za to so v žalski občini
že zagotovili 30 milijonov di-
narjev. Obljubljenih čistilnih
naprav v Kasazah pri Petrov-
čah do takrat, ko bo pričela
poskusno delati mlekarna,
tudi verjetno še ne bo. Odpa-
dne vode, razen sirotke, ki je
zelo ekološko agresivna, bo-
do odtekale v Savinjo. Kanal
je že zgrajen.
Zmogljivost nove mlekar-
ne bo 150 tisoč litrov mleka
na dan, trenutno pa ga odku-
pijo od 98 do 102 tisoč na
dan. Tudi cena nove mlekar-
ne bo precej višja, kot je bila
v projektu izpred treh let. Pr-
votna predračunska vre-
dnost je bila 520 miljonov,
zaradi podražitev in po-
mankljivosti v samem pro-
jektu pa se bo končna cena
nove mlekarne okrog 850 mi-
ljonov dinarjev.
TONE TAVČAR
18. FEBRUAR 1984
mm TEDNIK - STRAN 3
Zdravje Celjanov ogroža zrak
povezanost pljučnih obolenj In onesnaženega zraka Je očitna
poleg kajenja in škodlji-
vih vplivov na delovnem
mestu, celjske občane naj-
bolj ogroža onesnaženost
ozračja. Izrazit je vpliv na
ljudi s kroničnimi obolenji
pljuč, srca in ožilja. Analiza
vplivov onesnaženega zra-
ka na kronične pljučne bo-
lezni v Celju potrjuje tesno
povezanost med onesnaže-
nim zrakom in številom
pljučnih bolnikov.
V Celju ni območja, kjer
ne bi-bil zrak onesnažen, raz-
delimo pa ga lahko na dva
dela - območje, ki je popol-
noma neprimerno za bivanje
(Center in proti Štoram) ter
prekomerno onesnaženo ob-
močje. Čeprav so socialno in
ekonomsko stanje, starost in
navade kajenja v obeh ob-
močjih med ljudmi podob-
ne, pa je v bolj onesnaženem
območju 62 odstotkov pljuč-
nih bolnikov, v manj ogrože-
nem pa 38 odstotkov. V bolj
ogroženem območju sicer ži-
vi 24 000 prebivalcev, v manj
pa 26 000.
Med bolj in manj onesna-
ženim območjem so izrazite
zlasti razlike med povprečni-
mi mesečnimi koncentraci-
jami v ogroženih mesecih, ki
se odražajo na številu kro-
ničnih pljučnih bolnikov.
Največ jih obišče zdravstve-
ne ustanove februarja, mar-
ca in aprila. Na tisoč prebi-
valcev jih pride letno z bolj
ogroženega območja 4,4, z
manj ogroženega pa 2,3. Več
kot polovica teh išče zdrav-
niško pomoč od februarja do
aprila.
Največ kroničnih pljučnih
bolnikov je v Celju med 60.
in 70. letom starosti, v na-
slednjih letih obolevnost
spet upada - verjetno zaradi
povečane umrljivosti v
prejšnjem obdobju. Bolj so
ogroženi moški kot ženske,
saj jih oboli dvakrat več. Ta-
ko dokazujejo dosedanji po-
datki, vendar še vedno
spremljajo razmerja med
onesnaženim zrakom in
pljučnimi obolenji, tako da
bodo čez nekaj let ugotovi-
tve še bolj očitne.
Zdravje Celjanov očitno
ne bi preneslo nadaljnjega
onesnaževanja zraka, pa naj
gre za žveplov dioksid, oglji-
kovodike ah fluorovodike,
česar je sedaj v zraku največ.
Še zlasti je to pomembno za-
radi neugodnih meteorolo-
ških razmer v Celju, ki jih
seveda ni mogoče spremi-
njati. Gospodarstvo je že po-
kazalo razumevanje, vsaj za
Cinkarno in delovno organi-
zacijo Ljubečna to v polni
meri velja, čas pa je, da se
jim pridružijo tudi drugi.
Prav tolikšen vpliv kot indu-
strija, promet, organizirana
zdravstvena služba in vzgoja
imajo na zdravje tudi vsi ka-
dilci. Cigarete še bolj kot
onesnažen zrak vplivajo na
razvoj kroničnih pljučnih
obolenj.
MILENA B. POKLIC
Pozornost je prijetna, če...
Možnosti reševanja socialnovamost-
nih problemov tudi v zaostrenih pogojih
gospodarjenja niso tako majhne. Tako
na primer socialne varnosti za starejše
ljudi nudijo neštete možnosti za organi-
ziranje in razvijanje nege na domu, širje-
nje prostovoljne dejavnosti in podobnih
oblik v krajevnih skupnostih, prek kate-
rih bi se morala utrjevati solidarnost
med ljudmi. S tem bi marsikateremu
starejšemu človeku olajšali tegobe v je-
seni življenja in ga obnovih v njegovem
domačem okolju.
Nekatere krajevne skupnosti so te na-
loge pravilno dojele, nekatere pa svojo
pozornost posvečajo starejšim občanom
le ob različnih obletnicah. Velikokrat
smo se že prepričali kako prijetna so
srečanja starejših občanov, kjer podoži-
vijo vsaj enkrat na leto (pri večini je še
tako) občutek pripadnosti med svojimi
vrstniki, občutek, da družba nanje ni
pozabila. Na taka srečanja prihajajo ve-
činoma zdravi ljudje, taki, ki se zavedajo
svojih betežnih let, a so se z njimi spri-
jaznili.
V krajevnih skupnostih tudi večkrat
pripravljajo obiske starostnikov ob nji-
hovih visokih jubilejih. Preprosto gredo
po seznamu krajanov in izbrskajo iz njih
take, ki praznujejo osem, devet ali celo
deset desetletij svojega življenja. Da za-
dostijo svojim obveznostim, pripravijo
šopek cvetja in morda še kakšno daril-
ce. Napotijo se k visokemu jubilantu, ne
da bi se prej prepričali o njegovem
zdravju. Jubilant, če se svoje obletnice
zaveda, je obiska seveda vesel, še bolj
njegovi domači, ki skrbno bede nad svo-
jim najstarejšim članom družine. Poča-
ščeni so vsi, tudi tisti iz krajevne skup-
nosti, ki so prišli jubilantu čestitati. To-
plo jim je pri srcu, opravili so več kot
svojo dolžnost.
Včasih pa tak obisk na domu izveni
kot prava farsa, zlasti če je jubilant na
kraju s svojimi življenjskimi močmi. V
takem primeru obisk vsekakor ni zaže-
len, zlasti za njegove domače, ki jim že
starostnik sam dela veliko težav.
Da ne bo nesporazuma. Nikakor ni-
smo proti oblikam tovrstnih pozornosti,
vendar je pri tem potrebna mera okusa,
vednosti in pravšnje mere. Formalnost
takih obiskov ne odtehta vsega tistega,
kar se skriva pod plaščem, kije pretkan
s subtilnostjo, taktom in občutkom za
človeške vrednote. Tega naj bi se odgo-
vorni v krajevnih skupnostih bolj zave-
dali in se pravočasno pozanimali o člo-
veku, kateremu gredo voščit za visoki
starostni jubilej. Kajti tudi ta človek ni
samo številka v seznamu.
ZDENKA STOPAH
Zaupajo kandidatom
»Ljudje se premalo zavedajo dolžnosti, ki jih imajo
do družbe in do družbenopolitičnega dela,« pravi pred-
sednica krajevne konference SZDL na Dobrni, Jožica
Vengust. Na temeljni kandidacijski konferenci je bilo
namreč v tej krajevni skupnosti namesto 65 le 28 čla-
nov. Tisti, ki so prišli, so se strinjali s predlogi in
menili, da zaupajo tistim, ki so predlagali kandidate za
najodgovornejše dolžnosti v delegatskem sistemu, da
so torej predlagali prave ljudi na prava mesta. Raz-
prave o posameznikih tako ni bilo - sicer pa je to za
temeljne kandidacijske konference v krajevnih skup-
nostih in temeljnih organizacijah združenega dela bolj
pravilo kot izjema.
MBP
Več bo treba govoriti o pridobivanju dohodka
V žalski občini se pripravljajo na akcijo Zaključni računi
Tudi v žalski občini se
pripravljajo na akcijo Za-
ključni računi. O tem smo
se pogovarjali s predsed-
nikom občinskega sveta
Zveze sindikatov, Brankom
Povšetom.
B. Povše: »Akcija sama se
bo v organizacijah združene-
ga dela pričela prihodnji te-
den in bo trajala vse tja do
konca meseca. Na zadnji seji
občinskega sveta Zveze sin-
dikatov smo se dogovorih
tudi o ustanovitvi posebne
komisije, ki jo sestavljajo
predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij, izvršnega
sveta in občinske skupščine,
le-ta pa bo spremljala potek
akcije.«
-	Koliko je za to akcijo
sploh zanimanja med de-
lavci?
B. Povše: »V sindikatih
ugotavljamo, da delavci
pravzaprav ne odločajo o
kdo ve kako bistvenih zade-
vah. Vse te so zakonsko
predpisane. Na seji direktor-
jev organizacij združenega
dela, ki jo konec tedna skli-
cuje izvršni svet, se bodo po-
menih tudi o tem, kako naj
akcija .Zaključni računi' po-
teka.«
-	Se vam ne zdi, da akcija
zadnje čase nekoliko izgub-
lja svoj pomen?
B. Povše: »Mislim, da ne.
V začetku, ko je bila to še
dokaj nova stvar, je bilo zani-
manje zanjo večje, sedaj pa
je to že utečena zadeva in za-
to morda izgleda, da ni več
tako zelo pomembna. Rad pa
bi povedal še to, da smo tudi
v sindikatih v preteklosti de-
lali napako, ko smo težo
vseh razprav namenjali le te-
mu, kako dehti dohodek.
Vse preveč pozabljamo na
to, da bi ob takšnih priložno-
stih morah govoriti pred-
vsem o tem, kako dohodek
pridobivati. Omenim naj tu-
di to, da bodo morale letos
tudi samoupravne interesne
skupnosti pripraviti račune
o tem, kako so gospodarile
in z njimi bodo prišle pred
delavce.«
- Prve ocene o gospodar-
jenju v žalski občini v lan-
skem letu najbrž že imate.
Kaj lahko poveste v zvezi s
tem?
B. Povše: »V celoti gleda-
no smo lahko z gospodarski-
mi dosežki v občini Žalec za-
dovoljni. Menim pa, da bi
morali precej več pozornosti
kot doslej namenjati tistim
organizacijam združenega
dela, ki poslujejo na meji do-
nosnosti in z izgubo. Res pa
je tudi, da izgube ne bodo
kdo ve kako velike. Z izgubo
so lani poslovali Montana v
Zaloški gorici, DEM Elektro-
prenos Podlog in Garant
Polzela. V Montani so izgubo
predvidevali, v DEM Elek-
troprenos gre za izgube, ki so
tudi sicer značilne za sloven-
sko elektrogopodarstvo, za
izgubo v Garantu pa je treba
iskati vzroke v subjektivnih
in tudi objektivnih vzrokih.
JANEZ VEDENIK
Sindikat v radeški papirnici
dobro opravlja svojo vlogo
Sindikat Papirnice Rade-
če si je med osnovne naloge
letos zadal izboljšati sistem
nagrajevanja po delu in
izboljšati družbeno pre-
hrano.
2e dalj časa v Papirnici te-
če akcija za spremembo si-
stema nagrajevanja po delu,
vendar jim je referendum,
kjer so se odločali za nov na-
čin ocenjevanja, propadel.
Ta pravilnik bo nujno po-
trebno spremeniti, saj se v
delovni organizaciji zaveda-
jo, da so spričo nenehnih ak-
tivnosti pri zagotavljanju
normalne proizvodnje in tru-
da za izpolnitev obveznosti,
zanemarjali področja nagra-
jevanja. Osebni dohodki ra-
deških papirničarjev so na
repu v primerjavi z ostalimi
v tej panogi. Povprečni oseb-
ni dohodek je 19.000 dinar-
jev, najnižji pa komaj prese-
ga republiški minimalno za-
jamčeni osebni dohodek.
Druga stvar, ki razburja
Papirničarje, je družbena
Prehrana, ki je sicer organizi-
ra, vendar izredno slaba.
°d preko 800 zaposlenih, to-
PU obrok kupuje nekaj čez
sto delavcev. Papirnica se je
dogovorila namreč z gostin-
sko delovno organizacijo Ja-
dran, da jim zagotavlja tople
obroke s posebnim sporazu-
mom. Obenem pa je tej de-
javni organizaciji pomagala,
^ si je opomogla iz težav
Pred leti. Sedaj pa se gostin-
Cl čudno obnašajo, saj jim
Pripravljajo preskromne
obroke z malo mletega mesa.
Potrošniški svet, ki deluje v
okviru konference sindikata,
že bil pred ostavko, saj ka-
da problem vedno znova
fialeti na gluha ušesa za to
pristojnih organov v Ja-
dranu.
Z dodeljevanjem stano-
vanj in kreditov zanje v Pa-
pirnici nimajo problemov,
saj jim uspeva sproti reševati
stanovanjska vprašanja de-
lavcev. Do sedaj so podelili
okoli sto stanovanj, letos bo
na razpolago za prosilce se-
dem ah osem stanovanj. Ve-
liko problemov uspejo rešiti
tudi s krediti za stanovanj-
sko gradnjo in adaptacijo.
Tako so samo lani podelili 4
milijone dinarjev kreditov.
Z lastnimi počitniškimi
zmogljivostmi uspejo pokriti
tudi vse želje delavcev po le-
tovanju. V Piranu imajo po-
čitniški dom, ki ga bodo sku-
šali še razširiti, nekaj počit-
niških hišic je v Nerezinah,
prikolice pa so na Rabu, v
Medulinu, Puh in Podčetrt-
ku. Vseh postelj imajo okoli
80. Vse te zmogljivosti so do-
kaj udobne in za bivanje v
njih delavec nič ne plača.
Stroške bivanja krije sindi-
kat.
Tudi z informiranjem so
delavci dokaj zadovoljni, če-
prav jim še vedno ne izhaja
redno osrednje glasilo »Ra-
deški papirni čar«. Zato pa
imajo informativni bilten in
oglasno desko, sindikalni
poverjeniki pa so zadolženi
za informiranje v svojih ba-
zah.
Večji problem pa so delov-
ni pogoji, kjer so že uspeh
nekaj narediti za zavarova-
nje delavcev pred hrupom in
prahom, vendar ne dovolj.
Obstala je tudi akcija za last-
no ambulanto, ki bi imela
predvsem preventivni zna-
čaj. Saj so papirniški delavci
izpostavljeni številnim po-
klicnim boleznim, ki bi se jih
dalo omiliti, če že ne prepre-
čiti, z organizirano zdravni-
ško preventivno službo.
VIOLETA V. EINSPIELER
Smrt Andropova, izvolitev černenka
Smrt Jurija Andropova 15 mese-
cev potem, ko je prišel na krmilo
sovjetske partije in države, je pri-
nesla širom po svetu prve analize
tega sorazmerno kratkega obdobja
v sodobni zgodovini Sovjetske zve-
ze in razumljivo vprašanje: kako
po Andropovu?
Ena bistvenih značilnosti tega
razdobja je bilo nadaljnje hudo
zaostrovanje odnosov z drugo su-
persilo, ZDA, začetek razmeščanja
ameriških pershingov in manevrir-
nih raket v Zahodni Evropi in na-
meščanja sovjetskih raket zunaj
meja ZSSR, v Nemški demokratič-
ni republiki in ČSSR. Vse to je pri-
vedlo do prekinitve pogajanj o
omejitvi jedrsko-raketne oboroži-
tve v Ženevi in o skrčenju konven-
cionalnih oboroženih sil, ki so pote-
kale na Dunaju. Tako je bilo videti,
kakor da so vsa pota pogovorov,
morebitnega sporazumevanja med
supersilama in vojaškopolitičnirna
blokoma zaprta in da se lahko na-
sprotja med supersilama lahko sa-
mo še bolj zaostrijo.
Pogreb Jurija Andropova pred-
včerajšnjim je bil povod za prihod
številnih državnikov, ki so ne samo
počastili pokojnika na zadnji poti,
marveč tudi navezali prve stike z
novim generalnim sekretarjem KP
Sovjetske zveze in z drugimi sov-
jetskimi voditelji. Analitiki opo-
zarjajo na visoko raven večine za-
hodnih delegacij: podpredsednik
ZDA Bush, britanska ministrska
predsednica Margaret Thatcherje-
va, zahodnonemški kancler Hel-
mut Kohl in vrsta drugih premie-
rov. Ob tem ne gre pozabiti, da je
predsednica britanske konserva-
tivne vlade pred nedavnim bila na
obisku na Madžarskem in da se je
kancler Kohl v Moskvi sešel z vodi-
Piše JOŽE SiRCEU
tel jem Nemške demokratične repu-
blike Erichom Honeckerjem.
Značilno je, da je iz Pekinga pri-
spel na pogreb in pogovore pod-
predsednik vlade, kar je višji rang
kot ob pogrebu Leonida B režnje v a.
Prišla je tudi indijska ministrska
predsednica Indira Gandhi, pred-
sedujoča V gibanju neuvrščenih.
Kot je znano, je bila na pogrebnih
svečanostih in pogovorih v sovjet-
skem glavnem mestu visoka jugo-
slovanska delegacija.
Obiskovalci so lahko zbrali prve
vtise o novem voditelju KP Sovjet-
ske zveze. Prejkone so zvedeli za
najnovejša stališča in predloge
Moskve ter jih primerjali z doseda-
njimi. Opazili so lahko poudarke
na kontinuiteti, nadaljevanju dose-
danje politike in nekatere nove ali
pa vsaj močneje ali šibkeje dozira-
ne poudarke, pa tudi, kako močno
so ob slovesu od Andropova po-
udarjali kolektivno delovanje sov-
jetskega partijskega vodstva.
Govori Černenka, podpredsedni-
ka vlade in zunanjega ministra
Gromika ter obrambnega ministra
Ustinova na pogrebu so bili po eni
strani ponudba Zahodu na pogaja-
nja, ki naj bodo pravična in enako-
pravna, v prid enake varnosti obeh
strani, po drugi strani pa polni opo-
zoril, da Sovjetska zveza ne bo do-
pustila, da bi se razmerje sil spre-
menilo njej v škodo. Značilno je
bilo tudi, da ZDA niso izrecno ome-
njali v govorih. Čeroenko je opozo-
ril, da so »pripravljeni seči po vseh
razpoložljivih sredstvihda bi do-
segli miroljubno sodelovanje. To si
nekateri razlagajo tudi kot dopu-
ščanje možnosti za sovjetsko-ame-
riški sestanek na vrhu.
Prvi odmevi na Zahodu, tudi v
ZDA so ugodni, celo dokaj optimi-
stični. Kaže, da se je po mesecih
hudih medsebojnih obdolžitev
vzdušje zboljšalo, neka nemara ce-
lo bistveno zboljšalo.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
16. FEBRUAR 1984
Vsaka medalja ima dve plati
Celjski aktiv komunistov gospodarstvenikov o negativnih posledicah
zamrznitve cen
Aktiv komunistov gospo-
darstvenikov v celjski obči-
ni je na ponedeljkovi seji
vzel v pretres oceno vpliva
ukrepa o zamrznitvi cen na
poslovanje delovnih orga-
nizacij, naloge pri uresniče-
vanju stabilizacijskega pro-
grama in sprejel tudi delov-
ni program za letos.
Da ima vsaka medalja dve
plati, so dokazovali vodilni
. gospodarstveniki celjske ob-
čine vsak za svoje delovno
okolje. Predvsem so nanizali,
podatke o izgubah oziroma
slabših poslovnih rezultatih,
ki jih bodo imeli zaradi tega,
ker so morali upoštevati
umik na stare cene, ali pa,
tudi zaradi upravičenih ra-
zlogov kot so novi izdelki, ni-
so mogli uveljaviti novih,
višjih cen.
V LIK Savinja dobivajo ra-
čune za iverice po višjih ce-
nah, pri svojih izdelkih pa
zaradi starih cen pričakujejo
200 milijonov »izgube« samo
v prvem polletju letos. V že-
lezarni Štore tako hudo kot v
LIK Savinja ne bo, jih pa je-
zi, ker bo IMT traktorje lah-
ko prodajal po višjih cenah
kot pa oni sami. V EMO bo-
do na mesec izgubili po 25
milijonov dinarjev, saj so
morali navzdol s cenami pri
posodi in ceniku servisov,
hkrati pa za nove izdelke
(prave, ne izmišljene) ne mo-
rejo uveljaviti novih cen.
Celjska Žična je od svojih 80
milijonov akumulacije že po-
rabila 60 milijonov dinarjev,
Aeru pa prvič v zgodovini
delovne organizacije preti
prava izguba, saj novih cen
pred zamrznitvijo sploh še ni
uveljavil, zato mu jih sedaj
niti ni treba vračati navzdol.
Tudi v Cinkarni tarnajo, ker
jim cenovnih nesorazmerij
ni uspelo urediti, čeprav so
nekatere cene po novem po-
skušali uveljavljati po sa-
moupravnih sporazumih.
Najbolj očitno neskladje pri
cenah kaže primerjava cen
žvepla in žveplene kisline:
kilogram žvepla je po osem
dinarjev, žveplene kisline pa
po 5,15 dinarja. Zaradi tega
računajo pri proizvodnji žve-
plene kisline na 682 milijo-
nov dinarjev izpada celotne-
ga prihodka, 800 milijonov
pri Ti02, 120 milijonov pri
cinku in še kje, skupaj za 2,5
milijarde dinarjev v vsej Cin-
karni. Pomagajo si s pospe-
šenim izvozom, kar jim tudi
znižuje dohodek, manj do-
bavljajo torej na domače trži-
šče, proizvodnjo cinkovega
prahu pa so ustavili. Za
povrh pa jim surovinarji cin-
ka v Titovem Velesu grenijo
poslovanje še z zahtevo po 50
odstotkih deviz, 50 odstotkih
klirinškega denarja pri na-
kupu, ob, seveda, 30 odstotni
višji ceni za cink.
O vseh teh problemih bo-
do potekale živahne razpra-
ve v republiški skupščini, ki
bo zasedala prihodnji teden
v ponedeljek in torek. Do ta-
krat bodo v celjski občini
zbrali vse podatke o negativ-
nih posledicah zamrznjenih
cen in z njimi oborožili celj-
ske delegate.
Celjski gospodarstveniki-
komunisti so sprejeli še ok-
virni delovni program aktiva
ter sklenili, da bodo do kon-
ca februarja pospešili izdela-
vo nalog dolgoročnega stabi-
lizacijskega programa v ob-
čini Celje.
MITJA UMNIK
Jutoks |o pomemben izvoznik
Proizvodnjo Jutlnlh Izdelkov bodo opustili
Juteks iz Žalca izvozi kar
dobrih 80 odstotkov svoje
proizvodnje. Tako se uvršča
med pomembne izvoznike.
Trideset odstotkov talnih
oblog izvozi v Sovjetsko
zvezo, več kot polovico pro-
izvodnje talnih oblog pa v
skandinavske države, Švi-
co, Italijo, Zvezno republi-
ko Nemčijo, Francijo in
Egipt. Na teh tržiščih iztrži-
jo boljše cene kot doma.
Letos seveda izvoza bi-
stveno ne bodo mogli pove-
čati, pa tudi fizični obseg
proizvodnje se bistveno ne
bo povečal. Vso pozornost
namenjajo izdelkom z višjo
stopnjo obdelave. Tu bodo
dosegli še boljše rezultate,
ko bo zgrajena tovarna na
novi lokaciji. Z gradnjo pro-
izvodnih prostorov so v glav-
nem zaključili, sedaj pa je na
vrsti nabava strojne opreme.
V glavnem bo to domača
strojna oprema, ki bo Juteks
veljala okrog 150 milijonov
dinarjev. Medtem ko sedanja
proizvodnja talnih oblog v
glavnem temelji na jutini
podlagi, pa v bodoče name-
ravajo talne obloge proizva-
jati predvsem oziroma iz-
ključno na plastični podlagi.
Kot nam je povedal direk-
tor Stane Rednak, imajo v
Juteksu sedaj v načrtu pri-
pravo elaborata za izgradnjo
predilnice. Vedeti je namreč
treba, da sta dve tretjini de-
lavcev še vedno zaposleni v
tozdu Juta. Proizvodnjo tek-
stilnih izdelkov iz Jute so v
svetu že opustili in tudi v Ju-
teksu si od nje ne obetajo
kakšne posebne bodočnosti.
Predilnico bombažna in sin-
tetičnih vlaken bodo sofi-
nancirale vse naše tekstilne
tovarne, saj jim primanjkuje
tovrstnih izdelkov za nor-
malni potek proizvodnje.
Proizvodnja preje in sintetič-
nih vlaken bo potekala v sta-
rih prostorih Juteksa, s tem
pa bo rešena tudi nadaljnja
usoda 300 delavcev.
JANEZ VEDENIK
Kritična ocena
inventivnosti
Kako se bo celjsko območje pripravilo na problemsko
konferenco zveze komunistov Slovenije o inovacijski de-
javnosti kot množičnem gibanju?
V teh dneh so v javni razpravi teze o nalogah komunistov
pri spodbujanju in uveljavljanju inovacijske dejavnosti. Gre
za temo, ki je ta čas zelo aktualna. Ne samo zaradi nalog
stabilizacijskega programa. V prvi vrsti zato, ker sta prav
znanje in celotna raziskovalna razvojna dejavnost oprede-
ljena kot najpomembnejša elementa boljše proizvodnje,
večje ekonomske učinkovitosti in drugačne tehnološke uspo-
sobljenosti gospodarstva. Problemska konferenca ne želi
samo poudariti pomena inventivne dejavnosti. Opozoriti želi
na potrebo, da postane inovacijska dejavnost zares množično
gibanje ter da se poveča odgovornost strokovnih in poslovo-
dnih delavcev za večjo inovacijsko usposobljenost organiza-
cij združenega dela. V okviru priprav na problemsko konfe-
renco bodo v organizacijah zveze komunistov organizirali
več specializiranih posvetov: na primer o spodbujanju in mo-
tivaciji za množično inovacijsko dejavnost, o razvoju in kre-
pitvi organiziranega pristopa k množični inovativni dejavno-
sti, o premoščanju zavor pri prenosu znanja in inovacijskih
dosežkov ter o drugem. Razprava v organizacijah zveze ko-
munistov v združenem delu in v občinah bo potekala v fe-
bruarju in marcu.
Mnogo razlogov govori v prid problemski konferenci o ino-
vacijski dejavnosti v združenem delu v Sloveniji. Zanimivih
je več podatkov, dva sta morda temeljna. Delež proizvodnje,
ki je slonela na domači tehnologiji, je padel od 51 odstotkov
v letu 1974 na 40 odstotkov v letu 1978. Močno se je povečala
odvisnost od uvoza surovin in reprodukcijskih materialov za
novo vpeljane proizvodnje. Tehnološka usposobljenost go-
spodarstva v Sloveniji, pa tudi na celjskem območju, je izje-
mno nizka. Iztrošenost tehnologije postaja vsako leto večja,
vendar ne samo zaradi manjših možnosti investiranja, ampak
tudi zaradi premajhne inventivne .dejavnosti. Drug podatek:
število registriranih patentov na 10.000 prebivalcev je bilo v
Jugoslaviji leta 1980 0,3, na Češkoslovaškem 5,6, v Švici 9,4,
v Bolgariji 2,0 itd. O številu patentov smo torej na evrop-
skem dnu, pa tudi o inventivni dejavnosti kot množičnem
gibanju ne moremo govoriti kljub posameznim dobrim rezul-
tatom. Za celjsko občino na primer je znano, da je v zadnjih
letih večkrat jasno opredelila naloge in cilje pri spodbujanju
inovacijske dejavnosti. Še posebej zato, ker so se v nekaterih
delovnih organizacijah, zlasti v štorski železarni, zavedali, kaj
pomeni kakovostna in organizirana inventivna dejavnost.
Inovacije lahko prispevajo k večji produktivnosti, manjšim
proizvodnim stroškom, večji kvaliteti proizvodov, h konku-
renčnejšim in atraktivnejšim formam proizvodov, vse to pa
vpliva na komercialno uspešnost izvoznih poslov. Razprave
v občinah in v organizacijah združenega dela bi morale izha-
jati iz ocene konkretnega stanja. Zelo malo bodo pomagale
abstraktne razprave o inovacijski dejavnosti. Celjsko ob-
močje se lahko tudi zaradi doseženih rezultatov tvorno
vključi v razpravo o tej problematiki.
Posojila prebivalstvu
Med različne vrste posojil, ki jih daje
prebivalstvu LB, Splošna banka Celje,
štejemo predvsem potrošniška posojila za
nakupe blaga, trdih goriv (premog, drva),
ozimnice in podobno. Tu gre torej za poso-
jila občanom, medtem ko daje banka po-
sojila tudi za obrt in kmetijsko dejavnost.
Najpogostejša posojila za obrt in kmetij-
sko dejavnost so:
•	kratkoročna posojila za obratna sred-
stva
•	dolgoročna posojila za obratna in
osnovna sredstva
•	posojila za pospeševanje gospodar-
ske dejavnosti
•	posojila za pospeševanje kmetijske
dejavnosti
•	gotovinska posojila na osnovi prodaje
deviznih sredstev in
•	»deset-namenska« posojila
Naj na kratko obrazložimo »paket« de-
set-namenskih posojil. Pri teh gre za poso-
jila za nakup starejših stanovanj ali hiš, za
izgradnjo manjših hidroelektrarn, za nakup
materiala in naprav za varčevanje z energi-
jo, za plačilo stroškov za priključek na elek-
trično, plinsko energijo oziroma omrežje,
za popravilo kmetijskih strojev in avtomobi-
lov, za nakup ali gradnjo garaže in po-
dobno.
Povpraševanje po potrošniških posojilih
je zadnje čase manjše, predvsem zaradi
zaostrenih posojilnih pogojev, saj se, na
primer, obvezni polog giblje med 30 do 90
odstotki, odvisno od namena nakupa (za
nakup pohištva je pri posojilih obvezen 60-
odstotni polog, pri avtomobilih že 90-od-
stotni).
Lani so v Ljubljanski banki, Splošni banki
Celje odobrili vseh potrošniških posojil v
vrednosti 74,8 milijona dinarjev, kratkoroč-
nih posojil obrtnikom za obratna sredstva
42,1 milijona dinarjev, za osnovna in obrat-
na sredstva 50,7 milijona dinarjev, za po-
speševanje gospodarske dejavnosti obrtni-
kov 26,5 milijona dinarjev in za pospeševa-
nje kmetijske dejavnosti 59,8 milijona di-
narjev Največ posojil pa je bilo odobrenih
na osnovi prodaje deviznih sredstev in sicer
746,9 milijona dinarjev.
Ljubljanska banka, Splošna banka Celje
je od vseh zbranih sredstev prebivalstva v
letu 1983 namenila 33 odstotkov za poso-
jila.
Pospeševanje drobnega
gospodarstva
Banka je za pospeševanje drobnega
gospodarstva v svoji poslovni politiki do-
ločila ugodnejše posojilne pogoje za defi-
citarne, prednostne namene, predvsem za
tiste proizvodne dejavnosti, ki so usmerje-
ne v izvoz oziroma v nadomeščanje uvo-
za. Tako je dana v gostinstvu prednost
širjenju turističnih zmogljivosti, celovitosti
prenočitvenih In prehrambenih storitev. V
kmetijstvu pa imajo prednost kooperant-
ska proizvodnja, izvoz, tržna proizvodnja
in izgradnja zmogljivosti kmečkega turi-
zma.
Spremembe pri posameznih vrstah poso-
jil pa so naslednje:
•	pri naložbenih posojilih se je zgornja
meja posojila zvišala od 800.000 na
1,000.000 din, sprejet pa je bil dodatni na-
men - za inovacije. Obrestne mere so pose-
bej določene: za deficitarne dejavnosti 10
odstotkov, za ostale 11.
•	pri kratkoročnih posojilih se je zgor-
nja meja povečala od 600.000 na 800.000
din, uveden je bil dodatni namen: za plačilo
vseh vrst pogonskih stroškov za opravljanje
obrtnih dejavnosti, če ti stroški presegajo
40 odstotkov materialnih stroškov poslova-
nja.
•	pri posojilih za pospeševanje gospo-
darske dejavnosti se je zvišal znesek poso-
jila od 800.00 na 1.000.000 din in za pre-
dnostne dejavnosti do 2,500.000 din.
•	Obrestne mere so določene za defici-
tarne dejavnosti v višini od 8 do 9 odstot-
kov, za prednostne namene 12 do 13 od-
stotkov in za ostale dejavnosti v višini od 15
do 16 odstotkov.
izvoz zapoinii zmogljivosti
ALPOS Je podvojil Izvoz v Sovjetsko zvezo
ALPOS največ izvaža na
Poljsko, v Sovjetsko zvezo
in v države evropske gospo-
darske skupnosti.
S Sovjeti sodelujejo že od
leta 1980. Izvoz v Sovjetsko
zvezo iz leta v leto povečuje-
jo, ker si z njim zagotavljajo
polno zasedenost svojih
zmogljivosti. Ker delajo kva-
litetno in se držijo dogovor-
jenih rokov, dosegajo na sov-
jetskem tržišču izredno ugo-
dne cene za svoje proizvode.
Za letos so s Sovjetsko zvezo
podpisali protokol o dobavi
8000 vrtnih garnitur.
Z izvozom v Sovjetsko
zvezo bodo ustvarili doho-
dek v višini 1.160.000 klirin-
ških dolarjev. Dohodek si
delijo z izvozniki, ki izvažajo
v njihovem imenu in sicer na
podlagi samoupravnih spo-
razumov. Glede na udeležbo
in stroške bodo v ALPOS-u
dobili 94 odstotkov ustvarje-
nega dohodka.
ALPOS sodeluje s Sovjet-
sko zvezo že od leta 1980, ko
so nekatere zahodno evrop-
ske države bojkotirale olim-
pijske igre v Moskvi. Zaradi
bojkota je Sovjetska zveza
iskala na jugoslovanskem tr-
žišču proizvajalce, ki bi jih
lahko izdelali opremo. Samo
v enem letu so v Alposu več
kot podvojili prodajo. Sovje-
ti želijo uvoz garnitur še po-
večati, vendar v ALPOS-u za
to niso navdušeni, ker pove-
čujejo zmogljivosti le za
izvoz na konvertibilno po-
dročje. Pripravljeni pa so so-
delovati z drugimi proiz-
vodnimi programi. Dogovar-
jajo se za izvoz trgovinske
opreme in tehničnih lestev.
Ker je ALPOS zanesljiv
poslovni partner, si pač lah-
ko dovoli, da tudi kaj zahte-
va. Tako so se dogovorili s
Sovjeti, da jim bodo v prvem
polletju dobavili le 2500 gar-
nitur. Ostalih 5500 pa jim bo-
do dobavili v drugi polovici
leta, ko bodo imeli proste
zmogljivosti. S tem si AL-
POS zagotavlja zasedenost
svojih zmogljivosti skozi ce-
lo leto. Poleg tega dosega v
Sovjetski zvezi znatno višje
cene, kot na domačem in za-
hodno-evropskem tržišču.
VILI EINSPEELEK
FOTO: EDI MASNEC
1fi FEBRUAR 1984
NOVI TEDN9K - STRAN 5
ivaiasll na poti
legendarne
Štirinajste
Mladi iz vseh občin celj-
skega območja, ki so se jim
pridružili še vojaki iz po-
stojnske gamizije in borci,
g0 z enajstim pohodom po
poteh legendarne XIV. divi-
zije slavnostno obeležili 40-
letnico prihoda te divizije na
Štajersko.
pohod so pred leti pričeli
laški mladinci, zdaj je že pre-
rastel v akcijo vseh mladih
na celjskem območju. Kljub
težavnim razmeram na poti
so mladi dosegli zastavljene
cilje, ki niso le v pohodu sa-
mem in ne le v obujanju tra-
dicij slavne Štirinajste. Vrsto
aktivnosti so izvršili tudi za
to, da bi bili čimbolje uspo-
sobljeni v znanju vojaških
veščin, družbenopolitično še
bolje osveščeni, itd.
pot so mladi opravili v šti-
rih etapah. V prvi so preho-
dili pot od Sedlarjevega do
Gračnice, v drugi od Gračni-
ce do Dobrne, v tretji od Do-
brne do Paškega Kozjaka in
v četrti od Paškega Kozjaka
do Ljubnega.
Nemogoče je bilo na tej
strani ujeti utrip celotnega
pohoda. Bih pa smo v Grač-
nici, kjer so odprli spomenik
Živemu zidu, spremljali smo
pohodnike v Stranicah, pri
grobovih talcev, na legen-
darni Graški gori in se udele-
žili zaključka pohoda v Ljub-
nem. O vsem tem lahko be-
rete na tej strani.
V	snegu in zametih do cilla
V	jubilejnem letu po poteh »Štirinajste« 1100 pohotinlkov
S predajo pohodnega pra-
pora in z raportom, ki ga je
vodnik Miran Šmarčan po-
dal generalmajorju Viktor-
ju Cvelbarju-Stanetu, se je
na Ljubnem ob Savinji kon-
čal pohod po poteh legen-
darne XIV. divizije. Pot spo-
minov je letos prehodilo
skoraj 1100 mladincev, pio-
nirjev, borcev in vojakov,
ki so v več kot 400 kilome-
trov dolgo gaz stopili 6. fe-
bruarja v Sedlarjevem, v
Ljubno pa so sestopili v to-
rek, osem dni kasneje. Mla-
dinci mozirske občine so ob
zaključku pohoda pripravi-
li kviz Mladost v pesmi, be-
sedi in spretnosti.
Štirinajsta divizija je v ča-
su zmagovitega pohoda izgu-
bila 345 borcev, ki so bili ubi-
ti ah ujeti, 132 pa je bilo ra-
njenih, ozeblih ali pa ob kon-
cu poti popolnoma izčrpa-
nih. V jubilejnem letu, 40 let
za tem, pa so do cilja prišli
vsi mladi, ki so po poti mora-
li premagovati le veter in
snežne žamete. V takšnih
razmerah je, kljub sicer svet-
lejšim časom, spomin na hu-
de boje še bolj živ. Junaških
borcev se tako ne spominja-
jo le mladi iz osmih občin
celjskega območja, tudi letos
je bilo veliko predstavnikov
drugih slovenskih in pobra-
tenih občin, pečat vsemu so
dajali še borci s svojimi pri-
čevanji. Tako je bilo tudi v
zadnjih dveh etapah pohoda.
Najprej na Graški gori, kjer
se je pri spomeniku in ka-
sneje na mitingu v Ravnah
zbralo poleg pohodnikov še
veliko borcev in mladine iz
slovenjegraške in velenjske
občine, tako je bilo v Zavod-
njah, na Smrekovcu in v
Rastkah pri Ljubnem, ka-
mor se je 93 pohodnikov iz
občine Mozirje, od tega 27
vojakov iz Postojne, spustilo
nekaj ur pred zaključno slo-
vesnostjo. Na trgu v Ljub-
nem so kolono pričakali pra-
porščaki, borci večine krajev
Gornje Savinjske doline,
predstavniki občine Mozirje,
mladinskih organizacij s
celjskega področja in števil-
ni krajani Ljubnega. Po ra-
portu komandanta pohodne
enote je delegacija mladin-
cev položila venec k spome-
niku padlim, slovesnost pa
se je nadaljevala v kinodvo-
rani, kjer je zbranim sprego-
voril general major Viktor
Cvelbar. Mladinci občine
Mozirje so ob zaključku pri-
pravili še kviz na temo NOB,
mladost v pesmi, besedi in
spretnosti, ki so se ga udele-
žili mladinci vseh krajevnih
organizacij iz občine pa tudi
učenci osnovnih šol.
R. PANTELIC
Štirinajst cvetov za
štirinajst otrok
V (tračnici bo spominski park 14. tilvlzljl
Že kakšno uro pred pri-
četkom slovesnosti v poča-
stitev 40 letnice prihoda 14.
divizije na Štajersko in od-
kritju spomenika Živemu
zidu, se je zbirala množica
pred spomenikom Ilije Ba
dovinca. Prav v tej dolini se
je tistega februarskega dne
nemška predhodnica obda-
la s štirinajstimi otroki z i o
kavške osnovne šole, da bi
se zavarovala pred svinčen-
kami Badovinčeve zasede.
Vnel se je boj, v katerem je
smrtno zadet padel Ilija Ba-
dovinec, komandant Sercer-
jeve brigade, za zmeraj je
obležalo tudi telo enega
izmed otrok, dva pa sta bila
ranjena.
Zastave so ponosno vihra-
le nad slavnostnim prizori-
ščem, kamor se je stekala ne-
pregledna množica, med nji-
mi tudi borci 14. divizije,
okoli 300 pohodnikov po po-
teh štirinajste divizije, mla-
dincev, pionirjev in obča-
nov, ki so jih pripeljali po-
sebni avtobusi. Vojaki po-
stojnske gamizije pa so se
postavili v častni vod, ki je
ob odkritju spomenika istre-
lil častne salve.
V uvodnem govoru je
predsednik borčevske orga-
nizacije iz Laškega Jože Kre-
že izpostavil pomen tega
spominskega obeležja, ki ga
bodo uredili v spominski
park 14. diviziji. Tako se je
uresničila večletna želja bor-
cev, da na poseben način
obeležijo dogodke tega dne.
Skulptura, lu jo je zasnovkl
Rudi Stopar, z velikimi od-
prtimi cvetovi simbolizira 14
otrok; en cvet leži - zlomljen
- to je otrok, ki je izgubil
življenje, dva pa sta upognje-
na in predstavljata dva ranje-
na otroka.
Za postavitev tega spome-
nika so denar in material pri-
spevale vse delovne organi-
zacije v občini, največ pa
TLG TIM Laško. Zato bodo
skrbeh zanj delavci te te-
meljne organizacije skupaj s
pionirskim odredom Ilija
Badovinac iz Rimskih toplic.
Besedo je nato prevzela
Nada Majcen, borka Šercer-
jeve brigade in vsem prisot-
nim še enkrat orisala juna-
ško pot 14. divizije, nato pa
je predsednik skupščine ob-
čine Laško Franc Lipoglav-
šek odkril spomenik in zado-
nele so častne salve.
Miiorad Buzardiija: »Sem
kapetan iz Postojnske gami-
zije, ki nosi ime 14. divizije.
Naša garnizija se vsako leto
vključi v pohod. Letos je na
pohodu 25 vojakov, ki bodo
prehodili vso pot. Smo v do-
bri kondiciji in naloga voja-
kov je med drugim, da po-
magajo pohodnikom.«
V kulturnem programu so
nastopili učenci osnovne šo-
le ter kulturna skupina obeh
pohodnih enot. Ob koncu
slovesnosti, ki jo je spremlja-
la laška godba na pihala, so
zaprisegli novi Člani terito-
rialne obrambe, ki so pred-
hodne priprave opravili v
prvi etapi pohoda, nato je
komandant prve etape poho-
da po poteh 14. divizije po-
hodni prapor predal mladim
pohodnikom iz Celja, Konjic
in Šmarja.
Le počasi so se redčile
vrste na prizorišču pred spo-
minskim obeležjem. Vsak se
je ustavil še za kratek čas in
v miru zbral vtise ob vseh
pričevanjih, ki danes z nemo
govorico opominjajo, kako
krvava, polna tipljenja in
tragike je bila naša pot v svo-
bodo.
Tudi pohodniki so ponov-
no vzeli pot pod noge in ne-
umorno nadaljevali proti
Oleščam, kjer so prisostvo-
vali odkritju spominske plo-
šče Šercerjevi brigadi.
Z nasmehom in dobro vo-
ljo so pohodniki komajda za-
krili sledi napornega nočne-
ga pohoda in zadnjega kosa
poti od Henine do Gračnice,
kjer se je za marsikoga po-
hod končal, za nekatere pa
pomenil le prijeten začetek
te spominske poti.
Alif Selim: »Delam v Koz-
jem, kjer sem tudi slišal za
Pohod in se takoj prijavil na
občinski konferenci zveze
tnladine v Šmarju. Poskusil
sem in je šlo. Pravzaprav je
bilo zelo lepo. Nočni pohod
je bil res naporen, toda ko
smo prišli v Henino, smo bili
tako utrujeni, da še spati ni-
smo mogli in smo preživeli
nekaj ur v pogovoru.«
Stanko Klepec: »Letos
sem prvič na pohodu, čeprav
sem iz Laškega. Bolje bi se
moral pripraviti na pohod,
ker me bolijo žulji pa tudi
nahrbtnik mi je že nekoliko
pretežak. Tu sem spoznal ve-
liko novih prijateljev in lepo
smo se imeli. Verjetno bom
šel tudi prihodnje leto pa še
koga privabil zraven iz Ru-
dnika, kjer sem zaposlen.«
Franc Gros: »Mene res ne
zebe, prej bi rekel, da mi je
vroče. Šestič sem že na po-
hodu in vedno se imam lepo.
Letos sem se vključil v kul-
turno skupino, določili so
me tudi za stike s krajani.
Moram priznati, da nas vse-
povsod lepo sprejmejo. Po-
nudijo nam čaj pa klobase.
Na nočnem pohodu je bilo
kar težko."
Irena Guček s Planine,
»Letos sem že četrtič na tej
poti spominov in prav goto-
vo ne zadnjič. To je svoje-
vrstno doživetje. Pot sicer ni
lahka, a nihče ni potožil, da
je utrujen in da je ne bi zmo-
gel. To je tudi priložnost, da
se dokažemo v tovarištvu.«
Janez Kukovič iz Šentjur-
ja: »Tudi jaz sem četrtič na
pohodu. Se bom šel. Sicer
sem zaposlen v tozdu kotli v
EMO v Šentjurju, kjer nisem
imel problemov zaradi od-
sotnosti z delovnega mesta.
Pohod je uspel in mladi smo
znova dokazali, da se znamo
pomeriti tudi na tak način.«
Jože KoštomaJ iz Celja:
»Med pohodnike sem se le-
tos vključil prvič. Zaposlen
sem v obratu kemije v Aeru.
Pot je bila zame svojevrstno
doživetje, za spomin je ostal
žulj, kar pa tudi sodi zraven
k takim pohodom. Človek se
kar čudi, kako vzdržljivi so
najmlajši pohodniki. Še bi
rad šel na to pot.«
6. STRAN - NOVI TEDNIK
16. FEBRUAR 1984
Jože Marolt -
šestdesetletnik
Pred kratkim je dopol-
nil 60 let Jože Marolt,
znan družbeni delavec,
borec NOV, pedagog, no-
silec mnogih političnih
nalog in funkcij v nekda-
nji šoštanjski in celjski
občini, pa tudi na ravni
republike.
Rodil se je 31. januarja
1924 kmečkim staršem v
Plešivcu pri Šoštanju. Ko
je odrastel šolskim klo-
pem, je delal na kmetiji,
kjer so se z vojno zgrnili
nadenj in nad domače hu-
di udarci. Očeta so mu le-
. ta 1942 ustrelili kot talca,
sestro v taborišču, mater
pa so pregnali v Nemčijo.
Kot mnogi štajerski fant-
je njegovih let se je dušil
v uniformi soldateske, ki
je bila krvnik njegovih,
zato je izkoristil prvo pri-
ložnost in dezertiral. V
Šercerjevi brigadi je bil
borec, pa desetar, koman-
dir čete in komandant ba-
taljona. Od bitke do bitke
je polagal zrelostne izpite
za odgovornejši položaj.
Konec vojne ga je zatekel
v štabu Štirinajste, sledila
je demobilizacija in pot
aktivista, začenši v mozir-
ski, nato v šoštanjski in
naposled v vodstvih celj-
skega okraja ter po njego-
vi ukinitvi v občini Celje.
Najsi je bilo v OF, ka-
snejši frontni SZDL, naj
na dolžnostih v organih
ZK, Jože Marolt je bil
predan, premišljen, pred-
vsem pa močno deloven
javni delavec. Tudi on so-
di med tiste, ne tako zelo
številne aktiviste, ki so si
v vsej stiski za čas od spa-
nja in praznikov utrgali
urice za študij, vedoč, da
za geslom o svinčenem in
zrnu znanja tiči rešitev
novih nalog in zahtev ča-
sa. Na filozofski fakulteti
je končal študij zgodovi-
ne, poučeval na gimnazi-
ji, potem pa prevzel dolž-
nost ravnatelja celjskega
muzeja NOB, kjer je do-
čakal upokojitev.
Upokojitev da, brezde-
lja ne. To ni v njegovem
značaju. Bogate izkušnje,
ki jih je dobil na položaju
okrajnega predsednika
SZDL, kot predsednik
celjske občine, kot partij-
ski delavec in pedagog, k
sreči niso zakrnele. Poln
energije jih razdaja na
svojih dolžnostih v repu-
bliški skupščini, kjer na-
čeluje pomembni Komisi-
ji, pa v občini in v medob-
činskem svetu ZKS, kjer
vodi komisijo za zgodovi-
nopisje partije in delav-
skega gibanja na celj-
skem območju.
Skromen kot je, je ostal
tudi izviren. Ne samo za-
radi naglasa, ki mu dolo-
ča kraj, kjer je pognal ko-
renine, namreč tudi po
marljivosti lastni tem lju-
dem v goratem svetu, ki
bi brez trdožive nature tr-
dega dela nikoli ne ob-
stali.
Visokim odličjem je do-
dal ob prazniku še spoz-
nanje, da mu tovariši in
mladi rod zasluge prizna-
va, da je cenjen, spošto-
van, da želje - na mnoga
leta - niso puhlica, ker se
pač tako reče.
Torej zares: na mnoga
leta!
JURE KRAŠOVEC
Več sodelovanja
OS Iz Lesičnega bo sodelovala z
ljubljanskim zavodom
Učnovzgojni programi se
redijo, šolske malhe tanjša-
jo. To nujno nesorazmerje
čutijo naši šolniki povsod,
zlasti pa v tistih šolah, ki
jim pravimo podružnične in
so odmaknjene od središč.
Gre za opremljenost šole, za
učne pripomočke, praktični
del pouka, za tehnična po-
magala in materiale.
Da je podružbljanje vzgoje
in izobraževanja v današnjih
pogojih nujnost, se še kako
dobro zavedajo tudi učitelji
na osnovni šoli v Lesičnem.
Razveseljivo je, da so se te
nujnosti začeli zavedati tudi
v našem združenem delu,
zlasti pa dejstva, da naše šole
izobražujejo predvsem za de-
lo. Povsem slučajno pa je na-
neslo, da sta se srečala L1Z
Inženiring (podjetje za inve-
stitorski inženiring in pro-
jektiranje) iz Ljubljane in
TOZD osnovna šola Tončke
Cečeve iz Lesičnega in skle-
nila medsebojno sodelovati.
Konkreten rezultat tega
dogovarjanja je samouprav-
ni sporazum, ki sta ga osnov-
na šola iz Lesičnega in delov-
na organizacija iz Ljubljane
podpisala preteklo ' sredo v
Lesičnem.
LIZ Inženiring bo po tem
sporazumu nudil šoli pomoč
pri organizaciji vsakoletne
Kajuhove bralne značke, pri
organiziranju ekskurzij za
učitelje in učence, nudil bo
materialno pomoč pri poso-
dabljanju učno vzgojnega
procesa in pomoč na področ-
ju poklicnega usmerjanja le-
sičenskih šolarjev. Po načelu
svobodne menjave dela za
sofinanciranje programa
osnovne šole bo LIZ Inženi-
ring letos iz dohodka izločil
40 tisoč dinarjev.
Po sporazumu ima svoje
obveznosti tudi šola. Učenci
bodo za delavce LIZ Inženi-
ringa pripravljali priložnost-
ne kulturne programe, stro-
kovne ekskurzije na Kozjan-
skem, pripravljali likovne
razstave za delavce in po-
dobno.
Ze na začetku sodelovanja,
ki se bo z leti poglabljalo in
širilo, je LIZ Inženiring po-
daril šoli dia projektor s pro-
jekcijskim platnom.
Zanimivo je, da je šola iz
Lesičnega do sedaj podpisa-
la že šest podobnih samo-
upravnih sporazumov: s te-
meljno organizacijo Dekor
Kozje (sodelovanje je dose-
glo zavidljivo raven), z bor-
čevsko organizacijo v Lesič-
nem, domačim kulturnim
društvom, krajevno skup-
nostjo in s pionirskim odre-
dom na osnovni šoli Ivan
Kovačič-Efenka v Celju.
MARJELA AGREZ
Pionirji po poti
Štirinajste
Četrtega planinskega poho-
da pionirjev od Dramelj do
Zič, po delu poti XIV. divizije
se je v organizaciji PD Dramlje
udeležilo nad 300 udeležencev,
predvsem mladih iz PD Dram-
lje, Zabukovice, Prebolda, Žal-
ca, Celja in od drugod. V le-
pem sončnem vremenu so se
pohodniki ustavili pri rojstni
hiši narodnega heroja Miloša
Zidanška, v dolini pa so nekaj
več slišali tudi o žički kartuziji.
Organizatorji razmišljajo, da
bi naslednje leto pohod šel vse
do Stranic, kjer so 13. februar-
ja 1945 okupatorji obesili 100
talcev. Pričakujejo, da se bodo
v organizacijo vključile tudi
borčevske organizacije.
S. J. - L. J.
Mladi in kmetijstvo
Jutri ob 19. uri bo v dvorani Hmezada v Žalcu tradicio-
nalno kviz tekmovanje mladi in kmetijstvo. Sedem ekip
mladih zadružnikov iz žalske občine se bo pomerilo v
znanju iz kmetijstva in organiziranosti v krajevnih skup-
nosti.	-p rp
Kdaj bodo regulirali ArtiSnlco?
Krajani krajevne skupnosti Griže so že nekaj let nezado
voljni, ker potok Artišnica ni reguliran, to pa jim povzro^
precejšnje težave.
Zgraditi bi bilo treba tudi več mostov. Financiranje mostov p<
zakonu o vodah ni stvar Območne vodne skupnosti, za izgradnje
mostov pa bi bilo treba zbrati kar dobre tri milijone dinarjev, %
kar se bodo morali dogovoriti v krajevni skupnosti. Ker mostov:
niso zgrajeni, je območna vodna skupnost sredstva, ki bi bik
sicer potrebna za regulacijo Artišnice, izkoristila v druge na
mene. Dela pri regulaciji bodo nadaljevali, ko bodo zgrajen
potrebni mostovi po sprejeti urbanistični dokumentaciji in kc
bo financiranje teh del zajeto v programu temeljne vodne skup.
nosti Žalec.
JANEZ VEDENIK
Mladi zadružniki v Zlblkl
Dobra organizacija, množičen odziv ter prijetno vzdušje sc
glavne značilnosti občinskega kviz tekmovanja Mladi in kme-
tijstvo, ki je bilo v soboto popoldne in zvečer v šmarskj
krajevni skupnosti Zibika.
V	domu gasilcev v Zibiki se je zbralo okrog 350 obiskovalcev,
ki so bodrili prijavljene ekipe vseh šestih aktivov mladih zadruž'
nikov v občini Šmarje pri Jelšah: Imenega, Bistrice ob Sotli,
Kozjega, Rogaške Slatine, Šmarja in Pristave. Tudi letos je bil
pokrovitelj prireditve Hmezadov Kmetijski kombinat iz Šmarja,
za popestritev programa pa so poskrbeli mladi iz Kostrivnice in
Zibike z dramskimi in glasbenimi vložki.
Največ znanja s področij kmetijstva in družbenopolitične pra-
kse so v dokaj izenačenem boju pokazale ekipe aktivov mladih
zadružnikov iz Imenega, Kozjega in Rogaške Slatine. Za osvo-
jena prva tri mesta jih je nagradil Hmezad, KK Šmarje, pokale
pa podelila občinska konferenca ZSMS Šmarje. Vsak udeleže-
nec v kvizu je prejel tudi spominsko knjižno darilo. Prijetno
tekmovalno vzdušje se je nadaljevalo s pristno kmečko veselico
M. A
Neutrudni šentjurski lovci
Šentjurski lovci so lani uredili na Tičnici sodobno strelišče
za streljanje na glinaste golobe in za streljanje v tarčo s
srnjakom.
Nabavili so elektronski stroj za metanje golobov, sanirali so
lovski dom, uredili so skladišče za koruzo in napeljali telefon.
Izredno prizadevni so bili tudi pri postavljanju visokih prež in
pri krmljenju divjadi. Za zimsko krmljenje so porabili 2000
kilogramov koruze, ki so jo pridelali na svoji njivi in 300 kilogra-
mov sončničnega semena.
Dosegli so rekorden odstrel divjadi, saj so odstrelili kar 167
komadov. Pri tem je bil porazno nizek odstrel male divjadi.
Odstrelili so samo 11 fazanov, 63 zajcev in 121 rac. Poleg tega je v
lovišču preveč srak, šoj in kraguljev, ki so največji uničevalci
perjadi in zajcev. Nizek odstrel male divjadi so dosegli pred-
vsem zaradi škropljenja poljedelskih kultur in zaradi zgodnje
strojne košnje. Odstrelili so tudi 14 lisic, med katerimi ni bilo
stekline. Za osvežitev krvi pa so spustili v lovišče 20 komadov
fazanov in 120 komadov rac, ki so jih nabavili v Beltincih.
E. RECNIK
Žalski obrtniki na Gozdnlku
Smučišče na Gozdniku, ki so ga pred kratkim odprli, je v
veliki meri zaživelo tudi po zaslugi številnih obrtnikov, pa tudi
Obrtnega združenja iz Žalca, ki je za ta rekreacijski objekt
namenilo kar precej denarja. Pohvie vredno pa je, da bo smuči-
šče tudi dobro izkoriščeno. Prvi so tekmovanje na njem organi-
zirali obrtniki iz žalske občine. V soboto so se med sabo pomerili
v veleslalomu obrtniki delavci, ki so zaposleni pri njih ter de
lavci Obrtnega združenja. Med 78 tekmovalci je med ženskami
prvo mesto osvojila Milena Krajnc, med veterani je zmagal
Slavko Krašovec, med starejšimi člani Jože Korun, med člani
Laszlo Kujan, med mlajšimi člani Dani Voh in med mladinci
Boštjan Verdnik.
JANEZ VEDENIK
Vrtnice v Titovem Velenju
V	soboto 11. februarja so na slovesnosti v domu družbenopoli-
tičnih organizacij na Konovem po krajšem kulturnem programu
podelili plakete gojiteljem najlepšega cvetja za leto 1983. Zlate
vrtnice so prejeli: Ivo Jamnikar, Angela in Srečko Vutkovič.
Rafko in Marija Kovač, Osnovna šola 14. divizije in hotel Paka
Srebrne vrtnice Angela in Ivan Sešelj, družina Kljun, Vinko in
Silva Oblak, Ivan in Antonija Kobade, Osnovna šola Antona
Aškerca in vila Herberstein. Bronaste vrtnice pa družina Kogoj.
Marija Koper, Marija Gorogranc, Karel Roškar, Vladka in Vlado
Miklavžina, Cilka Britovšek ter Marija in Martin Debršek. Vsa
omenjena priznanja je podelil v imenu Turističnega društva
Titovo Velenje Gustl Tanšek.
V. K
Novo vodstvo TD v T. Velenju
Na nedavnem občnem zboru Turističnega društva Titovo Ve-
lenje je izčrpno poročilo o delu društva v lanskem letu podal
dolgoletni predsednik Gustl Tanšek. Zboru so prisostvovale
dejngacije sosednih turističnih društev ter predstavniki druž-
beno političnih organizacij občine Velenje. Za svečano vzdušje
so poskrbeli učenci šole 14. divizije s pevskimi in recitatorskin*1
točkami. Po vsestranski razpravi o problematiki turistične de-
javnosti so izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednico društva so
izbrali znano gostinsko delavko Anico Oblak. Kot zanimivost je
vredno omeniti, da so poleg Anice Oblak v Šoštanju izvolili #
predsednico Milojko Plamberger, v Topolšici pa Majdo Menil1
in tako je sedaj vodstvo vseh turističnih društev v občini Velenje
v ženskih rokah.
V. K
Končno velenjska turistična zveza
Na turističnem zborovanju so pred dnevi v domu družben0
političnih organizacij na Konovem formirali odbor nove Tur1'
stične zveze občine Velenje. Iz vrst vseh treh društev TitoV
Velenje, Šoštanj in Topolšica so izvolili vse potrebne orgaflj
zveze, ki jo bo vodil dosedanji dolgoletni predsednik turisti^
nega društva Titovo Velenje Gustl Tanšek.	^
V Podčetrtku so varni pred ognjem
Društvo v Imenem pred vselitvijo
Gasilci v Imenem, vasi v
šmarski krajevni skupnosti
Podčetrtek, gradijo že svoj
tretji dom. Prvi je bil premaj-
hen in prestar, zrasel je leta
1910, drugi preveč majav po
potresu na Kozjanskem leta
1974, tretji dom pa bo zgrajen
in opremljen v tem in prihod-
njem mesecu.
Gasilsko društvo v Imenem
ima že spoštljiva leta. Ustanov-
ljeno je bilo leta 1908, od takrat
dalje pa delo ni nikoli jenjalo.
V krajevni skupnosti Podčetr-
tek sta pravzaprav dve gasilski
društvi. Društvo v Imenem
vključuje člane iz vasi Imeno
in Golobinjek ter zaselka
Imenska gorca. Zakaj sta v ta-
ko majhni krajevni skupnosti
kot je Podčetrtek kar dve ga-
silski društvi, nismo izvedeli,
gotovo pa bi bila, ob tolikšni
gasilski zmogljivosti, prava
sramota, če bi v Podčetrtku ne
uspeli požara pravočasno za-
dušiti.
Gasilci v Imenem pravijo, da
so složni in da je pri vsaki hiši
vsaj po en njihov član. Na
društvu so ponosni, najbolj pa
na staro ročno brizgalno z let-
nico 1809, ki pa bi menda še
dobro stregla, če bi ne bilo so-
dobnejše opreme.
Gasilski dom so začeli gradi-
ti lani, danes pa je tik pred
otvoritvijo. Skoraj brez denar-
ja so se lotili gradnje, zato pa so
imeli toliko več volje in delov-
nega zanosa, da so uspeli. Dom
je bil v sedeminštiridesetih
dneh pod streho, kar ni mačji
kašelj. Na delovišču je bilo ves
čas gradnje staro in mlado. Žu-
ljev ni nihče štel, tudi vsega
podarjenega materiala ne. Šte-
li pa so ure prostovoljnega de-
la. Teh se je do sedaj nabralo
preko osem tisoč, posameznik
pa je na gradbišču prebil tudi
po sto in več ur. Zbrali so tudi
350 tisoč dinarjev prostovolj-
nih prispevkov.
V slogi je moč, pravijo v Ime-
nem, in na tak način jim je
uspelo že marsikaj narediti.
Tudi novi gasilski dom bo pri-
dobitev za kraj in ne le za druš-
tvo. V njem bodo prostori, kjer
se bo lahko shajala mladina, ki
je veliko pomagala pri gradnji,
bo mesto za sestanke, priredi-
tve in vaške veselice ter praz-
novanja.
Imenski gasilci, ki se za bo-
dočnost društva ne boje, saj
imajo kar tri pionirske deseti-
ne, nameravajo letni občni
zbor izpeljati že v novih prosto-
rih, na novem pa bo tudi letoš-
nje praznovanje 8. marca. Že-
nam bodo to pot pripravili še
posebno prijetno vzdušje, saj
so tudi one v mnogočem pripo-
mogle, da je novi gasilski dom
v Imenen danes v ponos vsem
članom in ostalim krajanom v
Imenem, Golobinjeku in
Imenski gorci.	__
M. AGREZ
V Imenem znajo skupno prijeti za delo. Lani še prva plošča, letos pa je gasilski dom že
zgrajen.
10. FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
V spomin na februar 1944
\ spomin na februarske
jfti leta 1944 so si krajani
Dobrne izbrali 16. februar
^ svoj krajevni praznik,
praznovanje je letos združe-
no s 40-letnico prihoda le-
gendarne XIV. divizije na
{Ldročje Paškega Kozjaka,
Ejei je divizija 16. in 17. fe-
bruarja bojevala težke boje
s sovražnikom.
Veliko je obeležij in po-
mnikov na te čase, stalna
razstava o poti in bojih divi-
zije pa je v osnovni šoli na
Dobrni, ki si je nadela njeno
jme. Ime pesnika in borca di-
vizije pa si je nadelo kultur-
no umetniško društvo Kajuh
Dobrna.
Ne le tisti, ki so si nadeli
im^na v spomin na XIV. di-
vizijo, tudi člani društev,
družbenopolitičnih organi-
zacij in številni drugi kraja-
ni, so se tako ah drugače
vključili v letošnje spomin-
ske in praznične prireditve.
Veliko športnih in kulturnih
prireditev se je v zadnjem te-
dnu zvrstilo, med njimi tudi
kviz Štajerska v borbi. Pri-
pravili so ga skupno z Muze-
jem revolucije iz Celja, na
njem pa so sodelovali poleg
domačih še učenci iz Šošta-
nja in Slovenskih Konjic.
Bogate dneve prireditev bo-
do zaključili nocoj s svečano
sejo skupščine krajevne
skupnosti, obogateno s kul-
turnim programom.
Dnevi praznovanja pa so
tudi čas, ko se krajani radi
spomnijo dosežkov zadnjih
let. Veliko jih je bilo na Do-
brni. Zgradili so vodovodno
omrežje in napel j ah elektri-
ko tudi na najbolj hribovite
predele in tako omogočili
ljudem tamkaj boljše pogoje
za življenje in osnovo za
preusmeritev kmetij v inten-
zivno kmetijstvo. Uspešno
uresničujejo srednjeročni
program in program izgrad-
nje s krajevnim samopri-
spevkom. Zdravstvena po-
staja je že pod streho, gradijo
otroški vrtec, začela so se de-
la pri rekonstrukciji ceste
proti Hudičevemu grabnu,
odprli so asfaltirano cesto v
Vrbi. Pred njimi je še grad-
nja novega trgovskega ob-
jekta in prizidka k gasilske-
mu domu.
MBP
Prizidek
k šoli
Pri osnovni šoli Bratov
Juhard v Šempetru gradi
Ingrad prizidek. To je
zadnji objekt, ki ga v žal-
ski občini gradijo iz sred-
stev samoprispevka. V
njem bo 6 učilnic s kabi-
neti, zaklonišče, kurilni-
ca, stanovanje za hišnika.
V starem delu pa bodo
obnovili jedilnico in ku-
hinjo.
Tako bodo tudi šempe-
trski šolarji imeli pouk le
dopoldne, saj so doslej
edini hodih k dvoizmen-
skemu pouku. Vrednost
del znaša 65 milijonov,
končana pa bodo do no-
vega šolskega leta.
T. TAVČAR
Z novim ohraniti staro
Staro mestno jedro Slo-
venskih Konjic bo kmalu
dobilo svež pečat, a bo
kljub vsemu ohranilo svojo
nekdanjo podobo.
S skrbno načrtovanim na-
kupovalnim in gostinskim
delom v prenovljenem mest-
nem jedru, bi kraj živahneje
utripal. V ponudbo bi se
vključil tudi Dravinjski dom
Slovenske Konjice, kot nosi-
lec preskrbe v občini.
Drugačna podoba starega
dela Slovenskih Konjic bo
narekovala tudi ureditev
prometa, ki ga bo potrebno
odstraniti iz tega dela mesta
in »napanje« urediti z zuna-
nje strani, kar pa bo nareko-
valo še izgradnjo novega mo-
stu.
Krajani Slovenskih Konjic
se preureditve starega dela
mesta veselijo, saj projekt
predvideva notranjo in zuna-
njo preureditev starih objek-
tov in obeta boljšo obrtno,
gostinsko in trgovinsko po-
nudbo, s tem pa bi kraj po-
stal tudi turistično bolj pri-
vlačen in zanimiv za doma-
čega in tujega gosta. MP
Odstopili
telefone
Ko so v Zrečah pred krat-
kim dobili novo telefonsko
centralo, so nekaj telefon-
skih priključkov odstopili
krajevni skupnosti Dobra-
va-Gabrovlje. S 45 telefoni
so tako krajani te krajevne
skupnosti povezani s kraji
in svetom.
Sicer pa je za telefon tre-
ba letos odšteti že 72.000 di-
narjev, izkope pa krajani
opravijo s prostovoljnim
delom.
Ni dovoli denarja
Kmetijska zemljiška
skupnost iz Šent jur ja se tre-
nutno ubada s precejšnjimi
finančnimi težavami. Zara-
di republiškega predpisa, ki
prepoveduje vsako spre-
membo namembnosti zem-
ljišča, dokler ne bodo izde-
lani občinski plani o uredi-
tvi prostora, razpolagajo le
s polovičnimi sredstvi.
Glavni vir dohodka jim je
namreč ravno prispevek za
spremembo namembnosti
zemljišč, ki ga plačujejo po-
samezni investitorji.
Pri tem so najbolj prizade-
ti kmetje, ki bi radi izvedli
mini melioracije. Lastno
udeležbo jim je prej plačeva-
la zemljiška skupnost, zdaj
pa jo morajo plačevati sami.
Že lani je lahko zemljiška
skupnost dodelila kmetom
le dva kredita, letos je tudi to
vprašljivo. Poleg tega tečejo
dela na melioraciji in koma-
saciji drameljske doline
mnogo počasneje kot bi si-
cer. Šentjurčani so ustavili
tudi priprave za melioracijo
in komasacijo voglajnske
doline.
V občini delajo intenzivno
na usklajevanju družbenega
plana o ureditvi okolja, ker
lahko ld tako odpravijo pri-
manjkljaj. Razen tega je
zemljiška skupnost predla-
gala skupščini intervencij-
skega sklada povečanje pri-
spevne stopnje za 0,1 odsto-
tek. Tako pridobljen denar
bi namenih predvsem za mi-
ni mehoracije.
V.E.
Njena ljubezen po delu so cltre
Na zdaj že tradicionalni reviji ah srečanju narodno zabav-
nih ansamblov v Štorah v organizaciji aktiva invalidov Žele-
zarna Štore ter na čelu z nadvse prizadevno Marijo Lamut, je
med mnogimi ansambli ter popolnoma polno dvorano
(zmanjkalo je še stojišč) nastopila tudi 58 letna Jožefa Ulaga
iz Laške vasi: »Igram na citre, ki so stare 134 let. Nikjer še
nisem nastopila, razen po večerih doma, ko odložim delo. To
mi je največje veselje in sprostitev. Ne morete si predstav-
ljati, kakšen čaroben instrument je to! Iz njega dobiš naj-
večjo bolečino in še večjo srečo ter milino. Jožefin nastop je
bil kar prekratek, saj ljudje citre premalokrat slišijo, ko pa
jih jim je njihovo »zvončkljanje« všeč.
Posebnost srečanja v Štorah je v tem, da čisti izkupiček od
vstopnic (vsi namreč nastopajo zastonj) aktiv invalidov Že-
lezarna Štore porabi za obiske in pomoč svojim nekdanjim
članom.
TV-Foto: EDI MASNEC
SLOVIN - SLOVENIJAVINO
TOZD ŽALEC Celjska c. 8
63310 Žalec	~ .
Komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1.	Referenta za embalažo
-	1 delavec
2.	Delavca na polnilnem stroju
-	1 delavec
3.	Voznika viličarja
-	1 delavec
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje v skladu s Pravilnikom o
razvidu del in nalog
pod tč. 1
-	ekonomski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj, smisel
za komuniciranje z ljudmi, zaželen vozniški izpit
pod tč. 2
-	strojni polnilec tekočin, 6 mesecev delovnih izku-
šenj, splošna in telesna spretnost, zanesljivost pri
delu
pod tč. 3
-	končana osnovna šola, opravljen izpit za voznika
viličarja, 3 mesece delovnih izkušenj, natančnost in
zanesljivost pri delu
Pod tč. 2 sprejemamo tudi vloge kandidatov, ki ne
izpolnjujejo pogoja strokovne izobrazbe in so se
pripravljeni interno izobraževati.
Kandidati, vabimo vas, da pisne vloge z dokazili o
izpolnjevanju pogojev pošljete na naš naslov v roku
8 dni od dneva objave. Obvestila o izbiri sledijo takoj
po končanem razpisnem postopku.
Cirila Tušek
Cirila je pripadala tistemu rodu učiteljev, ki so z
velikim osebnim odrekanjem orali ledino slovenskega
osnovnega šolstva pred vojno in po osvoboditvi, ob
tem pa opravili še pomembno delo na družbenopolitič-
nem in kulturnem področju.
Rodila se je na Planini pri Rakeku v učiteljski dru-
žini. Leta 1932 je diplomirala na ljubljanskem učitelji-
šču in se nato kot pripravnica zaposlila na šoli v Podče-
trtku. Leta 1938 jo je življenjska pot pripeljala v Roga-
tec. Komaj sedemindvajset let stara je prišla v naš kraj,
se tu z družino ustalila in prebila večji del svojega
življenja. Do leta 1941 je poučevala na Donački gori.
Vojni čas je pomenil zanjo hud udarec. Ze konec
aprila 1941 je bila njena družina, skupaj z zavedpimi
Slovenci, izseljena na Hrvaško. Nekaj vojnih let je
preživela v Ljubljani, kjer je sodelovala v Osvobodilni
fronti. Po osvoboditvi se je z družino vrnila v Rogatec.
Na rogaški šoli je delala vse do leta 1972. Vseskozi je
potrpežljivo prenašala tegobe neprizanesljivega življe-
nja. Bremena, ki si jih je nalagala, so bila pretežka,
zbolela je, zdravje pa se ji ni več vrnilo.
Za pedagoški poklic je bila Cirila Tušek rojena. Mla-
dini je razdajala svoje bogato znanje in ljubezen, mlade
je učila in jih vzgajala, vsakomur je znala prisluhniti,
mu svetovati in pomagati. S svojo vnemo, dosle-
dnostjo, vestnostjo, vztrajnostjo, požrtvovalnostjo in
optimizmom nam je bila zgled, svoje bogate pedago-
ške izkušnje pa je nesebično prenašala na druge, zlasti
na nas. mlajše. Ne le v učilnici, povsod, kjer je bilo
potrebno, je prijela za delo. Na šoli je uspešno vodila
podmladek RK, pevski zbor in druge interesne dejav-
nosti. Udejstvovala se je tudi v družbenopolitičnem
življenju. Bila je proti puhlemu besedičenju, prizade-
vala si je za pristne odnose in se zavedala svoje po-
membne poklicne vloge.
V	kolektivu in kraju je imela velik ugled. Rada se je
pogovarjala, rada je prepevala in ljubezen do petja
prenašala na učence in sodelavce. Za zunanjim vide-
zom strogosti se je v njej skrival čut za humanost. Z
vedrino in odkritosrčnostjo je znala ustvarjati prijetno
ozračje v našem kolektivu.
V	nedeljo, 29. januarja se je v triinsedemdesetem
letu za vedno poslovila od nas. Prezgodaj se je končalo
njeno bogato življenje, v spominu vseh, ki smo jo
poznali in z njo delali pa bo ostala takšna, kot je bila.
Kolektiv OS Edvarda Kardelja, Rogatec
»Teden na Peci smo preživeli
lepše, kot smo pričakovali«
Teden počitnic je 18.
učencev celjskih osnovnih
šol preživelo pri vrstnikih v
Pliberku. Gre za vsakoletno
akcijo slovenskega prosvet-
nega društva Edinost iz Pli-
berka ter komisije za stike z
zamejskimi Slovenci pri
OK SZDL Celje. Med zim-
skimi počitnicami gre sku-
pina celjskih šolarjev na
smučanje na Peco, vrstniki
iz Pliberka pa jim povrnejo
obisk poleti, ko skupaj letu-
jejo v Baški.
Vsi udeleženci smučanja
na Peci danes že sedijo v šol-
skih klopeh in pridno pišejo
domače naloge, vmes pa jih
kdaj premotijo spomini na
prijetni teden v Pliberku.
Klara Pavšar, osmošolka
z osnovne šole Vojnik:
»Vrstniki so nas prisrčno
sprejeli in že so me čakali
številni člani družine, kjer
sem bila gostja ves teden. Že
naslednji dan nas je čakalo
presenečenje. Sankah smo
se po cesti na Komelj. Neke-
ga dne smo se zbudili skoraj
žamete ni in tistega dne ni bi-
lo nič s smučarijo na Peci,
kamor smo hodili vsak dan.
Najlepše je bilo na družab-
nih večerih, kjer smo se
spoznavali, poslušali glasbo
in kakšno zapeli. Prenitro je
prišla sobota in dan slovesa.
Klara Pavšar
S solzami v očeh smo se po-
slovili, čeprav bi najraje še
kakšen teden ostali med te-
mi prijaznimi ljudmi.«
Suzana Javšnik, osmi raz-
red osnovne šole Slavka
Šlandra: »Zaradi prisrčne
dobrodošlice domačinov,
sem se takoj počutila doma-
če. Potem so presenečenja
kar deževala: pet kilometrov
dolgo smučišče, pa lepo ure-
jene smučarske proge, zelo
dolga sedežnica in še bi lah-
ko naštevala. Najlepši so se-
Suzana Javšnik
veda bih družabni večeri,
vendar nikoli ne bom poza-
bila prijetnih večerov za do-
mačim ognjiščem svojih go-
stiteljev, kjer smo posedli za
dolgo mizo in se pogovarjali
ter zapeh kakšno lepo slo-
vensko pesem. Najtežje je bi-
lo ob ločitvi. Vedeh smo, da
nam tako lepo skupaj nikoli
več ne bo. Izmenjali smo si
naslove in morda bo kdo od
nas kdaj obiskal svoje gosti-
telje, oni pa nas. Teden na
Peci smo preživeli lepše, kot
smo pričakovali.«
Večnamenski
objekt
V Slovenskih Konjicah
že dlje časa razmišljajo o
gradnji večjega in so-
dobnega večnamenskega
objekta, saj to za kraj na-
rekujejo potrebe.
Naložbo v takšen ob-
jekt so načrtovali že v
prejšnjih družbenih pla-
nih in tudi občani so se v
dveh referendumih izre-
kli zanj. Letos pa ga bodo
vendarle začeli graditi,
saj so s precejšnjim dele-
žem sredstev priskočili
na pomoč tudi delovni
kolektivi v krajevni skup-
nosti. Za objekt, katerega
končna vrednost bo okoli
6,5 milijonov dinarjev, je
pri Razvojnem centru v
Celju že naročen glavni
projekt in tudi vsa ostala
potrebna dela bodo
opravljena v predvidenih
rokih. V prvih spomla-
danskih mesecih bodo že
lahko pričela z gradbeni-
mi deli.
Gre za nadomestno
gradnjo objekta Pri mo-
stu, ki se bo moral uma-
kniti novemu. - Ta bo
funkcionalno zaživel z
večnamensko dvorano,
restavracijskim in spal-
nim delom, potrebnim za
poslovni in rekreacijski
turizem.
MP
o
8. STRAN - NOVI TEDNIK
16. FEBRUAR 1984
Knjižnice duSi prostor
V težavnem položaju so zlasti podružnične enote
Knjiga bi morala biti do-
stopna slehernemu bralcu
in v knjižnicah na Celjskem
si prizadevajo, da bi bilo te-
mu res tako. Zato imajo
osrednje, občinske knjižni-
ce svoje oddelke ali izposo-
jevalnice tudi po manjših
krajih ali delovnih organi-
zacijah.
Medtem ko v večini občin
na celjskem območju osred-
nje knjižnice dobro delajo in
-imajo izpolnjene prostorske
in kadrovske normative ter
svojo osnovno dejavnost pe-
strijo še z drugimi, se v kra-
jevnih, podružničnih knjiž-
nicah srečujejo s številnimi
problemi.
Izjema je le knjižnica
Edvarda Kardelja v Celju,
kjer dobro delajo podružnič-
ne knjižnice v Štorah, Dobr-
ni, Šmartnem ob Paki, huda
prostorska in kadrovska sti-
ska pa ogroža delo marksi-
stičnega oddelka in oddelka
za otroke. Za primer velja
navesti, da je na otroškem
oddelku na 80 kvadratnih
metrih 23.000 knjižnih enot,
da je vpisanih 2500 otrok, ki
so si lani izposodili 80.000
knjig, na oddelku pa sta za-
posleni samo dve knjižničar-
ki, čeprav bi jih po normati-
vih moralo biti osem.
V žalski občini imajo kra-
jevne knjižnice največ pro-
blemov s prostori. Ponekod
so ti že tako majhni, da je
postala nabava novih knjig
nesmiselna. Po drugi strani
pa v teh knjižnicah opažajo,
da izposoja knjig narašča.
Svetel primer pa je knjižnica
v Preboldu, ki ji je iz prostor-
skih zagat pomagala Tekstil-
na tovarna Prebold in še ne-
katere druge delovne organi-
zacije.
Premajhni in neprimerno
opremljeni prostori dušijo
delo knjižnice v Radečah v
laški občini, kjer imajo knji-
ge v zaprtih omarah, tako da
bralci ne morejo sami do
njih. Knjižnica v Rimskih
Toplicah, ki ima na voljo
4000 knjig, dobro izpolnjuje
svojo namembnost, knjižnici
v Brezah in Jurkloštru pa še
nista zaživeli, ker je obisk še
vedno zelo skromen.
V šentjurski občini imajo
poleg osrednje knjižnice v
Šentjurju samo še šolske
knjižnice. Ker želijo približa-
ti knjigo čim širšemu krogu
bralcev, skušajo ustanoviti
izposojevališče v delovnih
organizacijah in krajevnih
skupnostih. Zaenkrat jim je
to uspelo le na Kalobju, v
delovni organizaciji Tolo in v
Modi. Nazadnje so poskušali
urediti izposojevališče še v
krajevni skupnosti Gorica
pri Slivnici, a jim ni uspelo,
ker med krajani ni bilo pra-
vega posluha za to.
Povsem drugačna podoba
je v mozirski občini, kjer
ima matična knjižnica še
šest izpostav v krajevnih
skupnostih ter v delovni or-
ganizaciji Elkroj v Nazarjah.
Ce bi dobili ustrezni prostor,
bi uredili izpostavi še v Lu-
čah m v Šmartnem ob Dreti
in tako bi imeli knjižnice v
vsaki krajevni skupnosti.
S prostorskimi težavami
se ubadajo tudi knjižničarji v
šmarski občini. Zlasti v Ro-
gaški Slatini, kjer izposoje-
valnica knjig deluje v pre-
majhnem, dotrajanem in
neogrevanem prostoru. Re-
zultat takšnih razmer je se-
veda skromno število bral-
cev. Neprimerni knjižnični
prostori so še v Bistrici ob
Sotli in v Rogatcu. Drugače
je v Kozjem, kjer je ob do-
brih pogojih, v katerih delu-
je knjižnica, tudi zanimanje
za knjige največje in v Lesič-
nem, kjer so lani odprli novo
izposojevalnico. V načrtu pa
imajo ustanovitev vzajemne
knjižnice v Steklarni Boris
Kidrič v Rogaški Slatini in v
delovni organizaciji Kors, na
novo urediti izposojevalnico
v Podčetrtku in razširiti se-
danjo potujočo knjižnico v
Stojnem selu.
Konjiška občina je ena ti-
stih, kjer se lahko pohvalijo z
delom matične knjižnice,
manj pa z nekaterimi izpo-
stavami le-te. V Vitanju in
Zrečah se je knjiga že dodo-
bra vrasla med tamkajšnje
ljudi, drugače pa je v Ločah,
kjer bo potrebno delo knjiž-
nice na novo oživiti in v Te-
panju, kjer so lani zaradi ne-
zainteresiranosti krajanov
knjižnico po treh letih delo-
vanja zaprli. Na policah je
ostalo 600 knjig, za katere se
potegujejo krajani na Strani-
cah, kjer pa zanje ne najdejo
primernega prostora.
Skromnejša
udeležba
Prireditve Naša beseda 84,
kulturnega gibanja mladih, so
se v občini Mozirje letos udele-
žile le štiri skupine. Osnovno-
šolci iz Nazarij in Mozirja so se
predstavili z ritmičnim plesom,
gornjegrajski učenci pa s Prav-
ljico o repi. Skromnemu številu
obiskovalcev se je predstavil še
kantavtor Jure Marolt in mozir-
ska mladinska vokalno instru-
mentalna skupina Generali.
Bolj kot s prireditvijo so lahko
organizatorji, OK ZSMS Mozirje
in krajevna konferenca mladine
iz Nazarja, nezadovoljni s skro-
mno udeležbo, ni pa bilo tudi ti-
ste raznovrstnosti v programu, ki
ga od Naše besede pričakujemo.
Osnovnih organizacij zveze mla-
dine, ki bi se lahko predstavile z
recitali in dramskimi predstava-
mi, pa je v občini dovolj.
Tisti, ki so nastopili na priredi-
tvi v nazarskem kulturnem do-
mu, zaslužijo pohvalo, predvsem
zaradi vloženega truda pri pri-
pravi, pa tudi zaradi novosti, ki
so jih pripravili v svojem progra-
mu. Kot že rečeno, v občinski
konferenci pa bodo morali pri-
hodnje pritegniti k sodelovanju
tudi ostale mladinske organizaci-
je, ne samo osnovne šole v občini
Mozirje.
R. PANTELIC
Po Dnevu oddiha
Dan žena
KUD Pivovarne Laško je ime-
lo deset uspešnih gostovanj z ve-
seloigro Katajeva Dan oddiha.
Nastopili so domala na vseh več-
jih in manjših odrih v občini in se
odločili, da zaenkrat prenehajo z
gostovanji.
Starejši člani tega društva pa
se že pripravljajo na praznovanje
8. marca. Na oder bodo postavili
priredbo dela Mire Mihelič, Dan
žena.
Odkritosrčna
lažnlvka v Mozirju
Gledališka skupina Prosvet-
nega društva Savinja iz Mozirja
je po »Spletkah in ljubezni«,
igri, ki so jo pripravili lani, še
enkrat presenetila zvesto mo-
zirsko občinstvo. V okviru kul-
turnega tedna so se v petek
predstavili s komedijo Marcela
Acharda, »odkritosrčna laž-
nivka«.
Mozirski gledališki entuzijasti
so se pod vodstvom režiserja in
scenarista Fran j a Cesarja na pre-
miera pripravljali od decembra
lanskega leta. Težav s prostori ti
ljubitelji odrskih desk nimajo,
zaradi vse bolj okleščenih sred-
stev za kulturno dejavnost pa je
tudi v njihovi blagajni vse manj
finančnih sredstev. Probleme s
kostumi in ostalimi rekviziti
spretno rešujejo sami, pri tem pa
jim precej pomaga neutrudni
Franjo Cesar-, brez katerega si v
Mozirju težko predstavljajo gle-
dališko dejavnost.
Tudi takrat so navdušili svoje
zveste obiskovalce, v nedeljo tu-
di v Gornjem Gradu, verjetno pa
se bodo predstavili tudi v ostalih
krajih Gornje Savinjske doline.
RP
Spodbudni rezultati
akcije
Da v krajevni skupnosti Voj-
nik obnavljajo kulturni dom in
da so se zato odločili za akcijo
zbiranja prostovoljnih prispev-
kov krajanov, smo že pisali. Ak-
cija je sedaj končana, znani pa so
že njeni rezultati, ki vlivajo upa-
nje, da bo dom kulture kmalu
takšen, kakršnega si želijo priza-
devni člani društva in tisti, ki v
kulturni hram radi zahajajo kot
obiskovalci najrazličnejših prire-
ditev in filmskih predstav.
Predračunska vrednost obnove
znaša pol milijona dinarjev, kra-
jani pa so v akciji, ki je bila kon-
cem januarja zaključena, zbrali
dobrih 110 tisoč dinarjev. Kraja-
ni so iz svojih žepov prispevali
od 200 do 500 dinarjev, nekateri
tudi tisoč in več. Izkazali so se
tudi tisti, ki so na začasnem delu
v tujini in prispevali znaten delež
potrebnih sredstev.
V	kulturnem društvu Vojnik
so zadovoljni z rezultatom te soli-
darnostne akcije. Pomoč razu-
mejo kot zaupanje, pomeni jim
pa tudi spodbudo za nadaljnje
delo v okviru vseh devetih sekcij
društva.
M. A.
Novi zbornik na
Kozjanskem
Šmarska in šentjurska občina
sta se odločili za izdajo zborni-
ka z naslovom: »Svet nad Bo-
čem in Bohorjem«.
Ker je odgovorni urednik prof.
Janko Liška lani umrl, so morali
prekiniti z delom. Iskali so nove-
ga odgovornega urednika in
izbrali dr. Rudolfa Lešnika, ki je
domačin iz Obsotelja. Nato so v
začetku februarja sklicali sejo
uredniškega odbora in se dogo-
vorili, da bodo vse članke in sli-
kovni material zbrali do aprila.
Ce ne bo nepredvidenih težav,
bo zbornik izšel v avgustu, ob 40-
letnici osvoboditve Planine, ki je
tudi praznik občine Šentjur. V
zborniku bodo prikazali revolu-
cionarno gibanje in narodno-
osvobodilno vojno na Kozjan-
skem, združeno delo, kmetijstvo,
zdravstvo, šolstvo, društva, zna-
menite osebnosti, ki so bile roje-
ne ali so delovale na tem področ-
ju in številne druge zanimivosti.
E. RECNIK
Navdušujoč nastop v
Tmovljah
V	okviru letošnjega celjskega
kulturnega tedna so v dvorani
Zarje v Trnovi j ah nastopili člani
domače Zarje, KUD Ljubečna in
godbeniki pihalnega orkestra
štorskih železarjev. Prireditev v
počastitev kulturnega praznika
sta pripravila domača Zarja in
KUD Ljubečna. Najbrž je to
edinstven primer, da dve amater-
ski kulturno umetniški društvi
pripravita takšno proslavo sku-
paj. Vendar se je to pokazalo kot
nadvse dobro. Dvorana je bila
polna obiskovalcev iz Trnovelj in
Ljubečne. Med njimi pa jih je se-
delo precej tudi iz mesta.
Vsi so uživali ob ubranem pet-
ju moškega pevskega zbora iz
Ljubečne pod vodstvom Matjaža
Zeleznika, ob recitacijah recita-
torjev Zarje in koncertu pihalne-
ga orkestra iz Štor pod vodstvom
Franca Zupanca.
MB.
Se vedno sodobno sporočilo
Ob premieri Mollšrove komedije »Namišljeni bolnik-
Včasih prihajamo »v dia-
log« med ljubiteljskimi gle-
dališkimi skupinami pred-
vsem zavoljo izbora bese-
dil. Tudi v braslovškem pr-
meru smo se večkrat spra-
ševali: kdo izbira repertoar
in ali je res, da si njihovo
občinstvo želi le tako ime-
novani »amaterski klasični
repertoar«?
Tudi ob letošnjem vabilu
na predstavo so nam misli
uhajale k zgornjemu vpraša-
nju, vendar moramo že
uvodoma zapisati, da je lah-
ko sporočilo tega francoske-
ga avtorja še kako aktualno
tudi danes. Večno vprašanje
o človeški nemirnosti, egoi-
zmu in »drugih lepih člove-
ških lastnostih je bila hvalež-
na Molierova tema, ki bo
ostala večno aktualna, saj
imamo tudi danes veliko ta-
kih »bolnikov« na vsakem
koraku. Za svoje udobje, po-
čutje in »zdravje« smo mno-
gokrat pripravljeni žrtvovati
prijatelja, znanca, sodelavca;
celo ob ožjih sorodnikih dru-
gače ne razmišljamo. Po-
membno je, da je dobro nam
in nobena žrtev ni prevelika!
Naraščajoči egoizem nam
prav gotovo narekuje, da po-
novno segamo po tem bese-
dilu.
To je bilo režiserjevo vodi-
lo, in predstavo je popeljal v
to smer. Na simultani sceni
je postavil »bolniško poste-
ljo« - vso mehko in vatirano
(vatirane so bile celo stene,
strop in mizica), ki je bila
»osrednji scenski element«
okoli katerega se je vse vrte-
lo. V uvodu, imel ga je reži-
ser Karli Brišnik, je zapisal,
da v osnovni misli ni želel
spreminjati Molierovega be-
sedila (ali ga celo okrniti), da
ga je le nekoliko »prikrojil«
na kožo skupini in ga pribli-
žal današnjemu gledalcu.
Menim, da je v tem uspel,
saj je bil vsem igralcem jasen
koncept in sporočilo. Prisot-
ne so bile tudi nekatere režij-
ske novosti, ki v preteklosti
niso bile ravno pogost gost
braslovške dvorane. Mladi
izvajalci so bili dovzetni za
svojstven avtorski pristop k
Molieru in njegovi tisočkrat
zaigrani komediji. V predsta-
vo je bilo vloženo veliko de-
la, truda in zagnanosti, če-
prav so se (glede na sposob-
nost skupine) izognili Molie-
rovemu stilu, ki bi bil prav
gotovo prevelik zalogaj. S
tem so se izognili tudi veli-
kim stroškom za kostume,
sceno, predvsem pa velike-
mu dodatnemu delu. Vse to
ni motilo in je dalo predstavi
poseben čar.
Izvedba sama bi potrebo-
vala še nekoliko vaj, kajti s
tem bi pridobila na tempu in
dinamiki, je pa dobra zasno-
va za dokončno izdelavo in
oblikovanje. Nastopajoči so
pripravljeni trdo delati, tako
jih je navadila njihova »ma-
ma« Anica Brišnikova, tako
jih je navdušil tudi režiser
Karli. In prav je tako! Pri-
pravljeni so se pogovarjati s
strokovnimi sodelavci, to pa
je odličen temelj za perspek-
tivo igranja v Braslovčah.
ŠTEFAN 2VI2EJ
Likovni salon
V	celjskem likovnem salonu bo do nedelje, 26. februarja n
ogled razstava slikarskih del Jane Vizjakove.
Oom JLA
Muzej revolucije Celje in Dom JLA Celje sta v sodelovanju
Muzejem revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije iz Beo
grada pripravila razstavo »Graditev nove Jugoslavije od 194
do 1345 - II. zasedanje AVNOJ«. Razstava bo v Domu JU
odprta do ponedeljka, 27. februarja.
W8§cbS8lb8rgorI©v dvorec Laška
Do srede, 29. februarja bo na ogled razstava fotografij dx
Jožeta Benedika in Igorja Kneza z naslovom »Laško, ki ga n
več«. Razstava je odprta vsak dan med 10. in 12. uro ter med 15
in 17. uro.
Knjižnica Edvarda Kardelja
V	avli študijske knjižnice na Muzejskem trgu bo še ves
februar odprta razstava »Literatura NOB«.
0om kulture Titovo VsSsnfa
Danes, v četrtek, 16. februarja bo v Domu kulture v Titoverr
Velenju projekcija ameriškega zgodovinskega spektakla Ben
Hur. Projekcija se bo pričela ob 20. uri.
Jutri, 17. februarja se bo ob 19.30 uri predstavil kitarist
Tomaž Pengov s samostojnim koncertom.
V	soboto, 18. februarja bo ob lO.uri dopoldne otroška mati-
neja. Na sporedu bo lutkovna predstava Psiček Spiček in
igrica Volk in sedem kozličkov.
Istega dne, torej v soboto ob 19. uri pa bo na ogled film Kino
16 avtorja Daniela Schmida.
Dom Dušana Poženela Laško
V	torek, 21. februarja se bo v Domu Dušana Poženeia v
Laškem predstavila Svetlana Makarovič. Večer šansonov se
bo pričel ob 19. uri.
Savi nov razstavni salon 2alec
Do sobote, 18. februarja bo v Savinovem razstavnem salonu
v Žalcu še na ogled" razstava likovnih del Avgusta Lavrenčiča.
Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
Razvojni center Celje
V	sredo 8. februarja so v razstavnih prostorih Razvojnega
centra odprli razstavo del akademskega slikarja, kiparja i
grafika Meška Kiarja, profesorja na Akademiji za likovr
umetnost v Ljubljani. Razstava bo odprta še do 25. februarji.
Knjižnica Titovo Velenje
Kulturni center Ivan Napotnik vabi na ogled razstave plastik
in grafik akademskega kiparja Antona Hermana, ki je odprta v
razstavnem prostoru knjižnice v Titovem Velenju. Razstava i*1
odprta vsak delovni dan od 10. do 18. ure, v četrtek in sob<
pa od 10. do 13. ure. Dela bodo na ogled do 29. februarja.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V	Razstavnem salonu je odprta razstava likovnih del aka-
demskega slikarja, grafika in restavratorja Leona Sliwinskega.
Odprta bo do 20. Februarja.
MIlan lorenčak razstavila ¥ LliseBI
V počastitev kulturnega praznika je kulturna komisija pni
dila razstavo priznanega portretista, krajinarja akademske!
slikarja Milana Lorenčaka.
Ob otvoritvi razstave je nastopal tudi dramski igralec Brua
Baranovič.	j
Ta razstava je ponovno potrdila, da je delo kulturne komisj
pod vodstvom Jožice Kotnik zelo uspešno, kar potrjuje tu|
mnenje zveze kulturnih organizacij v Celju.
Naloga oziroma želja komisije je, da bi delovnemu človeki;
podjetju približala utrip iz slovenskega kulturnega prosto]
popestren z deli sodelavcev iz Libele, kar jim tudi uspeva.
MIRAN LESKOVŠEJ
TEMELJNO SODIŠČE CELJE
Razpisuje
prosta dela in naloge:
1.	STROKOVNEGA SODELAVCA
Pogoji:
-	visoka izobrazba pravne smeri
-	opravljen strokovni izpit
-	delo za nedoločen čas
-	3 leta delovnih izkušenj
Objavlja
prosta dela in naloge:
2.	STROJEPRISKE
Pogoji;
-	srednja šola oz. 2-letna AS
-	izpit za strojepisko
-	poskusno delo 3 mesece
-	poprejšnji preizkus v strojepisju
-	delo za nedoločen čas
Vloge z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite
kadrovskemu oddelku Temeljnega sodišča v Celju v
roku 8 dni po razpisu oz. po oglasu.
RAZPISNA KOMISIJA
16, FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
era Božič prejema iz rok predsednika TD Šempeter,
ivka Št ruda, priznanje za cvetlice in urejeno zelenico.
V Šempetru delavno turistično društvo
Na občnem zboru ocona lanskega In načrti za letošnje leto
Turistično društvo Šempeter je eno
najbolj delavnih v celjski turistični
zvezi, je dejal na zboru, ki se ga je
udeležilo več kot sto članov, pod-
predsednik celjske turistične zveze
Zoran Vudler.
O lanskem delu je poročal predsed-
nik društva, Slavko Štrucl in poudaril,
da so veliko napravili. Tako so med
drugim zasadili 80 novih cipres v An-
tičnem parku, začeli gladiti peš poti iz
zahodnega v vzhodni del Antičnega
parka, pomagali pri gradnji nove trafo
postaje, ki sedaj napaja Turistični dom
in jamo Pekel, postavili nove rekla-
mne table, pripravili več očiščevalnih
akcij, organizirali prireditvi pomlad in
jesen v Peklu in opravili še več manj-
ših del. Društvo tudi aktivno sodeluje
pri napeljavi telefona v jamo Pekel.
Obisk v obeh turističnih objektih je bil
lani za 10 odstotkov manjši kot leta
1982. Antični park je obiskalo 16.431
obiskovalcev, od tega 1600 tujcev, ja-
mo Pekel pa 25.355 obiskovalcev od
tega 3781 tujcev. Da so bih zares delav-
ni priča tudi 13 priznanj Turistične
zveze Slovenije, ki so jih lani prejeli
člani TD Šempeter.
Na konferenci so sprejeli program
dela za letos. Načrtujejo, da bodo s
pomočjo GG Celje TOK Vransko-Ža-
lec uredili gozdarsko stezo, proučili
možnosti za podaljšanje jame Pekel,
opravili več vzdrževalnih del na obeh
turističnih objektih, dokončali peš pot
iz zahodnega do vzhodnega dela An-
tičnega parka, pripravili tradicionalni
prireditvi pomlad in jesen v Peklu itd.
Na konferenci so podelili tudi priz-
nanja za lepo urejeno okolje. Za cvetli-
ce in urejeno okolje so dobili priznanja
Marija Štorman, Marko Anton, Viljem
Huš, Vera Božič Jože Gorič, Hišm
svet bloka 150, Štefka Kodre, Milan
Anderlič, Ivan Štorman, Ignac Štor-
man, Tine Štorman; priznanja za cvet-
lice pa Ivica Oplotnik, Branka Hriber-
šek, Terezija Vozlič, Vili Ograjenšek,
Jelen Terezija, Jernej Zagoričnik, Vi-
da Naraks; za urejene zelenice Avgust
Orešnik, Ivan Cetina, Boris Terglav,
Jože Pogačar ml., Anton Volk, za ure-
jena kmetijska dvorišča: Jože Piki,
Angela Satler; za urejeno industrijsko
okolje: AEEO Celje, TOZD Kemija
Šempeter, SIP Šempeter in DEM Pod-
log.
Ob koncu zbora so spregovorili še
predstavniki društev in organizacij ter
delovnih kolektivov in celjske turistič-
ne zveze ter jim čestitali za uspešno
del°-	TONE TAVČAR
Celjska koča ne sameva
Priljubljena točka celjskih izletnikov in smučarjev,
Celjska koča, je te dni dobro obiskana. To nam pove
podatek, da so zasedena skoraj vsa ležišča in da je za
prenočevanje potrebne rezervacije.
Na obisk ne prihajajo le smučarji iz Celja in okolice,
ampak tudi gostje iz ostalih republik. Največ gostov, pred-
vsem celjskih smučarjev, prihaja na rekreacijo ob sobotah
in nedeljah. V zadnjem letu je število zimskih gostov malce
upadlo zaradi ureditve smučišča na Golovcu, toda še vedno
Celjsko kočo obišče do sto petdeset ljudi dnevno.
Ob koči je lepo urejeno smučišče z dvema vlečnicama, ki
obratujeta od pol desete ure dopoldne, do šestnajstih. Tudi
proga je lepo urejena, saj jo utrjujejo s teptalcem snega.
Dobra stran Celjske koče pa je tudi v tem, da od Celja ni
preveč oddaljena. Dostop je omogočen vsakomur, če ne z
avtomobilom, pa z avtobusom, ki iz mesta vozi do tja kar
sedemkrat na dan.
L. K.
Rogaški Slatini srebrna plaketa
V želji, da bi jugoslovanski turizem znova pridobil pred-
znak gostoljubnosti in kvalitete, se je Turistična zveza Jugo-
slavije že lani, na pomlad, lotila posebne anketne akcije, v
katero so vključili preko 300 turističnih krajev iz vseh repu-
blik in obeh pokrajin. Pri ocenjevanju kvalitete in gostoljub-
nosti so imeli prvo mesto domači in tuji turisti.
Odgovore v anketnih vprašalnikih je sproti vsak mesec
obdelal Andragoški center v Zagrebu, končna obdelava re-
zultatov pa je pokazala, da je v Sloveniji najbolj gostoljuben
in turistično kvaliteten kraj Bled, ki je prejel zlato plaketo,
Rogaška Slatina je dobila srebrno, Portorož pa bronasto
priznanje. Posebni priznanji sta prejela še Maribor in Luče.
Med zmagovalnimi kraji v posameznih republikah in po-
krajinah je zbralo največje število točk Jajce, ki je tako po
mnenju anketirancev najbolj gostoljubno mesto z najbolj
kvalitetnimi storitvami v Jugoslaviji.
RP
Kondlcljskl pohod
Nadebudni planinci - člani PDŽ - Celje, smo se 5.
februarja v krmežljavem nedeljskem jutru zbrali na že-
lezniški postaji. Cilj našega pohoda je bila Zasavska
gora, smoter pa nabrati kondicijo za tradicionalni pohod
na Stol.
Gromki glas vodnika Toneta: »Sava - izstop!« nas je
predramil iz klepeta na vlaku in spravil na noge. Vsak je
pograbil svoj nahrbtnik in že smo se drenjali pred izho-
dnimi vrati.
Od železniške postaje nas je pot vodila rahlo navkreber.
22-članska ekspedicija se je disciplinirano postavila vgosji
red (na čelu in repu kolone sta seveda bila vodnika). Ze po
nekaj metrih smo ugotovili, da nam je vreme naklonjeno.
Sonce je začelo tako pripekati, da je s hrbtov planincev
zvabilo vse bunde, hkrati pa nam vlilo občutek prešerne
radosti. Prepoteni smo do 12. ure prispeli do zasavske
planinske koče. Pogleda na čudovito okolico ni moč opi-
sati - to je treba doživeti! Iz neposredne bližine planinske
koče se dviga griček skalovja, na njem pa seveda čudovita
cerkev (tako je samo še v pravljici), v daljavi pa zasnežene
in s sončnimi žarki oblite Savinjske Alpe - kot da jih
imamo na dlani.
Ko smo se naužili lepote, čistega zraka, v koči pa poskr-
beli tudi za prazne želodce, smo se v zgodnjih popoldan-
skih urah vračali v dolino.	JOŽICA BOŽIČ
Prospekt slovenskih kampov
Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije je izdalo
zgibanko o slovenskih kampih, v kateri so zbrane podatke o 36
možnostih za organizirano kampiranje v Sloveniji. Poleg barv-
nih fotografij kampov so v prospektu še razpredelnice s krajem,
natančnim naslovom kampa, nadmorsko višino, kategorijo,
zmogljivostjo, časom obratovanja in pestrostjo ponudbe. Pro-
spekt lahko dobite v agencijah in turističnih društvih.
Od Opoke do DramelJ
Od spomenika z napisom: NA TEM ME-
STU JE DNE 14. 2. 1944 IZVRŠILA PRE-
HOD XIV. UDARNA DIVIZIJA NOV NA
SVOJEM ZMAGOVITEM POHODU PO
ŠTAJERSKI, nadaljujemo pot levo čez ce-
sto Celje-Šentjur, na kar nas opozori pu-
ščica in markacija na kozolcu.
Dvigamo se ob potočku, ki je leta 1942
poganjal Gologrančev mlin, sedaj pa je tam
vikend. Dalje gremo po močvirnati dolinici
do samotne Gologrančeve kapele (desno je
Blagovna je bila v 16. stoletju še prista-
ja, medtem ko je bila graščina zgrajena v
letih od 1618-24. Že v 16. stol. je bil tu velik
ribnik. Graščina je bila sedež velike go-
spoščine in obsežnega patrimonialnega so-
dišča. Naglo je menjala lastnike, leta 1861
Pa je bila porušena. Ohranjeni so še oskrb-
nikova hiša in gospodarska poslopja. V
graščini je bival in leta 1906 tudi umrl
Kugi Berks, ki je kot državni poslanec za-
stopal Štajerske Slovence ter se zavzemal
njihove gospodarske koristi in narodno
enakopravnost. V širšem dbmočju Blagov-
ne je tudi GORIČICA, naselje ob cesti
Sentjur-Proseniško. Tu so našli keltski
srebrnik in 25 rimskih kovancev iz časa od
Kaligule do Arkadija.
vodno zajetje) in v isti smeri naprej do sa-
motnega kozolca na vrhu, ki v tem mokrot-
am svetu dobro služi svojemu namenu. Ob
Kraju gozda se spustimo levo v dolino, pre-
stopimo močvirnat jarek in gremo na drugi
strani- ob robu gozda spet rahlo navzdol.
Prestopimo še potoček in takoj levo zavije-
mo mimo Tajhmajstrovega kozolca ter pri-
demo v zaselek Bobovo (Proseniško 41,
37 m).' Na hruški pred Gorjanšekovo kapelo
je stara smerna deska: Pot XTV. divizije,
Drami j e-Lindek-Paški Kozjak (PD Celje).
Pred kapelo zavijemo desno mimo velikega
kozolca do sotočja. Ko pridemo čez poto-
ček, gremo desno nad njim, po močvirna-
tem svetu pod električnim vodom, v smeri
dobro vidne Sušatove sušilnice. S poti vidi-
mo proti levi šolo v Proseniškem. Stopimo
na cesto za Graščino, ki je desno nad nami,
krenemo levo do asfaltne ceste v Goričici,
kjer je RAZPOTJE planinskih poti. Z de-
sne, po asfaltni cesti, vodi z Rozalije in dalje
v Škofjo vas SAVINJSKA POT (1972).
Med hišama (Goričica 28, 264 m) stopimo
na asfaltno cesto Ljubečna-Ponikva, ki jo
samo prečimo. Dalje gremo ob ribniku, ki je
na levi, ob njegovem koncu pa zavijemo
desno proti Fedlinovi domačiji (Goričica
26), gremo čez dvorišče in po gozdni cesti
(pazi na markacije) na cesto. Desno je ribi-
ški dom (1976), mi pa krenemo levo po cesti
ob drugem ribniku navzgor. Na koncu zad-
nje pregrade gremo v gozd in se dvigamo po
njem na Vrhe (333 m). Ker je precej gozdnih
poti, moramo biti pozorni na markacije. Ko
se spuščamo, stopimo iz gozda pri domačiji
Levstik, ter levo, ob kraju gozda, tam kot
električni vod, prečimo cesto. Gremo takoj
levo v gozd, vendar ne naravnost do soseda
Fidlerja. Po dobrem gozdnem kolovozu
smo v desetih minutah na nadvozu avtoce-
ste.
Med Cerovcem in Tanikom je pretežno
nenaseljen vlažno gozdnat predel Sehta, ki
ga sedaj deli avtocesta- Od poletja 1944 je
bila v gozdu Šehti partizanska bolnišnica
ZIMA, v kateri je bilo lahko 23 bolnikov in
ranjencev. Dne 19. 2. 1945 jo je napadla
nemška enota, vendar so jo partizani pra-
vočasno izpraznili v zatočišča v zaselek
Stare Slemene pod Konjiško goro. Objekt
Zima je restavriran od leta 1976, obisko-
valcem pa dostopen ob cesti Celje Mari-
bor, pred ocepom ceste za Dramlje.
Pot nadaljujemo naravnost naprej, v
gozd, kot kažejo markacije, in ne levo po
poti. Prišli smo na cesto, gremo desno po nji
kot kaže markacija in puščica na boru. Ho-
dimo na sever. Pred novo hišo in gospodar-
skim poslopjem krenemo levo, dalje po ce-
sti, in oznaka »XIV, B. ZIMA« nam pove, da
smo na pravi poti. Mimo samotne kapele
pridemo do naselja Jarmovec, gručasto vas
zahodno od Dramelj, v zelo gozdnati pokra-
jini na rahlo valovitem svetu v povirju poto-
ka Dobja. Zavijemo levo navzdol (Jarmovec
5, farma) čez potoček, po sadovnjaku ob
električnem vodu v nasprotni breg, ter mi-
mo Dobro volj ca čez cesto v gozd. Po njem
navzdol, čez log, po močvirnatem valovitem
svetu. Pri križu, zgoraj ob zadnjem potočku
je ribnik. Iz gozda gremo čez sadovnjak,
mimo ograje za župniščem in pridemo v
Laze.
Laze pri Dramljah so naselje v valovi-
tem svetu povir ja potoka Pešnice pod Dra-
meljskimi goricami na severu in obsežni-
mi Drameljskimi hostami na jugu. Cerkev
sv. Magdalene je verjetno stala že v sred-
njem veku, čeprav se v tem času ne ome-
nja. Sedanja stavba je iz okoli 1740. Zvo-
nik se je 1. 1809 podrl, dve leti kasneje pa
so zgradili sedanjega, ki so ga 1878 še preo-
blikovali. Kapela in sedanja zakristija z
oratorijem je cerkev dobila okoli 1904, fi-
guralno dekorativno slikarijo v notranjši-
čini pa 1900. Veliki oltar je kvalitetno ba-
ročno delo iz srede 18. stol. Pripisujejo ga
Ferdinandu Gallu. Župnija je od 1. 1773.
Levo je gostilna Senegačnik.
Desno od cerkve stoji Prosvetni dom
Dramlje. Dramlje je v ljudski govorici pred-
vsem regionalno ime za celotno področje
nekdanje drameljske občine, ki je obsegala
svet severno od Šentjurja, med Vojnikom in
Ponikvo. Ta seže v pobočje Slemen in Uršu-
le na severu.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
16. FEBRUAR 1984
Če ne bo koruze, tudi ne bo pšenice
(Nadaljevanje s 1. strani)
Teža cen
V zvezi z letošnjimi zadre-
gami v pripravah na setev
naj omenimo še pomanjka-
nje klinastih jermenov, re-
zervnih delov za kmetijsko
mehanizacijo, zlasti trak-
torje, s semeni ni proble-
mov, še nekako pa gre z gno-
jili in zaščitnimi sredstvi,
še posebej če bo zdržala zad-
nja dinamika dobav. Žal to
dobro poteka iz tovarne mi-
neralnih gnojil v Rušah, ne-
primerno slabše pa iz dru-
gih tovarn v Jugoslaviji.
Druga plat medalje so se-
veda cene mineralnih gnojil,
ki so že zastrašujoče, pred-
vsem pa za kmete nespodbu-
Slovenski izvršni svet je
priprave na spomladansko
setev obravnaval že prejš-
nji četrtek. Prav je, da o tem
spregovorijo tudi vsi izvrš-
ni sveti občin in sprejmejo
ukrepe iz svojih pristojno-
sti za čim bolj uspešno se-
tev. Politična in stabiliza-
cijska zahteva je, da spo-
mladi ne ostane niti ena nji-
va neposejana! Predvsem
pa je potrebno intenzivirati
pridelavo vseh kmetijskih
tultur, zlasti koruze, na nji-
vah in na travnikih zaradi
im več kakovostne domače
:rme, takoj po žetvi pa njiv-
ske površine posejati s str-
niščnimi posevki,
ne. Še huje je, če upošteva-
no pri njihovih stroških pri-
elave draga krmila. Vse ka-
■.e, da bodo morali kmetijci v
Sloveniji za izdelovalce gum
združiti še nekaj dodatnih
deviz, verjetno približno 16
milijonov dolarjev, čeprav so
jih lani s težavo komaj 9 mili-
jonov dolarjev. To pa pome-
ni, da bo treba do skrajnosti
napeti izvozni lok, še prej pa
rešiti vprašanja devizne so-
udeležbe, ki naj bo takšna,
da bo kmetijske izvoznike
spodbujala za večji izvoz, ne
pa obratno, kot se to že lep
čas dogaja. Prav zato nekate-
ri »iznajdljivi« kmetijci druž-
benega sektorja dohodkov-
no manevrirajo ob manjši
pridelavi, pa večjih špekula-
cijah.
Mleka Je dovolj
Mleka namolzemo na Celj-
skem sorazmerno veliko. La-
ni smo presegli republiško
povprečje za osem odstot-
kov, tudi letos ga namerava-
mo, saj načrtujemo, da bomo
ob koncu leta potegnili črto
pod 46 milijoni 747 tisoč litri
mleka. To kaže na dobro in
pametno izkoriščanje ob-
močnih naravnih potencia-
lov in željo po zadržanju do-
bre oskrbe z mlekom, po
svoje pa na načrte vpliva tu-
di aprilski začek poskusnega
obratovanja nove območne
mlekarne v Arji vasi. Tako
nameravajo po občinah ob-
močja letos povečati proiz-
vodnjo mleka: v žalski za 6
odstotkov, šmarski za 17,
šentjurski za 13, laški za 6,
celjski za 10, velenjski za 10
in v konjiški za tri odstotke,
medtem ko prvi podatki ka-
žejo, da bo mlečna proizvod-
nja v mozirski občini za dva
odstotka manjša od lanske.
Za izrazito »mlečno« občino
morda na prvi pogled lepot-
na napaka, a poznavajoč do-
bre rezultate mlečnih pride-
lovalcev v Gornji Savinjski
dolini, le začasen letošnji
predah.
Nekaj kritike so doživeli
vodilni poslovodni delavci
v kmetijskih zadrugah, ki
niti svojih pospeševalcev
niso dovolj dobro seznanili
z ugodnostmi, ki jih bodo
imeli združeni kmetje, če-
prav bo to prav njihovo naj-
močnejše »orožje« na tere-
nu. To so regresi in premije
na osnovi skupnih pogodb
za tržnost celotne kmetije
pri pridelavi mesa in mle-
ka, davčne olajšave in ugo-
dnosti, ki jih ponuja pokoj-
ninska in invalidska zako-
nodaja za kmete. Tako je
pravkar v postopku zvezne
skupščine družbeni dogo-
vor o regresiranju, ki pred-
videva 30 odstotkov regresa
na ceno pri gnojilih in 20
odstotkov regresa na ceno
pri zaščitnih sredstvih.
Strah pred posojili
Celjsko območje močno
zaostaja v kmetijski naložbe-
ni porabi, kljub temu, da
Ljubljanska banka, Splošna
banka Celje skupaj z velenj-
sko temeljno banko LB, nosi
glavni delež angažiranja svo-
jih sredstev za razvoj kmetij-
stva. Na' posvetu v Celju so
posebej poudarili, da bi se
morali znotraj združene ban-
ke LB in v sodelovanju z
drugimi bankami - na Celj-
skem delujeta še Jugobanka
in Beograjska banka - ugla-
siti na višji ravni solidarnost-
nega združevanja denarja za
kmetijstvo in njegove na-
ložbe.
Tako na primer predstav-
niki sozdov ABC Pomurka,
Tirna in Mene ne morejo v
konkretne pogovore o sovla-
ganju s PIK Sombor za na-
makanje 3000 hektarov zem-
ljišč, s katerim bi si lahko
dolgoročno zagotovili 10.000
ton pšenice na leto in za ob-
dobje 15 let. Odgovorov niti
ne ponuja ustrezni konzorcij
bank, ker denarja primanj-
kuje na vseh koncih in kra-
jih. Materialni finančni okvir
za naložbene programe v ve-
čanje kmetijske pridelave na
Celjskem, skupaj s potrebni-
mi so vlaganj i izven območja
in republike, je vsekakor
pretesen. Ob tem pa vemo,
da bo bančni danar vse draž-
ji, saj se obeta povečanje
obrestnih mer tudi do 40 od-
stotkov Posojila se za kmeč-
ke kooperantske naložbe že
ob sedanjih obrestih predra-
ga in menda je nekaj kmetov
na Celjskem že odobrena po-
sojila po temeljitem premi-
sleku in preračunavanju od-
klonilo.
MITJA UMNIK
V Hmezadu tudi konjereja
Hmezad načrtuje v svojih razvojnih programih tudi i
voj konjereje. S konjerejo bi se lahko ukvarjali v kme
skih zadrugah Radlje, Savinjska dolina in Slovenska
strica. Razvoj konjereje je tesno povezan z razvojem got
stva, oziroma gojenja gob šampinjonov v Radljah, Slov
ski Bistrici in Šmarju. Za proizvodnjo komposta je nam
nujno potreben konjski gnoj.
J.
Komasacija ni
prisilna arondacij;
Skrbi, da bi na novih ureje-
nih zemljiščih pridelali čim
več hrane namenjajo tudi v
žalski občini precej pozorno-
sti. Tu velja omeniti tudi ko-
masacijo ob potoku Konjšči-
ca, ki zajema 585 hektarov
zemljišč. Dve tretjini zemljišč
sta v zasebni in tretjina v
družbeni lasti.
Vode Bolske, Trnavce in
Konjščice že vrsto let povzro-
čajo lastnikom zemljišč precej
problemov, saj so hudourniške
in poplavljajo, so pa le delno
regulirane. Se zlasti težko je ob
potoku Konjščica, kjer je kakš-
nih petdeset hektarov zem-
ljišč, ki so zamočvirjena. O re-
gulaciji se pogovarjajo že naj-
menj deset let. Zamočvirjena
zemljišča bi bilo treba osušiti,
prvi pogoj za to pa je regulacija
Bolske. Izkušnje so pokazale,
da je zelo smotrno, če po kon-
čanih regulacijskih delih zem-
ljišča komasirajo. Izkorišče-
nost le-teh je tako boljša, hkra-
ti pa se tako upraviči precejš-
nje vlaganje družbenih sred-
stev. Ponekod si sicer še naro-
be tolmačijo komasacijo in
menijo, da gre za prisilno aron-
dacijo, vendar to ni res, saj vsa-
kemu lastniku zemljišča osta-
ne na komasacijskem pc
ju vloženi del.
Pobudo za komasacijo
la žalska Kmetijsko zem
skupnost. Gre za predel
cesto Šentrupert-E
vas-Prebold na vzhodu, i
veru ga omejujejo magisl
cesta Celje-Ljubljana na
ku od Sentruperta do Bi
na Vranskem, na jugu pa
Bolska.
Dela so zelo obsežna in
zato potekala v več faza
ključena pa naj bi bila v tr
letih. Letos bodo uredili
pleks Bolske pod Grajske
jo v dolžini 730 metrov,
bodo porabili 23 milijone
narjev, finančna sredstva
zagotovljena pri Območr
dni skupnosti Savinja-!
Za komasacijo pa so sre<
zagotovili zveza vodnih :
nosti Slovenije, skupščin
čine Žalec in kmetijska z<
ška skupnost občine Zale
bodo uredili posamezni
dročja, bodo ustanovili n
racijske in proizvodne ski
sti, tako da bodo na u*
kmetijskih površinah [i
čim več hrane in s tem 1
čili družbeno vložena s*
JANEZ VEi
Gospodarno kmetovanje
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. Inž.
Reja praSifiev - osnovna ali dopolnilna dejavnost?
Reja prašičev lahko na kmetiji pred-
stavlja osnovno ali glavno dejavnost,
lahko pa se s prašičerejo na kmetiji
ukvarjajo tudi kot s stransko ali dopol-
nilno dejavnostjo. Seveda imamo v
obeh primerih v mislih organizirano
kooperacijsko rejo prašičev. Sicer sko-
raj na vsaki kmetiji redijo prašiče za
zadovoljevanje lastnih potreb po pra-
šičjem mesu. Tudi takšne reje prašičev
ne smemo zanemariti, saj se na ta način
na trgu občutno zmanjša povpraševa-
nje po tem mesu.
Ce je prašičereja na kmetiji glavna de-
javnost, pomeni, da je potrebno praktič-
no vso razpoložljivo obdelovalno zemljo
izkoristiti za pridobivanje krme za praši-
če. Na manjših do srednje velikih gospo-
darstvih, ki bi se odločila za rejo praši-
čev, je gospodarno rediti plemenske svi-
nje za proizvodnjo pujskov. V nekaterih
območjih Slovenije, predvsem v Pomur-
ju, so se razvila kmetijska gospodarstva,
ki rede 30 do 60 plemenskih svinj.
Koliko svinj lahko redimo na kmeti-
ji, je odvisno od razpoložljivih njivskih
površin za pridelovanje krme. Gospo-
darnost proizvodnje pujskov je namreč
v največji meri odvisna prav od količi-
ne in kvalitete doma pridelane krme.
Tako nas uče tudi izkušnje nekaterih rej-
cev plemenskih svinj na Šmarskem ob-
močju, kjer je v okviru celjske regije pra-
šičereja še najbolj organizirana. Ti rejci
so si zgradili tipske objekte za rejo 40
plemenskih svinj. Dokler so bila kuplje-
na krmila relativno poceni, so imeli hlev-
ske kapacitete polne, po občutni podra-
žitvi koncentratov pred nekaj leti in po-
slabšanju preskrbe s krmili, pa so skoraj
vsi zmanjšali čredo, nekateri celo več kot
za' polovico in število svinj prilagodili
lastni krmni bazi.
Pri preusmerjanju kooperantov v
prašiče rejsko proizvodnjo se moramo
zavedati, da potrebujemo za 10 plemen-
skih svinj vsaj 1 hektar njivskih povr-
šin, če naj bi večino krme zanje pridela-
li doma. Seveda pa si intenzivne proiz-
vodnje pujskov ne moremo predstav-
ljati čisto brez kupljenih krmil. Naše
kmetije so namreč premajhne, da bi lah-
ko pridelovali vse potrebne krmne rastli-
ne za izdelavo kompletnih krmnih meša-
nic za prašiče. Zato moramo v vsakem
primeru kupiti kompletno krmno meša-
nico za pujske. Tudi za svinje v fazi doje-
nja potrebujemo večje količine koncen-
tratov. Glede na to, koliko žit lahko pri-
delamo doma, dokupimo kompletno
krmno mešanico za do j ne svinje ali pa le
z beljakovinami bogato krmno mešani-
co, s katero dopolnimo domača krmila.
Žrebanje 5. marca ob 12. ur
Prišli smo do »jollya«! To
pomeni, da dajemo zadnjo
možnost vsem, ki želijo kot
prave kmečke žene sodelo-
vati v izboru za letošnji 12.
izlet 100 kmečkih žensk na
morje v organizaciji Novega
tednika in Radia Celje ter
pod pokroviteljstvom delov-
nih organizacij SOZD Merx
in Sozd Agros.
Objavili smo pet kuponov
od 1 do štiri in današnjega z
jollyem! S slednjim lahko
nadomestite samo eno
izmed manjkajočih številk!
Vse skupaj prilepite na DO-
PISNICO (pisem ne bomo
upoštevali!) in pošljite najka-
sneje do 2. marca v uredniš-
tvo Novega tednika in Radia
Celje.
Javno žrebanje bo v pro-
storih Novega tednika in Ra-
dia Celje v ponedeljek, 5.
marca ob 12. uri. V žrebanju
bodo sodelovale tiste tovari-
šice, katerih dopisnice bodo
prišle pod številkami
500-505, predstavniki pokro-
viteljev (Merx, Agros) in or-
ganizatorjev (NT - RC).
Vse, ki so z nami že bile,
bomo izločili, saj imamo spi-
ske naših potnic za vse prejš-
nje izlete!
Dajmo torej možno?
stim, ki so resnično kir
ženske in z nami na moi
niso bile.
Na dvodnevni izlet s<
mo popeljali v petek in s
to, 30. in 31. marca z izl
kove avtobusne posta
Celju preko Ljubljane, n
Postojne, Lipice in Por
ža (kosilo v gostišču T
ter »pristali« v Rovinju
telu Eden. Med potjo in
čer bodo z nami harmon
ja Heri Kuzma in Vili Šu
humorist Poldek, čare
Peter Pavlovič in ansai
Vita Muženiča iz Ljublj.
16, FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Obvestilo
ter atectm
Zaradi naraščajočega
zanimanja za rubriko Pi-
sma bralcev prosimo
| vse, ki dopisujejo vanjo,
J da svoja pisma skrajšajo
na čim manjši obseg, ker
pisem, ki presegajo dve
tipkani strani, ne bomo
mogli kmalu objaviti.
Odgovor ni
popoln
I Zadeva glede napeljave te-
lefona v vaško skupnost
Ostrožno zame še zdaleč ni
pojasnjena. Iz odgovora KS
Ponikva je jasno le to, da ni-
mam nikakršne možnosti
več, da pridem do telefona.
Trdim, da v mojem pismu
;ni nikakršnih »neresničnih«
očitkov in da za vsako svojo
besedo še vedno stojim. Res
je, da so bile številke razde-
ljene in akontacije vplačane,
ne da bi se v vaški skupnosti
Ostrožno o tem kaj razprav-
ljalo ali vedelo, razen seveda
pet srečnih izbrancev, ki pa
niti slučajno niso omenjali,
da si napeljujejo telefon. KS
tudi v odgovoru navaja, da je
bil prvi sestanek o telefonih
že 23. 12. 1982, kjer so dogo-
vorili ključ razdelitve šte-
vilk, drugi pa 24. 2. 1983 v
vaški skupnosti Dolga gora
in ne Ostrožno, za katerega
pa nisem dobila ne pismene-
ga ne ustnega vabila.
Kdo so torej člani vaške
skupnosti Dolga gora, ki naj
bi bili zadolženi za zbiranje
interesentov na Ostrožnem?
'ako so na seznam postavili
avno teh pet imen?
Na seznamu bi bilo gotovo
idi moje ime, če bi bila o
-»iranju prijav obveščena. V
jm primeru bi tudi razu-
\ela, da sem zaradi takšnih
ii drugačnih razlogov izlo-
čena, ne morem pa se strinja-
ti, da mi možnost sploh ni
bila dana.
Kako se v vse to vklaplja
pojasnilo tovariša Gradišni-
ka, ki mi je maja 1983 dejal,
da so vse naredili na skrivaj
zato, da v vasi ne bi bilo pre-
pirov. Prav to me je spodbu-
dilo, da sem takrat KS prosi-
la za pismeno pojasnilo, pa
na pismo vse do javne obja-
ve v NT nisem dobila odgo-
vora. Zakaj tudi v tem odgo-
voru o tem, kdo je bil vabljen
in kdo prisoten na obeh se-
stankih. Mi lahko konkretno
odgovorite na gornja vpraša-
nja, da ne bom več mislila,
da se greste skrivalnice in da
me boste prepričali, kako ste
vse opravili tako, kot je prav
v naši samoupravni družbi,
kjer naj bi bili vsi enako-
pravni.
MARIJA VODEB,
Ostoržno
Težave z vodo
V odgovor na objavljeno
pismo hišnih svetov »Kolo-
nije« Griže vam pošiljamo
dva dopisa, s katerima smo
že seznanili KS Griže, upa-
mo pa da bodo sedaj bolje
seznanjeni tudi prebivalci
Kolonije in drugi krajani.
Uredništvo: (Objavljamo
samo tiste dele obeh dopi-
sov, ki se nanašajo neposre-
dno na problem oskrbe z
vodo).
Leto 1983 je bilo zaradi
izrednih sušnih razmer kri-
tično pri oskrbi z vodo. Tudi
izvirom, ki napajajo vodo-
vod Griže je bila zmanjšana
izdatnost, saj še zdaj ni dose-
gla normalnega povprečja.
Do izpada oskrbe z vodo v
»koloniji« prihaja ob sobo-
tah in nedeljah, ko je največ-
ja poraba vode, saj je največ
ljudi doma. To so dnevi, ko
je poraba večja od dotoka iz
zajetij in od eventualne aku-
mulacija vode. Ta pojav je
bil zaradi suše leta 1983 po-
gostejši. Tudi manjše dežev-
je ne vpliva na povečanje do-
toka vode iz zajetij, potrebno
je daljše ali močnejše de-
ževje.
Kritika na odpravljanje
okvar na vodovodu je precej
pavšalna in kaže na nepozna-
vanje razmer pri vzdrževa-
nju vodovodov. DO Komu-
nala, enota Vodovod vzdržu-
je okoli 150 kilometrov cevo-
vodov in približno 55 objek-
tov (rezervoarji, črpališča,
zajetja). Vrstni red odstranje-
vanja okvar je stvar operativ-
nega vodstva vodovoda, ki
odloča o prioriteti. Zato se
dogaja, da v danem trenutku
ni mogoče odpraviti vseh ok-
var, ki se pojavijo na celot-
nem območju vodovoda.
Vsaka planirana zapora
vode, ki je potrebna zaradi
del na cevovodih ali objektih
je objavljena preko javnih
glasil (radio). Trenutnih za-
por, ki so posledica okvar pa
ne moramo predhodno naja-
viti, kot ne moremo vnaprej
obvestiti, kdaj bo v »Koloni-
ji« zmanjkalo vode, saj je to
odvisno le od dotoka in pora-
be vode.
Iz rezervoarja odteka voda
le v primeru, ko je potrošnja
manjša od dotoka in ko je
rezervoar poln. V nobenem
primeru pa ne more odtekati
voda takrat, ko je voda brez
nje. saj je v tem primeru re-
zervoar prazen. Na vodovo-
du Griže smo v letih 82/83
izvršili naslednja dela: zame-
njali in ojačali dotrajani ce-
vovod in priključke proti
Gričniku, priključili smo
tretji izbir vode z izdatnostjo
1,5 litra na sekundo. Delno
smo zamenjali in podaljšali
cevovod v Migojnicah. Zara-
di pomanjkanja denarja pa je
izpadla izgradnja rezervoarja
v Zabukovici. Nadaljnja iz-
gradnja vodovoda Griže bo
letos potekala po letnem
programu, ki ga bo sprejela
skupščina SIS za komunalo
in ceste in po programih ob-
navljanja omrežja pri DO
Komunala Žalec.
Ni nam jasno, kje so stano-
valci »Kolonije« dobili po-
datke o dveh ločenih ceveh
iz rezervoarja. Teh ni in zato
tudi uslužbenci Koitiunale
ne moremo izjavljati o loče-
nem dotoku vode v omrežje.
Minerva Zabukovica je
priključena na javni vodo-
vod in uporablja vodovodno
vodo le takrat, ko je njihov
vodovodni odjem iz potoka
Artišnica onemogočen zara-
di večje kalnosti vode. Taki
primeri so običajno ob dalj-
ših padavinah ali večjih nali-
vih. Takrat pa je tudi izdat-
nost izvirov večja od normal-
nega povprečja. Minerva si
bo zagotovila nemoteno
oskrbo z vodo z zaprtim kro-
gotokom vode. V tem siste-
mu bo vodovod zagotavljal
tisto minimalno količino vo-
de, ki se izgubi oziroma iz-
hlapi.
Izjave o spremembi pri
oskrbi živine v Migojnicah s
pitno vodo ne moremo jema-
ti resno, saj v današnjih ča-
sih in organizacijah sodob-
nega kmetijstva zahteve hiš-
nih svetov »Kolonije« niso
sprejemljive.
VILI KORENT,
direktor
DO Komunala Žalec
Težave z
avtobusom
Oglašam se glede slabih
avtobusnih zvez med La-
škim in Rečico. Ne vem, za-
kaj ne bi mogel avtobus vsaj
dvakrat na dan, ob sobotah
in nedeljah, peljati v ta kraj.
Te dni sploh ne vozi. O tem
je bilo že veliko govora, a vse
zaman. Delavci Izletnika
pravijo, da je premalo potni-
kov. Zanima me, zakaj lahko
potem vozijo avtobusi vsa-
kih 15 minut v Store, Vojnik,
četudi pogostokrat prazni.
Morda zato, ker so to mesta,
Rečica je pa že tako slabo
razvit kraj. Osebno menim,
da bi se nekako lahko uredi-
lo, da bi avtobus vsaj dva-
krat na dan vozil v Rečico
tudi ob sobotah, nedeljah in
praznikih.
SONJA NOVAK,
Laško
Teharje še diha
SZDL je imela pred krat-
kim volitve, izvolili so nov
odbor in si zadali nove nalo-
ge. Problemov in dela ne
manjka. Vključili so večino-
ma mlade, kar jih v tem kra-
ju še ostaja.
Tudi občni zbor Rdečega
križa ni bil brez težav. Treba
je bilo najti ljudi, ki so voljni
delati. Izvolili so nov uprav-
ni in nadzorni odbor in si za-
dali naloge. Želijo vključiti
čim več novih članov, pose-
bej mladih. Popestriti želijo
krvodajalstvo, ki ga je bilo
včasih na Teharju veliko, saj
so bile samostojne akcije.
Več želijo zbrati tudi starega
papirja in odvečne obleke.
Prve dni februarja so se
zbrali na svojem 63. občnem
zboru teharski gasilci. Iz po-
ročil je bilo razvidno, da so
med letom mnogo delali,
vendar drugi krajani tega
skoraj niso opazili. Popravili
in uredili so svoj gasilski av-
to, na vajah za usposabljanje
so prebili okoli 800 ur, opra-
vili 450 ur prostovoljnega de-
la, gasili na desetih požarih.
S svojo cisterno so ob polet-
ni suši vozili krajanom nič
koliko vode. Na občinski in
republiški ravni so na tek-
movanjih s svojimi desetina-
mi dosegli prvo, drugo in
tretje mesto. Dvem pionir-
skim desetinam so omogoči-„
li letovanje. Tudi sicer so ve-
liko delali. V društvu je
vključenih le 47 članov in
dve desetini pionirjev. Naj-
starejši gasilec je 87-letni To-
ne Koželj, ki še vedno nasto-
pa v desetini veteranov.
Predstavnik občinske gasil-
ske zveze je našim gasilcem
podelil republiško priznanje
za osvojena mesta, staremu
odboru pa so ponovno pove-
rili odgovorno delo. Ze šestič
so za predsednika izvolili
Ivana Seniča. Za cilj so si za-
dali, vključevanje novih čla-
nov, nabavo manjkajočega
orodja, ureditev sanitarij in
še.
VOLMUT ALOJZ,
Bukovžlak
Kako do
pravice?
Občinski odbor ZZB La-
ško mi ne prizna pravic kot
ostalim borcem, kljub temu,
da sem med okupacijo poleg
službe kot pismonoša Laško,
Rimske Toplice in Sedraž
opravljal kurirsko službo.
Prosil sem, da mi odobrijo
priznanje pri zdravljenju kot
ostalim borcem, saj sem bil
tudi jaz med njimi.
Pred vojno sem£bil dninar
pri rudniku, nato sem 18 me-
secev služil vojaški rok in za-
tem delal na izkopu premoga
v rudniku Huda jama. Po
dveh letih sem se ponesrečil
in leva roka je še danes ne-
sposobna za vsako težko de-
lo. Sem član vseh množičnih
organizacij.
Funkcionarji ZZB Laško
so mi obljubili, da mi bodo
pomagali urediti stvari, ki mi
manjkajo. Imam vloženo
prošnjo za priznanje, da sem
delal kot kurir na terenu. Ko
sem hodil spraševat za odgo-
vor, so mi rekli, da je moja
prošnja založena, skupaj s
seznamom prič. To pa ni res,
najbrž je v kakem predalu
njihovega urada.
V bolnišnici sem bil zaradi
roke eno leto. Bil sem 18-
krat pod narkozo, pri opera-
ciji sem imel prerezano žilo
odvodnico. Iz celjske bolniš-
nice so me pre:tavili v ljub-
ljansko, kjer so mi operirali
pretrgano odvodnico.
Več let sem bil predsednik
SZDL pri KS Sedraž ter
ustanovitelj društva upoko-
jencev v tej XS.
Zdaj ne vem, kaj še potre-
bujejo, da bom dosegel pra-
vico do zdravljenja, kakršno
imajo ostali borci. Potrebu-
jem zdravljenje v zdravili-
šču, ker mi noge ne gredo
več, imam vrtoglavico in
brez palice nikamor ne mo-
rem. K sreči imam dobro že-
no, ki skrbi zame in opravi
pota, ki jih jaz ne morem več.
JOŽE ŽAGAR,
Brezno
2elim vam lep
izlet
Vsako leto spremljam v te-
dniku vaš skrbno priprav-
ljen izlet 100 kmečkih žensk
na morje. Bila sem izžrebana
za vaš prvi izlet in še danes
imam ta enkratni dogodek,
ki je takrat trajal le en dan
(en dan pa ste nam še dolžni)
v lepem spominu. Potovali
smo za en star tisočak. Koli-
ko je še bil takrat vreden di-
nar!
Z nami so šli vaši sodelav-
ci, spomnim se Jureta Kra-
šovca, Toneta Vrabla, Jožeta
Volfanda in Draga Medveda.
V Celju ste nas prav lepo
pozdravili in nam zaželeh
srečno pot, ki smo jo tudi
imeli. Muzikanta pa ni bilo
zraven. So nas kar vaši fantje
tolažili z »žegnano vodo« na
poti proti Postojni. Ogledali
smo si Postojnsko jamo, ker
pa Drago Medved ni šel zra-
ven, si pa nismo mogli ogle-
dati jamskega medveda.
Pred kosilom v Portorožu
smo šli še k morju. Prisrčno
je bilo gledati ženske, ki so
bile res prvič na morju. Po-
makale so prst v morje in ga
obliznile, da so se prepričale,
kako je slano. V hotelu so
nam postregli kot pravim tu-
ristom z debelo denarnico.
Bilo je nepozabno.
Prav zato vas prosim, da
res dobro izberete same
kmečke ženske, ne pa take,
ki še v lončkih nimajo zem-
lje. Gotovo imate v vsakem
kraju sodelavce, ki poznajo
kmečke žene. Nekaj je tudi
žensk, ki so že bile po dva-
krat in večkrat na izletu, kar
ni pošteno. Enkrat je res lah-
ko le za kmečke žene. Ko
drugi hodijo na počitnice,
imamo mi morje na travni-
ku, polju in v hmelju, kjer
nič ne počaka.
Še enkrat se vam prav lepo
zahvaljujem za naš prvi izlet
in za nadaljnjo požrtvoval-
nost in vaš trud.
ZINKA
Uredništvo:
Žrebali bomo pošteno in
pazili bomo, da bodo šle na
izlet res tiste, ki jim je na-
menjen - torej naše kme-
tice.
2enska kmetija
V šmarskem kulturnem
domu smo imeli že več ama-
terskih gledaliških predstav
domačinov in gostov. Neka-
tere predstave so bile bolj
primerne za mlade, druge za
odrasle, tretje za vse. Igro
primerno za vse smo gledali
15. decembra, ko je ženska
sekcija ZŠAM iž Rogaške
Slatine igrala komedijo Žen-
ska kmetija. Dvorana je bila
polna, celo kmetje in kmeti-
ce iz oddaljenih vasi so si
prišli ogledat to veseloigro.
Igralke, igralec in harmoni-
kar so se dobro odrezali. Re-
žiser je povedal, da so pri va-
jah vložili veliko truda.
Komedija je prikazala živ-
ljenje in spor med dvema
kmetijama zaradi malo vre-
dne zemlje, pušče, ki je bila
na meji obeh kmetij. Sosedje
so se tožili, potem je prišlo
do maščevanja. Na eni kme-
tiji je bilo šest odraslih hčera
in mati, zato se je imenovala
ženska kmetija. Dekleta so
očetu na smrtni postelji ob-
ljubila, da se ne bo nobena
poročila. Življenje pa je pre-
kršilo obljubo. Nekega dne
je prišel fant, ki je iskal neve-
sto. Doma je našel le eno
hčer in jo prosil za roko. De-
kle se je balo matere in se-
ster in je fanta skrilo v ka-
mro. Ko je fant slišal, da so
se mati in sestre vrnile, se je
v strahu, da bi ga odkrile,
preoblekel v žensko. Mater
je prosil, če sme ostati, ker
išče delo. Privolila je, saj je
na kmetiji vedno dovolj dela.
Klicali so ga Micika.
Soseda, s katero so so tožili
zaradi pušče, se je hotela ma-
ščevati. Svojo nečakinjo je
preoblekla v slaboumnega
fanta, ki je zmešal vseh pet
deklet na ženski kmetiji.
Micka je bila lena za delo.
Kadila je pipo in pila je žga-
nje. Vsakemu dekletu je sve-
tovala, kako naj si pridobi
sosedovega ženina. Hčerke
so malo delale in se zaradi
fanta med seboj prepirale.
Vsaka ga je hotela obdržati
zase. Slednjič so zvijačo od-
krili in mati se je bala, da bo
za sramoto zvedela vsa fara.
Končno pa sta se sosedi le
pobotali. Micka je slekla žen-
sko obleko in poročila hčer,
ki jo je vseskozi ljubila. Mati
je dala kmetijo hčerki in ze-
tu. Pri hiši je zavladalo vese-
lje in sloga.
Komediji imo se vsi od
srca nasmejali in smeh je pol
zdravja. Tudi vzgojni nauk je
bil dober. Prepir med sosedi
lahko povzroči gorje, mašče-
vanje pa več škode kot kori-
sti.
Vsem nastopajočim se
zahvaljujem za trud, enako
tudi režiserju, ki je igro izpi-
lil. Želim, da bi naštudirali še
več iger in še katero igrali pri
nas, v Šmarju pri Jelšah.
MARIJA RATEJ,
Šmarje pri Jelšah
12. STRAN - NOVI TEDNIK
16. FEBRUAR 1984
Olimpijski drobir
/z Sarajeva poročata Tone Vrobl In Edl Mesnec
Čez tri dni se bo končala velika predsta-
va, ki je Jugoslavijo v svetu predstavila v
novi luči. XIV. zimske olimpijske igre v
Sarajevu bodo prav gotovo pomenile po-
membno prelomnico v našem nadaljnjem
uveljavljanju in dokazovanju v svetu. De-
set in več letno delo Sarajevčanov, kasneje
pa tudi vse Jugoslavije, mora dati dobre
rezultate, ki bodo vidni šele v kasnejših
letih.
O sedanji olimpiadi vsi govorijo samo v
superlativih. To tudi morajo, saj črnih točk
ni, človek, ki je bil pred leti v Sarajevu in se
je zdaj vrnil, ne more verjeti, da je v istem
mestu in da so tu isti ljudje. Poznamo samo
nekaj besed: dobro jutro, prosim, izvolite,
hvala lepa, na svidenje, srečno, vrnite se...
vse pa je »zabelieno« z resnično dobro voljo
in nasmehom. Čeprav so nekateri od nepre-
kinjenega dela že utrujeni, tega ne kažejo. To
velja za vse, od najmlajših, ki pomagajo raz-
našati razne materiale in čistijo sneg, do sta-
rejših, ki se potrudijo poiskati želeno infor-
macijo, če sami ne vedo odgovora. Sicer pa
tokrat nismo v Sarajevu, ampak v Jugoslavi-
ji, srcu vseh republik in pokrajin. Združili
smo moči in svet nas občuduje.
Ce bi vsaj del tega obdržali tudi po olimpia-
di, nam bi cvetele rože tudi pozimi. Svet,
takšen ali drugačen, je presenečen, da smo
uspeli to pripraviti.
Miličniki so tako ljubeznivi, da pozabiš, da
so miličniki, vsi, ne samo ti, so pripravljeni
pomagati. Prepričan sem, da je to naša naj-
večja zlata medalja, ki se najbolj sveti in je
največ vredna, četudi si vsi želimo t.udi tiste s
tekmovalnega prostora. Izpit smo položili že
sedaj, ne samo Sarajevo z Bosno in Hercego-
vino, temveč vsa Jugoslavija.
V olimpijskem naselju smo srečali naša reprezentanta v smuku Pleterška in Jen
družbi s pomočnikom zveznega trenerja za smuk, Celjanom Marjanom Rosino. Ce bo
z vremenom, bomo za fanta držali pesti danes.
Direktor Topra, Zvone Dežnak, je te dni silno zaposlen. Med drugim je sprejel tudi
argentinske smučarje in se ob tem ogrnil v njihova oblačila.
Toper osvaja svet
V Sarajevu, na vseh tekmovališčih vidimo največ Toprovih bund, kap in drugih oblačil.
Zvone Dežnak, direktor Topra je s svojim štabom ljudi in z vsemi v Celju izredno zadovoljen.
Kako ne, saj so pripravili kar 7000 različnih oblačil za otvoritev, oblekli so tudi mnoge druge.
Številna so srečanja s predstavniki Romunije, Argentine, Cehoslovaške, Bolgarije in seveda
Jugoslavije. Zvone na olimpiadi ne pozna počitka, stalno je v akciji.
»Ne maram direktorjev v belih srajcah in kravatah, ampak tiste v akciji, na delu. Saj ne
delam zase, temveč za kolektiv,« je nekoliko nejevoljen povedal med vožnjo na Malo polje, ko
je tudi razlagal novinarju iz ZDA, kaj se je med vojno dogajalo na Igmanu, kjer smo se vozili.
Toper in njegovi delavci pa so »osvojili« tudi eno prvih medalj na olimpiadi, predstavnica
Cehoslovaške Jeriova, ki je bila tretja v teku na 5 km, se je na proglasitvi predstavila v
Toprovi opremi. »Zdaj čakam samo še srečanje z norveškim kraljem Olafom V, v soboto ob 90
metrski skakalnici na Malem polju,« je ob koncu dejal Zvone Dežnak in zaključil: »Svet
takšne predstave, kot je v Sarajevu in okolici, še ni in verjetno dolgo tudi ne bo videl.«
Med potjo iz Sarajeva do
Kiseljaka, ki je zdravili-
ški kraj, sem se peljal tu-
di skozi naselje Rakovi-
ca, ki je ugotovljeno geo-
grafsko središče Jugosla-
vije. Tu bodo še letos vse
republike in pokrajine
pričele urejati nacional-
ni paril.
Beicer in Setlna
v Zatrl
Pred vhodom v Zetro, le-
deno dvorano, kjer merijo
moči najboljši hokejisti sve-
ta, smo srečali tudi celjska
hokejska sodnika Borivoja
Belcerja in Srečka Šetino,
ki uspešno prestajata svoj
olimpijski krst. Borivoj je so-
dnik za kazni, Srečo za go-
lom. Srečo: »Nimava nobe-
nih problemov. Nekaj stran-
skih sodnikov so že izklju-
čili, ker niso znali delati. Na-
ma pa bo to vsekakor velika
šola.«
Nove smučI
Elana
Dolfe Vojsk, direktor
Elana iz Begunj, sicer
Celjan, je pristal tudi na
razgovor za Novi tednik.
Ljubezniv kot vedno, je
obljubljenih deset minut
podaljšal na skoraj dve
uri. Natrosil je zanimi-
vosti, ki jih je preveč za
ta prostor in jih bomo
objavili kasneje. Zaen-
krat le: »Predstavljamo
novo smučko, ki je no-
vost v svetu in je delo
našega inženirja Andre-
ja Robiča. Ta smučka
naj bi nadomestila tri
pare drugih. Namenjena
je dobrim smučarjem,
zaenkrat pa še ne vemo,
ali bo primerna tudi za
tekmovalce.
Brigadirji
gostinci
Za pomoč organizator-
jem so ustanovili tudi
delovno brigado dijakov
gostinskih šol Jugoslavi-
je. »V brigadi nas je 400,
31 iz Slovenije, stanuje-
mo v Ilidži,« je povedala
učenka 3. letnika gostin-
ske šole iz Novega mesta,
Tatjana Cimerman.
»Med nami sta tudi pred-
stavnika iz Celja in Šent-
jurja. Po prvih težavah
je zdaj vse v redu.«
Na najbolj živahni Sarajev-
ski ulici v Baščaršiji smo
srečali Polzelanko Lojzko
Kekovič, ki že 33 let živi v
Sarajevu. Mesto je razkaza-
la sorodnikom iz Celja, dru-
žini Šuster, ki je obiskala
tudi olimpijska prizorišča.
Utrip mesta je te dni nena-
vadno živahen. Sarajevo je
pač olimpijska prestolnica
sveta, v katero se te dni ste-
kajo reke turistov. Tudi pri-
zorišča olimpijskih bojev so
dobro obiskana.
Stenmark v
Glavno tiskovno
derije ob reki Milj)
novinarje, levo pa
poola, v katerem s
cije iz širšega celi
Kors, Gorenje, Un
skovnega središča
mark prišel tudi d
mu je Janez Hren
maskoto alpskih s
predstavnik celjsK
brne spominke.
2lvahno v prostorih ski poola
V prostorih ski poola Jugoslavije je vselej živahno. Gostje se vrstijo. Med njimi s'
našem posnetku je prostor celjskih Zlatarn, ki so si ga z velikim zanimanjem ogledali g<
naša alpinka, Nuša Tome.
I*4
NOV! TEDNIK - STRAN 13
pafon Gorenfa
64 delavcev Gorenja iz
Titovega Velenja skrbi
jjjed olimpiado za najob-
čutljivejši del - antenski
sistem, televizorje in te-
jetekst, ki je novost v Ju-
goslaviji, sicer ideja
;yfarjana Borovšaka.
Hinko Dermol iz ekipe
Gorenja je povedal, da je
lyilo v začetku sicer ne-
koliko težav, vendar ne
2aradi njih, temveč ti-
stih, ki so pripravljali
aparature, na katere so
delavci Gorenja priklju-
čevali svoje izdelke. »V
Sarajevu imamo tudi ba-
lon, velik 18 x 15 me-
trov, ki se je zaradi sla-
bega vremena žal dvig-
nil samo na dan otvori-
tve. Pod balonom je ka-
bina za 16 ljudi. Tudi z
njim poskušamo opozo-
riti na naša prizadeva-
nja, na to, kaj delamo in
j kako napredujemo.«
lOOlll
e je v veliki dvorani Sken-
vhodu desno je prostor za
pniki jugoslovanskega ski
ne tudi delovne organiza-
bmočja - Toper, Zlatarne,
lodni salon. Ob obisku ti-
ool je slavni Ingemar Sten-
tvišč Zarje iz Jesenic, kjer
iz Rečice ob Savinji, dal
6v Kekca, Darko Končan,
me pa mu je podaril sre-
Slci, delegacije, gostje... Na
elja, navdušena pa je bila tudi
Vseeno je, kje se boriš,
boriti se je treba tudi zdaj
Po sledovih Štirinajste divizije - usoda ene Izmed pogumnih žena
Pričevanj o legendarni štirinajsti diviziji ne bo
zmanjkalo nikoli. Nikoli ne bo mogoče povedati
vsega o ljudeh, o posameznikih iz dolge divizijske
kolone. Le polovica od njih se je prebila tja v
marčne dni leta 1944, šele takrat je Štirinajsta pri-
dobivala nove borce in zrasla v mogočno ofenzivo
na Štajerskem In sleherni njen borec, ki je prehodil
dolgo in krvavo pot, je v resnici heroj.
O borkah v tej divizijski
koloni ni posebnih zapisov.
Le zakaj? Med borcem in
borko ni bilo razlike, oprav-
ljale so iste naloge kot njiho-
vi tovariši. Morda celo več
kot oni, kajti takrat, ko so
sotovariši po dolgotrajnem
maršu počivali za kratek čas,
so one skrbele za ranjence,
prale perilo, šivale zase in za
druge.
Preživele borke so vredne
posebnega zapisa. Mi smo
izbrali eno, v imenu vseh, za
vse. Zanimiva je že zato, ker
danes živi v Rogaški Slatini
in je aklimatizirana Sloven-
ka. Takrat, ko je pred štiride-
setimi leti prekoračila Sed-
larjevo kot partizanka Ve-
sna, najbrž ni slutila, da bo
tu našla svoj drugi dom.
Odisejada VINKE NOSE-
VESNE se je pričela pred de-
vetinpetdesetimi leti...
Usoda
revolucionarne
družina
Družina Mioč izhaja iz Dal-
macije. Najbrž so bile zibeli
v tej rodovini stesane iz lesa,
pobranega na obali. Takšne-
ga, ki je prestal viharje mor-
ja, se prepojil s soljo življe-
nja. Šest po vrsti se jih je
rodilo v Solinu pri Splitu,
med njimi Ante, borec v
Španiji. Zaradi njegovega re-
volucionarnega delovanja in
zavednosti vse družine je bi-
la ta leta 1936 preseljena v
Livno. Poglavar družine
sprejme delo cestarja, da lah-
ko preživi številna usta.
Predzadnji otrok je Vinka, ki
se v Livnem šola, se vpiše na
gimnazijo.
Upornost je prinesla s se-
boj, zato se je uprla tedanjim
režimskim metodam. Kot
petnajstletno dekle druge gi-
mnazije so jo leta 1941 izklju-
čili. Skojevka je takoj popri-
jela za delo in pomagala bra-
tu Anteju, ki se je vrnil iz
Španije z nalogo, da organi-
zira upor v Livnem. Vsi otro-
ci so šli v prvih dneh v parti-
zane, poštah skojevci, komu-
nisti. Očeta in mater so ubili
ustaši v Jasenovcu.
Vinka je bila najprej kurir-
ka svojemu bratu in do leta
1942 preživela v ilegali, avgu-
sta se je priključila Livanj-
skemu odredu, kasneje bata-
ljonu Vojina Ziroviča na Cin-
car planini, nato je bila v her-
cegovski brigadi. Njen brat
je bil komandant brigade,
kot komandant divizije je
padel na fronti pri Šidu tri
dni pred koncem vojne. Pre-
dno se je razšel s sestro Vin-
ko, ji je naročil - vseeno je,
kje se boriš, važno je, da bra-
niš naše ideale.
Vinka v bitki na
Neretvi
Skojevka Vinka je te bese-
de uresničevala na vsakem
koraku. Srce se ji je trgalo,
ko je zvedela za pokol star-
šev, ko je videla, da so bratje
postali invalidi. Borila se je v
imenu vseh. V slavni bitki na
Neretvi bi jo našli v deseti
hercegovski brigadi. Kot
borko, z mitraljezom v roki.
Med bolničarkami ni hotela
biti, njeno mesto je bilo med
tistimi, ki so ščitih prehod
tifusarjev.
Nepopisni vtisi ji iz tistih
časov vstajajo pred očmi.
Prikaže se ji mati, zdravnica,
ki je svojega enoletnega sin-
ka, umrlega za tifusom, le
bežno zagrebla s prstjo in da-
lje spremljala ranjence. Ko
jih je namestila, ko je videla,
da so preko Neretve na var-
nem, se je hotela vrniti po
otroka. Da bi ga dostojno po-
kopala. Prepozno! Soldate-
ska s škorji je vse že potep-
tala...
Partlzanščino
prekinjajo zapori
Tudi Vinka je bila oslablje-
na od tifusa. V patrulji je za-
radi izdajstva leta 1943 padla
pri Nevesinju v roke četni-
kom. Poslali so jo v Mostar,
kjer se je Italijanom izdajala
za muslimanko. Ena od za-
pornic jo je prepoznala. Kot
»nevredno seme Miočeve
družine« je, kljub mučenju,
zbadanju igel za nohte, pre-
tepanju do nezavesti vse za-
nikala. Družbo so ji v samici
delale podgane. Ostala je
uporna! Tudi potem, ko so jo
kot politično zapornico od-
peljali v trdnjavo svetega Lo-
vrenca v Dubrovnik in ka-
sneje na otok Mamulo pri
Boki Kotorski. V celici je bi-
la zaprta sama. Ležala je v
vodi, na njo je kapljala voda.
Od tam so jo prepeljali v ita-
lijansko taborišče Visko Pal-
monova. Ko se je malo opo-
mogla, je organizirala upor v
taborišču. Spet je preživela
dalj časa v samici kot v bara-
ki. Tam je ostala več mese-
cev. Medtem je brat Ante
pripravljal zamenjavo. Za se-
stro Vinko je bil pripravljen
dati dvanajst italijanskih ofi-
cirjev. Komanda zamenjave
ni odobrila. Ob kapitulaciji
Italije je bila Vinka edina ta-
boriščnica, ki je zbrala toliko
poguma, da se je s sedem-
najstimi tovariši odpravila v
neznano. A na to je bila pri-
pravljena, saj so že prej ko-
pah rov, da bi se rešili. Še
danes ne ve, kje je tavala ta-
krat.
V	splošni zmedi se je pre-
bila na Primorsko, na Mašu-
nu se je vključila v Šercerje-
vo brigado. Tja je prišla brez
las, vsa ušiva, strgana, izčr-
pana do smrti. »Kot bi prišla
domov,« pravi. »Bila sem
med svojimi!« Le mesec dni
je rabila, da se je opomogla
in med borce prinesla smeh,
pogum in upornost. Tu ji ni-
so zaman nadeli ime VESNA
- boginja pomladi. Imenova-
li so jo tudi VESELI VE-
TER. Kamorkoli je prišla, je
za njo zapihala sapica opti-
mizma, ki se najraje druži z
mladostjo in neustraše-
nostjo.
V Štirinajsti le ena
Izmed mnogih
V	izboru za borce Štirinaj-
ste je bila med prvimi, ki so
potem kot elitna vojska ko-
rakali proti Cazmi in v noči
od šestega na sedmi februar
1944 prvič stopili pri Sedlar-
jevem na slovenska tla. Mla-
do, zdravo, lepo sedem-
najstletno dekle je bilo ta-
krat politdelegat v tretjem
vodu prve Čete tretjega bata-
ljona Sercerjeve brigade.
»Mraz, izčrpanost, boji, ju-
riši, veliko tovarištva...« se
danes spominja Vesna.
»Hujše je bilo kot na Neretvi,
več borcev smo izgubili, ni-
koli nismo vedeli, ah bomo
prišli med brate ah med so-
vražnike.«
S štirinajsto divizijo je ko-
rakala še na Koroško, kjer je
po naključju ostala živa, ko
je razoroževala nemškega
oficirja, ki je v zadnjem besu
streljal na njo. Pomembne
nalogo je Štirinajsta opravila
tudi v Vojvodini in takrat je
Vesna slavila svoj prvi inti-
mni praznik. Poročila se je v
Senti, s soborcem Jorda-
nom, obveščevalcem v Štiri-
najsti.
V Rogaški Slatini
živi 2e 38 let
Slovenijo je partizanka Ve-
sna vzljubila in se naselila
blizu kraja, kjer je prvič sto-
pila na slovenska tla. Nekda-
nja borka in spomeničarka je
postala mati treh otrok in z
osemindvajsetimi leti tudi
edina, ki je skrbela zanje.
Mož Jordan se je ponesre-
čil z orožjem in sinu Jordanu
ter hčerkama Vesni in Maji
je postala mati in oče obe-
nem. Vmes je dokončala gi-
mnazijo in postala upravnica
v kinopodjetju, ki mu je zve-
sto služila 26 let. Zdaj je ura-
dno v pokoju, še vedno pa se
vrti okoli kina in pomaga
hčerki Maji, ki jo je nasledila
na njenem delovnem mestu.
Vajena je delati, s sadovi
svojega dela je morala študi-
rati tri otroke. Kaj vse je po-
čela! Ob tem kar zamahne z
roko. Hkrati z delom jim je
vcepljala vrednote, ki jih je
nabrala v življenju.
»Dobri otroci so, dobri ko-
munisti, »pohvali vse tri.«
Prav tako so brez dlake na
jeziku, kot jaz...« Kako naj
bi bih drugačni, če pa so zra-
sli ob tako prekaljeni in do-
bri materi?
Ko svojim štirim vnukom
pripoveduje o svoji trnovi
poti, jo poslušajo kot bi baja-
la balade o velikih junakih,
ki so zrasli v njeni domišljiji.
Pa so to resnične pripove-
di, ki jih babica Vesna pripo-
veduje o svojih sotovariših v
boju. O mrtvem mitraljezcu,
ki je pred njenimi očmi oma-
hnil v smrt, ona pa je na ta
način prišla do mitraljeza, o
juriših na Paškem Kozjaku,
o ozeblinah in odmrlih no-
gah ... Pripoveduje o revolu-
ciji, poštenosti, tovarištvu in
skromnosti.
O vsem tistem, kar je obli-
kovalo tudi njo. Z eno samo
željo, da bi te vrednote vsr-
kala tudi današnja mladina.
»Ni slaba,« se zavzema zanjo,
»le vzgleda ji manjka, tiste-
ga, iz vsakdana. Zaupati ji
moramo.«
Tovarišica Vesna praznuje
letos dve obletnici. Štiride-
set let je minilo, kar je stopi-
la v Štirinajsto in odšla na
njen legendarni pohod. Štiri-
deset let je minilo, odkar je
postala članica Zveze komu-
nistov. Obe obletnici sta ji
ljubi, navdajata jo s pono-
som. Povsod se je bilo treba
boriti, pravi komunist ne bo
nikoli odnehal, pravi. Tako
še vedno ostaja na barika-
dah, h katerim jo je popeljal
brat Ante. Njegove besede -
»vseeno je, kje se boriš«, je
vsrkala vase.
Temu primerno tudi živi.
Navzven skromno, delavno,
navznotraj bogato. Iz dneva
v dan bolj.
ZDENKA STOP AR
Ves pohod štirinajste di-
vizije je bila ena sama dol-
ga in mučna kalvarija, ki
smo jo zdržali samo tako, da
smo bili izredno disciplini-
rani, mladi in pripravljeni
na vse. To je bila resnično
elitna vojska, kjer je do po-
slednje možnosti prišlo do
izraza tovarištvo, ki pove-
zuje najbolj takrat, ko se
človek znajde v skoraj brez-
izhodni situaciji. In mi smo
premagovali takšen napor,
a zanj težko najdem besede.
A zmogli smo, ker smo ve-
deli, zakaj se borimo. Ko je
bila vojska že uradno kon-
čana, Štirinajsta ni vedela
za to in je še kar napredova-
la. Šli bi do Berlina, toliko
moči je še bilo v nas. A so
nas ustavili in naša naloga
je bila takrat, da smo v Veli-
kovcu razo rože val i Lehrovo
vojsko.
Mi, Slovenci, še nismo na
platno prenesli resničnih
doživetij iz NOB. Film
Dražgoška bitka je propa-
del, narejeni pa so bili filmi,
ki so našo revolucijo izkriv-
ljali. Jaz sem protestirala
proti takim filmom, ker na
svoji koži takšne resnice, ki
jih prikazujejo slovenski
filmi, nisem doživela. Mi v
Štirinajsti že ne! To bi bila
primerna snov za naš veliki
doprinos v jugoslovansko
kinematografijo. Srbi znajo
napraviti Spektakle, mi bi
lahko iz malih dram, ki so
se dogajale v partizanih, na-
pravili velike filme. Če reži-
serji ne poznajo zgodovine
in resnice, naj vprašajo.
Sem proti črnobelemu sli-
kanju naše revolucije, sem
pa tudi za resnično izpoved
o njej. Do zdaj takšnega slo-
venskega filma še niso na-
pravili.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
mm
16. FEBRUAR 1384
VSE ZA GOSPODINJE
V S. ETAŽ) VELEBLAGOVN3CE »T«
prehrambeni izdelki - delikatesa: pestra izbira sirov
posoda, kuhinjske potrebščine, čistilna in pralna
sredstva - papirna galanterija
Ko se je Guzaj podložil, je s koncem
prstov pobral še drobtine z mize in re-
kel:
Nocoj bi prespal pri tebi. Iščejo me.«
»Kako si pa prišel ven? Se je dalo?«
se je Drobne zasmejal.
Guzaj tudi:
»Čisto lahko, pri vratih! Pri belem
dnevu!«
»To mi boš moral jutri bolj natanko
povedati! Hahaha!« se je režal Drobne.
In še pristavil:
»Tu te ne bo nihče iskal, semkaj ni
žive duše. Nič se ti ni treba bati. Tu si
na varnem.«
Guzaj se je dvignil s klopi in pogledal
Drobneta naravnost v oči:
»Stokrat ti hvala, prijatelj!«
»Beži, beži! Saj to pa res ni nič take-
ga! Pri nas si lahko, dokler boš sam
hotel. Saj boš videl, bolj je revščina
kakor ne, ampak tebi bom pomagal,
kolikor bom le mogel.«
Potem je še enkrat pogledal, ali so
naoknice dobro zaprte, in šel po pijače.
Še pozno v noč sta se pogovarjala, obu-
jala stare vojaške spomine, se smejala.
Potem mu je gospodar pripravil leži-
šče in sta šla spat in drugo jutro je
sijalo sonce in ptički vhosti so ž\rgole-
li in Guzaj je bil spet nekje doma.
3. POGLAVJE
Začotek
Ljudski pregovori le nimajo vedno
prav. Da človeku ni dobro samemu bi-
ti, je res; da roka roko umije, tudi. Ne
drži pa, da je vsak začetek težak. Ta že
ni bil!
Guzaj je bil torej zdaj pri Drobnetu
doma. Drobnela mu je pripravila po-
steljo v štiblcu, ki ga itak skoro nič niso
uporabljali. Imel je dvoje vhodov, sko-
zi ena vrata si prišel v gostilno, če pa
nisi hotel, da bi te kdo motil, si jih
lahko od znotraj zapahnil; druga so pa
vodila v kuhinjo in v lopo in ven.
Prve dni se je Guzaj bolj doma zadr-
ževal. Sedel je v gostilni s poličkom
jabolčnika pred seboj, kakor da je pač
slučajni gost. Kadar je bilo kaj več lju-
di, se je zgubil v štibelc in od tam lahko
vse slišal, kaj so govorili. Včasih pa je
potem prisedel in se še sam pritaknil v
pogovor. Tu in tam ga je Drobne komu
predstavil kot svojega tovariša iz voja-
ščine, da išče službo, samo da je danes
težko najti kaj primernega. Večinoma
se nihče ni posebno zanimal, zakaj je tu
in kakšne skrbi ima, - vsak je imel
svojih dovolj!
Bili so večinoma sami reveži, glažu-
tarji, drvarji, nekaj rudarjev, največ pa
kočarjev, ki so se ubijali na svojih po-
sestvecih in se prebijali, kakor je kdo
mogel. Redili so kravo, morda celo
dve, tri. vozili rudo ali les iz hoste ali
oglje, ki so ga kuhali v graščinskem,
dva gospodarja od tu blizu sta bila celo
v Ameriki, odkoder sta od časa do časa
pošiljala dolarje, po dva, celo po pet, ki
so jih potem domači vsi po vrsti spošt-
ljivo jemali v roke in jih ogledovali,
dokler iih ni mati nesla v Celje zame-
njat, navadno takoj drugi dan. Treba je
bilo, denarja zlepa ni bilo pri hiši.
Zdajle je bila priložnost, da si čisto
na hitro pogledamo takratne gospodar-
ske razmere pri nas. Tista »pomlad na-
rodov«, kakor zgodovinarji v knjigah
imenujejo leto 1848, je namreč kmetu
res prinesla svobodo, samo ni vedel s
to svobodo kaj početi in si pomagati.
Graščaku res ni bil več podložen, dese-
tine mu ni bilo več treba odjratovati in
na tlako hoditi.
Zato pa se je moral odkupiti v denar-
ju. To mu je bilo še težje! Poleg tega so
bile vojske, vojska žre denar, davki so
bili vedno višji, pa Še slabe letine so
bile in druge ujme vsake vrste so jih
obiskovale. Kar so pridelali, je bilo ko-
maj za doma in tudi če bi bili imeli kaj
prodati, ni imelo cene. Zaslužka pa tu-
di nikjer. Tovarne in industrija so se
takrat komaj šele začenjale in v teh
krajih sploh ne. Joj je bil. Marsikje so
imeli ene same čevlje pri hiši, obul jih
je pač tisti, ki je moral z doma. Podob-
no je bilo z obleko in z vsem. Pa še
kopica otrok pri vsaki hiši skoraj. Ma-
tere že s 30 leti zgarane in uvele, stare.
Koliko mrličkov je bilo, ko bi ne bilo
treba. Zdravnik je bil tri, štiri ure daleč.
In kdo bi ga plačal. Eh, - če je kdo
umrl, je bil vsaj vsega hudega rešen.
Kaj pa so tudi imeli na tem svetu. Nič!
Dobro se je godilo samo tistim po me-
stih in po dolinskih krajih. Ti so bili po
službah, dobili vsak mesec suh denar,
njim ni nobena ujma mogla blizu! Ali
pa trgovcem. Ti so lahko sedeli na de-
narju in so lahko imeli vedno bele in
gladke roke, ko jim ni bilo treba delati.
Ko bi jim mogel človek vsaj ukrasti
kaj! Čisto nič bi ne bilo greh, to že ne!
Da, samo ko bi mogel!
Guzaj ni samo enkrat slišal taka pre-
mišljevanja. Pa se mu je prikradla mi-
sel, ga začela obletavati kakor vešča
luč, ni je mogel več prepoditi. Sam se ji
je prepustil in dobivala je vedno določ-
nejšo obliko. Zakon ga že tako ali tako
preganja, - naj imajo vragovi vsaj po-
šten vzrok, da ga ne bodo po nedolž-
nem!
Ko je nekega večera zadnji gost odšel
domov in je Drobne zapahnil vežna
vrata za njim in se vrnil v hišo, mu je
Guzaj pomignil:
»Nekaj bi se zdajle pomenila.«
Drobne ga je za droben trenutek po-
gledal, prprl obrvi:
»Prav. Kaj pa je takega?«
»Posodil mi boš dvajset goldinarjev.
Danes teden ti jih vrnem.*
»Dvajset goldinarjev?! Najprej mo-
reš vedeti, ali jih sploh imam!«
»Imaš. Še več! Če hočeš, ti povem še
to, kje jih imaš! V čevlju pod posteljo,
kjer spita z Ženo! In z obujki so zatlače-
ni!« se je zasmejal.
»Kako pa veš?«
»Zapiraj drugič vrata za seboj, kadar
neseš spravit denar. Mi jih boš dal?«
Drobne je za hip okleval, potem pa se
je odločil:
»Bom. Sem ti že rekel, da ti bom
pomagal. Saj ni treba ravno ob tednu.
Samo da mi jih boš res vrnil! Kadar boš
pač mogel, saj veš, kako je. Plačilo so.
Hočeš takoj zdajle? Grem ponje.«
Guzaj je pogledal vstran in glas mu je
postal trpek:
»Ni treba zdajle. Jutri! Nič se ti ni
treba bati. Poznaš me. Že dolgo. Za-
upam ti, tudi ti meni daj. Kaj naj sto-
rim? Na zemlji me ne pustijo živeti v
miru in živ pod zemljo ne morem! Naj
se mar tisti hudičevi babi na čast obe-
sim?! Mi ne pride na misel.«
Vedno bolj se je razvnemal.
»Ali pa sodnikom, ki drže z njo ?! Hu-
diča njih briga pravica! Samo svoje
preklete vampe branijo, zato držijo
skupaj! Hahaha, pravic je samo zanje,
meni pa - sedem let!«
Obstal je pred Drobnetom:
»Drobne, povej mi zdajle takp kot na
zadnjo uro: Kako misliš? Imam pravi-
co do življenja kakor vsi drugi ali je
nimam!? Me boš tudi ti obsodil, ko boš
zvedel, zdajle ti samo povem!, da bom
kradel in ropal in jemal vsem tistim, ki
so okradli in oropali mene?! Ko so mi
hoteli vzeti še tisto edino, kar sem
sploh kdaj imel na svetu, sonce in
zrak?! Po pravici in vesti mi povej
zdaj!«
Drobne ga je poslušal, niti trenil ni z
očmi. Potem pa je vstal, šel ven in se
čez trenutek, dva vrnil.
»Tukaj je denar. In če ti morem še
kako drugače pomagati, - saj sem ti že
povedal.«
In mu je stisnil roko in Guzaj njemu.
Zdaj sta bila dva. Guzaj in Drobne.
Drobne je upihnil petrolejko pod
stropom. Potem sta govorila še naprej.
Se pozno v noč sta šepetala za pečko.
Drobne bp šel jutri v Celje in bo kupil
Guzaju obleko, kakor jo nosijo gozdar-
ji. Oba sta približno enake postave, lah-
ko jo pomeri kar po sebi. In puško naj
mu tudi preskrbi. Lahko je stara, samo
toliko, da jo bo nosil čez ramo. Drugo
bo vse njegova stvar. Drobne sploh ne
bo vedel ničesar. Noče, da bi kdo drug
zaradi njega trpel, če bi se kaj ponesre-
čilo. Sicer se pa ne bo, - vse je dobro
premislil in preudaril.
★ ★ ★
Natančno ob tednu je imel Drobne
svojih dvajset goldinarjev nazaj. In še
dvajset zraven za obresti. Guzaj se je
čisto drobno smejal, ko mu jih je prine-
sel in dal v roke. In zvečer je dal vsem
za pijačo, dobil je službo in še zelo
dobro povrh, to je treba zaliti med pri-
jatelji! Anzluhu s Peska, kije imel ženo
na smrt bolno, je posodil pet goldinar-
jev, sam od sebe, skoraj po sili. Mu jih
bo že vrnil, kadar se bo kaj obrnilo. Se
nič ne mudi. Anzluh se je nekaj časa
branil, potem jih je pa le vzel. Takih
ljudi kakor je Guzaj, bi moralo biti kaj
več, potem pa bi bilo čisto drugače na
svetu! Zmeraj mu bo hvalo vedel!
Zdaj so bili že trije: Guzaj, drobne,
Anzluh.
Potem je pridobil drugega za di-ugim
še Vrabčevega, Gregla, Šolinca, Golo-
ba, Guzaj je vedno vnaprej vedel vse,
kje koga žuli in kaj ga boli, pa mu je
pomagal, preden je sam kaj zinil. Lju-
dje so mu vedno bolj zaupali. Sami
niso vedeli, ne kdaj ne kako so zdrknili
pod njegovo oblast. Bil je njihov in
zato so bili tudi oni njegovi.
★ ★ ★
Dva dni pozneje so ljudje vedeli po-
vedati, da je bil na cesti napaden in
oropan trgovec, kije šel v Loko prevze-
mat les. Da je bil potem čisto zmešan
od strahu. Sploh ni vedel, kako se je
zgodilo, tako je bilo vse naglo. Nikogar
ni bilo na cesti, šel je svojo pot, pa je
nenadoma skočil človek predenj, ga
zgrabil za vrat, da ni mogel niti pisniti,
mu segel z drugo roko v suknjič po
listnico in prav tako naglo, v dveh, treh
skokih spet izginil v hosti. - Kakšen ,e j
bil? - Saj ga še videl ni pošteno! £ iri :
sto goldinarjev je šlo!
Štiri sto goldinarjev je bilo tudi za
tiste čase že kar lepa obratna glavnica!
- Začetek je bil čisto lahek!
4. POGLAVJE
Žalostni konec
Kovačevega Tončka
Nikoli ne hvali dneva pred večerom! j
Prevelika vnema za službo je lahko
usodepolna. Pajčevine v javnih poslop-
jih so za vzgojo mladine škodljive.
Šentjurski zdravnik dr. Ipavic je na
vsem lepem ob dva goldinarja.
Zdaj seveda ljudje že ne govorijo več
toliko o strahotnem dogodku, razbur-
jenje se je že precej poleglo. Vseh šest
ubogih sirot je tudi že zdavnaj pri kru-
hu. Najmlajši mora imeti zdaj že nekaj
čez devetdeset, eden pa je še čisto mlad
umrl.
Takrat pa, ko se je to zgodilo, na
porcijunkulo leta 1875 takrat je bil ves
Šentjur pokonci. Kako tudi ne bi bil!
Bilo je res nezaslišano! In sedem otrok,
- ubogi revčki! In sredi belega dneva!
Kaj bo zdaj žena? Občina jo bo morala
živeti, kdo pa drug! Saj je bil občinski
policaj. Sicer si je pa sam kriv, kdo mu
je pa ukazal da mora! Guzaj mu je bil
celo zlepa povedal: »Pusti me, če ne, ti
bo žal!« Ko ga pa ni ubogal in je kar še
naprej rinil za njim!
Nekdanja Drobnetova gostilna na Košnici. Desno od današnjih glavnih vrat je bil vhod v
klet, kjer se je zabarikadiral Guzaj pred žandarji
16, FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
pragi prijatelji!
c Zdaj ste že skoraj štirinajst
Idili spet v šolskih klopeh. To
frf pozna tudi v moji mapi, saj
spet nadvse pridno pišete.
Ijpam, da to pomeni, da ste se
L počitniških dneh dodobra
5poiili. Ker pa vam misli še
vgdno nekoliko uhajajo nazaj
v brezskrbne dneve, natresi-
flo tokrat med druge prispev-
ke tudi nekaj spominov na po-
eitnice.
Zimske počitnice se že kon-
I iujejo. Spet bomo vzeli svoje
jolske torbice in se polni lepih
gpominov na počitnice vrnili v
jolske klopi.
Med počitnicami sem se veli-
ko sankala, pazila na bratca in
I včasih pomagala mami. Prebi-
rala sem tudi knjige in s sestri-
co sva naredili velikega sneže-
nega moža. Večkrat sem šla tu-
di k sošolki Moniki. Skupaj
sVa gledali televizijo in se
igrali-
Počitnice so hitro minile.
SLAVICA HOSTNIK, 3. r
OS ZIBIKA
Večji del zimskih počitnic
sem preživel pri stari mami v
Grižah. Prve dni sta se mama
in ata pripeljala vsak dan k me-
ni. Po kosilu smo se šli smučat
na Gozdnik ali v Liboje. Vleč-
nico na Gozdniku so letos prav
med zimskimi počitnicami
prvič pognali. Prvi dnevi so mi
zelo hitro minili. V teh dneh
sva s staro mamo naredila ptič-
je pogače. Naredila sva jih iz
loja in drobnih semenc. V skle-
di sem vse to dobro premešal.
Z vrta sem prinesel rogovilaste
vejice. Te sem obrezal in jih
zataknil v luknjico v lončku.
Na sredo sem privezal debelo
vrvico. Nato sem v lončke nat-
lačil ptičjo hrano. Vse to sem
obesil na drevesa. Prvi dan ni-
sem videl nobenega ptička, na-
to so vsak dan prihajali.
V petek smo se z mamo in
atom odpravljali smučat.
Naenkrat je mama ugotovila,
da imam rdečke. Namesto na
smučanje, sem moral v poste-
ljo. Mama mi je izmerila vroči-
no. Imel sem 37,2 °C. Drugi
dan sem šel z atom k zdravni-
ku. Dolgo sva ga čakala, konč-
no je le prišel. Pregledal me je
in rekel, da mi bodo vzeli kri.
To sta opravili dve sestri. Rekli
sta, naj počakava na recept. Ko
sva ga dobila, sva šla še na trg.
Kupila sva zelenjavo in sadje.
Nato sva odšla domov in jaz
sem moral zopet v posteljo.
Med zimskimi počitnicami
sem gledal počitniški spored,
sešil sem si tulec za puščice,
naučil sem se vezti križce in si
naredil torbico iz jute. Čeprav
sem bil bolan, sem počitnice
lepo preživel.
IZTOK SALAMON, 3. c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Ker je močno snežilo, je moj
atek oral sneg. Dva traktorja
sta vlekla plug. Preorali smo
ga do Pavleka. Ko smo se vra-
čali, smo se strašno kepali.
Spotoma smo se oglasili pri so-
sedu Seniču. Atek je vprašal
Vinka, če se lahko pelje z nje-
govimi smučmi. Atek si je dal
na noge pancarje in šel na vrh
proge. Peljal se je na skakalni-
co, mi pa smo se mu smejali.
Atek ni padel. Nato se je peljal
Vinko. Skočil je na skakalnici.
Mamica in Martina sta ta čas
bili pri sosedu v kuhinji. Ko
smo se segreli, smo odšli do-
mov na krušno peč. Nato je
mamica zakurila še trajno go-
rečo peč.
JOŽEK MATAVSEK, 2. r
OS STRANICE
Zimske
olimpijske igre
Štiri leta smo se Jugoslo-
vani pripravljali na XIV.
ZIMSKE OLIMPIJSKE
IGRE. Za mesto gostitelj
smo izbrali Sarajevo.
Štiri leta so v Sarajevu
gradili, urejali in priprav-
ljali prizorišča, izbrali smo
tudi maskoto - simpatične-
ga volkca Vučka.
In letos se je Sarajevo
prikazalo v vsem svojem
blišču in sijaju.
Že konec januarja so v
Atenah' po stari tradiciji
prižgali olimpijski plamen
in ga z letalom pripelj sili v
Dubrovnik. Po Jugoslaviji
je olimpijski plamen poto-
val v dveh krakih.
Slavnostna otvoritev ZOI
se je začela s parado tekmo-
valcev dežel udeleženk, na-
daljevala s slavnostnima
govoroma, ves program pa
se je prepletal s plesom
mladink in mladincev.
Zadnja nosilka bakle San-
dra Dubravčič je prižgala
olimpijski ogenj v Saraje-
vu. Naši športniki so prine-
sli in ponosno dvignili za-
stavo, Bojan Križaj pa se je
v imenu vseh športnikov
slavnostno zaobljubil. Prav
tako so se zaobljubili tudi
sodniki vseh tekem.
V varstvo občanov Sara-
jeva pa je za štiri leta prišla
olimpijska zastava, ki kroži
po olimpijskih prizoriščih.
Vem, da se zimske olim-
pijske igre še nikoli niso za-
čele tako slavnostno kot le-
tos v Sarajevu. Ponosna
sem, da sem Slovenka, in
da živim v ponosni Jugo-
slaviji.
MONIKA JAKSE, 7. b
OS Slavko Slander
CELJE
Kulturni praznik
8. februarja letos je minilo
135 let, odkar je umrl največji
slovenski pesnik, dr. France
Prešeren. Na naši šoli smo le-
po proslavili ta dan. Šolsko
glasilo ODMEVI je izdalo po-
sebno številko o kulturi. Radio
KLOPOTEC je z radijsko uro
popestril naš kulturni pro-
gram. Vsak razred je imel pro-
slavo in na njej so sodelovali
vsi učenci.
V našem razredu smo se
preizkusili v znanju o Francetu
Prešernu. Izkazalo se je, da kar
veliko vemo o njem.
Mislim, da bi morah še bolj
spoštovati ta dan, pripraviti še
veliko prireditev, ter vse leto
kulturno živeti.
VIDA MAJORANC, 5. a
OS STORE
Na ta dan ni bilo pouka, pač
pa smo imeli likovno kolonijo.
Slikali smo v skupinah, ilustri-
rali smo Prešernovo pesem
Povodni mož. V skupini, kjer
sem risal tudi jaz, smo bili štir-
je učenci. Preden smo sploh
začeli z delom, smo se skregali.
Med samim risanjem smo
mnogo predebatirali, kako naj
pobarvamo to in ono in kaj bo
kdo risal in barval. Po konča-
nem risanju smo vsi občudo-
vali nastalo umetnino: veliko
cvetočo lipo sredi trga, godce
pod njo, plešoče pare na odru
in Ljubljanico, v katero sta
skočila Urška in povodni mož.
Pozneje, ko je komisija pregle-
dala izdelke, smo izvedeli, da
bo tudi naša slika razstavljena
v šolski avli.
Po malici smo imeli prosla-
vo. Pevski zbor je odpel Pre-
šernovo Zdravljico. Nato so
člani dramskega krožka upri-
zorili nekaj Prešernovih pe-
smi. Po končani proslavi smo
razstavili uspele slike. Se ne-
kaj časa bodo krasile našo
avlo.
ANDREJ SMRECNIK
OS Frana Krajnca
CELJE
Kultura je svet, ki bi ga mo-
ral poznati in nositi v sebi vsak
človek. Je obisk starejših ljudi,
ki se razvesele obiska. V njih
prebudiš še kanček veselja.
Kultura je spoštovanje materi-
nega jezika.
JERNEJA JEZERNK
Kultura je temelj našega živ-
ljenja. S kulturnim življenjem
se srečujemo skoraj vsak dan.
Delovni ljudje imajo vse pre-
malo časa za obisk gledališč,
galerij, knjižnic in podobnih
kulturnih ustanov.
ALENKA MAROVT
učenki OS Vera Slander
POLZELA
Pionlrll fotografiralo
Med počitnicami je prav gotovo nastala
kakšna dobra fotografija, ki bo konkurirala za
zaključno razstavo in veliko nagrado »Pionirji
fotografirajo«, vaše mentorje pa poprosite, da
vam pomagajo te slike izdelati. Saj imate na
vaši šoli foto krožek? Ce ga še nimate, bi vam
friorda lahko pomagali, saj so naši sodelavci
^di člani foto kino kluba iz Celja, ki so z
Nasveti venomer pripravljeni pomagati. Na naš
^slov se lahko obrnete tudi za ostale informa-
cije v zvezi z nagradnim natečajem in fotografi-
jo nasploh. Priznati moramo, da posnetki, ki
Jih izberemo, niso vedno najboljši. Gledamo
•Namreč tudi to, da so slike narejene v zadnjem
£asu, saj morate razumeti, da bi posnetek v
kopalkah, narejen poleti, malo čudno izgledal
J^ed zimskimi posnetki. Bodo pa objavljeni
kasneje, ali pa razstavljeni na zaključni razstavi
°b koncu šolskega leta, ki jo pripravljamo sku-
paj s celjskim Fotolikom in foto klubom. Slike
izdelajte na večjem formatu.
Med drugimi so svoje fotografije poslali tudi
člani foto krožka na osnovni šoli v Preboldu,
žal pa so pozabili pripisati, kdo je slike posnel.
Priporočam vam tudi, ko slikate naravo, ki je
sedaj nezanimiva (ah pa) in pobeljena s sne-
gom, poskušate morda pred sneženega moža
postaviti otroke, na cesto ljudi, ki tod hodijo...
Za danes smo izbrali posnetek Branka Peta-
ver ja iz Osnovne šole Blaža Koče na iz Ponik-
ve. »Plen«, se imenuje ta posnetek, vendar pa
se malo vidi ta plen. Kot smo že večkrat pono-
vili, moramo objekt, ki ga hočemo pokazati,
čim bolj približati. V Brankovem primeru se bi
torej moral videti samo lovec in pa spredaj
žival, ki jo je upihnil, gozda, ki sedaj kvari
posnetek pa bi se moralo videti zelo malo. Po-
snetek bi lahko rešil tudi, če bi pri sami izdela-
vi napravil maksimalni izrez. Branko prejme za
objavljeno fotografijo nagradni kupon Foto-
hka.	Urednik fotografije
Darja o Palu
DARJA JESENICNIK rada
prebira Palove prigode. Tako
je dobro spoznala vse junake
Palovih dogodivščin. Tokrat
se je odločila, da bo še sama
napisala zgodbo o njem, saj
raje piše kot riše. Pa preberite
še vi, kakšno zgodbico si je
izmislila Darja.
Tistega jutra je bila vsa po-
krajina snežno bela. Pal je
vstal in skočil k oknu, kot je to
delal doslej. Zunaj je zagledal
sneg. Ves vesel je stekel k ma-
mi v kuhinjo in zaklical:
»Zunaj je sneg! Juhu, sneg!«
Mama mu je pripravila
zajtrk. Toda Pal je hitro spil
kavo in odgriznil kruh. Nato je
stekel v klet po smuči. Ko jih
je ravno hotel odnesti, je v ko-
tu opazil dvoje bleščečih se
oči. Že je hotel skočiti k vra-
tom, ko se nekdo oglasi:
»Ne boj se, Pal. Ti sploh ne
veš, kdo sem. Volkec sem.
Vučko.«
Tedaj je šele presenečeni in
prestrašeni Pal videl, da je res
volkec. Pa ga je občudoval in
hkrati govoril:
»Ti si res Vučko, olimpijska
maskota.«
»Ali greš z mano v Sarajevo?
Tako mi je dolgčas. Se smučal
se boš lahko!« je Vučko nago-
varjal Pala.
Pal je moral najprej vprašati
mamo za dovoljenje in tetko
Agato za nasvet. Zato je hitro
stekel v kuhinjo k mami. Za
njim je pritekel tudi Vučko.
Vučko se je skril za Palovim
hrbtom, da se Palova mama ne
bi prestrašila. Pal jo je zapro-
sil:
»Mama, ali lahko grem s pri-
jateljem Vučkom na Olimpij-
ske igre v Sarajevo?«
Mama je prikimala:
-»Lahko greš. A previden bo-
di in kmalu se vrni.«
Zvečer sta si Pal in Vučko
voščila lahko noč in presrečna
zaspala. Naslednje jutro sta od-
potovala - NA OLIMPIADO!
Naša knjižnica
Naš razred je obiskal šolsko
knjižnico.
Tovarišica nam je povedala, da
ima vsaka knjiga kataloge. Ima-
mo imenske kataloge in naslov-
ne kataloge. Povedala nam je tu-
di, da smo bili lansko leto 81%
vključeni v knjižnico. Zato smo
se odločili, da bomo odslej hodili
v knjižnico vsi. Naša knjižnica
ima 600 knjig. Lansko leto je izgi-
nila ena knjiga. Zato so knjižnico
preuredili, da ni noben mogel
vzeti knjige ali pa jo izgubiti.
Vsi smo veseli, da imamo
knjižnico, saj zelo radi beremo
knjige.
SUZANA PAVLOVIC, 6. b
COŠ Fran Roš
CELJE
Današnji rebus je Atka našla v glasilu NASE MISLI
šempetrske OS bratov Juhart. Všeč ji je bil, zato je skle-
nila, da bo še vam zastavila nalogo, da ga rešite.
Rešitev pošljite NA DOPISNICI na NOVI TEDNIK, Trg
V. kongresa 3 a, 63000 CELJE do torka, 21. februarja 1984.
AERO bo poklonil lepo nagrado enemu med reševalci.
V prejšnji številki ste reševali anagram. Prešernova pe-
sem, po kateri smo vas spraševali, je seveda LEPA VEDA.
Nagrado prejme: Sebastjan Brecl, Hrenova 24, 63203
Strmec pri Vojniku.
ovei oeiovne organizacije v ustanavljanju
»Spominski park Trebče«
objavlja
dela in naloge:
1.	Kustos
v Spominskem domu dr. Franceta in Borisa Kidriča
na Knežcu pri Rogaški Slatini
2.	Snažilka
v Spominskem domu dr. Franceta in Borisa Kidriča
na Knežcu pri Rogaški Slatini
3.	Skrbnik
na gradu Rodsreda
4.	Vzdrževalec
spominskih in muzejskih objektov
Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
pod 1.
-	visoka ali višja izobrazba smeri zgodovina, umet-
nostna zgodovina ali etnologija
-	znanje slovenskega in srbohrvaškega jezika
-	zavzetost in družbena aktivnost pri uveljavljanju in
razvijanju socialističnega samoupravnega sistema
pod 2.
končana osnovna šola
pod 3.
končana osnovna šola
pod 4.
-	končana poklicna šola gradbene smeri in 6 mese-
cev delovnih izkušenj ali končana osnovna šola in
dve leti ustreznih delovnih izkušenj
-	izpit za voznika B-kategorije
Za delovne naloge pod zap. št. 1 in 4 želimo zaposliti
po enega delavca za nedoločen čas, s polnim delov-
nim časom.
Za delovne naloge pod zap. št. 2 in 3 želimo zaposliti
po enega delavca za nedoločen čas, s polovičnim
delovnim časom.
Za vse navedene naloge je predvideno 3-mesečno
poskusno delo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-
ljite v 10 dneh po objavi na naslov:
DO v ustanavljanju »Spominski park Trebče«, Bistri-
ca ob Sotli št. 6.
Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 30
dneh po objavi.

16. STRAN - NOVI TEDNIK
16. FEBRUAR 1984
Do konca resno in zbrano
Aero Celje pred nadaljevanjem tekmovanja ¥ h rokometni ligi
V nedeljo ob 16.30 uri se
za celjske rokometaše Aera
prične drugi del državnega
rokometnega prvenstva.
Razplet jesenskega dela
prvenstva je znan. Se dobro
imamo v spominu trenutke,
ko so dokaj pristranski so-
dniki in nenaklonjena in pri-
stranska tekmovalna komi-
sija popolnoma dotolkli celj-
ski rokometni klub. Kljub
temu, da so Celjani zbrali in
osvojili sedem točk, z zmaga-
mi nad Zeljezničarjem iz Ni-
ša, Pelistrom, in Slogo-Bo-
"snaprevoz, ter z neodločeno
igro proti Zeljezničarju iz Sa-
rajeva, imajo namesto sed-
mih samo štiri točke. Proti
Železničarju iz Niša so izgu-
bili točki za zeleno mizo in
dobili še kazensko točko. Za
marsikaterega rokometnega
privrženca so bili Celjani ti-
sti trenutek odpisani in še
pred pravim začetkom pr-
venstva novi drugoligaš.
Toda pri Aeru Celje še niso
vrgli puško v koruzo. Imeli
so še nekaj težav, tako da ne
morejo nastopiti z vsemi raz-
položljivimi igralci, niti niso
igrali vseh tekem jesenskega
dela v popolni postavi. Toda
vse to je že za njimi. Pred
njimi je drugi del in v prvem
kolu je tu domači derbi. V
goste pridejo v nedeljo igral-
ci Kolinske-Slovana, ki bi ob
morebitnem porazu vseka-
kor ostali največji kandidati
za izpad. S tem pa bi Slove-
nija izgubila tudi oba prvoli-
gaša.
Pri Aeru se ne ozirajo na
to. Redno so vadili v priprav-
ljalni sezoni med obema de-
loma prvenstva. Ker ni bilo
dovolj sredstev, so tudi roko-
metaši vadili v glavnem do-
ma. Primanjkuje jim težjih
trening tekem, zato trener
Slavko Ivezič meni: »Igralci
so prizadevni. Zal smo igrali
premalo resnih trening te-
kem. Komaj pričakujemo
nadaljevanje tekmovanja, ko
bomo vsem pokazali, da nas
je dejansko pripeljal nesreč-
ni začetek v trenutno stanje.
Želimo vsekakor ostati v ligi
in nismo izgubili upanja. Do-
ma igramo v drugem delu se-
dem srečanj in v kolikor bi
zmagali v vseh tekmah in
osvojili v gosteh še tri točke,
bi imeli ob realnem razpletu
ostalih srečanj možnosti za
obstanek.«
Tehnični sekretar Vlado
Privšek pa je dodal: »Vse za-
visi od samih igralcev. Ti
morajo sedaj nadomestiti še
marsikaj v ekipi, ki je delno
zdesetkana. Mnogo nam bi
pomenila nedeljska zmaga
proti Kolinski-Slovanu. Dru-
gače je delo v klubu normal-
no v vseh selekcijah, in ne
bomo prenehali niti potem,
ko bomo odigrali zadnjo mi-
nuto v prvi ligi.«
J. KUZMA
Neptun pokalni
prvak Slovenije
Odlični skakalci
Regijskega tekmovanja v
smučarksih skokih ter tekmo-
vanja za pokal Savinjskega flo-
sarja, ki je bilo v nedeljo na 65-
metrski skakalnici na Ljub-
nem ob Savinji, se je udeležilo
kar 10 slovenskih smučarskih
klubov. Organizatorji, člani
SSK Ljubno in pokrovitelj, TD
Ljubno so se potrudili in pri-
pravili vzorno izpeljano tek-
movanje, ki si ga je ogledalo
več kot 200 gledalcev.
Med pionirji je bil najboljši
Jani Jager iz SK Braslovče-
Andraž (57 in 59 m), drugi je bil
Borut Mur, SSK Ziri (57, 58),
tretji pa Gašper Krajnc, TVD
Partizan Mislinja (56, 60). Pri
pionirjih je slavil domačin iz
SSK Ljubno, Marko Centrih
(51, 47,5), drugi je bil Marjan
Gašperin, SSK Jesenice (46,
49,5) in tretji Tomaž Eger, SSK
Ilirija (48, 49,5).
Se rezultati članov: 1. Iztok
Ržen, SSK Ziri (57, 60,5), 2. Iz-
tok Golob, SSK Titovo Velenje
(56, 58,5), 3. Toni Justin, SSK
Jesenice (55,5, 55). Pokal Sa-
vinjskega flosarja je osvojila
ekipa SSK Ziri, drugi so bili
domačini, SSK Ljubno, tretji
pa SSK Jesenice.
V tekmovanju za regijsko pr-
venstvo pa so si prva tri mesta
razdelili takole: 1. Jani Jager
(Braslovče-Andraž), 2. Iztok
Golob (Titovo Velenje) 3. Gaš-
per Krajnc (Mislinja).
RP
NA KRATKO
Mozirski sankači
Športno društvo Mladost iz
Rečice ob Savinji je v nedeljo
dopoldan v Poljanah v Rečici
uspešno organiziralo letošnje
sankaško tekmovanje občine
Mozirje. Organizator je zelo do-
bro pripravil 800 metrov dolgo
progo, na kateri so tekmovalci
dosegali hitrosti preko 60 km na
uro. Med 27 tekmovalci iz deve-
tih ekip so bili med člani in člani-
cami najboljši domačini, saj so
njihove ekipe osvojile v obeh
konkurencah prva tri mesta.
Med posamezniki je pri članih
zmagal Stanko Korenjak (Rečica
I), drugi je bil Jože Rajter (Rečica
I), tretji pa Božo Krivec (Solčava
I). Med članicami so si prva tri
mesta razdelile domačinke: Ma-
rija Korenjak, Minka Brezovnik
in Darja Kolar.
Smuk In skoki
Skupina mladincev na Sveti-
ni je prejšnji teden organizirala
najprej smuk, v nedeljo pa še
skoke na dvajsetmetrski ska-
kalnici.Obe tekmi sta bili v Svet-
lem dolu pod Svetino, majhni va-
sici z dvajsetimi hišami. Tekmo-
vanja si je ogledalo skoraj 200
krajanov iz okoliških krajev.
V skoftih je slavil Marjan Ro-
mih iz Kanjic (18,5, 19,5 m), dru-
go mesto je osvojil Franc Sevšek
Najboljši smučarli na Brezah
O tem, da se je ena priljubljenih in množičnih zimskih šport-
nih prireditev na Brezah nad Laškim, za izbor najboljšega smu-
čarja zaključena, smo že poročali. Tokrat vam posredujemo še
posnetek treh najboljših.
V sredini je 25-letni Danijel Jecl, že dvakratni zmagovalec, kot
najboljši smučar, sicer pa zaposlen pri Alposu v Šentjurju. Na
levi je Štefan Gračner, 17-letni dijak 3. letnika lesarske šole
Maribor, ki je pravi specialist za smuk, na desni pa Jože Plahuta,
prav tako 17-letni fant, zaposlen v Železarni Store. Jože je naju-
spešnejši v skokih.
Vsi trije so domačini iz krajevne skupnosti Breze, nasploh pa
zagrizeni športniki, saj se poleg smučarije udeležujejo še drugih
športnih aktivnosti na Brezah, ki jih ne primanjkuje.
VM
Tradicija se »
nadaljuje
Kegljanje je vsekakor eden
od vodilnih ženskih športov v
Celju. Tončka Pečovnik si je
priborila skupaj s Tanjo Go-
bec mesto v jugoslovanski dr-
žavni reprezentanci, ki bo me-
seca maja nastopila v Ljublja-
ni na svetovnem kegljaškem
prvenstvu.
Tončko smo srečali na eni od
rednih republiških tekem, ko
je kot članica KK Celja v treh
kolih skupaj s svojimi kolegi-
cami Jožico Seško, Tanjo Go-
bec, Silvo Razlag, Lojzko Baj-
de, Vesno Kranj c in Biser ko
Petak trikrat zmagala. Ob tej
priložnosti nam je zaupala, da
je pričela s kegljanjem leta
1977 v Celju, na kegljišču In-
grada. Tu pa so kegljale tudi
Metka Lesjak, Tanja Gobec in
Ljuba Podbrežnik. Sedem let
po začetku, je Tončka že med
najboljšo osmerico v Jugosla-
viji. Vse to pa je dosegla po
resnih in napornih treningih.
Najbolj pomembno je bilo, da
je uskladila delo v Ingradu,
trening in delo doma v Prebol-
du, kjer živi. Toda z voljo in
disciplino se lahko vse doseže.
In kaj Tončka načrtuje:
»Izredno sem zadovoljna, da
sem se uvrstila v državno re-
prezentanco. S Tanjo Gobec
nadaljujeva tradicijo. Na vsa-
kem svetovnem prvenstvu so v
ekipi predstavnice Celja. Celo
več, Janja Marine in Magda
Urh sta osvojili zlato, Eva Lu-
dvik pa srebrno medaljo v igri
dvojic, ostale igralke Sonja
Ocvirk, Hilda Veber in Metka
Lesjak pa so bile uspešne v igri
moštev. Po kratkem predahu
bom morala v prihodnje priče-
ti z redno vadbo in to štirikrat
na teden z dvema nastopoma.
Brez tega ni uspeha. Mimo te-
ga pa je tudi program repre-
zentance zelo naporen, kajti
čakajo nas nastopi proti Ro-
muniji, Madžarski in Zvezni
republiki Nemčiji.
J. KUZMA
iz Stor (19, 18,5), tretji pa je bil
Silvo Plahuta iz Brez nad La-
škim (17,5, 17,5).
B.MLAKAR
Zimsko prvenstvo v
malem nogometu
V športni dvorani Golovca se
odvija zimsko prvenstvo v ma-
lem nogometu na katerem sode-
luje kar 74 moštev z blizu 1000
igralci.Vsa moštva so razdeljena
v šest jakostnih lig. Odigrali so
sedem ali osem rednih kol.
Vrstni red v posameznih ligah:
I. liga - 8. kolo: Aškerčeva in
Penal 15 točk, Gorica 14, Klima -
Skavti 10, Gaberje »39« 9, Meha-
nizacija 8, Zelezar 6, Aero in Ce-
leia 5, IGM 4, Partizan Gaberje in
Aljažev hrib po 2 točki.
H. liga - 8. kolo: Črički 11,
Škorpioni 10, Vitezi, Grofija,
Izletnik po 9, Kristan vrh 8,
Manchester in Lik Savinja 7, Az-
zuri 6, Aero-grafika 4, Zagrad 3,
Tim Laško in Zlatarna 1 točka.
m. liga - 8. kolo: Zvezdaš 14,
Griček 13, Tabor 12, Podgorje in
Cestno podjetje 9, Rimske topli-
ce 7, Kolegi 6, Libela 5, Rečica in
Istok 4, Teharje in KS Dolgo po-
lje 1 točka.
IV. liga - 7. kolo: Gadje 14,
Dramlje in Obrtniki 12, Merx
Glagovni center 8, Ljubečna in
Mlekarna 6, Cinkarna 5, Žična in
KS Nova vas 4, SDK 4, Cakani in
Občina 3, Plinarna - 2 točki.
V.	liga - 8. kolo: Metalna 15,
Zvezda 13, Šmartno 11, Aero AC
in Gamsi 10, Bratstvo 8, Center 7,
Triglav in FBI 6, Flamengo in
Pikapolonica 4, Javne naprave
brez točk.
VI.	liga - 7. kolo: Interstil 13,
Ingrad in Sušil de Brazil 11, Rin-
ka 10 IFA in Složna brača 6, Me-
teor 5, Začetniki 4, Varnost 1,
električarji brez tgj^c, Kovinote-
hna - 1 in Gradiš - 3 točke.
J. KUZMA
Delavni člani
Partizana
Na letni konferenci Partizana
Vinska gora je o delu poročal
Franc Spegel, predsednik pred-
sedstva in poudaril, da ima Par-
tizan kar 12 sekcij, skupno pa
568 članov, kar je polovico kra-
janov krajevne skupnosti. Lani
so največ pozornosti namenili
športnim objektom. Zgradili so
tenis igrišče, atletsko stezo, ob-
novili košarkarsko, nogometno
in rokometno igrišče. Pri tem de-
lu so člani Partizana in tudi drugi
opravili več kot 4000 prostovolj-
nih delovnih ur. Pozornost so po-
svetili tudi izobraževanju. Prido-
bili so 8 strokovnjakov smučar-
skih vlečnic, 5 vodij smučišč,
vzdrževalca vlečnice, športnega
fizioterapevta, po enega roko-
metnega in košarkarskega sodni-
ka in štiri smučarske vaditelje.
Trinajstim prizadevnim članom
Partizana so podelili priznanja in
V	Trbovljah in v Mariboru
je bilo zimsko plavalno tek-
movanje za pokal Slovenije. V
Trbovljah so nastopili mlajši
tekmovalci starosti do 13 let
pri plavalcih in do 12 let pri
plavalkah, v Mariboru pa vsi
ostali.
Celjski Neptun je dosegel
izreden uspeh. V tekmoval-
nem razredu mlajših so na-
mreč Celjani premočno osvoji-
li prvo mesto in postali pokalni
prvaki Slovenije. Zbrali so 412
točk, medtem ko je bil drugo-
uvrščeni Triglav krajši za 86
točk, in tretja Ljubljana za 236
točk. Plavalci Titovega Vele-
nja so bili deveti in so zbrali 17
točk.
V	Trbovljah so celjske pla-
valke dosegle prepričljiv
uspeh. V desetih disciplinah
so osvojile devet prvih mest,
medtem ko so bili pionirji dva-
krat prvi. Najvoljša je bila vse-
kakor Tanja Drezgič, ki je zma-
gala petkrat in bila dvakrat
druga. Mojca Anderle je bil;
prva na 100 m prsno in 100^
delfin, enkrat druga in dvakra
tretja. Zmagali sta še Matej;
Cvirnova na 200 m delfin jj
Polona Kočevar na 100 rr
hrbtno, medtem ko je svojf
točke dodala še Tanja Fermen
tin z dvema tretjima mestoma.
Od plavalcev je bil Dejan Te
šovič dvakrat prvi na 200 n-
prsno in 100 m delfin ter kaj
štirikrat drugi na vseh progah
kravla. Grega Jurak je bil tretji
na 100 in 200 m hrbtno. Vsi ti
rezultati potrjujejo, da imajo
Celjani v tej generaciji najbolj,
ši naraščaj v Sloveniji.
V Mariboru sta sestri Nataša
in Saša Lavrič potrdili svojo
kandidaturo za mladinsko dr.
žavno reprezentanco. Med
mnogo starejšimi plavalkami
je bila Saša Lavrič druga na
100 m delfin 1:09,12, medteir,
ko je Nataša osvojila četrto
mesto na 100 in 200 m prsno.
J. KUZMA
Pod koši
I.	B. zvezna liga: zaman so čakali v soboto in nedeljo
številni prijatelji košarke v športni dvorani Tehniškega
centra. Gostov, igralcev Sloge iz Kraljevega, ni bilo v Celje.
Najprej, v soboto, so sporočili, da so obstali na poti med
Beogradom in Zagrebom. Prosili so, da se srečanje preloži
na nedeljo in naj sodnika ter delegat počakata v Celju.
Toda kaj kmalu, v nedeljo dopoldne, je prišel nov telegram
od tekmovalne zveze, da je srečanje preloženo. Vse skupaj
diši po »kuhinji«, kajti ostala moštva so kljub temu dopo-
tovala v kraje gostiteljev in odigrali so srečanja celo v
ponedeljek. Celjani so kljub temu še vedno peti in igrajo v
soboto v Zrenjaninu proti Kombinatu.
II.	zvezna liga ženske: v 12. kolu so košarkarice Rogaške
doživele nepričakovan poraz v Ljubljani proti Iliriji z re-
zultatom 70:71 (31:39). Preveč so popustile v prvem pol-
času, da bi lahko potem v dobrem finišu ujele gostiteljice,
ki imajo s to zmago več možnosti za obstanek v ligi. V
soboto igra Rogaška doma proti Lavčeviču. Na lestvici so
četrte.
Republiška moška in ženska liga: Igralci Cometa iz
Slovenskih Konjic so še vedno neporaženi. Tokrat so
doma premagali Jeklotehno-Branika 67:63. Kovinar je v
gosteh izgubi premagali Jeklotehno-Branika 67:63. Kovi-
nar je v gosteh izgubil proti Heliosu v Domžalah 70:106. Na
lestvici je Comet prvi, Kovinar deseti. V prihodnjem kolu
igrajo: Comet - Triglav, Kovinar - Ptuj.
Ženska vrsta Metke igra vse boljše. Pod vodstvom
uspešnega trenerja Tomaža Subotiča so Celjanke dobile
zaostalo tekmo proti Salonitu v gosteh in v soboto prema-
gale še Kladivarja iz Zirov. Rezultat te zelo lepe tekme je
bil 70:64 za Metko. Srečanje je bilo odločeno že v prvem
polčasu, ko se je pri Metki razigrala Bozovičarjeva in dose-
gla kar 24 košev, (Cencelj 23, Cerjak 12, Koželj 9 in Polut-
nik 2 koša). Igralke Cometa so srečanje proti Mengšu v
gosteh izgubile 50:86. Na lestvici je Metka četrta in se bo
pomerila v soboto proti tretjeuvrščeni vrsti Jesenic, Comet
pa je deveti in bo igral v Mariboru proti Mariboru.
J. K.
sprejeli program po sekcijah.
Največja želja je, da bi dobili po-
krit športni objekt, to je telova-
dnico pri osnovni šoli.
T. TAVČAR
Zmaga nad državnim
prvakom
V tretjem kolu republiške
kegljaške lige so celjski kegljači
dosegli lep uspeh. Premagali so
državnega prvaka Gradisa iz
Ljubljane za pet kegljev. V dra-
matični tekmi je bil končni re-
zultat 5263:5258 za Celje.
Gledalci so tokrat uživali. Pre-
cej izenačena celjska šesterka je
bila v vseh treh nastopih solidna.
Prva dva kegljača Šrot in Toma-
žič sta priborila prednost 22 keg-
ljev, druga dvojka Kačič - Sivka
naslednjih 33, tako da tudi izvrst-
na gosta, državna reprezentanta
Juvančič in Bizjak nista mogla
izenačiti. Najboljši rezultat sreča-
nja je postavil Nareks z 918 podr-
timi keglji, pred Šrotom 907, Ka-
čičem 875, Sivko 873, Tomaži-
čem 850 in Urhom 840 v ekipi
Celja, medtem ko so bili pri go-
stih najboljši Janša 909, Juvančič
906 in Bizjak 902 podrta keglja.
Uspešna je bila tudi ženska
vrsta Celja, ki je premagala prav-
tako ekipo Gradisa, premočno z
2464:2268. Med domačimi keg-
ljavkami je bila tokrat najboljša
Lojzka Bajde 443, pred Tončko
Pečovnik in Jožico Seško 439,
Tanjo Gobec 387, Vesno Kranj c
383 in Silvo Razlag 373 kegljev.
J. K.
Tekmovanji za zlato
puščico
V	Celju in Žalcu sta bili konec
tedna občinski tekmovanji v
streljanju z zračno puško za Zla-
to puščico. V Celju se je tega tek-
movanja udeležilo 36 strelcev, v
Žalcu pa 20. Po izredno izenače-
nih bojih si je v Celju to trofejo
pristreljal Jože Jeram, ki je dose-
gel 556 krogov. Ostali so dosegli
naslednje rezultate: Tone Jager
556, Vili Dečman, Branko Malec
in Ervin Seršen 552 itd.
V	Žalcu pa je bil najboljši
Franc Kotnik z 552 krogi, pred
Justinom Smrekarjem 542 in Ru-
dijem Kotnikom 541 krogov
Na regijsko tekmovanje, ki bo
19/ tega meseca v Celju, se je v
Celju uvrstilo 22 strelcev, v Žalcu
pa 12.
Popravek
V prejšnji številki NT smo
pod naslovom »Pionirjev
Topra ni bilo«, poročali o
občinskem smučarskem pr-
venstvu za najmlajše. Na-
slov in besedilo ne ustrezata
v celoti resnici. Res je, da ni
bilo nekaterih tekmovalcev
Topra, ki so na Golteh treni-
rali, saj so trening bolj po-
trebovali. Res pa je tudi, da
je nastopilo 20 tekmovalcev
Topra, ki so bili v tem času
na Celjski koči v alpski šoli.
Zanimivi strelski bol
V Štorah se je nadaljevala ob
činska liga z zračno puško. V če-
trtem kolu so v posameznih ligah
postali zmagovalci: v I. ligi Bar-
bara Jager, ki je s 369 krogi ugna;
la vso moško elito. V II. ligi
Franc Hočevar s 272 krogi. V ifi
ligi pa Martin Kukovič s 180 kr<>
gi. Ekipno je v I. ligi domači
»KOVINAR« znova premagal
Celjane, tokrat le za en sam krog-
V II. ligi je zmagala druga ekip*
Kovinarja, v III. ligi so bili naj
uspešnejši strelci »CINKAR-
NE«. Po seštevku vseh štirih kol
vodi med ekipami v I. ligi še na-
prej prva ekipa SD »CELJE«, «
II.	ligi druga ekipa Kovinarja in v
III.	ligi druga ekipa Ingrada.
Najboljši posamezniki v I. lig'
po seštevku štirih kol: Branko
Malec 1483, Jože Jeram 1471, To-
ne Jager 1469, Ivan KočevaJ
1460, Ervin Seršen 1459, Barbara
Jager 1454, Zel j ko Lamut 1448.
Marjan Dobovičnik 1445 krogov
itd.
Najboljši posamezniki v II. H'
gi: Friderik Rezar 1066, Zofij*
Voler 1047, Igor DrstvenšeK
1044, Valter Podjavoršek 103^
Franc Tanšek 1035, Vlado Bog'
danovič 1034 krogov itd.
Najboljši posamezniki v D*
ligi: Martin Kukovič 683, Drag"
Selič 679, Ivan Ahtik 672, Vinko
Premrl 670, Jože Martinec 669-
Fani Klokočovnik 665, Saška La-
mut 664, Zeljko Arčan 662 kro-
gov in ostali.
T. JAGEP
|1S_ fCBBUAB 1X4
NOVI TEDNIK - STRAH 17
Kosi kresničko
v ponedeljek, 20. februarja bo začelo veljati določilo 49.
Člena republiškega zakona o varnosti cestnega prometa,
da morajo vsi pešci ponoči in ob vsaki zmanjšani vidljivo-
sti na cestah zunaj naselij nositi ustrezen predmet, ki
odseva svetlobo - »kresničko«.
' Tako se bo povečala varnost pešcev na cestah zunaj nase-
lij, saj jih bodo lahko vozniki motornih vozil pravočasno
' opazili.
Žal pa bo zakon tokrat prehitel vse, ki so zadolženi za
izvedbo akcije »kresnička«. Zakonsko določilo bo namreč
začelo veljati že čez nekaj dni, v trgovinah pa še vedno ni
dovolj ustreznih obeskov, ki odsevajo svetlobo. Zato bodo
miličniki v začetku pešce, ki ne bodo nosili »kresničk« na
cestah zunaj naselij, le opozarjali in jim svetovali in šele
kasneje, ko bo teh odsevnih znakov dovolj, kaznovali.
Skoda v gozdovih
^MttB^flMB^aBaaBgMBsa^ i&ii1 'IMPMI
Po ocenah Zavarovalne skupnosti Triglav, Območne
skupnosti Celje je zadnje neurje na našem območju poško-
dovalo približno 3000 objektov, od tega približno tretjino
huje.
Skoda ni v nobeni občini tako velika, da bi bila potrebna
širša družbena pomoč pri odpravljanju posledic. Vsi, ki jim
je veter poškodoval objekte, morajo to prijaviti zavaroval-
nici še ta teden, ko bodo znani tudi natančni podatki o
škodi.
Veter je izruval in polomil tudi precej dreves, predvsem
iglavcev. Pri celjskem Gozdnem gospodarstvu ocenjujejo,
da je na tleh približno 16.000 kubičnih metrov lesa, od tega
polovico v gozdovih, ki so v družbeni lasti. Največ škode so
utrpeli gozdovi na Vranskem, pri Podčetrtku in na Pohorju
v okolici Vitanja, v Skomarju in na Padeškem vrhu. Goz-
darji so se že dogovorih, da bodo nekoliko preusmerili seč-
njo, tako da škoda, ki jo je povzročilo neurje, ne bo tako
velika.
Otroka na cesti
Skozi Šentvid pri Grobel-
nem je vozil s tovornjakom
FRIDERIK SCHMIDLIC-
NER, 52, iz Ljubljane. Z nje-
gove desne, z odcepa proti
osnovni Šoli, sta prišla na ce-
sto dva otroka. SCHMID-
LIČNER se jima je umikal
skrajno levo, vendar je kljub
temu z zadnjim desnim blat-
nikom zbil 4-letno deklico,
ki so jo huje ranjeno pripe-
ljali v celjsko bolnišnico.
V ovinku v levo
Voznik tovornjaka AN-
TON FAJDIGA, 36, iz Lepe
njive, je na Gorenjskem
klancu v nepreglednem le-
vem ovinku zapeljal na levi
vozni pas, kjer je silovito
trčil v osebni avtomobil, ki
ga je nasproti pripeljal RUDI
LESJAK, 27, iz Florjana pri
Šoštanju, čeprav se je le ta
umikal skrajno desno. Pri
nesreči sta se lažje ranila
voznik LESJAK in njegov
sopotnik JURE SEVCNI-
KAR, škode pa je za 300 tisoč
dinarjev.
® Jurij K. in Bojan K.,
oba iz Vojnika sta se prejš-
nji torek dolgo zadržala v
Celju in obiskala kar precej
gostiln. Že proti polnoči ji-
ma je zmanjkalo idej za za-
bavo, pa je Jurij v Lilekovi
ulici začel tolči s pestjo po
šipah. Pri trgovini »Trim«
mu je uspelo - izložbena ši-
pa se je razletela v koščke.
Jurija bo torkova ekskurzi-
ja po celjskih gostilnah kar
drago stala, saj stane nova
šipa 35.000 dinarjev, sodnik
za prekrške pa bo pridal še
položnico.
#	Zvonko P. je prejšnji
četrtek vinjen razgrajal v
restavraciji »Gaberje«. Iz-
vlekel je dolgo bodalo in
mahal z njim. Prišli so mi-
ličniki in Zvonku odvzeli
bodalo domače izdelave, na
katerega je bil tako pono-
sen.
•	Franc F. iz Trbovelj je
odšel iz gostilne naravnost
za volan. Naletel je na mi-
ličriiško patruljo in prva
neprijetnost je bila tu -
Franc je bil ob vozniško do-
voljenje. Nikakor pa se ni
strinjal, da bi moral avto
pustiti ob cesti in peš nada-
ljevati vožnjo. Ker je bil le
preveč vztrajen, so ga mi-
ličniki čez noč priprli, da se
je lahko streznil v miru in
brez nevarnosti za dnige
voznike na cesti.
• Stanislav B iz Laške-
ga je na nedeljski vožnji s
traktorjem pokazal le neko-
liko preveč korajže pri kr-
šenju prometnih predpi-
sov. Na Teharski cesti je za-
peljal na železniški prehod
v trenutku, ko so se zapor-
nice že spuščale. Pod prvo
zapornico je še ušel, druga
pa mu je zaprla pot. Stani-
slav je ostal ujet med zapor-
nicama in s strahom je gle-
dal proti Cretu, od koder je
pripeljal vlak. K sreči ni
imel tako velike hitrosti in
Stanislav jo je srečno odne-
sel - če odštejemo obisk pri
sodniku za prekrške.
® Martin J. je razbijal v
»Vrtnici«, prespal pa na
Postaji milice. Počitek mu
je kar dobro del in njegova
alkoholna razboritost se je
polegla.
S. S.
Več osumljenih ¥ bolnišnici
Preiskava v kuhinji celjske bolnišnice se počasi bliža
koncu. Celjski miličniki, ki raziskujejo ta primer, so
doslej zasegh že precej nakradenega blaga, temelj-
nemu javnemu tožilcu pa so ovadili eno delavko, ki je
bila nekaj časa Jtudi priprta. Se približno deset delav-
cev bodo ovadili tožilcu v naslednjih dneh. Tudi pri
njih so namreč našli več prehrambenih artiklov in
orodja, za katerega lahko zagotovo sklepajo, da so ga
odnesli iz bolnišnične kuhinje.
Drobni kovinski predmeti
Ločimo veliko obrtnih smeri, oz. dejavnosti: Ena od
teh je tudi »izdelovanje drobnih kovinskih predmetov.«
Obiskali smo obrtnika Borisa Zalokarja, ki se že dalj
časa ukvarja s to dejavnostjo.
Opažamo, da imate dosti dela, zato verjetno vsega
ne zmorete sami. Vprašali bi vas, kako je s kadrovsko
problematiko in koliko delavcev imate zaposlenih?
Zaradi specifičnosti dela imam lahko zaposlenega le
enega delavca, tako, da z očetom vse delo opraviva
sama. Delavec pri izdelavi drobnih kovinskih predme-
tov ne potrebuje posebne kvalifikacije, potrebna je le
pridnost oziroma maksimalna angažiranost. Delo je
ročno, zato je za posamezen izdelek potrebno vložiti
veliko več časa, iz tega pa sledi, da vsega dela včasih ne
zmorem v rednem delovnem času, tako da sem prisiljen
večkrat ostati poleg stroja tudi popoldne.
Tovrstnih obrtnikov ni veliko. Kaj menite, zakaj in
kaj boste ukrenili za modernizacijo obrti?
Narava takšnega dela je, da je za vsak izdelek potreb-
nih več faz dela. Skoraj vsa dela se opravljajo ročno in
moje mnenje je, da je predvsem tu vzrok, da je tovrstnih
obrtnikov malo.
Svoje izdelke bi pri izdelavi težko tehnološko moder-
nizirali, saj pri nas ni mogoče dobiti potrebnih strojev,
še posebno sedaj ob omejitvi uvoza...
Verjetno se tudi vi srečujete s težavami pri nabavi
osnovih surovin?
Točno! Kot primer bi omenil, da koncem lanskega
leta ni bilo mogoče dobiti nerjaveče pločevine, iz katere
izdelujemo modele za pecivo, pekače.... Takrat je ve-
ljala cena 120.000 din za tono, sedaj pa je cena dvignjena
za 120%. Pločevino je mogoče kupiti, toda cene konč-
nim izdelkom ne morem dvigniti zaradi znanih ukrepov
(zamrznitve cen). Imam še nekaj zalog surovin in zaen-
krat delo še teče, kako pa bo potem - pa še ne vem.
Dosedaj mi še ni uspelo podpisati pogodbo s kakšnim
podjetjem, vsa kar se nanaša na dobavo pločevine,
upam pa, da se bo tudi na tem področju kaj premaknilo.
Slišati je bilo, da izdelke razstavljate na več sej-
mih?
Razumljivo je, da mora obrtnik izdelke oz. dejavnost s
katero se ukvarja, predstaviti tudi navzven. Vsako leto
razstavljam na Obrtnem sejmu v Celju in tudi na drugih
sejmih v Jugoslaviji. V prihodnjem mislim razstavljati
tudi na sejmih v tujini, toda potrebno bo raziskati tuje
tržišče, zaenkrat pa to še ni mogoče.
Cene na tržišču so lahko tudi nižje. Ali menite, da
obstaja možnost za izvoz? Tudi prodaja izdelkov je
včasih velik problem, odvisno od artiklov pač?
Zaradi specifičnosti izdelkov (pekarska in slaščičar-
ska dela) menim, da pri nas ni dovolj cenjeno vloženo
ročno delo, saj so cene tovrstnim izdelkom vsaj trikrat
večje.
Dosedaj uspešno poslujem z več trgovskimi podjetji,
vso količino izdelkov pa imam razprodano že vnaprej.
Boris Zalokar
Milan Zalokar
18. STRAN - NOVI TEDNIK
16. FEBRUAR 1984
16, FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Čudno
Cene smo zamrznili.
Cene smo zvišali.
Sklenili smo, da bomo cene znižali.
Nekatere vseeno povišali.
Ob vseh teh zmešnjavah zaradi cen se človek
sprašuje, koliko nas vse to stane!
Naročila
Od vseh Celjanov, ki so ta čas
v Sarajevu, se največ sliši o di-
rektorju Topra Zvonetu-Dežnaku.
Tudi zaradi sklepanja nekaterih
poslov.
Če gre verjeti nekaterim ve-
stem te vrste, se delavcem Topra
tudi v poolimpijskem času obeta
naporno delo.
V Sarajevu bi na zimski
olimpiadi vsi radi bili prvi.
Pa nam to ne uspeva.
Jasno, da ne, ko pa je za
nas znano, da se rad! drži-
mo bolj zadajI
NEK/ujmam.
ŠE VEC JIH SODELUJE.
HAJVEC PA JIH PLAČA!
Od vrat do vrat
Mnogi ljudje se čudijo, kako
lahko naši tekmovalci vendarle
dosegajo take uspehe v slalomu
in veleslalomu.
Pa to ni čudno, ker imamo na
tem področju veliko izkušenj.
Navajeni smo namreč »vijuga-
ti« od vrat do vrat.
Nekaj skupnega
Kljub vsem celjskim sponzor-
jem in donatorjem ima izmed
vseh celjskih delovnih organiza-
cij največ skupnega z olimpijado
Libela.
Širila se bo namreč na igrišče
OLIMPA.
Razlika
Pri nas je še vedno veliko ljudi,
ki- ne vedo, kaj bi radi.
Še več pa je takih, ki to vedo,
vendar ne vedo, kako naj do tega
pridejo!
Nategovanje
Pravijo, da pri nas primanjkuje
nekaterih vrst gum.
Drugi pa pravijo, da pri nas
sploh ne potrebujejo toliko raz-
nih gum.
Saj nas že brez gume dovolj
nategujejo!
Mladi iz občin celjskega
območja so teh nekaj dni
hodili po poteh borcev.
Prav bi bilo, da bi vsi
mladi res hodili po poteh
nekdanjih borcev!
Preuranjena šala
V Bodečem tedniku smo se pred časom šalili na
račun govoric, da v Sarajevo pošiljajo velike koli-
čine soli iz Tuzle in je zato tudi v Celje ni prišlo
toliko, kot bi je moralo. In smo rekli, da je tam več
težav s pomanjkanjem snega.
Zdaj se je le izkazalo, da je lahko vreme tako
muhasto, da še sol ne pomaga več.
Zima je v Sarajevu res pokazala zobe - volčje!
Trgovska delovna organizacija
»SAVINJSKI MAGAZIN« Žalec
vabi k sodelovanju
1.	ŠOFERJA
2.	VARNOSTNIKA za 4-urni delovni
čas
3.	NATAKARJE
Pogoji:
Pod 1. končana osnovnošolska obveznost in vozni-
ški izpit B, C kategorije ter 2 leti delovnih izkušenj
Pod 2. končana osnovnošolska obveznost in oprav-
ljen izpit za rokovanje z orožjem
Pod 3. končana gostinska šola smer natakar
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov TDO
».SAVINJSKI MAGAZIN« ŽALEC, Šlandrov trg 35,
HVITEMK
Ob 35-letnici izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi
tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustanovile
občinske konference SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske
Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec na osnovi družbe-
nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotav-
ljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in
oddajanje Radia Celje.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ure-
dnik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež
(Šmarje, mladina), Vili Einspieler (Šentjur), Violeta Vatovec
Einspieler (Laško, izobraževanje), Mateja Podjed (Slov. Ko-
njice, kultura), Milena Brečko Poklič (Celje, notranja politika,
zdravstvo), Rado Pantelič (Mozirje, turizem), Zdenka Stopar
(Celje, socialna politika), Srečko Srot (reportaža, kronika-kri-
minal), Mitja Umnik (gospodarstvo, kmetijstvo in namestnik
odgovornega urednika NT), Janez Vedenik (Žalec, zamejstvo),
Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport) Franček Pungerčič (glasba
in glasbeni urednik RC). Urednik fotografije Edi Masnec. Te-
hnični urednik Franjo Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: CGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Celoletna naročnina
760 dinarjev, polletna naročnina 380 dinarjev. Za tujino je cena
dvojna. Stev. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljub-
ljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Potep po pacifiškem paradižu Stane 2ilnik (10)
Junak tedna
Pogovor se je najpogosteje vrtel
okrog njihovega vaščana, ki je prejšnji
teden ujel dvajset footov dolgega mor-
skega psa. (To je približno šest me-
trov.) Za tak podvig je potrebnih ne-
malo izkušenj. S čolna namečejo v vo-
do kose mesa, ki privabijo morskega
psa. Nastavijo tudi velike trnke. Ribič
preži s pripravljeno harpuno. Ko har-
puna zadene žival, je treba vrv, na ka-
tero je pritrjena strelica, kar najhitreje
privezati na čoln. Vrv mora biti dovolj
dolga, da lahko ribič z njo in s čolnom
manevrira in počasi izčrpuje moči
morskega psa. Takšen boj lahko traja
nekaj ur, dokler se izčrpana žival
končno ne umiri. Šele takrat ga ribič
potegne v neposredno bližino čolna in
ga dokončno pokonča.
Kot trofeja ostanejo ribiču venci
ostrih zob morske zveri in plavut, zna-
čilno opozorilo na nevarnost v raznih
»Zrelih« in podobnih filmih.
Meso pretopijo v mast, s katero kr-
mijo prašiče. Zelo okusno meso pa
imajo mali morski psi, predvsem mla-
diči, manjši od metra telesne dolžine.
V kitajski kuhinji sodi med najbolj
cenjene in najdražje specialitete ravno
juha iz plavuti morskega psa.
Stoletnlkl
Moj prijatelj je imel navado, da je
vstajal s soncem. Najprej se je malo
razgibal s tekom, potem se je okopal v
morju. Ko sem vstal, me je že čakal
zajtrk. Bil je še poln življenjskih načr-
tov. Bil je prepričan, da bo živel naj-
manj sto let. Njegov oee je umrl pri 143
letiji.
V vasi sta živela dva stoletnika.
Eden med njima je še vedno sam ve-
slal v čolnu.
Res je, da so ti otoki kraji, kjer ljudje
dosegajo visoke starosti. Zahvaliti se
imajo zdravemu načinu življenja - na-
ravni hrani in blagi klimi. Nikoli se
niso tudi posebej pretegnili pri delu.
Niso zastonj zbujali zavisti pri belcih s
svojim srečnim in umirjenim življe-
njem. Prebivalci tihomorskih otokov
se niso nikoli pretirano gnali za mate-
rialnim blagostanjem. Zadovoljni so
bili s tistim, kar jim je nudila mati
narava. S tem so bili in so še srečni.
Marsikdo med njimi je že odšel s
trebuhom za kruhom v tujino - veči-
noma v Novo Zelandijo in Avstralijo.
Toda večina se jih je kmalu vrnila do-
mov, ker se le stežka privadijo na na-
čin življenja belcev. Pogovarjal sem se
z enim od nekdanjih »gastarbeiterjev«,
ki je v Novi Zelandiji vzdržal le nekaj
mesecev. Ni mogel razumeti, zakaj je
moral vsak dan v tovarno. Načelno že,
toda v ponedeljek je imel še vedno
nekaj denarja v žepu, a je kljub temu
moral spet na delo.
Lenuhi pa ne
Delali bi jim krivico, če bi jih sma-
trali za lene. To ni pravi izraz za njiho-
ve delovne navade. Imajo pač to srečo,
da živijo v krajih, ki jih je narava boga-
to obrodila.
Kokosovi orehi jim padajo z dreves
sami od sebe. Morajo jih le pobrati in
iz belega jedra naribati kokosovo
moko.
Njihova glavna jed so ribe. Te so
sleherni dan na njihovem jedilniku.
Seveda z različnimi načini priprave
poskrbijo za to, da jedilnik kljub isto-
vrstni prehrani ni enoličen. Pripravlja-
jo jih na najmanj sto načinov.
Poleg rib jedo na veliko tudi gomo-
ljevko »jam«. Lahko jo je obdelovati.
Na malih krpicah zemlje sadijo še taro
in sladki krompir.
Na otoku rastejo poleg kokosovih
palm tudi mangovci, ki dajejo slastne
plodove septembra in kruhovec, kate-
rega sadeži jim služijo kot nadomestek
kruha. Seveda dozori povsod tudi pol-
no eksotičnega sadja, sladke buče,
hruške in tako naprej brez konca.
Ob oseki se mora človek samo spre-
hoditi po obali, kjer je zajtrk že pri-
pravljen. Morje namreč naplavi na
obalo školjke, ki so zvečine užitne kar
surove. Le pobrati jih je treba. Ženske
se napotijo na podvodne grebene, kjer
z železnimi palicami nabadajo mlade
hobotnice.
Kot gost cele vasi
V času, ko sem živel pri Masimi, sen.
bil deležen pozornosti in gostoljubno-
sti vseh prebivalcev v vasi. Ni bilo
dneva, da ne bi prišel kdo na obisk. Da
potešijo svojo radovednost, in da me
pozdravijo. Z Masimovo pomočjo smo
se pogovarjali o tem, kako je pri nas,
kako živimo in tako naprej brez konca
in kraja. Hoteli so vedeti, če sem ve-
ren, poročen in še tisoč drugih stvari.
Vedno so prinesli kaj s sabo in mi
izročili kot poklon. Ponavadi so naju
zjutraj že čakale ribe ali kakšna mala
hobotnica. K sreči sem imel s sabo
dosti cigaret, da sem se jim tudi sam
malenkostno oddolžil. Ce ni bilo dru-
gega, je Masima poslal kakšnega otro-
ka s čajem in biskvitom v njihove
koče.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
16. FEBRUAR 1984
Klasični modernizem
Elegantna linija v letošnji
modi je t. i. klasični moderni-
zem. Sem spada natančen,
arhitektonsko oblikovan stil,
ki ga oblikuje zadržana ele-
ganca.
Osnovni silhueti tega stila
sta v obliki črke Y in T. Zna-
čilnost tega stila so visoki
ovratniki, asimetrično zapi-
ranje, poudarjena ramena.
Blago je predvsem iz vol-
nenega materiala; vzorci so:
tweedi, črte...
Pripravila
Buška Šern
Predstavljam vam dva mo-
dela: hlačno krilo s plaščem
in hlačni komplet z veliko
ovijajočo šal-ruto. Hlačno
krilo ima droben karo vzorec
in je prekiano ob straneh,
preko nosimo širok udoben
plašč z raglan rokavi.
Drugi model ima malo
krajše široke hlače, v pasu
stisnjene z gubami in zalika-
no črto; blazer je kratek, ši-
rok, s poudarjenimi rameni.
Blago je črtasta volnena fla-
nela: črna podlaga z drobni-
mi belimi črtami, reverji so
črni.
Žlička je odlična blastlvka
Odlična za lov, pa tudi
enostavna za izdelavo.
Ime nakazuje njeno
osnovno obliko, pa tudi
možnost da si jo sami iz-
delamo - iz žlice. Pravza-
prav zelo enostavno, ali
ne? Odrežemo držaj žlice,
malo popilimo, zvrtamo
dve luknji in montiramo
PiŠS
Ignac Javnlšek
trnek, običajno trojček
saj z žličko lovimo velike
roparice. Na prednjo
stran montiramo vrtilko,
ker se žlička kaj rada tudi
zavrli.
Pri izdelavi imamo obi-
čajno največ težav pri na-
mestitvi trnka in vrtilke.
Pomagamo si z žico, s po-
sebnim karabinom ali pa
z nekaj navoji vzmetne
žice.
Ce imamo močne škar-
je za pločevino lahko iz
debelejše bakrene ploče-
vine izrežemo poljubno
obhko blestivke, na pri-
mer obliko ribice. Se bolj.
še je, če takšno obliko iz-
žagamo z rezbarsko žagi.
co za pločevino. Vedeti
namreč moramo, da mo-
rajo takšne blastivke biti
dokaj težke, zato nam
tanka pločevina nič ne
pomaga. Bakreno plošči-
co potem s kladivom po
želji oblikujemo, izvrta-
mo luknji in montiramo
trnek ter vrtilko.
Takšne blestivke lahko
tudi pobarvamo ah pa
galvansko ponikljamo.
Zanimivo je, da celo ne-
kateri izkušeni ribiči mi-
slijo, da bleščeča površi-
na bolj pritegne roparico.
Anketa med ribiči, ki ve-
liko vijačijo (lovijo z ble-
stivko) pa je pokazala, da
so največ rib roparic ujeli
z »najdenčki«, to je z naj-
denimi blestivkami, kate-
rim je patina že odvzela
prvoten blesk. Verjetno
je, da blišč ribe prej odbi-
ja kot pa privlači in da jih
bolj vznemiri vodno valo-
vanje, ki ga povzroči ble-
stivka.
Krompirjev
narastek
Potrebujemo: 750 g kuha-
nega krompirja, 250 g klo-
base ali mesnih ostankov,
dve čebuli, peteršilj, sol, po-
per. Jajčno mleko: 2 jajci, 1
žlico škrobne moke, 1/41
mleka, sol, nariban sir in
masleni kosmi.
Kuhan krompir zrežemo
na rezance ali ga pretlačimo
v pire. Klobaso ah mesne
ostanke zrežemo na majhne
kocke, jim primešamo pre-
praženo čebulo, sesekljan ze-
len peteršilj in začimbe. V
dobro pomaščeno posodo za
narastke naložimo izmeno-
ma plast krompirja in plast
mesa. Zadnja plast mora biti
krompir. V dobro pogreti pe-
čici pečemo 10 minut, nato
pa krompir prelijemo z jajč-
nim mlekom. Potresemo z
naribanim sirom in pečemo
še 20 minut. Toplo ponudi-
mo kot samostojno jed,
Zrayen lahko ponudimo
solato in kozarec methške
črnine.
Zrak ¥ Celin
Vremenske razmere:
V preteklem tednu je prevladovalo nestalno vreme. Zračni
tlak se je gibal med 1010 in 1027 kPa. Jutranje temperature so se
gibale med -4 in 1 °C, opoldanske pa med -1 in 10 °C. Pihali so
močni severni in severovzhodni vetrovi, s hitrostjo tudi do
10 m/sek.
Onesnaženost zraka se je gibala v dovoljenih mejah.
Rastline v notranjih prostorih (5)
Cvetlično okno (nadaljevanje). S
svetlobno cevjo, vgrajeno nad okno,
pridejo rastline mnogo bolj do veljave.
V zimskih temačnih dneh pa bo dodat-
na osvetlitev tudi pospešila rast rast-
lin in povečala njihovo odpornost.
Za eno cvetlično okno zadostujeta ena
ali dve cevi s 40 W, ki sta dolgi 1 do 1,5
metra.Tako lahko z dvema cevema
opremimo okno, ki je široko 2 do 3 me-
tre. Pri zelo visokih oknih namestimo še
na obeh straneh po eno navpično cev.
Če imamo v oknu rastline kratkega dne,
potem seveda ne osvetljujemo okna po-
noči, sicer nam ne bi cvetele. Brez kurja-
ve so okna pozimi prehladna, čeprav
odpremo ponoči notranjo stran. Pri niz-
kih temperaturah zmrzujejo zunanja
stekla blizu rastlin. Takrat si pomagamo
z električnim gretjem. Uporabimo brez-
šivne aluminijaste cevi ali kaka podob-
na ogrevala v najrazličnejših dolžinah.
Take ogrevalne naprave mora vsekakor
priključiti elektrikar. Najbolj popolno
deluje električno gretje, zlasti če je prik-
ljučeno na termostat, ki uravnava zaže-
leno temperaturo.
Dno okna naj bo izdelano iz ultrapasa
ah azbestnega betona. Rastline lahko
postavljamo v lončkih na dno cvetlične-
ga okna ali pa jih pogreznemo v vgraje-
na korita iz cinkove pločevine, betona
ali salonita, ki so napolnjena s primer-
nim substratom. Pogrezanje lončkov ali
neposredno zasajevanje rastlin v korita
je neprimerno boljše, ker so rastne raz-
mere ugodnejše. Ta metoda je precej
razširjena in je zaradi bolj preproste
oskrbe rastline najbolj cenjena. Zlasti
pride to v poštev pri oknih, kjer je pod
njimi montirano ogrevalno telo. Prosto
stoječe rastline v cvetličnem oknu pozi-
mi preveč trpijo zaradi suhe toplote.
Vsekakor je treba predvideti v spod-
njem delu korita odtok in dobro drena-
žo, ki prepreči škodljiv vpliv zastale vla-
ge. Zato nasujemo na dno kremenčeve-
ga peska - spodaj bolj groba zrna, na
vrhu pa drobnejša, v katerih se lahko
nabira odvečna voda. Na to plast damo
grobo šoto, ki ustvarja primerno vlažno,
nadtalno ozračje, v katerem se rastline
zelo dobro počutijo. V vlažno šoto nato
vglabljamo ali zasadimo izbrane lončni-
ce. Korito v cvetličnem oknu lahko tudi
napolnimo s prstjo, kar pa zahteva še
temelj itejšo dxenažo zaradi nevarnosti
prehitrega zakisanja zemlje.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
CELJE
gorenje
V decembru 1983 so ob poslopju
servisa Gorenje na Celjski cesti 1a
v Titovem Velenju odprli moderen
razstavno-prodajni center Gorenje
V prijetno urejenem razstavno-prodajnem prostoru so
vam na voljo izdelki vseh temeljnih organizacij Gorenja.
Zaradi dopoljnjevanja pa tudi nekateri izdelki drugih
proizvajalcev: veliki in mali gospodinjski aparati, "
kuhinje, kopalniška oprema, vse do stavbnega pohištva
in aparatov za varjenje. Nazoren prikaz izdelkov bo
posebej dobrodošel vsem, ki opremljajo kuhinje ali
kopalnice. Postregli vam bodo tudi z nasveti za čim bolj
funkcionalno ureditev prostora.
Pokličite ali obiščite razstavno-prodajni center Gorenje
na Celjski cesti 5a v Titovem Velenju. Telefon 852-116.
ZKZ MOZIRJE
TOZD TRGOVINA IN
GOSTINSTVO
nudi
v novem Kmetijsko preskrbovalnem centru v Ljubiji
pri Mozirju
-	gradbeni material
-	vodovodni material
-	toplovodni material
-	umetna gnojila
-	krmila
-	orodja in stro)e za kmetijstvo
-	specialna orodja za obrt in industrijo
-	stroje za obrt in industrijo
-	elektro material
-	belo tehniko
-	akustiko
-	delovna zaščitna sredstva
-	rezervne dele za kosilnice in molzne stroje
-	repro-material za potrebe vrtnarstva in
cvetličarstva
V	samopostrežni prodajalni se lahko oskrbite z
živili, tekstilom, gospodinjskimi potrebščinami in
gospodinjskim plinom.
V	kratkem bomo pričeli s prodajo tehničnih plinov
kisik-acetilen in C02.
Za ogled in nakup se priporočamo!
jfl FEBRUAR 1984
^■■Hn
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
JMO M0§D
18. FEBRUAR 18$
16, FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
16. FEBRUAR 1984
V slogi je moč, v pomoči pa humanost
Pogorelca Sedlarjeva Iz Celja sta po zaslugi krajanov KS Pod gradom In
stanovanjske skupnosti dobila nov dom
Zadnji dnevi preteklega
leta so bili v hišici, ki je
stala ob Cesti na grad, uso-
dni za dve družini: Petrovi-
čevo, za katero sta se takoj
zavzeli delovni organizaciji
Merx in Žična, kjer sta dva
člana družine zaposlena in
za upokojenca, štiriinosem-
desetletnega Jožeta Sedlar-
ja in njegovo ženo, enainse-
demdesetletno Marijo.
Požar je izbruhnil ponoči,
v zgornjem nadstropju, kjer
-je bil spalni del obeh družin.
Kljub požrtvovalnosti gasil-
cev, ki so bili takoj prisotni,
ni bilo mogoče zgoraj niče-
sar rešiti. Toliko bolj so se z
ognjenimi zublji spoprijeli
spodaj in rešili vse imetje.
Sedlarjevega očeta so ga-
silci takoj spravili k sosedu,
kjer je dočakal jutro. Še isti
dan je stanovanjska skup-
nost obema zakoncema dala
ključe za stanovanje v sredi-
šču mesta Celja. Vkup so
stopili še tajnik krajevne
skupnosti Pod gradom, dva
člana civilne zaščite in so-
cialna komisija pri krajevni
skupnosti. Naložili so Sed-
larjevo imetje in ga preselili
Novinarji smo bili pred
kratkim javno kritizirani,
da znamo vtikati nosove sa-
mo tja, kjer smrdi. Potem,
da to napihnemo in balon
smradu se tako na veliko
poveča. Nikoli pa ne znamo
zapisati tudi kaj dobrega,
kaj humanega, kar je vre-
dno pohvale.
Danes izkoriščamo in z
veseljem objavljamo to, kar
smo pravkar izvedeli in diši
po pomoči, humanosti, soli-
darnosti, po vsem, na kar
ljudje še niso pozabili. Z ve-
seljem objavljamo tak zapis
in če ne bi bili ljudje tako
molčeči, bi jih najbrž bilo
več. Plemenitost se nerada
hvali sama, zato pa bijejo
večkrat na dan kričeči pri-
meri. Tudi te bomo še zabe-
ležili, dobronamerno, z
enim ciljem - da bi jih bilo
vedno manj.
v nove začasne stanovanjske
prostore. Izkazali so se tudi
mladinci v tej krajevni skup-
nosti. S traktorjem so dva-
krat prepeljali drva in pre-
mog. Sedlarjeva sta našla
nov topel dom.
Sedlarjeva sta tudi takoj
dobila začasno odločbo za
stanovanje, v katerem smo
ju tudi obiskali. Majhna ku-
hinj ica je to, a po zaslugi
mladincev iz KS Pod gra-
dom, topla. Poleg je še soba,
ki nima peči, zato je v njej
mrzlo. Za spanje jima služi
edini kavč, ki je ostal in sta
ga postavila v kuhinjo. Za bi-
vanje in spanje je prostorček
resnično premajhen. Skro-
mna sta in tu bi kar ostala, če
bi jima v sobo montirali
kakšno grelno telo ali vsaj
odkrili dimnik, ki ga skriva-
Vso noč sem tavala, ko je
gorela hiša. Stara sva in
onemogla, mislila sva, da za
naju ni več rešitve. Pa so
prišli... Ves Zagrad je bil
pokonci, pomagali so nam,
eden bolj kot drugi. Zlasti
so bili požrtvovalni mladi,
toliko rok, čvrstih in krep-
kih je zagrabilo, da smo bili
naenkrat preseljeni. Vsa
čast Zagradčanom, zlasti
mladim! Hvala, hvaJa...
jo tapete. Oba prostora sta
potrebna prenove, a bore
malo denarja bi vse skupaj
stalo. Več dobre volje in zav-
zetosti, ali drugače rečeno,
vsaj polovico toliko, kot so
obema ostarelima pogorelce-
ma nudile ustrezne službe.
Končno se za vsemi skrivajo
ljudje in če so se izkaza ji en-
krat, najbrež v drugo ne bo-
do zatajili.
ZDENKA STOP AR
Olimpijske igrice
• Na Igmanu je včeraj dopol-
dne, med poskusnimi skoki
na veliki skakalnici, najdlje
skočil naš skakalec Bojan
Gobčnik. V Sarajevo po ciga-
rete namreč. Medtem pa se je
sredi skakalnice zaskočil Pri-
mež Nalaga in povzročil med
publiko za 200 milijonov ško-
de. Najbolje se je skok pone-
srečil Vanji Bajsu. Lepo se je
odgnal, preletel doskočišče,
iztek skakalnice in publiko
ter izginil proti vzhodu. Čez
štiri ure se je na zahodni stra-
ni neba prikazala drobna pi-
ka. Bil je Vanja Bajs. Spet je
preletel Igmansko polje in
pristal na sarajevskem letali-
šču, kjer je bilo na vso srečo
še dovolj snega za doskok s
padcem.
• Naši alpinci so se ponov-
no odrezali. Najtemeljiteje je
odrezan Jože Kurat zaradi šte-
vilnih lepih pogrinjkov v zad-
njih sezonah. Direktor alpske
reprezentance, Toni Vogry, ga
je namreč odrezal od štarta v
veleslalomu, rano, ki je ob
tem nastala pa je za vskok iz-
koristil mladi G.Bednik.
•	Zavod SR Slovenije za
napredek gospodinjstva pa je
za že omenjene lepe pogrinj-
ske podelil posebno diplomo
Jožetu Kuratu. Ob tem smo iz
zaupnih virov izvedeli, da
vodstvo ameriške reprezen-
tance v Sarajevu že intenziv-
no proučuje Jože tov a lika
dvojni aksel in hiperbolo
smrti na dveh kantah.
•	Naš najboljši smukač, Ja-
nez PeteršSljek, pa je tik pod
vrhom Bjelašnice na olimpij-
skem smuku prebil zvočni
zid. Luknjo, ki je ob tej priliki
nastala, je že pričela koristiti
naša civilna avijacija.
•	Najboljša in edina jugo-
slovanska hitrostna drsalka,
Fihreta Vučkošič, se ni mogla
ustaviti na cilju 500 metrske
preizkušnje na Zetri. Oddrsa-
la je skozi izhod s štadiona in
izginila po sarajevskih ulicah
proti severu. Svetovne agen-
cije poročajo, da so jo nazad-
nje videli 48 ur kasneje v bli-
žini Helstnkija. Spremljala jo
je jata galebov.
•	Sankači na Trebeviču so
si enotni, da so se vsi skupaj
lepo nasankali. Kar pa še na-
šega boba tiče, je vse bob ob
steno.
•	Pa še dve zanimivosti iz
Olimpijskoga sela Mojmilo.
V lase sta si skočila Alpinec
Bori Šus in alpinka Ana Za-
petljav zaradi mila. Šus je re-
kel: »Moje milo«, Ana pa da je
milo njeno. In pepir je bil tu.
Tekmovalci iz Hotentotije
pa so oni dan vstali dve uri
pred ostalimi, ker so prvič v
življenju videli sneg. Ker niso
mogli verjeti svojim očem, so
naslednji dan vstali tri ure
prej.
Bodice
Letošnja zima spominja na politiko cen
- zamrznitve so lahko le kratkotrajne.
Vremenoslovci napovedujejo, da bo
megla le po kotlinah - žal pa je megla
vse pogosteje tudi v nekaterih glavah.
Da je koruza res dragocena lahko skle-
pamo iz dejstva, da mnogo parov dolgo
časa živi - na koruzi.
Nič čudnega, da se tako bojimo pole-
dice - saj nadrsamo zadosti že v gospo-
darstvu.
Tako dolgo so mu metali pesek v oči -
da je končno spregledal.
Čudež prirode je, da bi mnogi radi
sredi zime - prišli na zeleno vejo.
Največja težava za politike med zimsko
olimpiado je dejstvo, da morajo takrat
tudi oni reči - bobu bob.
MARJAN BRADAČ \
Zimske »radosti«
Vse skupaj se začne z mra-
zom, ki se od vročine razli-
kuje po tem, da ljudje ne
vedo, kaj bi še oblekli. Po-
leg tega mraz povzroča naj-
različnejše oblike zamrzo-
vanja. Med najbolj znanimi
je zamrzovanje pločnikov
in cest, ali po domače pole-
dica. Zavoljo nje lahko ob-
čani na lastni koži občutijo,
kako se počuti naš dinar na
tečajnih listah.
Naslednja oblika zamrzo-
vanja je zamrzovanje nosov
in okončin. Proti prvemu ne
moremo ukreniti skoraj ni-
česar, drugega pa se lahko
obvarujemo s toplimi roka-
vicami in nogavicami.
Lahko bi še omenili zale-
denitev avtomobilskih klju-
čavnic in zamrznjenje cen, za
kar pa mraz ni odgovoren.
Kmalu za mrazom ali pa
skupaj z njim, priletijo z ne-
ba prve snežinke. Če naleta-
vajo dalj časa in se na zemlji
ne stopijo, pravimo, da je za-
padel sneg. Tega se najbolj
razveselijo otroci in priredi-
telji smučarskih tekmovanj,
najmanj pa komunalci. Sneg
ima namreč grdo navado, d;
pada tudi na ceste, ki jih jt
potem treba očistiti. Danci*
nes tega ne počenjajo več;
lopatami, ampak s stroji, p
vendar... Zastarel, rokodel
ski način odstranjevanji
snega lahko zasledimo kvef
jemu še na dvoriščih hišk
blokov, kamor roka mehaii
zarije ne seže več. Kjer pare
eni in ne drugi dela niso do
bro opravili, se pojavi plurt
dra, ki jo bolje poznamo poč
imenom »žlavsa«. Zavolj:
nje narava ni več tako čudež
no bela, ampak prav neugle
dno rjava. Nekaj beline osti
ja le še na strehah. Nanje lji
dje ponavadi pozabljajo, rc
zen takrat, ko od tam dobij
za vrat nekaj belega in hla
dnega. Na srečo se to žgoč
le redkokdaj. Zgodi se, da z;
vsakim snegom posije son
ce, ki pripomore, da sneg hi
tro izginja. Skupaj z njim p
izginjajo tudi težave in teža
vice, se jih kmalu ne spomi
njamo več.
Dokler ne zapade no'
sneg.
L. K
Uganka, ki ni uganka
in tudi ni zapletena zanka,
je vprašanje ki zahteva odgovor,
če kdo je kriv pa še zagovor.
Ali NARODNI dom je res narodova lastnina,
če i&ko draga je njegova najemnina?
Miško Kranjec: Tudi pozimi je lepo