SpettEloM !■ »bbomameoto postal«, mm Fsttalaa rilfaM w jHiulsl Leto LXXV., št, 140 Ljubljana« sobota 20. junija 1942-XX Cena 40 cent« UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINUEVA ULICA ft — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina S.— Ur, za Inozemstvo 15.20 Ur IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije to inozemstva trna Računi prt postno Čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubbltcita di provenienza italiana ed UN10!STE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, SOLANO Ljubljana Štev. 10-351 estera: UNIONE PUBBUCITA ITALIANA S. A„ MILANO. A contatto dei diSensori di Tobruk Rilevante bottino nelle zone, recentemente occupate — Vittoriosl cace calpo nel Mar Nero scontri aerei — Un e£H- II Quartif»re Grncralo delle Forze Armate comunica in data di 19 jriujrno il »eguente fcollettino di gnerra d. 751: 5.*» bruppe delTAsse bodo a contatto đeOc difese esterne della plazzaforte di Tobruk. Nd corso di vittoriosi comhattimenti, ten-drnti allr rlimiua/.lnue del superstiti micloi della resi sten za nemica nelle zono recentemente occopate, ahhiamo preso un migljalo di priginieri, distrutto 10 oarri armati, cat-turato abbondante materiali* di ogni specle; ci slamo inoltre Impoasessati di 15 aerei čDslocati i!i campi dl aviazione, oocopati con azione di sorpresa. In numrrosi scontri 10 veltvoli sono stati a!>:».;ttuti dalla caccia tcdesca. Una unita dolla nostra flottiglia di Mas, operant«' n«-I Mar noro, ha siiurato ed affon-dafo un altro sommergihilc sovietico nelle ac*quo di Spliastopoli. Popoln poraz Angležev v Alrikl V stiku z branitelji Tobruka Znaten plen na pravkar zavzetem ozemlju — Zmagoviti letalski spopadi — Učinkovit udarec na č rnem morju Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavit 19. junija naslednje 751. vojno poročilo: Os::*- crte so v stiku z zunanjo obrambo tobriiške trdnjave. V zmagovitih bojih za eliminacijo preostalih sovražnih podpornih sil na pravkar zasedenem ozemlju je bilo ujetih okrog 1000 ljudi, uničenih 10 tankov in zaplenjenih mnogo vojnih potrebščin vseh vrst. Poleg tega smo zaplenili 15 letal, ki so bila razvrščena na posameznih letališčih, ki smo jih iznenada zavzeli. V mnogih letalskfb --nnnadih so nemški lovci sestrelili 10 leta!. Brzi čoln, ki pripada flotiljl brzth tor-pednih čolnov, ki operira na <*vnrm morju, je torpedlral in potopU drugo novjetsko podmornico v sevastopoljskih vodah. Prediranje proti vzhodu se nezadržno nadaljuje V akciji sit Osi ni nobenega odmora — Tobruk popolnoma obkoljen Operacijsko področje, 20. junija, s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Prodiranje sil osi se nadaljnje. Napredovanju proti vzhoda so se predvčerajšnjim žilavo zoperstavljalo sovražne mobilne edi-nice. Tudi na področju Tobruka v akciji Dl biki odmora. Eđinlce se se naprej kretajo, da bi organizirale postrojitev v bližini utrjenega pasu trdnjave. Topništvo iz Tobruka je skušalo preprečiti kretanje naših čet, toda brez uspeha. Tudi ostanki tankovskih oddelkov so se ob podpori topništva borili in se zoperstavljall našemu napredovanja, toda zaradi našega pritiska, so se morali umakniti. Najhujši odpor je bil v trdnjavi El Aden. Toda tudi tu je bil odpor strt. Vsi ujetniki izjavljajo soglasno, da je naše uspehe pripisati boljši kakovosti vojnih po-trel>ščin in morali naših čet. Borbeni duh raših čet je bil v teku bitke nenadkriljiv. Vspeh je pripisati tudi učinkovitemu sodelovanju letalstva s četami osi, d očim angleško letalstvo zlasti v zadnji fazi bitke sploh ni delovalo. Tridnevna leialskopomorska bitka $e stekaj značilnih podrobnosti o tem zgodovinsk spopadu na Sredozemskem morju Letalsko-pomorska bitka, ki je tri dni divjala na Sredozemskem morju, bo zapisana v zgodovini, ker je bil z njo zatrje-vani angleški oblasti na tem morju zadan najhujši udarec. Znani so osnovni podatki o dvojnem spopadu s konvojema iz Gibraltarja in Aleksandri je, s katerima so Angleži skušali oskrbeti Malto, ki jo ofenziva letalstva osi čimdalje bolj stiska. Znane so tudi izgube, ki so bile zadane in ki smo jih imeli. Te zadnje so bile objavljene takoj, kar je značilno za fašistična poročila. Kljub temu je treba ponovno pregledati te izgube, da bi bil v splošnem okviru bolj viden pomen našega uspeha. Konvoj, ki je odšel 12. junija iz Gibraltarja, je obstojal iz nad 30 edinic. med njimi ena bojna ladja, dve nosilki letal, kri-žarke, rušilci in številni parniki. Naše letalstvo in pomorsko izvidništvo je konvoj takoj izsledilo in določena je bila skladna množestvena akcija našega letalstva in mornarice. Z napadom so pričele naše podmornice in sprožile torpede proti dvema sovražnima edinicama v odseku morja med Sardinijo in Tunisom. Konvoj so napadle tudi naše skupine bombnikov in torpednih letal ter strmoglavcev, ki so prišle z raznih oporišč. Obvladujoč junaško izredno silno protiletalsko obrambo in napade spremljajočih lovcev, so skupine zadale prve hude izgube sovražniku in tako pripravile njegov poraz. Ob zori dne 15. t. m. je 7. divizija, obstoječa iz dveh lahkih križark in 5 rusilcev. napadla južno od Pantelerije sovražno skupino, ki se je zaman skušala izogniti borbi. Izredno huda borba, ki je nastala med tem. ko je naše letalstvo pridobilo oblast nad bojiščem, se je za nas ugodno končala. V teku dveh dni so bile Angležem potopljene 3 križarke, 2 rušilca in 9 paznikov. Z gotovostjo so bile poškodovane ena bojna ladja, ena nosilka letal, 3 križarke, 4 rušilci in nekaj parnikov. Na naši strani je bilo po hrabri borbi hudo poškodovan en rušilec, ki mu je pa vendarle uspelo doseči domače prstanišce. Naš neizprosni napad se je ponovil na edinice, ki so skušale zopet doseči Gibraltar in v tej zadnji fazi so bombe iz naših letal zadele en sovražni rušilec. Ta porazna bilanca zapadnega konvoja ni nič manj pasivna zaradi tega. ker se je moglo nekaj parnikov in nekaj manjših spremljevalnih Ia-*iy zateči na Malto s tem, da so se te ladje zaradi bolj ali manj ugodnih okoliščin izognile nadaljnjim napadom naših letalsko- pomorskih sil. Istočasno je potekala bitka v vzhodnem morju, kjer so posegle v boj tudi nemške letalske in podmorniške sile. Velik konvoj z nad 50 edinicami, ki je odšel iz Aleksandri je, je bil takoj po izsleditvi napaden. Pričetni napad je izvedlo nemško letalstvo z našimi eskadrilami, ki so prišle z oporišč v Severni Afriki in v EgVjskem morju. Sovražnik je utrpel hude izgube na bojnih in trgovinskih ladjah. Kljub temu je konvoj skušal nadaljevati svojo pot proti Malti. Ko je bil konvoj izsleden v vodah okoli Krete po naši močni eskadrilji, ki je bila odločena konvoj prestreči, se je konvoj obrnil, da bi se z največjo naglico vrnil. Tudi v tej fazi je so\T-ažnik imel izgube. Nemško in italijansko letalstvo ga je zasledovalo in hudo poškodovalo nadaljnje ladje: Ugotovljene so bile naslednje izgube tega številnega konvoja: Potopljenih je bilo 6 križark aH rusilcev. 6 parnikov s skupno 56.000 tonami in 2 izvidniški ladji. Zadetih in poškodovanih je bilo 18 trgovinskih ladij ter 11 bojnih edinic. Lahko se trdi, da od tega obsežnega konvoja ni prišla niti ena ladja na Malto. Čeprav je mogoče, da je bil kak parnik pri ocenjevanju poškodovanega ladjevja dvakrat štet, ker je bil večkrat zadet, je vendarle število poškodovanih ladij zelo visoko. Naša eskadra je izgubila eno težko križarko, ki jo je zadel torpedo iz letala, nato pa podvodni torpedo daleč izven področja bitke. Glede obojestranskih izgub letal je javilo poročilo številka 750. končne številke, ki so same na sebi zelo zgovorne. Angleži so izgubili od 14. do 17. junija 114. os pa 40 letal. Vsak nadaljnji dokaz o sposobnosti m spretnosti italijanskih in nemških letalcev je odveč. Da bi olajšala potrtost v Javnosti, ki je nastala zaradi hude lekcije angleškim pomorskim silam v Sredozemskem morju trdi angleška propaganda, da so bile naše bojne ladje in druge manjše edinice hudo poškodovane, d očim prikriva skrbno lastne zgube. Od teh pričajo razbitine na morju in brodolomci, ki so jih naši rešilni oddelki rešili. O stanju vseh naših drugih ladij priča prebivalstvo v naših vojaških pristaniščih, ki je videlo, da so se ladje popolnoma nepoškodovane vrnile. Zasedanje pomorske in letalske korporacije Rim. 20. jun. s. Po»d prcdsedni-^TvoTn ministra, za korporacije in ob navzočnosti ministra za promet se ;e aestola pomorska in letalska korporacija. Po počastirvi spomina imetnika zlate kolajne Fodcrigia, člana korporacije, ki je junaško padel ob izvrševanju syoje vojaške dolžnosti, ;e bH načet problem novih pomorskih građeni glede na potrebe vojne in povojrietja časa. Glede tega je nacionalni svvtnik Piila poudaril, da se avtarktični program, ki je brl svoj čas določen, v redu izvaja. Minister Ricc; je govoril o važnosti razpolaganja s trgovinskim brodov-jem. Minister za promet jc poročal obširno o načrtih svojega re&ora glede raznih tipov ladij, ki so potrebne zara-di sedanjih potreb prometa. Poudaril je tudi proizvajalno spo-sobnosit ladjedelnic in odlično* tehnično pripravljenost delavstva, ki mora biti številčno še ojačeno s primerno izvežbanimi silami. Omenil je tudi problem gradbenega materiala ter finančne državne pomoči ladje-dclniški industriji. Korporacija je soglasno sprejela resolucije' o nujnosti pospešene dograditve vseh ladij, ki se zdaj grade, in ladij, ki so v načrtu. Takoj nato mora biti proučen problem tretje skupine ladij, ki se bodo začele graditi, brž ko bodo ladjedelnice mogle z delom začeti. Tehnični odbor trgovinske mornarice bo proučil podrobne načrto ob sodelovanju s pristojnimi generalnimi ravnateljstvi ministrstva za promet. Korporacija je proučila vprašanje enotnih pogodb z ladjedelnicami in tovarnami za motorje v svrho gradnje projektiranih ladij. Ta načrt bo predhodno proučil medkorpo-rativni odbor za pomorske gradnje, nakar bo pogodba obvezna. Proučen je biti tudi problem financiranja novih pomorskih gradenj. Ob koncu sestanka je minister Hosrt Ven turi tolmačil soglasno občudovanje in hvaležnost italijanskega naroda glede mornarjev trgovinske in vojne mornarice, ki so pripravljeni na največje žrtve, izpolnjujoč svojo dolžnost. Minister Ricci je pozdravil junaške letalce, ki so v teh zadnjih dneh z novo veliko zmago še povečali slavo italijanskega letalstva. Zborovanje se je zaključilo s pozdravom Duceju. Španski zunanji minister v Rimu Rim, 20. junija, s. španski zunanji minister Serrano Suner je včeraj popoldne dospel v Rim skupno z grofom Cianom. Obisk v Rimu je zasebnega značaja. Na kolodvoru so gosta sprejeli minister Pavo-lini ter podtajnik Buffarini in Polverelli, španski poslanik v Vatikanu z osebjem obeh poslaništev, poslanik Rocco. guverner, prefekt, zvezni tajnik, generalni direktor državnih železnic, najvišji funkcionarji zunanjega ministrstva in falanga iz Rima. Amerika bo opustila gradnjo velikih bojnih ladij Tokio, 20. junija, s. Zastopnik obveščevalnega urada Hori je objavil, da bodo Američani opustili gradnjo 5 bojnih ladij ter osredotočili vsa svoja sredstva za gradnjo nosilk letal v skupni tonaži 500.000 ton. Ce tudi bi Amerika resnično mog-la zgraditi toliko število ladij, je Pacifik tako velik, da na svoje dno lahko sprejme tudi 5 milijonov ton nosilk letal. Hori je dodal, da so Američani opustili gradnjo velikih bojnih ladij po hudi lekciji, ki so jo dobili v Zearl Harbouru in v vseh drugih pomorskih bitkah. Ce bi poškodbe oklopnic ne bile tako hude, kakor je skušala ameriška vlada dopovedati, ne bi bilo potrebna tako l smešno spreminjate načrta za gradnjo ladij. Nemško vojno poročilo Zadnja obrambna črta pred Sevastopoljem prebita Nemške čete so dosegle zaliv nasproti luki Iz Hitlerjevega glavnega stana. 19. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je oo-javilo danes naslednje poročilo* Napad na Sevastopolj je dovedcl včeraj do odločilnega uspeha. V severnem odseku trdnjave nastopajoča pehotna divizija je ob podpori topništva in letalstva prodrla zadnje obrambne črte nasprotnika in dosegla na široki fronti zaliv nasproti Scva-stcpolja. S tem je po dvanajstih dneh hudih bojev padel ves severni del trdnjave, razen ene utrdbe. Zavzetje tega ~adnir_ri oporišča se mere pričakovati vsak čas. Obupni protinapadi sovjetskih čet so se izjalovili. V južnem delu trdnjave so n;-munske čcte vrgle sovražnika po hudih bojih z višinskih postojank. Stevflo ujetnikov se je poveča'o za 7587, nadalje pa je Lilo zaplenjenih Z0 tankov. G8 topov in 1 oklapna baterija. V težkih bo.fih je bilo zavzetih 1288 bunkerjev in izkopanih 40.239 min. Na ostari vzhodni fronti napreduje čiščenje zaledja. Več krajevnih napadov sovjetskih čet je bilo odbitih. Na obali Severnega morja sta b-ij bombardiranj z bombami težkega kalibra luk i Murmansk \n .Tokonga. Pri tem jc bila potopljena 6000 tonska trgovska ladja, nadaljnja velika tovorna ladja pa poškodovana. V severni Afriki je bil sovražnik pognan dalje proti vzhodu. Nemške in italijanske čete so obkolile trdnjavo Tobruk. Tri uničevanju številnih odpornih gnezd je bilo zajetih nad 1000 ujetnikov, uničenih 10 tankov in zaplenjenega mnogo materiala ter veliko skladišče. Na južni oJiali angleškega otoka so nemška letala zažgala razna «»k!::d»*< a. Na /a-padiit'm nemškemi oliaJnem ozemlju .H» pri napadu podnevi en angleški bombnik i>o-v/ročil nekaj iz;rub med eivilnhn prebivalstvom. V bojih preti Sevastopoljem se je odlikoval s posebnim juiu:.-n rin bataljon sjKMlnjeNiiške divizije \hh1 i»oveljsrvom od-iikovanea z viteškim redom Železnega križa kajK'l.ina Se!iradarja, ki je padel. Poveljnik oddelka lovvkih letal, kapetan Woi-ler j** v eni sami novi sestrelil tri sovražnikova transportna letala in eno lovsko letalo. Iierlin, 20. junija, s. Na pristojnem vo-jfjflkePl mestu omenjajo, da je zasedba, zaliva Severnaje pred Sevastopoljem, o kateri javlja včerajšnjo vojno poročilo, izredna važnosti predvsem zaradi tega, kor je mesto zdaj naravnost pod o$rnjem nemških baterij :n ker so bile Sovjetom odvzete razne napravo za p^pra^e in pomorske gradnje, ki so v tem kraju. mb>m is« * S finskega bojišča Helsinki. 20. junija, s. Na fronti Kare-lijske ožine so Sovjeti napadli s precejšnjimi silami po dolgi in siloviti topniški pripravi v vzhodnem odseku neko finsko utrjeno postojanko in jim je začasno prodreti do prednjih jarkov, od koder so bili pregnani po kratki, a izredno hudi borbi. Na fronti Aunuške ožine je finsko topništvo razpršilo sovjetski oddelek, ki se je zbral, da bi napadel in mu zadalo hude izgube ter razdejalo tudi prednje utrjene položaje, katerih gradnja je bila komaj dokončana. Majhna skupina finskih lovcev je kljub velikemu nesorazmerju pričela borbo s skupino 6 velikih sovjetskih strmoglavcev, tipa sPE 2« nad La d oš k i m je- zerom in preprečila, da bombniki niso dosegli ciljev ob severnozapadnem obrežju Ladoškega jezera. Trije bombniki so bili hudo poškodovani. V teku spopada so bili vsi finski lovci večkrat zadeti s streli iz strojnic, vendar je vsem uspel povratek na oporišče. Bilo je ugotovljeno, da je bil nadaljnji sovjetski lovec, tipa »MIG«, ki je bil označen kot poškodovan, v teku borbe nad reko Svir dne 16. t. m. sestreljen, tako da so tega dne Sovjeti izgubili 2 lovca tipa »MIG«. Zaradi ponovnih letalskih napadov sovjetskih letal v vzhodnem odseku Finskega zaliva so bili alarmi v Kotki, ki so potekli brez incidentov. Na fror.ti Vzhodne Karelije je bilo živahno samo delovanje nasprotnih patrol. Churchill v Washingtonu Lizbona, 20. junija, s. Javljajo, da je ministrski predsednik Churchill nenadoma prišel v Washington. Spremljajo ga sir Alen Brooke, šef glavnega stana, general Ismavl, tajnik odbora šefov glavnega stana ter druge osebe. Diplomatski urednik agencije Reuter trdi, da je prišlo do obiska v trenutku, ko se Amerika nahaja pred najbolj važnimi vojnimi odločitvami. Agencija nato našteva razne najbolj aktualne probleme, ki bodo predmet razgovorov, omenjajoče zlasti vprašanje pomorskih transportov, ki so zaradi stalnega delovanja letalsko-pomorskih sil osi čedalje bolj otežkočeni. Po trditvah agencije bo revidirana vsa anglo-ameriška strategija v Vzhodni Aziji, kjer postaja Japonska dejansko nevarna Proučiti se mora tudi vprašanje ameriških dobav, kajti sedanje stanje ne zadovoljuje tri sile, ki potrebujejo najbolj nujno pomoč, to je Anglijo, Rusijo in Kitajsko. Diplomatski urednik označuje sestanek kot čisto poslovni obisk in dodaje v informacijo, da Churchill verjetno ne bo javno ali po radiu govoril ob tej priliki ter se ne bo udeležil nobene javne manifestacije. Večji del svojega časa bo porabil za tajne razgovore z Rooseveltom. Buenog Aires, 20. junija s. Iz Washingto-na se doznava, da spravljajo sestanek med Churchillom in Rooseveltom v zvezo s kritičnim vojaškim položajem zaveznikov, ki so v zadnjih dneh doživeli najhujše udarce v letalsko-pomorski bitki na Sredozemskem morju in ob angleškem umiku pri Libiji ter s odločilnimi nemškimi uspehi pred Sevastopoljem, kakor tudi zaradi težkega položaja čungkinške vojske. Obnovite narečnino! Inserirajte v „SI. Naroda**! Vojna na mor]u Berlin, 20. junija, s. Iz vojaškega vira za doznava, da se meci mnogimi trgovinskimi ladjam:, ki so bile potopljene v ameriških vodah, nahaja tudi mnogo ladij za prevažanje saija. Ze leta prevažajo te ladje banane med osrednjo Ameriko in Antilami ter velikimi mesti Severne Amerike. Te ladje so zelo dobro opremljene za svoj poseben namen in jih je Amerika uporabljala za prevažanje najpotrebnejših živil za zaveznike. V tem prometu so uporabljali tudi ameriške pamike -S:.\aola« s 4.6:i9 tonami, i Častili a* s 3910 tonami in >Amataia« a 4.148 tonami, ki so plule pod zastavo Hondurasa. Te ladje so nemške podmornice potopile z dragocenim tovorom vred. Bile so meci najlepšimi in najmodernejšimi edini-cami te vrste. R\m, 20. junija s. Angleška admiralite*a javlja, da je letalo »Junker 88« napadlo na Atlantiku rušilec »Wild Swan« in ga potopilo. Rušilec je izpodrival 1120 ton in je bil oborožen s 4 topovi po 120 mm, 2 po 40 mm in 5 protiletalskimi strojnicami ter 6 torpednimi cevmi. Imel ie brzine 34 vozlov na uro. Posadka je štela 135» mož. Rim, 20. junija, s. Londonski radio poroča, da je bil po uradnem poročilu potopljen angleški minolovec >Titsrey«. Lorenzo Marnuer, 18. junija, s. V kanalu Mozanibico je bil torpediran in potopljen jugoslovanski pamik -Supetar«, ki je bil v službi Amerike. Na Kitajskem Tokio, 20. junija s. Po vesteh z južne kitajske fronte so japonske čete zasedle Lupao, ki je važno rečno središče za plovbo na reki Pehkong. Lupao leži stočišču rek Behkong in Lupaoskuji, 40 km severno od Kantona. Kitajci so preko Lupaca na veliko tihotapili orožje. Zasedba mesta je na-daljen hud udarec za sovražno oskrbovanja Slran 2 »SLOVENSKI NARODc, Sc*>ota, 20. jtmija 1942 XX fiter. 140 Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trga veljavne od ponedeljka 22. U m. zjutraj da objave novega cenika • Ljubljana. 20. junija Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov. pridelovalcev in prodajalcev je mestni trzni urad Visokemu Ko. misariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odo-br.l. Z odlokom VIII 2 št. 20S9 12 Vis. Komisarja ta za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 22. junija 1942-X\ zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najv.šje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v cen ku navedeno blago in ga plačevati so naslednje: Kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; kisla repa 2 L; nova repa 2 L; ohrovt 4 L; karfiola 5 L; bučke 4.50 L: grah 4.50 L; kolerabice 3 L; rdeča pesa brez 1'stja 3.50 L; rdeči korenček brez zelenjave 3.50 L; črna redkev 1.50 L; redkvica 3 L; osnažer' hren 4 L: šopek zelenjave za juho 0.50 L; peteršilj 4 L; por 3 L: zelena 4 L; čebula 3 L; šalota 5 L; česen 7 L: glavnata solata 3 L; radič 3 L; Spanača 4 L; beluši 9 L; rabarbara 4 L: češnje hrustavke 6 L: navadne češnje 5 L; gozdne in vrtne jag«xle liter 8 L; borovnice liter 4 L: suhe bezgove jagode liter 6 L: suhi sipek kilogram 8 L; kilogram svežega lipovega cvetja 10 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L: jaca 1.75 L komad. Kjer ni posebej navelen liter, ve' ajo cere za k.logram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajin:, ker je za iz drugih pokraj'n uvoženo blago v veljavi cenile za zelenjavo in sadje št. 17 na zelenem papirju. Posebno pa opozarjamo pro.laja'ke in prodajalce, da mera biti po teh cenah napredaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je op si no v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nžje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Volnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču. na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalke h in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Prebivalstvo bo opazilo, da so v novem ceniku cene za vse rdeče zagode in borovnice, prav tako pa tudi za suhe bezgove jagode določene za liter, ne pa za kilogram. Gotovo bo s to spremembo ustreženo tako prodajalkam kakor kupovalkam, ker pri cenah ne bo več pomot kot prejšnji teden. Cenik za zelenjavo in sadje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal nov cenik za zelenjavo in sadje št. 17. ki velja od 20. junija naprej. Cene so naslednje (vse v kilogramih; prva številka označuje ceno v trgovini na debelo, druga pa v trgovini na drobno; v okle-paiih dosedanje cene): Česen na drobno 8.15 lire — na debelo 9.15 (doslej 8.50 — 9.50): beluši beli 7.70 — 9.20 (8.10 — 9.60). rdeča pe»a 3.25 — 3.35; rdeči korenček 3.85 — 4.45. zeljnate glave 3.20 — 3.80 (3.55 — 4.25): čebula 2.25 — 2.8o (3.85 — 4.45); stročji fižol 4.20 — 4.80 (4.60 — 5.201: solata glavnata 3 — 3.80 (3.25 — 4.05); grah 3.80 — 4.70 (3.75 — 4.25); ipi-nača 3.30 — 4.30 (3.65 — 4.65); bučke 4.15 — 4.95 (4.50 — 5.30); pomaranče ovalne 7.50 — 9; pomaranče Ia 6.40 — 7.60. pomaranče Ila 5.25 — 6.10: češnje I. vrste 5.65 — 6 75 (5.40 — 6.30); limone I. vrste (15 cm obsega) 3.25 — 4.05. komad na drobno 0.40; limone II. (pod 15 cm) 3 — 3.45, komad na drobno 0 35: orehi Sorrento 30 lir na drobno, orehi navadni 25 lir na drobno; krompir novi 2.40 — 3 lire (doslej 2.95 — 3.40). Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika; j gornji cenik pa velja — izvzemsi domači i krompir — le za uvoženo blago, seveda j brez tare. Okrajna načelstva lahko določno ! nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora predhodno odobriti Visoki komisar. Prodajalci morajo imeti na blagu listek z označbo cene in kakovosti blaga. Treovci na debelo morajo prodajalcem na drobno izstaviti račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. Ta cenik mora biti izobešen v vseh prodajnih prostorih in se kršitelji kaznujejo po zakonitih predpisih. štirje £3zbcfssikl pred velikim kazsissklm senatom Ukradeni denar nima teka — štirje mladi kmečki £antfe so napadli in otepali svafega tovariša, ki je dcreia ukradel 2ca© lir Ljubljana, 20. junija Pred velikim kazenskim senatom ljub-ljanskrgi okrožnega sodišča so se včeraj zagovarjali štirje kmečki fantje, ki jih državni tožilec obtožil zločinstva razbojni-štva po 55 326. in 328., točka 2 in 3 kz. Senat so sestavljali kot predsednik sos Ivan Kralj, kot člani kolegija pa sos Rajko Le-derhas. Ivan Brclih, dr. Josip Felacher In dr. Stanko &irukelj. Zapisnik je vodil pripravnik dr. Dolenc. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Lučovnik. Obtožence pa so branili dr. Vladimir šuklje, dr. Franc fcpendal, dr. Milan Subic in dr. Franc Le-skovic. Ker so bili trije obtoženci še starejši maloletniki, je bila razprava tajna. Obtoženci so dejanje v bistvu priznavali, izgovarjali so se le, da stvar ni bila tako resno mišljena. Napadena oseba je malo omejena in se je vedno družila z njimi. Bili so si dobri prijatelji. Med potjo proti domu — potem ko so vse nedeljska popoldne popivali — je eden od njih po nesreči stopil napadencu na pete in sta cba padla. Napadeneu ie odletel pri tem iz žepa moš-njiček, v katrrem je imel denar. Eden izmed obtožencev ga je pobral in denar, ki da ga je bilo v njem manj, kakor je navajala obtožnica, so si med seboj razdelil*. Iz izpovedi prič in tudi deloma iz zagovora obtožencev pa je izhajalo, da zadeva le ni tako nedolžno potekla. Obtoženci so vedeli, da je napadenec doma ukradel denar in da ga ima pri sebi. Zmenili so se, da mu ga bodo med potjo domov odvzeli. Najstarejši ga je napadel od zadaj, nato so pa trije planili na tleh ležečega in mu pobra-li iz žepov- vse, kar je imelo kakšno vrednost. Odnesli so mu srebrno cigaretno dozo. v kateri ie bilfc 1000 lir. denarnico, v Kateri je bile okoli 900 lir in igralne karte. Dejanje je napadenec takoj naznanil ka-rabinerjem. ki so vse štiri aretirali in izročili sodišču. Včerajšnja razprava se je začela ob 9. in je trajala do pol 2. popoldne. Predsednik senata je razglasil naslednjo razsodbo: Vsi obtoženci so bili spoznani za krive v smislu obtožnice. Najstarejši med njimi, ki ie bil njih kolovodja in si je tudi pridržal največ plena, je bil obsojen na 1 leto robije in 1 leto izgube častnih pravic. Drugi obtoženec je bil obsojen na 7 mesecev strogega zapora, tretji na 6 mesecev strogega zapora in četrti na 5 mesecev strogega zapora. Pri odmeri kazni se je upoštevalo zlasti dejstvo, da doslej še niso bili kaznovani. Vsi so dolžni povrniti stroške kazenskega postopanja in napadencu nerazdelno 1550 lir. Obtoženci so kazen sprejeli, prosili so le za odlog nastopa kazni. Senat jim je po posvetovanju z državnim tcideem cdloIo negotovo in je bil celo dvakrat poražen, igra znova sfjahso in vse kaže. da mu zmaga ne bo ušla. Po osmem kolu si je nabral že toliko točk. da mu ie nevaren edinele šc Keres. Fsronski šahovski mojster mu sledi tik za petami. Le pol točke je med ni-ma razlike Verjetno bo vprašanje zrnate odločila njuna rncd^bfrna i£ra v zadnicm kolu. V osmem kolu je bil Aliehinov na^nrot-n;k Jun;_;e. V sponnnu vam bo še. da je lunjjc v prvi polovici turnirja Aljeh;na po-' . kar ie zbudilo nemalo senzacijo med \>crm nemškimi šahisti. Tokrat se mu ie -\c'< vni rrvak si in mo maščeval Junge se ie sicer hrabro boril, toda Aljehin mu je ostro spodnesel njegov napad in naenkrat se je mladi hamburski šahovski mojster znašel v brezupnem položaju. MoraJ se je vdati. Keres je igral z evropskim šahovskim prvakom StoJtzem, ki je v t ero turnirju popolnoma odpovedal. Igra med obema je bila zelo zanimiva. Kmalu je Ker« dosegel precejšnjo premoč in Stortz je bi izgubljen. V tretji igri osmega kola sta se sestala Schmidt in Bogoljubov. Bogoljubov je v tem turnirju popolno nasprotje dr. Al;eh;na Čim bolj se turnir bliža koncu, tem slabša igra. Nemiiki prvak Schmidt ga je v pozicij ski igri nadigral in premagal. Stanje dve koli pred koncem je bilo na slednje: dr. Aljehin 5*i. Keres 5, Jungc Schmidt in Bogoljubov Stottz 3 točke V devetem kolu so igran: dr. Aljehin— Stoltz, Schmidt—Junge m Bogoljubov— Keres. Živahno vrvenje na živilskem trgu Danes so domači pridelovalci ie posebno dobro založili trg z zelenjavo Ljubljana, 20. junija Ob sobotah je zdaj na živilskem trgu res že pravo tržno vrvenje. Blaga je precej več kakor ob drugih dneh med tednom. Seveda pa *e prevladuje zelenjava, ker drugih pridelkov šc ni mnogo. Ob sobotah je tudi vselej precej živahneje pri branjevcih. Danes so se gospodinje mudile tudi pri mesarjih in v splošnem so imele već opravkov, ker so si sfcušale ogledati čim več blaga in izbirati med njim. Branjevci ne prodajajo vedno le ene in iste vTSite blaga. Prejšnje tržne dni so bili navadno posebno dobro založeni z grahom. Se prej so prodajali v splošnem glavna to solato. Neka; časa je trajala tudi sezona čebule, ker ie prevladovala med dru<*im b'a-eom. Prejšnji teden so biti nekateri že najbolj založeni z zeljem. Zadnje čase bi tudi lahko govorili o sezoni ereSenj Zdaj se je pa sl^ka zopet spremenila. Tako sx> bili branjevci danes posebno dobro založeni s pe precej lepih zeijnatih glav domačega pridelka. . K' ren ja in peter-š: 1 ja je zdaj na trgu že na izbiro. Lep«>. uvoženo korenje pa prodajajo tudi branjevci. Parati:."'n kov nam med domačimi prid. V šc ni treba iskati, ker jih je zdaj mnogo uvoženih, najlepše blago. V začetku h prodajali še zelene paradižnike, zdaj so pt Se vsi k*po rdeči. Posamezni hr 1 v& so na prav li pravo razstavo p::rad .t1 \< v. Zelo živahno je bilo danes pri tržnih mizah, kjer so prodajali jagode. Rdečih jagod ni posebno mnogo, borovnic pa je precej. Pcvra:evanjc po borovnicah ie tudi zelo živahno, da jih lahko nabiralci razprodajo brez čakanja vse. Po zadnjem dežja so tudi žc začele ra^ti gobe. predvsem Bsice, a zdi i jih še ni toliko, da bi bi.1 trg dobro zalo/cn z njimi. Začetek lahkoatletskih treningov Ljubljana, 20. ;unija Zaupnik CONI-ja za Ljubljansko pokrajino sporoča: Športno delo se obnavlja v vseh panogah Razen v ponovno otvorjeno kopališče in na teniška igrišča ?e na stadionih in športnih igriščih naša mladina vrača tudi k zdravim športnim disciplinam lahkontletike in k nogometu Na Ljubljanici vežbajo veslači. Posebno se želi močneje razviti lahkoat-letika. Lahkoatletske sekcije Planine, Ilirije in Hermesa so se lotile dela zbirajoč stare prvake in mlade novince. Med njimi je mnogo učencev javnih šol. Da se to delo precizira in da se da vs3m atletom natan^n tehnični smoter, je bilo sklenjeno trenirati določeno dobo pod vodstvom trenerja strokovnjaka. Na teh treningih lahko sodelujejo tudi tisti, ki fe žele izvežbati za trenerje. Vpisati se bodo morali v krajevno lahkoatletsko zvezo. Treningi so pristopni vsem atletom in atletinjam. vpi=anim v ljubljanska športna društva in redno včlanjenim v lahkoatletsko zvezo. Treningi bodo na igrišču Ilirije ob torkih, četrtkih in sobotah od 15.30 do 20. ure. Začeli se bodo prihodnji torek Ob nedeljskih dopoldnevih bodo potem treningi za specializacijo, katerih vrstni red bo določil zvezni trener. Radio Ljubljana NEDELJA. 21. JUNIJA 1Q42 XX 8.0O: Poročna v slovenščini. 8 15: Poročila v italijanščini. 8.30: Btžjep:>ttT» opis: Cerkev Marije Tolažn'ce. 8.40: Orgelski koncert Ales-sandra Pascuccija. 11.00. Prenos nete maše iz bazil'ke sv. Pavla v Rimu. 12.00: Razlaga evangeliji v italijanščini (O. Zap-parcrTcm) 12.15: Razlaga evangelija v slo ven^čmi (O Sekovunič") 12.35 Koncert pianista Antona Trosta. 13 00: Napoved easa: poročila v italijanšč'ni. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slo venščini. 13.20: Koncert op-erne glasbe. !3.45: Vojaške pesmi. 14.00: Poro-č'la v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega nrke*tra in komornega 7bors. vodi d;r:gent D. M. Sija-nec. Slovenska gia-ba. 14.45: Poročila v slo-venšjini. 17.15: .1. Koren: Ro'ezni od zajed..!-cev — novi bolezen pri konjih — prcd.iva nje v slovenščini. 17.35: Koncert sonranistke Rezike Lipuščck - Koritnikove. 19.30: Poročila v 5.1oven:čirri. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa: poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevmh dogodkov v slovenščini. 20.40: Godalni orkoter. vodi dirigent SpagSiafi. 21.10: Predavan ie v slovenščini. 21.20: Orkester pe-mi, vodi dirigent Angelini V odmoru: zanimivosti v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini. PONEDELJEK. 22. JUNIJA 1942 XX 7..30: Poročila v aioveoJčhtti. 7.43: Slovenska glasba: v odmoru (S.00) napoved Saša 8.15: Poročila v italijanščini. 12 15: Koncert vaške muzike. 12.40: Koncert tenorista An t^na Sladoljeva. 13.00: Napoved časa: poro čila v italijamčini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Svl v slovenščini. 13.20: Tz znanih filmov, orkester ve^di diri gent Barzizza. 14 00- PorOČUfl v italijan'č'ni 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi diri cent D. M. Spanec. Godba za godalni orke ster. 14.45: Poročita v s!oven:čini *17.15 Koncert čelista Čcnde Sedlhauerja Cpri kla virju Marijan Lipo\>ck) 17.35: Orkester vodi dirigent Spaggiari 19.30- Poroči'a v s1'-venščini. 19.45: Komorna glasba 20 00- Napoved časa; poročila v italijar^čni. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v siovenSČHli 20.30: Vojai&e pesmi Pe-mi J. Eichen- do-rffa. uglasbil Robert Schumann. noje bari tonist Boris Popov, uvodno predavan je in klavirska spremljava dr. Otto D-ucner. 21.20- Simfonična prireditev družbe EfAR: Simfonični koncert, vodi dirioent A Ca sel'a sodeluje čel'st A Bomucci. V odmora: predavanje v slovenščini. 2245: Poročila v italijanščini. Pasja hvaležnost TCekepra dne je jahal bopdo Dam pa Hu-tuktu. vrhovni svečenik Mongolije, iz Gun-Gulatai, kraja v puščavi G oN. proti Urgi. Glavo mu je pokrivala rdeča čepico čudne cblike in znvit je bil v širok rdeč plašč, vihrajoč v vročem puščavskem vetru liki jadro. Za njim je jahal njegov tajnik in njemu je sledilo petnajst konjenikov. Kar je opazil bogdo blizu karavanske poti psieo. ki si je zaman prizadevala izkopati jamo v trda tla, kajti komaj dobro uro prej je bila skotila štiri mladiče in bila je še slabotna. Mongol je ns+avil svojo mulo. jo razjahal in se približal psiei. ki se je takoj obrnila k njemu in mu pokarala estre zobe. Tajnik ie potegnil pištolo, toda begdo mu je zapovedal spraviti jo takoj nazaj. — Ne smeš ustreliti. — je dejal karajoče. — kajti dala je novo življenje. Vzemi lopato in pomagaj ml izkopati jamo. Ko je bila jama izkopana, je pogrnil bogrčo svoj rdeči pln-šč na vroči pesek in 3e počasi vrnil k svojim konjenikom. — Ali Fi videl njene oči? — je vprašal svojega tajnika. — Ne. — je odgrovoril tajnik. Mongol se je zaamejal. — Vid?m, da nisi zraste! v puščavi, ker bi bil sicer takci spoznal, da spada v tisto pasmo psov. ki spremljajo karavane na njihovi poti in jih ščitijo. Ti vsi so bolj divji od tigrov, živečih onstran peščenega morja. Nikoli ne pozabijo prijatelja, a soviaznika sovražijo do smrti. Zajahal je svojo mulo in odjahal naprej proti severu.. Ko je puščavslva separa zagrnila jezdece, je pobrala psiea svoje mladiče in jih odnesla v jamo, na plašč. Zavila jih je v mehko rdeče blago, potem je pa potisnila gobec v plašč in željno potegnila ostri Mongolov vonj vase. Trt leta pozneje, v letu 1918. so se pojavili nekega dne v Urgi tatarski konjeniki pod vodstvom svojega poveljnika. Divje kričeč so dirjali po ulicah, pretepali z dol- g-imi biči vse mimodoče in poganjali svoje konje v rdeče svetišče, kjer so jih privezovali k no£am orjaškega kipa boga Buddhe. Dva Tatara sta privlekla begda Dampo Hutuktu pred poveljnika, čepečega na tilnik potisnjene kučme na tleh. — Poklekni! — je zapovedal poveljnik zanieljivo. — in prisezi mi zvestobo in vdanost, pa se ti ne bo zgodilo nič hudega. Bogdo je pa neustrašeno pogledal tatarskemu mešancu v oči. — Prišel si kot sovražnik v naše mesto, — je dejal hladno. — a sovražnikom ne prisegamo nobene zve-Btobe. Pojdi, odkoder si prišel. Poveljnik je prebledel od jeze. — Torej moraš umreti. — je odgovoril srdito. — Cez eno uro te bodo raztrgali tu divji psi. A morda bi ti pomagal tvoj bog. če bi se v molitvi obrnil nani. — je pripomnil smeje. Cez eno uro je stopil Mongol na veliko dvorišče pred svetiščem, kjer je že čakal tatarski poveljnik s tridesetimi konjeniki. Bogdo je imel na glavi rdečo čepico in zavit je bil v širok rdeč plašč. Cisto mimo je stopil na sredo dvorišča. Mnogo ljudi, moških in žensk, je stalo ob stenah in se spoštljivo oziralo na Mongola. — Šem s psi! — je zapovedal poveljnik in trije Tatari so prignali na dvorišče pet krepkih, velikih psov. Priganjali so jih s kriki in palicami ter jih ščuvali na nepremično stoječega bogda. In ko so psi že srdito grizli verige, so jih Tatari izpustili. Psi so divje, zamolklo zalajali in se pognali naprej. Prvi je bil že dosegel bogda in ljudje so prestrašeno kriknili. Kar Je pes željno potegnil vase vonj plašča in Uho zacvilil. In vsi psi so cvil?č legli k Mongo-lovim nogam in obležali tam nepremično, samo oči so jim žarele in nozdrvi so se jim močno napenjale. — Naščuvajte jih! — jo zakričnl poveljnik srdito in ko so Tatari oklevali, je skočil s svo-jega konja, potegnil sablo iz nosnic in se pognal proti bcjr.iu. še preden ga je pa dosezal. še preden ie sploh kdo vede!, kaj se je zgodilo, so planili psi pokonci, se zakadili med divjim lajanjem preti poveljniku in ga raztrgali. Ko so pa prestraženi konjeniki segli po sabljah, so se psi zakadili preti konjem in jih med srditim lajanjem naskočili. Nekaj Tatarov so konji podrli in potegni'i za seboj, drugi so pa spodbodli svoje kenje in oddirjali z dvorišča. Zapu^Mi so me^to in odhajali proti severu, odkoder so bili prifcli Množica je gledala bogda v nemem občudovanju, njegov tajnik mu je pa spoštljivo poljubil roko. — Svetnik si. — je zašeprtal. — Ne. nisem svetnik. — je odgovoril Mongol nejevoljno. — človek sem kakor li. Ali se še spominjaš psice iz Gun-Guhitai ? r*sice s štirimi mladiči. V nosov h so imeli vonj mojega plašča n spomnili so se. Mar ti nisem takrat rekel: — Ti nikoli ne pohabijo prijatelja. Stopil je v svetišče in čuvaj, stoječ v stolpu na straži, je trikrat udari! na srebrni gong. Puščavski veter je vzel zvoke v svoje roke in jih odnesel v dalje, v neskončno puščavo, kjer je bila psiea s svojimi štirimi mladiči na lovu. Leto dni pozneje so prišli Tatari s celo vojsko iz Kabana. kajti bali so se svetih psov. Ubili so bogda, ustrelili pee in zažgali rdeče svetišče. Bili so namreč divjaki, ki niso ničesar spoštovali. Z Gorenjskega — Zborovanje trgovcev. Gospodarska zbornica za Koroško, izpostava v Kranju, je sklicala v juniju 6 trpovsk'h zborovanj. Poslovodja VVilhelm Raminger je preda-val o vodenju blagovne dohodne knjige m razlagal trgovcem zakaj je nemško finančno ministrstvo uvedlo to knjigo in kakšnega pomena je za trgovce. Sle lilo je še več drugih poučnih in informativnih predavanj. Trgovska zborovanja so bila sklicana v Kranju. Radovljici, Kamniku, Litiji in na Jesenicah. Iz Spodnje štajerske — Nesreče. V sredo popoldne se je pripetila na strmi gorski cesti nad mostom Adolfa Hitlerja v Mariboru precej težka nesreča. 33!etna gostilničarka Josipina Ku-der je ta"ko nesrečno padla, da se je močno pobila po glavi in obeh rokah. Na nekem cestnem križišču v Mariboru Se je pripe-t la v sredo težka prometna nesreča. 16-letna služkina Rozalia Kovač iz Manbora je hotela s kolesom čez cesto. V naslcd-n-em trenutku je pa privozila po Glrdali-.*ki cesti prikolica in trčenje e bilo neizogibno. Kovačevo je vrglo s kolesa in zado-bla je precej težke poškodbe. Menam ku Štefanu F'nku ;e padel na Teznem težak kos železa na nogo in mu jo zmečkal. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani z rešilnim avtom v bolnico. » — Delo štajerskega Heimatbunda v ljutomerskem okrofju. V Lutomeru je priredil štajerski Heimatbund raztavo, ki prikazuje delo te organizacije v prvem letu njenega obstoja. Na razstavi je mnogo slik in graf konov. iz katerih je razvidno delo štajerskega Heimatbunda v prvem letu. 3214 žen in deklet je šivalo 18.422 ur, 2510 žen in deklet je opravljalo 24.600 delovnih ur pomožno službo, prirejenih je bilo 571 kuharskih tečajev. Zbirke prostovoljnih prispevkov po ulicah in hišah so vrgle v ljutomerskem okrožju 171.772.05 martc. Za razne podpore je izdal Heimatbund 245.401.50 mark. Organiziral je 51 raznih kulturnih prireditev in 341 jezikovnih tečajev. — Poziv bivftini jujro**loven*kinn učn>- jem in učiteljicam. Prosvetne oblasti so ^ozvale vse bivše jugoslovenske učitelje in i.Mtcljice mariborskega okrožja, ki so bili -»red letom dni zavrnjeni, naj obnove prodaje za izpit. Ponovni izpit bo 1. julija. — Dan glasi*- v Trbo\Ijah. Prvi dan rlasbe v trboveljskem okrožju, prirejen po krožni glasbeni šoli in nemški mladini je rineslo v Trbovlje živahno vrven.e. Pri- ;edtev se je pričela šele danes z nastopam gojencem okrožna glasbene š~Ie. Drevi bo v Trbovljah slavnostni komrt. Ravnatelj Glasbene šole Konrad Steckel je zbral vse glasbene moči :n na velikem simfoničnem koncertu pod njegovim vodstvom se bo pckazalo kaj zmorejo. Jutri zjutraj bo prirejena s fanfarami budnica v Trbovljah, icateri bo sledila glasbena slavnost. D dne bo zaključeno predavanje o štajerskom glasbenem šolstvu. Popoldne bo promenad-ni konc?rt n asportnem igr i r.a.^top nemške mladin in zaključna svečane st. V Hrastniku bo jutri prire'en promenadni koncert, na katerem nastopi godba steklarne, zvečer pa priredi ista godba ljudski koncert. V ponedeljek nastopijo gojenci jrlasbene šo!e. Tudi v Zagorju bo danes in jutri več glasbenih prireditev. (Se/e^« t c cz KOI » TV\R Dane*: Sobota. 20. junija: Silverij. jutri: Nedelja, II. hmija: A loj] DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: 7a\ . Kino Sloga: TOCM ter; " :i IJubaMR. Kino 1'nion: NCCTCČnj IjubesefL, Kino Moste: Manon in Na vzhodu Java. Ku7Nt:i\a <;orA«--M.iVs v JakapItoveH paviljonu. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. Prva sklepna, promil \\.\ <.!:-»•. ne nl.;i.'«»-nvije ob 10.30 v veliki Filharmonlčni dvorani. DEtfJRNE LEKARNE Danes in jutri: Dr. Kmet, Tvi š v | res*a 4*?, Tmkoo/.v le !.. Itestni trg 4, Ustar, Ae-lenbure;ova ulica 7 NedeljsKO dežurno s!u/'h> bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do S. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Frane Ciber, Štefanova ul. 7. tei, 36-41. Športni isragSaca Pro Gorlzia v borbi za vstop v divizijo B Obenem s fkmovan^ni v diviziji A italijanskega BOgOmetnega prvenstva je bilo zaključeno tudi že prvenstveno tvkm »vanje v posameznih okrožjih divizij? C. Oktožni prvak] bodo sedaj tekmovali med seboj, kdo med njtml se bo kvalificiral za vstop v divizijo B. Od tedanjla noitev v diviziji B bodo oh zaključku tckmovina Izpndla štiri najslabša. Na njihovo mesto bodo stopila štiri moštva iz divizije C. Kot prvaki posameznih okrož j so se kvalificirali za borbe za vstop v divizijo B naslednii klubi: v okrožju A: Pro Govtsta, v okrožju B: Cremonese, v okrožju C: Varese Sportiva, v okrož u D: Cuneo. v okrožju E: Mater, v okrožju F: Anr^r • u na. v okrožju G: Salernitana in v okrožju H: Palermo Juventina. Ker je zvez:i *S novala Salemitano z izključitvijo od kvalifikacijskih tekmovanj, jih je ostalo še sedem. Na svoji zadnji seji je pristojni zvezni odbor razdelil klube na dve skupini. V prvi je Pro Gorizia. Cremenose in Mater, v drugi pa Varese Palermo, Juventina. An-conitana in Cuneo. Obenem so bdi izžrebani tudi datumi tekem, ki se brdo začele v nedeljo 2S. t. m. Pro Gorizia ;'e v letošnjem prvenstvu dosegla zelo lep uspeh in je zasluženo postala prvak v svojem okrožju, ki ob fl predvsem klube Venezie Giulie. V nekaterih prijateljskih tekmah z močnejšimi klubi je pokazala, da bi se mogla uspešno uveljaviti tudi v močnejšem okolju, kakor ie bilo dosedanje. Zelo verjetno je, da jI bo uspelo kvalificirati se za vstop v clivi-zjo U. Kratke vesti Italijanski tohrućni komisar je pozval 13 najboljših nogon.etnlh igralcev na skupen trening. Gre za pripravo za tekmo s Švedsko. Istočasno so bili sklicani tudi juniorjl, da se pripravijo za nastopa v Budimpešti •n Zagrebu. Italijanski kolesarj1 bodo v nedeljo dirkali za splošno državno kolesarsko prvenstvo. Dirka bo na cesti od Rima preko Temia in Rietia nazaj v Rim. Pr -^a meri 245 km. Kakor kažejo prve prijava« bo v nedeljo na startu raa »kar leze ino grec odličnega v italijanskem kolesarstvu. Preizkušnja pa bo nedvomno huda, naslov prvaka pa zaslužen za zmagovalca. Po zaključku nogometnega prvenstva v diviziji A se sedaj obrača pozornost na položaj v diviziji B. ki naj da nova člana za d vizijo a namesto afodane in Napoiija. Bari je že skoro siguren svoje zmage. Gre sedaj predvsem za drugega člana. Zaenkrat je na;"resnejši kandidat Padova. Toda v nedeljo jo čaka huda preizkušnja. Gostovati mora v Peseari proti Svojemu najnevarnejšemu tekmecu, ki že dolgo škili, kako bi se polastil drugega mesta. V svobodni Franciji so zaključili tenisko prvenstvo. V igri molkih poedincev je zma-pral Petra, ki ;e premagal Pellizzo 6:2, 6:2. Prvakinja med ženskami je postala Wei-ver3ova z zmago nad Dodile-Payotcvo 6:3, 8:6. V igrah dvojic sta v finalu zmagala Petra-L-esueur ii v igrah mešanih dvojic \Veivers-Lesueur. švedski lahkoatleti so zopet dosegli nekaj dobrih uspehov. Tako je v Vaenersbor-gu pretekel Arne Anderson 1500 m v 3:54 pred Olle Peterssrnom s 3:57.6. V skoku v daljino je na prireditvi v Soedertaljo zmajal Ake Hellgreen, ki je preskočil 7 m. Fcrnstroem pa je vrgel kroglo 14.53 m daleč. Italijanska nogometna zveza je v nedeljo prekinjeno tekmo med Rf-ggiano in Pe-scaro verificirala v korist slednje 0:2. V letešnjem tekmovanju za prvenstvo divizije A je bilo ckupno zabitih 687 zgo-ditkov. To je znatno manj kakor lani, ko so jih zabili rekordno število 733. V nedeljo je nastopil na zadnji prvenstveni tekmi na Jesenicah celovški KAC. Jeseničani so ga odpravili s 5:0 (2:0)l, Ste*. 140 »SLOVENSKI N ARO D«.Sobo*a, 20. junija 1942-XX Stran S ovira „žetev" v gozdovih Tekma med nabiralci borovnic — Poklicni nabiralci in „ljubitelji" Ljubljana. 20. ;unija Gozdovi sami na seb; so bogastvo, borovnice so pa še njihov posebn: zaklad. Toda nabiranje borovnic ne spada pri nas v gozdarstvo; to je panoga zase, ki se ji pa lastniki gozdov ne posvečajo. Prav zaradi tega so borovnice mana v pravem pomenu t*e£ede. Treba je le iztegniti roko in odpreti usta. Sejati ni treba, žanje pa lahko vsak, ki se potrudi v gozd. Nabiranje borovnic se tudi razlikuje od gobarstva, kajti gobe je treba v gozdu še iskati, med tem ko je borovnic pri nas skoraj v vseh gozdovih vsaj toliko, da jih ljudje le nabirajo, ne pa tudi iščejo. Borovnice so pa pri nas tudi še celo bolj priljubljene kakor gobe; bolj popularne so. kajti čisla jih mnogo več ljudi kakor gobe in nihče se ne boji, da bi se z njimi zastrupil. Nabiranje borovnic postane pn nas vsako leto ob koncu pomladi splošna ljudska zadeva, imenujte jo, kakor hočete — sport, ljudski praznik, gibanje ali žetev. Resnica je, da borovnice razgibljejo največ ljudi. Kron:, t bi moral to imenovati pravo množično gibanje. Čeprav gozdovi privlačuje-jejo Številne ljudi zarad; lesa. kar opazujemo dan za dnem na Rožniku, vendar imajo borovnice še mnogo večjo privlačno silo. Zakaj so borovnice tako priljubljene, je težko reči. Ljudje se nc ozirajo na mnenje strokovnjakov, da so borovnice vprav r.abite z vitamini ter da jih lahko celo primerjamo vitaminskih kroglicam. To ocenitev borovnic vsaj pripisujejo strokovnjakom, sicer pa ne vemo zanesljivo, kako je v resnici z vitamini, beljakovinami, ogljikovimi vodani in maščobami v teh sladkih jagodah. Ljudje tudi vedo le, da so borovnice dobre in da se jih lahko nazobljeio brez velikega truda in stroškov. Borovnic ni treba kuhati, ne beliti. Dobre so že iz rok v usta, prava slaščica so se nam pa vedno zdele poslajene s sladkorjem. Razen tega iz borovnic pridobivamo izvrstno marmelado, ki ne zahteva niti sladkorja. Konzerviramo jih na več načinov. Zelo dobre so tudi suhe. Vendar jih največ pospravimo svežih. Morda jih ljudje pozobljejo celo največ že pri snmem nabiranju, čeprav prihaja te dobrote še toliko na trg in se ljudje vračajo iz gozdov otovorjeni kakor iz obljubljene dežele. Prava sezona za nabiranje borovnic se je začela v nedeljo. Sicer so borovnice začele zoreti že prej. toda pravi naskok na nje se tedaj še nj začeL V ponedeljek so nabiralci že prodajnu borovnice in v nedeljo po-I i'".ne so se vračali mnogi meščani s spre- hodov sumljivo posinjelih ustnic. Nabiralce borovnic je treba deliti v »poklicne« in »ljubitelje«. Poklicni nabiralci nabirajo borovnice predvsem za prodajo, ljubitelji pa strežejo ie sebi ali kvečjemu svoji druži ni. Nabiralci pogosto gredo na nabiranje z vsemi člani družine, da bi napolnili čim več posod. Tako nekateri naberejo v enem samem poldnevu po 6 do 8 litrov borovnic. Tedaj postane nabiranje že donosno, zlasti še. ker je treba prištevati hrano, ki ti jo nudi gozd pri nabiranju, tud; med zaslužek; vsa družina se tako rekoč pase in se ji ni treba vrniti domov dokler niso polne vse posode, ne da bi bil kdo pri tem lačen. Celo čedalje težje se vs: pripogibnjo, ker ne poinijo le posod, temveč tudi sami sebe. V tem tednu je pa začelo to ljudsko žetev motiti vreme. Prav zdaj, ko se zde ljudem borovnice najlepše in ko jih je toliko, je z nabiranj eni tekava. Trava v gozdu je mokra, da se nabiralci vračajo premočeni, čeprav ne dežuje. Od ča:-a do časa se pa tud: vlije ploha ter prisili ljueii, da zapuste torišče svojega *plodonosnega udejstvova-nja*. Pri tem je najhuje, ker ne vedo, ali bi naj vedrili ter čakaii na lepo vreme ali naj bi se vrnili domov. Tekma med na-Oiralcj je huda in čim slabše je vreme za nabiranje, tem bolj gre blago v denar, ker ga je na trgu manj. Nabiralci se boje drug drugega, kajti torišč nimajo razdeljenih med seboj kakor lovci lovišč. Kdor prej pride, prej melje in kjer je boijša »paša s bolj je privlačna. Kljub temu pa osiane vsako leto še mnogo borovnic neobranih. Nabiralci pač ne obirajo vseh borovnic od kraja in zlasti v začetku so zelo izbirčni. Ko so pa jagode že redke, se takšnih torišč nabiralci izogibajo, dokler je še kaj upanja, da bodo kje drugje nabrali več. Najbolj izkoristijo ljudje to črno bogastvo v ljubljanskih gozdovih, kjer je pač največ nabiralcev, mnogo borovnic pa ostane ne-pobranih v okoliških, bolj oddaljenih gozdovih, ki so že izven meščanskega »akcijskega radija«. Deželani sc ne utegnejo muditi tako v gozdovih kakor meščani, saj imajo dovolj dela na poljih, razen tega pa tudi mnogi ne utegnejo nositi borovnic naprodaj v mesto. Organizirano nabiranje borovnic, to se pravi pod vodstvom posameznikov, ki najamejo nabiralce in zbirajo borovnice v večjih količinah, je pri nas skoraj neznano. Rcžniški in golovški gozdovi so še vedno prava obljubljena dežela nekaj mesecev, borovnice pa prava mana, ki jo je dalo nebo tistim, ki hočejo poseči po njih. L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15, ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 ln 18.30 DNEVNE VESTI — Minister Bottai v Aqtiilei. Danes popoldan bo otvoril minister Bottai v Aqui- iei moriumeiiLaJno rimsko grobišče, ki je bilo izkopano v letih 1939 in 1940. Grobišče je bilo p.t novi jen o v skladu s slogom starih rimskih grobišč. Ob priliki današnjega obiska v Aquiiei bo minister Bottai počastil spomin desetih, neznanih vojakov. — Odlikovanja, S srebrno kolajno so bili odlikovani v spomin poročnik Mario I'urlani iz Rima, briga lir Trevisan Anton iz Feltra, višja narednika Colarida Josip iz Vicenze in Pimazzoni Radames iz Ve-rerne. narednika Gfavitto Ugo iz Ledina in Castagno RLnaldo iz Torina. — Razgovori ministra Pareschija z nemškim dr/, podtajnikom Backejem. V Benetkah sta se sestala minister za poljedelstvo in gozdove Parischi ter nemški drž. podtajnik Backe, ki vodi prehranjevalni ter poljedelski resor v rajhu. Pri razgovorih so se navajale konkretne okoliščine, ki se tičejo intenzivnega sodelovanja na polju prehrane med Italijo ter Nemčijo za časa vojne. Razgovorom so prisostvovali številni strokovnjaki prehranitve-ne stroke. — Studijski ustanovi 2'25.000 lir. V Bielli sta bili oživotvorjeni ustanovi v skupnem iznosu :X!5.0i)0 lir v počastitev spomina staršev dr. Marija Ripetti. Prva ustanova bo pri Kr. tehnično industrijskem zavodu >Q. Sella«, druga pa pr Kr. tehnično trgovskem zavodu »E. Bona«. — Žrtve zrušenega napušča. V Rapinu pri Chietiju se je zrušil napušč s stare palače Amoroso. Pri tem je dobila smrtne poškodbe 21 letna Julija Mascitelli, ki je bila pri priči mrtva. Ranjeni so bili po nesrečnem naključju 18 letna Ernestina Bruno, 28 letni Anton di Rocco in 52 letna Angela Salvatore. — Mladoporočenci in vojak j pri papežu. Papež Pij XII. je sprejel na i prej v avdi-:opro madžarskega primasa kardinala Se-redija, nato pa 600 mladoporočencev, 200 vojakov ter skupino častnikov, ki so se zvrstili ob papeževem prestolu. — Na polju slave je padel Carlo Rusconi, rodom iz Milana. Bil je vnet pripadnik milanskega fašija. _ Hotela ie rešiti piščance, pa je na«!a smrt pod vlakom. Tragično naključje je-coieielo 73 letno Josipino Saccomani iz Ferrare. Stekla je preko tračnic na železniški progi Fcrrara — Copparo. da bi spodila s proge piščance, ki se jim je bližal vlak. Pri tem pa je starko zajel vlak in jo potegnil nekaj metrov za seboj. Revica je kmalu zatem umrla za smrtonosnim: posledicam: poškodb. _ Kolesar jeva smrt pod avtokarjem. a8- letni Anton Lopetri, ki stanuje v ulici Tolstoi 11 v Milanu, je zavozil s svojim kolesom na korzu Sempione v Milanu v avtokar. Dobil je smrtne poškodbe in je kmalu nato izdihnil. _ Vrnitev nemških ranjencev. Z italijanske rivi4ere je odpotovalo preko Miiana in Brenneria v Nemčijo 560 nemških vojnih rarv.encev, ki so se zdravili v raznih obmorskih kopališčih ter zdraviliščih. — Milanski župan v Milanu. S svojega večdnevnega obiska v Berlinu in Mona-kovem se je vrnil v Milan župan grof Gal-larati Scotti. — Podelitev profovskega naslova. Z odlokom Kralja Cesarja je bil na Ducejev predlog podeljen grofovski naslov industrij cu Antonu Sterziju iz Milana. Novi grof Pacengo si je pridobil ta naslov s svojimi zaslugami na polju industrije ter poljedelstva. — Uspeh italijanskega glasbenega umetnika v Odesi. Prva manifestacija italijanske glasbe v Odesi je bila ob prilki kon- certa maestra Alojzija Magistrettija, ki je žel velik uspeh. Koncertu so prisostvovali generalni konzul Italije ter vojaški in civilni predstavniki Nemčije in Romunije. Na univerzi v Odesi je predaval italijanski glasbeni umetnik o tehniki in artistični spretnosti, ki jo terja sviranje na harfi. — Zaključek židovskega tečaja. Na milanski univerzi je bil zaključen tečaj o židovskih vprašanjih s sklepnim, šestnajstim predavanjem o židovstvu v zgodovini. Zbirka vseh predavanj na tem tečaju bo objavljena v posebni knjigi, ki bo obsegala več ko 400 strani. — Zaratli razpečevanja ponarejenih dolarjev so bili obsojeni pred socinim dvorom v Genovi KaroJ Luppi iz Milana na 1 leto in S mesecev ječe ter 3500 lir globe, Mano Lombardi iz S. Rema, Alma Mo-ranii iz S. Rema in Josip Bottano iz Genove na dve leti ječe in 4.500 lir globe, Jakob Carrega iz Genove na 1 leto in 4 mesece ječe ter o.000 lir globe, Matej Sa-cheri iz S. Rema na 1.000 lir odškodnine. — Dva peka pred posebnim sodiščem. Pred posebnim sodiščem sta bila obtožena peka JSeverino Masetti in T. Grattarola, k: imata svoji pekami v Genovi. Grattarolova je bila obsojena na 10 let ječe in 20.000 lir globe, Masetti pa na sedem let ječe in 14.000 lir globe. — Bottai na zaključni prireditvi galilejskih slovesnosti. Pod okriljem vseučilišča v Pisi so se vršile ob 3001etnici znamenitega učenjaka Galilea Galilea počasti t v ene spominske slovesnosti, ki jih je sedaj zaključil minister ljudske vzgoje G. Bottai. Prisostvoval je tudi otvoritvi »Do. mus galileiana«, ki bodi trajen spomenik Galileieve slave in znanstvene veljave. — Izžrebane nagrade. Pri žrebanju nagrad zakladnih bonov 1950 so bile izžrebane sledeče številke: Serija IX. nagradi po 100.000 lir za št. 1,001.123 ter 1.760.903, po 50.000 lir za štev. 339.713; 1,099^143; 1,382.612 in 1,469.996. Serija X: nagradi po 100.000 lir za št. 517.879 in 1,751.992, nagrade po 50.000 lir za štev. 1,128.749; 1,146.488; 1,431.708 in 1.585.433. — Smrten padec s 4. nadstropja. Grozna smrtna nesreča se je pripetila v ulici Don Bosco 16 v Milanu. 221etna Angela Bortot je iztepala preprogo na balkonu 4. nal-siropja. Del preproge se je zapletel, pa je mladenka stopila na stol, da bi preprogo uravnala. Pri tem se je stol nekoliko pre-makrifl, Nesrečna mladenka je omahnila če zogr^ajo balkona v g-lobino. Obležala je na dvorišču in je nekaj minut zatem izdihnila, — Mlada akrobatka je kradla v črni jopici. 321etna Leonilda Poracchini iz Siene se je zglasila pri marešijalu Grispu v sodni palači v Milanu ter mu je skesano razkrila, svoje življenje. Bila je akrobat kat, preživljala se je z nastopi po varijetejih in cirkusih. Seznanila se je z 421etrdm AhiJom Rivolta in opustela pošteni zaslužek, ki ga je ime^a kot akrobatka. Pričela je krasti. Ko je šla krast, si je nadela črno pleteno jopico, s katero je nastopala svoj čas kot akrobatka. Priznala je, da je izvršila več tatvin. Sledila je v zapor Ahilu Rivolti. ki so ga bili zajeli ob priliki neke tatvine, d očim se je spretna akrobatka rešila s skokom skozi okno in z obilnim plenom na hrbtu. Ker ni imela nobenih sredstev in tudi ne živilske nakaz* niče, se je odločila za olkritosrčno priznanje. — Umetniško zastopstvo 6.1. L.-a je odpotovalo k slovesnostim v Weimarju. V zastopstvu je 90 godbenikov, ki sestavljajo I orkester G. I. D.-a. Pred odhodom jih je pregledal Podtajnik stranke dr. Karoi Ra-vasio. KINO MATICA — TELEFON 22-41 Največji argentinski film! — Pretresljiva ljubezenska drama V gl. vtogah najsi, argentinski umetniki: Libertad Lamarque — Angustin Irusta — Sebastian Chiola — Režija: Saj»lavsky. KINO UNION — TELEFON 22-21 Vseh vrst športa v zvezi z ljubeznijo prikazuje zanimiv film Nesrečna ljubezen V glavnih vlogah: Emiinio Spalla, KINO SLOGA — TELEFON 27-SO Car lepih meJođi], ognjevite, temperamentne I j obrtni in drzne bikohorhe v filma Tcreadorjeva ljubezen nnr« pr. Kr.— 17 po Kr.). 8. del telesa. 9. v j: l.. 10, žu2^'ka. hre/č, 12. kača. '13 prijetni, značilni duhovi. 14. rimski pi/zdTav. 15 francoski romanopisec (1S5C—1923). 17. znak za kemično prvino. 1P. evropsko c.iavno mesto. 20. Češka vprašalmca. 21. izraz ljudske govorice za šalo. 23. angleška reka. 254 vrsta jedi, 27. beiodics. ki označuje v ang'e'čini plemstvo-. 29. podarjeno, izročeno. 30. ne več s-vež. na pol suh,' 32. obdelano s polie-delsik;m strejem, 33. žensko krstno ime. 35. de! muslimanskega pozdrava, 36, ute/n.i I enota za drage kamne in kovine, 38. Wrt I zeml;e. 39. angleški dramatik, prijatelj Sha>'rb«k;a v O. Zupančičevem prevodu do veljave, enakovredne originalu. Scensko plasbo je komponlral D. 2ebTV. Naslovni Vlogi bosta ipr-ie V. Ju-vanova in Jan. Rožisor: dr. B. Kreft, Insce-nator: inž. E. Franz. OPEKA Sobota *J0 junija, ob 16 30: Carmen. Red A. Gostovanje Elze Karlovce ve. Nedelja 21. junija, ob 15: La Bohpme. Izven. Gostovanje Zlnte Gjungjenčeve. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek 22. junija: Zaprto. (h. Bi/et: »Carnion.« V naslovni partiji •jostire Elza Karlovčeva. JosejS bo pel Franci. Escanulla — Primožič. Dancaira — B. Sanein. Romendada — M Ban< in. Zuni- g0 — Lupia, Moralesa — Anžknrar, Micae- lo — Ribičeva. Frnsouito — Polajnarjeva, Mercedes — Polii-eva. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Del>evec, zborovodja: R. Simo-niti. koreograf: inž. P. Golovin. V nedeljo popoldne bo pela Zlata GJiin-jrjenčrva Minil v Puecmijovi operi »La Elefeesaec K Ij^te v obratno snirr! SKRINJO POHIŠTVO pc naročilu In vse vrste atolov izdelujem Pohtiram oprave ir /vr$ui*nn vsa popra ,i!a na.ieenpie — Is sip Zormas Ljubita [ renskega Naroda« pod na Breg 14 10G3 »Skrinja« ln drugo starinsko po- j bistvo kupim. Ponudbe i navedbo cene na os' i mi oddelek »Slo- »žka iomaža mast CIST! IN ZDRAVI K A N K »OBI SE V VSEH LEKABNAH GREMO MARSAIO in pristni VERMOUTH dobil v vagonski pošiljki — Oddajam na debelo v zalo/nl kleti — Zaloška rt — zastopstva — skladišča — prevozi — zavarovanja V A POLI — Via \rte della Lana 18 Rešitev zadnje Vodoravno: 1. Kredarica, 9. Raduha 10. ep, 11. Iz, 12. sile, 14. Mosor, 17. dir. 18. Ruše, 19. oni, 21. ko, 23. an, 25. Eve-rest 27. Lot. 28. tam, 30. Egipt, SS. Kuk, 35. ne, S6. Haloze, 38. Izak, 40. ap, 41. Ckl 42. Boč, 43. Aron, 46. Amor, 47. Kum. 19. cvek. 50. Jelo, 51. MaJcek, 53. riž, 54. 11, 55. Ob, 57. ci, 58. Ratitovec. Navpično: 1. Krim, 2. Razor, S. cd 4. Dumoš, 5. ah. 6. ras, 7. celina. 8. Ap*»-itinl, 13. ido, 15. Sudeti, 16. reke, 20. Zelenica, 22. ost. 25. Vojrezi, 26. tako. 29. muza, 31. PHK. 32. ta, S4. Kepa, 37. Leon, 39. Adamek 42- bor, 44. roke, 45. sulice, 46. A vala, 47. ker, 48. Motic, 49. Cmir, 53. Kot,. 56. bo. Naše gledališče DRAMA Sobota 20. junija, ob 17 30: Kralj na Be- tajnovl. Red Premlerski. Nedelja 21. junija, ob 17.: Romeo in Julija Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol Ponedeljek 22. junija: Zaprto. Ivan Cankar: »Kralj na Beta j novi.« Da nes v soboto ob 7.30 uri bo prva letošnja uprizoritev te drarre. Igrali bodo: Pavel Kovic — Kantorja, Gorinakova — Hanc Kraljeva — Francko, Simčičeva — Nino. Kosic — Krneča, VI. Skrbinsek — Maksa B-!C?to perfetto senza sapone ct il vu^tro bucito usate i^iio. il piodotto di mar' :i vtrmtntr pirzioco pci ogni (ami^lia Gtglio »osti-tuisce »antags'marn^nte il I ; Izvrstno pranje brez mila porab!ia;te pri praniu Gi io, izdelek dobre zrurr.ke. res drjgocert za vsako dru-no. Giglio ird«tno mdo-e5^a milo in »am brez takega truda in izeube ča-*a i/vrstno opere. /CZ/O AUTOBUCATO iT A LI * NO ftiljiin*ko simopr2n|e STRff. naSTfl L. BLtTONClin _BiRGAMO CK NIMATE ČAJA IN SLADKORJA, potem pijte medico. — Pristno Ambroževo medico dobite le v — Medarnl — Ljubljana, židovska ulica 6. VEC ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV za nova dela sprejmem takoj. — Brajko vič Sivko, Ljubljana, Igriška ulica 3. AM ARO " 1918" GRENAK "1918 VERMUT B1ANC0 BELI VERMUT Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D«,Sobot*. 20. junij* 1942-XX Najmodernejši ljubljanski okraj Največ značilnih poslopij moderne Ljubljane najdemo v bežigrajskem okraju Ljubljana. 20. ;unija Ali lahko govorimo tudi o moderni Ljubljani? Opisovalci ljubljanskih znamenitosti in lepot navadno govore le o baročni Ljubljani in starih umetnostnih spomenikih. Na novo Ljubljano gledajo več ali manj omalovažujoče in se ne morejo sprijazniti z novim stavbnim slogom ter umotvori sodobnih arhitektov. Najbolj konservativni privrženci stare baročne Ljubljane celo trde, da je vse. kar je novega v našem mestu, od nebotičnika do novih stanovanjskih hiš ter vil v novejših okrajih brez vrednosti. V razširjenih u1!-cah. svetlih, solnčnih hišah in zračnih novih okrajih ne vidijo nobenih prednosti. Sicer nam pa ne povedo, kakšne bi naj bile nove hiše in ulice; ali bi naj tudi dandanes zidali baročne palače in plemenitaške dvorce ali bi naj tudi poslej kupičili poslopja na tako tesnem prostoru ob ozkih in mračnih ulicah ter zaprtih, zatohlih dvoriščih? Ce hočemo biti vsaj malo stvarni, moramo priznati tudi moderni Ljubljani, kar ji gre Lepa je stara Ljubljana in ima nedvomno številne dragocene umetnostne spomen,ke. k. zaslužijo, da jih spoštujemo in občudujemo. Ne poza-bljaimo pa. da je slika dobe. ko so nastajala ta poslopja. Stavbarstvo ie neločljivo zvezano s časom in se v^dno spreminja. Stara ljubljanska poslopin izražajo duh časa preteklih stoletij Nova. moderna Ljubljana je pa slika našega časa; nove hiše očitu;e:o dandanašnje stavbarstvo in scdobni n':čin živlienia s civilizacijskimi dobrinami, ki jih nrejšnja stoletja še ni bilo. Socialne, kulturne in gospodarske razmere so dandanes drugačne kakor pred stoletji. Kako bi po tem takem ne bile drugačne tudi nove hiše! Nova Ljubljana — Bežigrad Ko govorimo o moderni Ljubljani, moramo upoštevati predvsem Bežigrad. To je namreč novejši mestni okraj in ima tudi največ modernih poslopij. Starejših hiš je zelo malo in še tiste niso posebno stare. Sicer se Bežigrad ne more ponašati s tako velikimi poslopji, kakršnih je nekaj v središču. Nebotičnikov Bežigrad nima in tudi ne tako velikih stanovanjskih hiš kakršne se vrste v senci nebotičnika v središču. Težje bi tudi govorili o bežigrajskih palačah. Toda Bežigrad ima nekatera velika javna poslopja, ki so lahko vzor vsem pcdobnim poslopjem v drugih mestnih okrajih. Zato je Bežigrad nova Ljubljana v dobrem pomenu besede in ne v tesnem smislu kakor mislijo in govore o modemi Ljubljani nasprotniki vsega novega. Zameriš se jim že. če trdiš, da novi mestni okraji z modernimi poslopji pomenijo napredek. V novih poslopjeh vidijo same napake. Trde. da nova poslopja niso solidno zidana, da je vse površno narejeno, a da o arhitekturi sploh ni mogoče govoriti. Kdor pa hoče biti stvaren, mora prizna1!, da so bežigrajska poslopja moderna v dobrem pomenu besede: lepa so in ustrezajo duhu časa in sodobne tehnike. Najmodernejše šolsko poslopje Bežigrad je dobil pred leti dve šoli: poslopje ljudske in meščanske šole in gimnazijo. Ljudska šola je bila v Bežigradu nujno potrebna. Iz tega okraja je zelo daleč do šol v drugih mestnih delih. Najbližja šola v soseščini je šišenska. Šole v drugih okrajih pa seveda ne morejo sprejemati še šolarjev iz Bežigrada, zato je bila bežigrajska šola zelo potrebna. Ko so jo zidali, so računali, da Bežigrad šteje 7.000 cio 8.000 prebivalcev in da ima do 600 šo-larjcv.Prostor za šolo so izbrali v stari gramozni jami, ki je zelo razsežna; njena površina znaša okrog 40.000 kvadratnih metrov. Približno tam je bežigrajsko središče, tako da je bil prostor že zato dobro izbran. Sol a stoji ob severnem robu jame, ob Vodovodni cesti. Poslopje je usmerjeno tako, da je čim bolj solnčno. 2e po svoji zunanjosti opozarja nase, ker je v primeri s sosednimi poslopji zelo veliko in visoko, čeprav se spodnje etaže skrivajo v jami. Poslopje je trinadstropno, če gledamo nanj od južne strani v jami. ob cesti na severni strani, ob glavnem pročelju pa enonad-stropno. Središče poslopja je povdarjeno z malo višjim delom, ki je namenjen za upravne namene in ki deli stavbo v dve krili. Toda zdaj ne nameravamo podrobno opisovati te šole, saj je bila že nekajkrat episana kot najbolj moderno šolsko poslopje v Ljubljani. Kdor se pa hoče seznaniti z njegovimi značilnostmi ter tako spoznati bolje Bežigrad kot najbolj moderen ljubljanski okraj, si mora ogledati tudi šolske prostore in notranjo ureditev. Posebnost tudi bežigrajska šola Ce je bežigrajska ljudska Šola najbolj moderna v Ljubljani ter vzor vsem našim ljudskim šolam, pa ima Ljubljana tudi najbolj moderno gimnazijsko poslopje v bežigrajskem okraju. To poslopje se odlikuje zlasti po novi delitvi prostorov, ki se brez njih ne moremo misliti nobene večje šole. Dohod v učilnice je iz središčnih dvoran (avle). Zaradi te razdelitve prostorov je bilo mnogo prihranjenega na zazidani ploskvi, razen iega pa talni načrt ustreza v vseh pogledih vzorno. Osrednje dvorane so tudi uporabljive za razne druge namene, ne le kot prednji prostori učilnic, n. pr. za šolske razstave, in proslave. To je menda edino poslopje v Ljubljani po delitvi prostorov. Poslopje je seveda moderno tudi po svoji zunanjosti. Ima ravno streho in pročelja v značilnem sodobnem, »stvarnem« stavbnem slogu. Bežigrajske stanovanjske četrti Značilnost Bežigrada so njegove stanovanjske četrti. Tu najdemo razne skupine stanovanjskih hiš. in sicer tako zvane »stanovanjske kolonije«, ne le stanovanjske hiše in vite zasebnikov. Zidala je mestna obč na. Železničar j:, denarni zavodi. Hiše v stanovanjskih kolonijah so enotne, nikakor jih pa ne moremo imenovati »stanovanjske vojašnice«. Zidane so v odprtem ?istemu in povsod usmerjene proti solneu. Ob njih so vzorno urejeni vrtovi. Fna starejših takšnih kolonij so tako zvane ; Fondove- ali železniške hiše. V njih je 120 stanovanj železničarjev. Lastnik in upravitelj hiš je uprava «Fonda za grad-bc stanovanjskih hiš na področju direkcije državnih že>znic v Ljubljani«. Zidali so jo v letih 1931 do 1938. Ob istem času kakor železničarji je zidala v bežigrajskem okraju svoje stanovanjske hiše tudi Vzajemna zavarova'nica. Uporabljena je bila 10000 kvadratnih me*rov velika parcela. Na nji so sezidal: 16 enostanovanj-skih hiš. V-aka hiša ima svoj vrt. Vse hiše. ki stoje v strnjeni Črti. so obrnjene pr ilncu in ločene so od prometa. V hišah stanovanjskih kolonij v bežigrajskem okraju lahko najde*e vzore domov sodobnih meščanskih dru/in. Tudi največji nasprotniki moderne Ljubljane in novejših stnvbnih slogov ne gledajo več tako omalovažujoče na nove hiše in dandanašnja urbamstična načela, ko se preselilo v Bežigrad. Se ena bežigrajska posebnost Ce naštevamo bežigrajske posebnosti in moderna poslopja, morama omeniti veliko, po svoji obliki nenavadno poslopje, ki stoji na kraju" starega pokopališča pri I Sv. Krištofu. Po nekem načrtu bi poko-' pališče spremenili v park in na njem se-zidali »hram slave« ali slovenski panteon, j V končni odločitvi je pa bil večji del po-; kopališča namenjen za »Baragovo seme-l nišče«. Sezidali so eno največjih poslopij. I ne le v bežigrajskem okraju, temveč tudi i v Ljubljani. V talnem načrtu ima poslopje obliko kolobarja ali velikega, polnega kroga. Ze po obliki je posebnost med ljubljanskimi poslopji. Toda, ker je precej skrito za cerkvijo in drugimi poslopji ter odmaknjeno od prometa, ne budi pozornosti, kakršno bi zaslužilo. V stavbnem pogledu je nedvomno ena najpomembnejših bežigrajskih posebnosti. Sobe v poslopju so kakor obroči razvrščene po nadstropjih druga nad drugo. V kolobarju so prostori namenjeni le za sobe in hodnik. V središču tega kolobarja pa stoji kot samostojno poslopje in se dviga nad druge dele stavbe kapela z dvorano. Bežigrajski stadioni Bežigrad se odlikuje tudi z velikim sta-d;or>.om. ki je bil dolgo edini ljubljanski stadion. V nobenem drugem delu Ljubljane ni tako ugodnih pogojev za graditev stadionov kakor tu. Povsod drugje, kjer so tla ugodna za stadion, je zemljišče že razdeljeno na stavbne parcele in ceste. Slaba slran Bežigrada, njegove številne gramoznice, so na drugi strani njegova prednost: velike gramoznice so namreč posebno ueodne za stadione. Samo pomislite, koliko d^la ^e prihranjenega, ker ni treba porabljati tal. da bi dobili amfiteatral-na pobočja za gledalce! Razen tega je tu mogoče dobro kanalizirati velika igrišča, ker rramoznata tla nropnščajo vodo. Gramoznice Da lahko uporabimo koristno tudi za drvi?e namene in iznajdljiv arhitekt jih bo vključil v skunino h:Š in omrežje ulic, krkor n. pr. veliko mestno gramoznico, ki se bo ob šoli spremenila v lep prrk. Nekatere eramoznic«1 še niso izko-r;ščene. tako n. pr. ob Vilharjevi ce^ti. Na +o gramoznico nekateri opozarjaio ter nredlagnjo. naj bi ostala rezervirana za stadion. Tako bodo v prihodnosti beži-prrp~ka 7nr.Čilnosf in posebnost tudi njegovi stadioni, kakor so bile dolgo opuščene ffrir^oznice. Že iz teh skromnih podatkov o be?;»rajskih značilnostih ie razvidno, da tudi nova Liublinna. ki ie niibolie predstaviiena v Bežigradu, z^služ*. da jo cenimo, ali da ie vsaj ne omalovažujemo spričo znamenitosti stare Ljubljane. črnci v ameriški vojski Do konca tekočega leta bo vpoklicanih 275*300 Vojna v Ameriki ni zaključila rasne borbe proti zamorcem. Postopanje z njimi se ni nič izpremenilo. Grdo ravnanje z zamorci pa ni omejeno samo na 0užne države. Ilustrirani tednik »Life« poroča v eni zadnjih številk o dogodkih, "ki so se pripetili nedavno v Detroitu. kjer je prišlo do krvavih spopadov med zamorci in belokožci. Več zamorskih družin se je hotelo vseliti v najeta stanovanja, toda belokožci so se temu uprli. Prišlo je do srditih pouličnih spopadov. Policija je nastopila samo proti zamorcem, ki so ;ih spravile oblasti končno pod streho drugod. Seveda je rasni problem za vojsko zelo pereč m rešiti ga ni mogoče s tem, da prinašajo ameriški listi sliko znanega boksarja Louisa zdaj kot vojaka, stoječega na straži, zdaj zopet ket drznega pilota. V mirnem času je imela ameriška vojska samo štiri črnske polke. Toda že ;eseni 1940. je bilo napovedano, da bodo sprejemali Črnce v ameriško vojsko v skladu s njihovim številom. Taiio bi bilo v ameriški vojski 10* o črncev. Ob koncu lanskega leta je bilo vpoklicanih že 100 000 črncev, do konca tekočega leta bo pa vpoklicanih še 175.000. Posebno težavno je vprašanje oficirjev v edinicah, obstoječih iz črncev. Cim je posegla Amerika v vojno je imenoval Roose-velt iz demonstrativnih razlogov črnca Benjamina O. Davisa za brigadnega generala. To je prvi primer, da je dosegel črnec tako visok vojaški položaj. V prvi svetovni vojni so poslali nekega črnca, ki je tudi hotel postati general kot polkovnika komore v Liberijo. Med prvo svetovno vojno je ameriško vrhovno poveljstvo mislilo, da Črnci že zato niso sposobni za oficirje ker ne uživajo med svojimi rasnimi tovariši nobene avtoritete. Pn neki divziji, obstoječi iz samih črncev, so bili tudi oficiiji do majorja črnci. In izkazalo se je. da ;e zelo težko držati tako edinico v mejah I discipline. Toda od prve svetovne vojne sta tudi organizacija in vzgoja samozavesti med črnci napredovali. Zdaj zahtevajo ameriški Črnci pri vojakih svoje oficirje. Pred sedanjo vojno je služil v ameriški vojski poleg omenjenega generala Davisa samo en črnec kot aktivni oficir in sicer njegov sin. ki je bil stotnik. Neki drugi črnec je pa napredoval do podpolkovnika, potem so ga pa upokojili. 6e ie prišel črnec v ameriško oficii*3ko šolo v Wes Po-intu je moral mnogo pretrpeti. Gojenci belokožci leto dni m so hoteli spregovoriti z njim nobene besede. Le malo je bilo zamorcev, ki so imeli tako trdne živce, da so prenesli to zapostavljanje. Tudi zdaj je razmeroma neznatno število zamorcev, ki pridejo v ameriško oficirsko šolo. Med prvo svetovno voJno so imeli posebno šolsko taborišče, zdaj so pa pomešani med belokožci. V eni teh šol je med 1500 gojenci samo 15 črncev. Nasprotno pa imajo v Tuskegee v Allabami posebno letalsko šelc za črnce. Zaenkrat smatrajo šolo samo za poskus, ker prevladuje v Ameriki mnenje, da črnci ne morejo postati debri piloti. O tovarištvu med belokožci in črnci v ameriški vojski, ameriški listi sploh ne poročajo. Gotovo bo pa večje število črncev v ameriški vojski močno vplivalo na ves ameriški rasni problem v tej ali oni smeri. Kurja slepota in vitamin A Kurja slepota je nekakšen protiutež barvne slepote. Ljudje s kurjo slepoto lahko sicer pri dnevni svetlobi ali dobri luči prav tako razločujejo barve, kakor ljudje z normaln m vidom, cim se pa Jtemni, jim vid odpove. Dočim človek z normalnim vidom še razlikuje v temi izvestne sive odtenke, jih človek s kurjo slepoto nikakor ne more. Vzrok tiči v tem, da je pri ljudeh s kurjo slepoto prizadeta roženica. kar je večinoma v zvez: s pomanjkanjem vitamina A v človeškem telesu. Izkušnje so pokazale, da se da kurja slepota pogosto že v ne'.vaj urah odpraviti, če dobi organizem zadestno količino vitamina A. Koncentracij sko taborišče za verižfiike Bolgarskemu ministrskemu svetu je predložil pravosodni minister tri zakonsk« osnutke. Gre z ureditev la^trinsk h pravic za nepremičnine v južni Dobruriži. za iz-premembo zakona o administrativni zakonodaji in za spremembo zakona o pravnem postopku. Pravosodni minister je izjavil, ! da bodo dobili bolgarski sodniki nalog čuvati nad varnostjo države. Posebno stro- I go bodo nastopali proti verižnikom in sovražnikom i:i-'.av,>. V M . ::m \ • i k.i-mnoloma pr: vasi Bošulja v okraju { sardžik bo urejeno vvliko konc«.nt::ui sko taborišče, kamor bodo po&Uj&U v.rižrslKo, ki bodo morali tam delati. 1V.il*.> 1 ih« i bo urejeno za državi sovražne elemente, ki cgražajo varnost države. Trgovinski minister jo odredil, da morajo židovski trgovci in industi ki so dHm... hm...« je dejala. Vzela je pušico za puder iz torbice in si jela pudrati nos. »Upam, da veste, kaj nameravate storiti,« je nadaljevala; »a vendar, vse to se je odločilo nekam na vrat na nos, mar ne ? V nekaj tednih , .. Ne verjamem, da bi bil de Winter lahak značaj, morali se boste prilagoditi njegovim nazorom. Dosihmal je bilo vase življenje zmerom skrajno samotno, in ne morete mi očitati, da bi bila kdaj preveč zahtevala od vas. V Mander-leyu pa bo vaša gospodinjska naloga do pičice začrtana. In, da sem povsem odkritosrčna, dragica: ne morem si vas zamisliti v tej vlogi.« Njene besede so se mi zdele kakor odmev besed, ki sem jih uro poprej sama govorila... »Izkušnje nimate,« je nadaljevala, »in tisto okolje vam je tuje. Na mojm čajankah ste komaj znali povedati dva stavka tako, da sta bila med seboj v zvezi; kako se boste torej razgovarjali z vsemi njegovimi prijatelji? Veselice v Manderlevu so slovele, dokler je bila ona živa. Gotovo vara je pripovedoval o nji?« Obotavljala sem se; hvala Bogu. da ni čakala mojega odgovora, ampak je govorila dalje. »Kakopak, sreče vam nihče ne zavida, in to priznam, da je zelo simpatičen mož. ali. .. evo. sama ne vem, kaj naj rečem: moje osebno mnenje je. da hočete storiti veiiko napako. .. napako, ki se je boste bridko kesali.« Odložila je pušico za puder in mi pomežiknila preko rame. Morda je bila ženska v bistvu odkrita, a vendar ne takisto, kakor bi si bila jaz želela. In tako ji nisem odgovorila. Moj obraz je moral biti mračan, kajti skomignila je z rameni in stopila k zrcalu, kjer si je popravila tisti gobasti klobuk. Vesela sem bila, da odhaja, vesela, da je ne bom nikoli več videla. 2al mi je bilo mesecev, ki sem jih prebila z njo, v odvisnosti od nje, ob njeni plači, ko sem nalik senci nema in brezbarvna capljala za njo. Seveda mi je manjkalo izkušenosti, seveda sem bila boječ, nezrel beda ček. Vse to sem že vedela, odveč je bilo, da mi je ponavljala. Mislim pa, da je nalašč tako govorila: iz kaj vem kakšnih temnih in čudaških ženskih vzgibov ji ta možitev ni bila všeč: njena lestvica vrednot je bila dobila hud udarec. A konec koncev, sem si mislila, njo in njene pikre besede bom hitro pozabila. Novo zaupanje se je bilo porodilo v meni tisti mah, ko sem izrezala list iz knjige, ga raztrgala in sežgala koščke. Minulost ne bo več obstajala ne zame in zanj: začela bova novo življenje. Minulost se bo sesula, kakor tisti ščepec pepela v košu za papir. Gospa de \Vinter bom jaz In jaz bom živela v Manderlevu. Gospa Van Hopper se kmaiu udpelje: sama. brez mene, bo sedela v spalnem vozu. midva pa bova skupaj zajtrkovala v hotelskem restoranu in snovala načrte za prihodnost. Bila sem na izhodišču velike prigode. Morda mi po njenem odhodu vendar že kaj pove o ljubezni in sreči. Do°lej ni bilo časa: in vse-kako so to stvari, ki jih je težko povedati, stvari, ki so zahtevale pravega trenutka. Vzdignila sem glavo in zagledala v zrcalu njen obraz. Prežeče me je opazovala, na ustnicah ji je plaval prizanesljiv r.asmeh. Mislila sem, da se bo nazadnje vendarle pokaza]a velikodušno, mi ponu dila roko in mi voščila srečo in vlila trohico poguma z zatrdilom, da se bo vse dobro končalo. Toda ona se je kar naprej smehljala, ko je spravljala uporen kodre pod okrajek klobuka. »Zakaj vas jemlje, seveda veste ?« je dejala. »Menda si pač ne domišljujete. da bi se bil zaljubil v vas? Resnica je, da mu je tista prazna hiša prehudo natezala živce, še malo, pa bi ga bila pripravila ob pamet... to je sam priznal, preden ste stopili v sebo. Ne upa se več živeti čisto sam...« VTI. V Manderley sva prišla v začetku maja, s prvimi lastovkami in zvončki, kakor je rekel Maksim. Bil je najlepši čas. še pred bujnim razmahom poletja: azaleje v dolinici so razlivale svoj vonj, in krvavi rododendri so bili v cvetju. Dopoldan je bil težak od dežja, ko sva v avtomobilu zapustila London, in v Manderlev sva dospela okrog petih popoldne, I prav za čaj. Vidim se še kakšna sem bila, oblečena kakor po navadi, docela neprimerno za to priliko, čeprav sem bila že sedem tednov poročena: v pletenem kostumu ogljenorjave barve, z majhno ovratnico iz ponarejene kunine in v brezobličnem, vse prevelikem dežnem plašču, ki mi je segal do glež-njev. Vzela sem ga bila zaradi vremena, zdaj pa me je delal še daljšo na pogled. V roki sern stiskala par dolgih rokavic in veliko usnjeno torbico. »To je londonski dež,« je bil rekel Maksim, ko sva se odpeljala, »toda počakaj, videla boš, da bo solnce sijalo tebi na čast, ko prideva v Manderlev.« Ni se motil: v Exetru so se oblaki zredčili. zbeinli mimo naju in pustili nad najino glavo velik kos sinjega neba, pred nama pa belo cesto. Pogled na solnce me je delal srečno; malce prazno-verna sem, dež se mi je zdel slabo znamenje, in svinčero londonsko nebo me je bilo storilo malo-besedno. »Ali je zdaj bolje?« me je vprašal Maksim; nasmehnila sem se in ga prijela za roko. Mislila sem na to, kako lahka mora biti zanj vrnitev domov, ko mu je treba samo stopiti v vežo, vzeti kup pisem in pozvoniti, da prineso čaj .. . Nemara je bil uganil, da sem živčna, in njegovo vprašanje je pomenilo, da me razume. »Kar mirna bodi, kmalu bova tam. Najbrže se ti bo prilegla skodelica čaja,« je rekel; nato je izpustil mojo roko, ker sva bila na ovinku in je moral zavreti. , Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani