Poštnina plačana v gotovini. Let© XIII., štev Ljubljana, petek avgusta I932 Cena ? Din L>pravmst»o. Ljubljana. knatljeva ulica b. — Telefon št. 3122. 3123, 3124 3125 3126. Inseratni oddelek: LJubljana Selrn-burgova ul 1 - TeL 3492 tn 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova ce»ta št 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celle: Kocenova ubca St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.180. \V-~n los ?41 Naročnirui /,naša mesečno Din 2b.— za inozemsko D'n 40 — Uredništvo; Ljubljana Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 in 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoM 2582) Celje Kocptiov« al H T H St Rokopis-' se ne vračajo. taHfu T on. Oglasi po Politični atentati v Nemci} Pobiianje poetičnih nasprotnikov se ponavlja vsak dan Hitlerjevci zaupajo samo generalu Schleicherju Berlin, 4. avgusta s. Na današnji seji ministrskega sveta je vlada obširno razpravljala o političnem položaju in sklenila poostriti obstoječe kazenske določbe. Posebni ukrepi za sedaj niso nameravani, ker bodo odvisni od nadaljnjega razvoja dogodkov, na podlagi današnjih razprav pa ho mogla državna vlada vsak čas izdati odredbe, ki bodo potrebne glede na položaj. Predsednik narodno-socialistične frakcije v deželnem zboru Kube je objavil izjavo, v kateri pravj med drugim: »Narodm! socialisti nimamo vzroka, da bi se v državi ali v Prusiji kakorkoli ozirali na Papena. dr Brachta ali Gavia. Državnozborske volitve bodo morale dovesti ne samo do nove ureditve v državi, temveč tudi do končne ureditve v Prusiji. Narodni! socialisti v Prusiji odklanjamo namestništvo skritih pristašev centruma. Edini mož, s katerim računamo, je minister za državno brambo general Schleicher. S tem ne bo ničesar dospženega, ako bj končno prevzel krmilo kabinet dozdevno nevtralnih upravnih ari-stokratov.id, Sremska Mitrovica, Ruma, Zemun in l'an-čevo iz dunavske banovine, vse področje dunavske banovine južno od Save in Duiia-va, 6 srezov drinske banovnie. vsa morav-ska banovina in 7 srezov vardarske banovine. 2. IndusHjska zbornica v Beogradu z istim področjem kakor trgovska. 3. Trgovsko-induStrij^ka zbornica v Zagrebu s področjem savske banovin i razen področja, ki pripade zbornci v Osijeku. 4. Trgovska industrijska zbornica v Osi-?eku, ki obsega sreze Vi rov'tira. Slatina, Don ji Mihoniac, Valpovo Naš:ce. Os'.jek. Daruvar. Pakrac. Požega. Djakovo. Vin-kovci, Vukovar, Novska Nova Gr.«d'ška. Brod na Savi in Županja ter sreze Darda ;n Batina Skela iz dunavskf banovine 5. Trgovska- industrijska zbornica v Velikem Bečkereku s področjem dunavske banovine severno od Dunjv« in vzhodno od T;sp. ra7en srezj Pnnčevo. 6. Trgovska Industrijska zbornica v Sarajevu s področjem drinske banovine (razen 6 srezov). nadalie 5 srezov iz zetske banovine ;,n 2 srca iz nri,mo«ke banovine. 7. Trgovska industri?ska zbornica v Ba-njaluki s področiem vrbask" banovine 8. Trgovsko-industri j&Va zbornica v Skop-lju s teritorijem vardarske banovine, razen 7 srezov. ki pripadajo beograjski zbornici. 9. Trgovsko-industrijska in obrtniška zbornica v Ljubljani s področjem dravske banovine. 10. Trgovsko-indu^trijska in obrtniška zbornica v Novem Sadu s teritorijem dunavske banovine severno od Dunava in za-padno od Tise ter srezov llok, Irig in Stara Pazova iz iste banovine. 11. Trgovsko-industrijska in obrtniška zbornica v Splitu s področjem primorske banovine razen srezov Kon''c in Mostar. 12. Trgovsko-indu«trijSka in obrtniška zbornica v Dubrovniku. Ki obsega 6reze Dubrovnik. Boka Kotorska. Trebinje, Lju-binje, Gacko. Bilječa in Nevesinje iz zetske banovine. 13 TrgovSko-induStrijska in obrtniška zbornica v Podgorici za vse ostale sreze zetske banovine. 14. Obrtniška zbornica v Beogradu s področjem ostalih beograjskih zbornic, ki pa obsega tudi teritorij severno od Dunava in vzhodno od Tise in ne obsega srezov iz vardarske banovVie. 15. Obrtniška zbornica v Zagrebu z istim področ;rm kakor trgovsko-industrijska. 16. Obrtnika zbornica v Osijeku z iotim področiem kakor trgovsko-industrijska. 17. Obrtniška zbornica v Sarajevu z Istim področjem kakor trgovsko-industrijska obsegajoč pa tudi sreze Travnik in 18. Obrtniška zbornica v Banjaluki z istim področjem kakor trgovsko-industri i-ska. 19. ObrtniSka zbornica v Skopi ju s področiem vse vardarike banovine.• Vsega je torej 19 zbornic, in sicer 1 trgovska, 1 industrijska. 6 trgovsko-industrij-skih. 5 trgo vsk o- indust ri j ko-obrt n i šl- i h Vi 6 obrtniških. Zbornice lahko na svojem področju z odobrenjem bana ustanovijo ekspoziture, k j-o'ni m-"ri uno^evaio resne čase ki jih preživlja naš narod. Izpremembe v sedni službi Beograd, 4. avgusta, v. Predsednik višie-, g? deželnega sodišča v Ljubljani g. dr. Ro-Bosno in Hercegovino ie bila ustanovljena 1 gina, ki je dosegel starostno mejo po za- sknpna zbornica 1. 1909. Te zbornice so bile zbornice za trgovino, industrijo in obrt. V Beogradu so 1. 1910. na podlagi obrtnega zakona ustanovili tri ločene zbornice: za trgovino, za industrijo in za obrt. Po vojni so bile ustanovljene zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Novem Sadu, v Vel. Bečkereku in v Skoplju ter končno tudi skupna zbornica v Podgorici. Sestava in področje zbornic sta bila urejena po štirih različnih zakonih in nekaj uredbah. Ko je bil uveljavljen novi obrtni zakon, smo imeli tri tipe gosjTodarskih zbornic in samo r>o elbi je nastalo vp-ašanis. ali bi ne bilo potrebno, da se vse zbornice v državi preuredijo r>o enotnem tipu kot skupne ali pa kot ločene zbornice. Z nov<> uredbo je bilo vprašanje tipa (sestava) zbornic rešeno na kompromisen način. V glavnem je bil ohranjen dosedanji sesta.' zbornic, kakor današnjim gospodarskim razmeram in prizadetim interesentom na»-soli prija. Drugo veliko vprašanje, ki ga je bilo treba s to uredbo urediti, je vprašanje pod- konu, je zaprosil za upokojitev. Kakor čujemo, bo prošnji tega odličnega pravnika in visokega sodnika v jirihodnjih dneh ugodeno. Mesto predsednika višiega deželnega sodišča bo zasedel drug odličen pravnk m sodi»ik. Za podnredsednika, višjega deželnega sodišča v Ljubljani je imenovrn s kraljevim ukazom sodnik viš. dež. sodišča g. dr. Alojzij Gradnik. Šef državnega tožilstva dr. Robert Ogo-reutz jc napredoval v I. skupino HI. kategorije. Za okrožnega sodnika v Mariboru ie bil imenovan sodnik dr. Deu. notar dr. Ivan Grašič v Kranjski gori je bil imenovan za notarja v Litiji, notarski substitut dr. Beno Pehani je bil imenovan za notarja -Višnji gori. Povratek ministra dr. Kramerja v Beograd Beograd, 4. avgusta, p. Danes je prispel z Bleda v Beograd minister brez portfelja dr. Albert Kramer. Avstrijsko posojilo Ratifikacija mednarodnega posojila, katero je izpostava) zvezni kancelar dr. Dollfuss na reparacijski konferenci v Lausanni, spravlja sedanjo avstrijsko vlado v vedno bolj kočljiv položaj. Že tedne se vrše v parlamentu, v javnosti iti v tisku med vladno skupino in njenimi nasprotniki o vprašanju ratifikacije srdita prerekanja in v torek bi morala Dollfussova viada že skoro kapitulirati pred opozicijo, ako je ne bi, čeprav se morda malo čudno sliši, rešila Seip-lova smrt. Cim je namreč bivši zvezni kancelar, ki se zaradi bolezni že dolgo časa ni mogel udeleževati sej parlamenta umrl, je že prihitel v parlament njegov namestnik, in si je vlada z njegovo pomočjo pri glasovanju o nezaupnici pridobila enako število glasov kot opozicija, s čemer je bil po določbah ustave predlog za nezaupnico odklonjen. Dollfussova vlada si je sicer tako podaljšala življenje, toda le začasno. Prihodnje dni. ko se bo vršilo pravo bojno glasovanje o lausannskem protokolu, se bo šele pokazalo, ali se bo dal preprečiti padec vlade ali ne. Maja meseca se je obrnila dunajska vlada na Društvo narodov z nujmo prošnjo za kredit, češ, da sicer ne bo mogla več plačati svojih obveznosti in zlasti ne vrniti posojila, katero je dob-la Avstrija od Anglije in reparacijske banke ob polomu dunajske Kreditan-stalt. V podkrepitev prošnje se je zvezni kancelar Dollfuss osebno odipelial v Ženevo in Lausanno. da naslika vse težave avstrijskih financ in nevarnost, ki bi nastala za centralno Evropo, ako bi Avstrija gospodarsko propadla, še predno bi pričel delovati načrt za gospodarsko obnovo Podunavja, ki so ga izdelali v Lausanni zbrani državniki v zvezi s končno ureditvijo nemških reparacij. Lausannska konferenca je slednjič res pristala na Dosojilo 300 milijonov šilingov kot nekak predujem iz fonda za obnovo Srednje Evrope. Francija in Anglija sta podpisali po tretjino, a ostala tretjina se je razdelila na več n.anjših držav. Posojilo naj bi v prvi vrsti služilo za povračilo dolga Angleški banki v znesku 100 milijonov šilingov in za konsolidacijo visečih dolgov avstrijskih železnic, a ostanek, približno 80 milijonov šilingov, bi bil izročen avstrijski Narodni banki, da ga utporabi pod nadzorstvom in po navodilih zaupnikov Društva narodov. Za dovolitev posojila pa je morala Avstrija privoliti v trde pogoje. Obvezala se je. da ne bo 20 let izvršila nobenih kreditnih poslov niti doma niti v inozemstvu, da ne bo začeia nobenih javnih del. niti izvršila nobenih naročil brez predhodne odobritve Društva narodov. Kratkomalo, Avstrija ie prišla s tem pod pravo finančno kuratelo, ki ne posega samo v vse njeno državno, temveč tudi v deželno in zasebno gospodarstvo. Po pogodbi mora avstrijska vlada v bodoče nadzorovati tudi vse deželne finančne ustanove, ki so torej posredno podrejene finančnim svetovalcem Društva narodov. Obenem morajo tudi vse zasebne ustanove in podjetja javiti Narodni banki vsako novo zadolžitev v inozemstvu, ki presega vsoto milijon šilingov. Te trde pogoje pa so stavile zapadne velesile le zato. ker upajo, da bo tako ustavljeno večno zadolževanje in nesolidno razmetavanje denarja v Avstriji, ki pri svojih financah često ni upoštevala niti najosnovnejših pravil dobrega gospodarstva. Toda. čeprav so ti pogoji zelo trdi. ker odvzemajo Avstriji celo bistvene lastnosti suverene države, vendar boj opozicije v glavnem ni naperjen proti njim. Opozicija se protivi bolj onim določbam, s katerimi so prevzete klavzule ženevskega protokola iz leta 1922, v katerem se Avstrija obvezuje, da niti svoje politične, niti finančne in gospodarske samostojnosti ne žrtvuje v korist nobene druge države. Določbe tega ženevskega protokola so že lansko leto preprečile načrte Schobra in Cr.r-tiusa o gospodarski zvezi z Nemčijo, ki naj bi pripravila počasi politično priključitev Avstrije k Nemčiji. Novo posojilo pa ubija znova vsako nado na izvedbo pangermanskih načrtov v bližnji bodočnosti. Proti tej točki se je že takoj po podpisu lausannskega protokola dvignil Vihar razburjenja zlasti v onih krogih, ki so pristaši načrta združitve z Nemčiio. predvsem pri Velenemcih, ki imajo »Anschluss« za glavno točko svojega programa. Njim so se pridružili tudi socialni demokrati, ki tvorijo načelno opozicijo proti sedanji vladni koaliciji, razne manjše skupine v parlamenta pa niso zanesljive. A tudi v Nemčiji, kjer prihajajo pangermanske struje v in o boli do veljave,, ni napravilo avstrijsko posojilo najugodnejšega dojma, ker bi pomenilo bistveno oviro, ako že ne zastoj one politike, ki jo namerava nova r.mčr v bodoče 7 velikim aktiviz-mom voditi proti Avstriji. Nemški nacionalisti so takoj poslali na Dunaj svoje emisarie. da s spletkami zrušijo slabotno večino sedanje vlade. To bi se jim že posrečilo, če bi pridobili za svoje namene vsaj dva Heimwehrovca, ki sta d o se d? i p-beov^u - vla^ ' v r i J— ska vlada je sicer takoj zelo odločno nastopila proti nemškim emisarjem in jim celo zagrozila, da jih izžene j:cko meje, vendar je v vladnih vrstah le nastal razdor. Opoziciji sta se sedaj pridružila tudi dva čhna Heinrvveh-a in dva člana Landbunda, in torej Dollf is-sov kabinet nima več večine v parlamentu. Kancelar dr. Dollfuss pa kljub skrajno kočljivemu položaju še ni obupal in še vedno upa, da bo s pogajanji končno le pomiril razburjene duhove in pridobil večino za ratifikacijo avstrijskega posojila. 2e prihodnji dnevi bodo pokazali, ali mu bo ta akcija uspela, ali pa se bo odločil za demisijo. nedeCjo ?. i. m. vsi trgovci na ved&o trgovsko $(forovanje v Wlari%orul Naša dekleta v Martinšcici Kakoi smo že pisali, se je v soboto skupina dijakinj naše ženske realne gimnazije, ki se jim je pridružilo še toliko drughi deklet. deklic in fantkov, da jih je bilo 3S, on preimenitnem igranju vojaške godbe in v spremstvu celega regimenta fantov, ki so odslužili vojake, odpeljala v udobnem pul-manu v Martinščico. kjer se bo v koloniji Jadranske Straže dobro imela ves mesec Kakor vsa leta. je tudi sedaj kolonijo vzorno organiziral izkušeni direktor g. Jug, ki jim je dal tudi go. prof. Jelenčevo in g. prof. Kalana s soprogo za nadzorstvo, da ne bo nič motilo zdravja in užitkov zaupane jim mladine. Že v nedeljo, ko so dekleta prišla na morie. nam je Breda poslala razglednico s kratkim sporočilom in jedrnato sodbo: Vsi srečno prišli. Vse kolosalno! Dobili smo tudi že pismo, ki priča, da so mladenke v Martinščici res zavidanja vredne, zato ga pa kar objavljamrv Martinščica, 1. avgusta. Dragi doma1 Čeprav smo tu preživele šele prvi dan. vendar še vemo, kako bo. in smo zato nad vse zadovoljne. V nedeljo nas ie prišlo sem 250 z vseh strani države. Ves dan urejevanje, preseljevanje in pogajanja za lepše prostore. Slovenke smo imele srečo in smo dobilep rav prijazno hišico. Z menoj spe v sobi Mahkotova, Stegna r-jeva, Strojeva, Vrankarjeva in štiri Mariborčanke. Vse so prav prijazne in zabavne, da nam gotovo nikdar ne bo dolgčas. Na snažnih posteljah se sladko sni kakor ma-lokje in zjutraj niti ne slišim zvonca, ki nas budi k zajtrku ob 8.; nato telovadimo, naposled se pa prične veslanje. Za posamezne čolne so določene skunine in mene so dali v čoln na 12 vesel. V vsakem velikem čolnu imamo trenerja, ki nas mora izuriti za tekmo. Če ne veslajo. se že do-poldne kopamo. Plaža ie velika, dosti je na tudi sence pod košatimi platanami. Vročine ne čutimo, ker se lahko snroti hladimo v morju, sobe so pa tudi hladne, po-leg tega imamo na še senčno dvorišče. Na zdravniški preiskavi je bilo treba le usta o^nreti in reči »a«, na nas je rdravnik vse naredil ri zdrave, češ. saj so Slovenke vse zdrave! Siicer pa silno skrbe. da bi katera ne zbolela i-n nas ob najhujšem »lncu od 13. do 16. so!oh ne puste ven in moramo ta čas porabiti za počitek ali pisanje, po rabimo ga pa seveda za trapanie. Po južini zopet kopanje in razne igre. Imamo ping-pong, tenis, žoge itd. Do večerje živimo bolj cigansko, a k zaitrku. kosilu in južini ne smemo v kopalnih oblekah. Ogrnemo si samo plašče, za kosilo si oblečemo pižame. zvečer pa oblečemo obleke in se sploh bolj »maštimamo«. Obleke nisem vzela s seboj nič nreveč. ker se vse, zlasti pa Hrvatice. rade postavimo. Te imajo večino, saj nas je iz Ljubljane in Maribora le 52. Sicer so pa posamezne skupine precej ro-servirane ker me Hrvaticam ali pa one nam prav rade očitajo protekc-ijo. Vsem je pafi tako dobro, da ne vemo, komu je boljše in kako ie to mogoče brez protekcije. Po večerji, ko se najbolj raz živim o, se pa imenitno razumemo in skur>aj zabavamo ob morju. V robi. kjer ie klavir, podjetnejše prirejajo zabavne točke — no. to smo na predvsem Slovenke. Zabava trn ia do 22.. nato pa spat. Disciplina je vojaška, pa se bomo že privadile. Za vsako reč je zvonec in vse je ob pravem času: vstajanje, jed. igre in kopanje, veslanje, počitek in brbljanje. Gotovo vas 'udi zanima, kako je s hrano. Snjaino! Zjutraj kava in kruh s surovim maslom, ob 10. kruh, onoldne juha. pečeno meso s prikuh^mi. močnata jed, popoldne kruh z marmelado, sadiem ali čokolado, za večerjo smo pa snoči imele gnjat in kompot, Vse je prav dobro in vsega je dosti, kar mnogo pomeni pri našii lakoti. V kratkem napravimo celodneven izlet na Rab. poldnevnega pa ne vem kam. Vsako sredo in soboto smemo na Sušak ali Trsat, če hočemo. Imam pa še veliko prošnjo! Z gospo vodnico smo se menile, da bi bilo dobro imeti »Jutro«. To seveda ni kar tako, a mogoče vendarle pojde. saj bomo pridno pisale, kar pa brez honorarja ni mogoče. Dosedaj se sicer še pri nobeni ni oglasila pisateljska žilica, pa se v tej vsestranski idili gobovo še oglasi. Tudi slike pošljemo, vi na mnogo pišite na naslov: Državno diačko lietovalište, Martinščica kraj Su"aka, V. grupa. Breda Preokret v preiskavi o ponarejanju poštnih nakaznic Iskanje novega glavnega krivca. _ Središče predrzne sleparije je preloženo v Novj Sad . Novi Sad, 4. avgusta. Več tednov se že vodi preiskava o ponarejanju poštnih nakaznic, s katerimi je bila država oškodovana za 1,280.000 Din. Kakor znano, je bil takoj v začetku preiskave, ki se je vodila v Zagrebu, Beogradu in v Sarajevu, aretiran nekdanji bančni uradnik, spretni in že večkrat kaznovani ponarejevalec Vojko Mikolji, ki še ni dolgo užival svobode po zadnji kazni zaradi predrznih sleparij s pomočjo faizifika-tov. Aretirali so ga pač zato, ker je pravi ponarejevalskt veščak. Vsa sumničenja pa so bila še bolj podprta po že opisani aretaciji Josipa Schlesingerja, ki je dvigal denar, nakazan Prvi hrvatski štedionici s ponarejenimi poštnimi nakaznicami na ime Ivana Grgi-ča, podjetnika in veletrgovca iz Starega Futoga Schlesinger je namreč izpovedal, da ga je najel v svojo službo neki Ivan Grgič, ki mu je naposled tudi naročil, naj dvigne na njegovo ime nakazani denar in naj mu dvignjene zneske tudi izroči. Pri Schlesingerju, kakor znano, niso naši' dosti denarja, dasi je s pom-oajo ponarejenih izkaznic dvignil precej tisočakov. Schlesinger je zatrjeval, da je ves denar že izročil svojemu poslodajalcu Ivanu Grgiču. Ko so Schlesingerja v zagrebških zaporih konfrontirali z Mikoljijem, ki je bil že precej aretiran, je Schlesinger takoj pozdravil Mlkoljiija z ironičnim nasmehom: >Dober dan, gospod šef!« Mikolji pa je odločno zatrjeval, da Schlesingerja še ni videl v svojem življenju. Prej je Schlesinger sicer pripovedoval, da je bil njegov poslo-dajalec Grgič starejši človek, ki je imel obvezano glavo in roko, ko pa je videl Mikoljija brez vsake obveze, je takoj izjavil, da je to Grgič in nihče -drugi. Po sliki so Mikoljija identificirali kot Gtrgiča še drugi ljudje, med njimi neka gospodinja iz Beograda, pri kateri je -Grgič« stanoval par tednov, in to baš v času, ko so se začele velike sleparije. Mikolji je tudi t»j beograjski gospodinji rekel v obraz, da 1-a-že, ter je zatrjeval, da je še ni nikdar videl. V zagrebških zaporih in potem, ko so ga prepeljali v Beograd in spet nazaj, je Mikolj.i trikrat poskušal samomor. Z glavo je butal ob zid, na roki si je prerezal žile. na beograjskem kolodvoru pa se je močno ugriznil v roko. Zaradi izgube krvi je precej oslabljen, trdi pa še vedno z vso odločnostjo, da s to afero nima nitil najmanjše zveze. Sedaj se je stvar zasukala vsaj navidez v M i kol j i je v prid. Preiskavo o veliki poneverbi vodi namreč tudi poštna uprava in njen inšpektor 'Ivan Sarič je našel sedaj original telegrama, ki ga je 16. aprila tako -imenovani Grgič oddal pri poštnem uradu v Stari Pazovi na naslov Josipa Schlesingerja z naročilom, naj dvigne ta denar, ki bo prišel pod Grgičevem naslovom s poštno nakaznico na podružnico Prve hrvatske štedione. Poštna uradnica, ki je imela opravka s to brzojavko, pa je takoj zatrdila. da donosilec brzojavke ni identičen z Mikoljijem, kajti mlajši človek, ki je bil brzojavko oddal, ji je na videz že dalje časa znan iz Novega Sada iln je po opravkih, ki jih je imel na pošti, sklepala, da mora biti kak trgovski posredovalec. Ta, poštni uradnici samo na videz znani, preiskovalnim oblastem pa popolnoma neznani človek je gotovo zelo važen čini tel j v veliki ponarejevalski aferi. Mogoče je samo dvoje: a.Li je to kak Mikoljidev pomočnik. ali pa je on sam organizator predrzne sleparije in je Mikolji tokrat nedolžen. Poset angleške mornarice v Boki Kotorski Sušak, 4. avgusta, č. Davi je odplula iz sušaške luke angleška vojna ladja »Sussex«, ki jc bila zasidrana tu od 27. julija. Z njo js odpotovalo tudi osem rušilcev, ki so bili zasidrani pred Crikvenico. Angleško bro-dovie je odplulo v Boko Kotorsko, odkoder bo nadaljevalo svojo pot na Krt. Split, 4. avgusta, č. Davi so angleške vojne ladje dvignile sidra in ob pozdravu od-plule proti Kotoru. Pred odhodom je komandant eskadre poslal banu pismo, v katerem se v imenu celotne posadke in oficirjev zahvaljuje za gostoljubnost. Po volitvah v Nemčiji Berbn, 2. avgusta. Nedeljska volilna bitka v Nemčiji ni prinesla za.željene odločitve. Razmerje sil posameznih strank se ni toliko izpremenilo, da bi imeli pretežno večino hitlerjevci, ki tako vztrajno hrepene po oblasti, in večine n'so obdržale niti stranke \veimar-ske koalicije, ki jih je z vladnega krmila tako brezobzirno pahnil zadnji državni udar. Priznati se mora, da nemškemu narodu izbor nikakor ni bil lahak: Na 21 volilnih spiskih se rau je ponujalo 8000 kandidatov kn so se borili za zaupanje volilcev in od 44 in pul milijona glasovalcev jih ie evojo državljansko dolžnost izvršilo skoro 37 milijonov. To je številčni okvir nedeljskega volilnega akta. Narod mislecev in pesnikov, kakor radi nazivajo Nemci sami sebe, si je danes že svest da je bil njegov nedeljski državljanski napor ialov in da se zamotani notranji pjložai ni zboljšal niti za betvico. Iz volilnega boja je izšlo šest strank z milijonskim številom glasov: narodni soeijalisti s skoro 8 milijoni, komunisti z več ko 5 rmli-skoro 8 milijoni komunisti z več ko 5 milijoni x) centrum s 4 in pol milijona. Za temi impozantnimi številkami precej zaostajata milijonski skupini nemških nacionalen (več ko 2 milijona) in bavarska ljudska stranka fnekaj več ko 1 milijon glasov). Nato zaznamuje lestvica velik upadek. ko naslednje skupine, kakor nemška ljudska stranka, državna stranka in krščanski sedal ci, katerih glasovi gredo sicer še v sto-tisoče. pa vendar ne dosežejo več pol mi-1'iona: njim slede končno drobci, ki spričo ogromnih številk glasov g'avnih strank 6ploh ne prihajajo v poštev. Vendar številke same, kakor so impo-zantne, ne pomenijo mnogo, čeprav bi jih vzporedili z rezultatom državno-zborskih volitev v septembru 1930. Sicer je iz absolutnih številk na prvi pogled jasno, da je Hitler napredoval medtem za polnih 100 odstotkov, za ostale stranke pa premaknitev ui tako otipljiva in je treba primerjati odstotke njihovega padca ali porasta v reku zadnjega razdobja. Tudi v tem pogledu ie nanredek Hitlerja naravnost čudežen: od 18 odst. predlanske jeseni je po-na dobrih 37 odst. vseh v nedeljo oddanih glasov. Njegov porast gre v manjšem de'u na račun social'stičnih izgub, ki si jih ie delil s komunisti, v glavnem pa na izgube nemških naconalcev in manjših političnih skupin (nemške ljudske stranke, državne stranke, gospodarske stranke itd.V k> so v nedelio pretrnele naravnost strahovit poraz Prej so imele po 4 ali 3 odst. vseh oddanih glasov, zdaj pa so padle na 1 od-st in še nižje. Htleriu so nedeljske volitve potrdile že iz deželnozborskih volitev znano dejstvo, da načelu je naivežji nemški stranki. Socialisti so padli za polne 3 odst. m so morda celo zadovoljni s to izgubo Po neprekinjeni vrsti neuspehov, ki ee drže pra- porov te stranke zadnjih par let, je to razmeroma majhno nazadovanje prav za prav presenetljivo, kajti splošno je prevladovalo naziranje, da se bo po izgonu Severinga in Brauna iz pruske vlade začelo pri socialistih uskoštvo k hitlerjevcem in komunistom kar na debelo. Vendar so si ohranili položaj druge najmočnejše stranke v državi, slede pa jim po vrstnem redu komunisti. ki so napram 1. 1930. narasti i sicer le za dober 1 odst., kar pa pomeni še vedno lepo število 370.000 novih pristašev. Za nepoln odstotek je napredoval centrum, bavarska liudska stranka pa za drobec odstotka. Med veSjimi strankami so razen socialistov izgubili nemškt nacional-ci dober odstotek glasov, ostale stranke pa so bile. kakor že rečeno, več ko decimira-rie. kajti štiri nekdanje skupine z milijonskim številom g'asov so padle globoko pod polovico. Razen socialistov, ki so absolutno vzeto izgubili do malega milijon volilcev, so te štiri stranke prispevale k ogromnemu porastu hitlerjevcev. Nemška kmetska zve~a zaznamuje med vsemi nedvomno največji unadek: nazadovala je od 1,108.000 na borih 91.000 gfasov. Po številu mandatov so jih hitlerjevci pridobili 120 k prejšnjim 110 komunisti 11 k 78 iz 1. 1930.. centrum 6 k preišnjim 69. r*ad
  • -edo popoldne se ie vršila plenarna seia občinskega odbora. Glavna točka dnevnega reda je bila revizijsko poročilo kr. banske uprave. Revizija občinskega gospodarstva in poslovania je bila izvršena na prošnjo županstva samega in to na očitke, ki jih ie iznašal narodni poslanec g- Pavlič na svoiih shodih preti občinski upravi, v prvi vrsti proti županu g. Vodušku in proti podžupanu g. Pavlinu. Še predno se je vršila revizija, pa ie žnpanstvo po naročilu kr. banske uprave pozvalo vse občane, na.l se javijo na dan revizije pri komisarju kr. banske uprave na občini, ki bo fepreiemal pritožbe na zapisnik. Odziv na ta poziv pa ie bil minimalen. Celo oni, ki so se odzvali, niso vložili takih pritožb, ua bi pri reviziji prišle v poštev. Revizijsko poročilo ;e v veliko zadoščenje občinski upravi in njenim funkcijonarjem. Zavrnjeni so vsi očitki g. poslanca Pavliča, ki jih je iznašal na svojih shodih in na podlagi originalnih dokumentov so ovrženi tudi vsi očitki glede moke, ker ie dokazano, da 90 dobili trboveljski brezposelni namesto Pavličeve koruze po isti ceni najfinejšo pšenično moko. V revizijskem poročilu je tudi izjava g. Pavliča, da je bila notica v »Slovencu«, v kateri je poročal, da je občina odklonila 2 vagona pšenice, ki jo je preskrbel g. Pavlič za brezposelne, netočna, oziroma tiskovna pogreška, ker je on preskrbel občini le Ž vagona koruze. V svoji izjavi v revizijskem poročilu g. Pavlič sam poudarja veliko zaslugo sedanjega občinskega odbora za sanacijo občinskega gospodarstva. Kar se tiče moke, bo občina po svoiein pravnem zastopniku pozvala uredništvo »Slovenca«, da popravi na vidnem mestu dotično notico v smislu Pavličeve izjave v revizijskem poru-čibi. S posebnim dopisom izreka kr. banska uprava občinski upravi, v prvi vrsti gg. županu in podžupanu, priznanje za njih uspešno delovanje. Revizijsko poročilo bo v celoti razglašeno. Poročilo o občinskem obračunu je podai podžupan g. Pavlin. Proračun izkazuj.? okrog 6000 Din primanjkljaja in je bil soglasno odobren. Na predlog rudniškega ravnatelia g- inž. Loskota razoiše občina mesto oskrbovalne sestre špeciialistke za protituberkulozni dispanzer. Ker ta postavka še ni v letošnjem proračunu, se bodo stroški za oskrbno sestro krili iz postavke »Zdravstvo« Izpopolnjena sta bila personalni in revizijski odsek V personalni odsek so bili izvoljeni gg. Plavšak. Berger in Jazbec: v revizijski pa gg- Kunej, Sušnik in Malovrh. MussoHnijeva bojevitost Rim, 4. avgusta. AA. »Popolo d'Ttalia« je priobčil članek predsednika vlade Mus-solinija, ki opisuje zgodovino fašizma in njegovo doktrino. Mussolini posebno naglasa. da pridejo le v vojni vse človeške energije do veljave in da le vojna vtisne pečat plemenitosti ljudstvom, ki imajo^ poguma spiistiti se vanjo. Fašizem ne veruje v možnost ali koristnost večnega miru. Fašizem živi v skupnosti s civiliziranimi narodi, vendar jc budno na straži in se ne da premotiti videzom. Na koncu izraža Mussolini prepričanje, da je vsak poizkus, doseči tra-jc.. mir na svetu, obsojen na neuspeh. Grandi v Londonu Rim, 4. avgusta, ž. Kakor poročajo iz Londona, je snoči prispel tja bivši italijanski minister rn sedanji poslanik v Lf. Rocco je že prevzel nove posle. Velika eksplozija v Turinu Turin, 4. avgusta, s. V turinski strojni tovarni se je danes dogodila strašna eksplozija. ki ie zahtevala 4 i^rtve in 11 hudo ranjenih. Onoldne so vpričo strokovnjakov preizkušali nov aparat, kotel s tekočim zrakom. Slo je za iznajdbo 351etnega poročnika bojnega broda inž. Cicogne, ki je no večletnem delu izgotovil svojo iznajdbo. Poizkus je bil skoraj že končan, ko je stisnieni zrak v kotlu dosege! pritisk 2000 atmosfer in je nastala eksplozija. Iz ketla so obenem švignili plameni. Detonacija je bila tako močna, da se je zemlja t km daleč stresla kakor pri močnem potresu. Vse šine na poslopjih v okolici tovarne so popokale. 15 hudo ranienih se je valjalo po tleh. ranjenih pa je bilo še več drugih od železja. Inž. Cicogna sam je postal žrtev svoje iznajdbe Velik kos železa ga je zadel v prsi. Cicogna je bil takoj mrtev. Lastnik tovarne in dva delavca sta umrla popoldne v bolnici. Duhovniki v fašističnih organizacijah Rim, 4. avgusta, ž. S posebno okrožnico ie generalni tajnik fašistične stranke Sfa-race obvestil vse pokrajinske fašistične tajnike, da je Vatikan razveljavil dosedaniff določbe o delovanju italijanskih verouč te Ijev izven šole. Z novo odredbo je /sem veroučiteljem, ki so smeli dosedaj delovati le v okviru Katoliške akcije, dovolil, da ■»mejo sodelovati tudi v fašističnih šolskih organizacijah. Sam papež je v tem smislu nagovoril katoliške veroučitelje. ki so se pred kratkim zbrali v Rimu. 17 srednješolske službe Beograd, 4. avgusta, p. 7 odlokom ministra prosvete so premeščeni: dr. žitko Vladimir, profesor I. reaine gimnazije v Ljubljani, na realno gimnazijo v šabac; dr. Hribar iMirko profesor realne gimnazije v Kranju, na realno gimnazijo v U žice; Boršnik Marija, suplentinja n. realne gimnazije v Ljubljani, na realno gimnazijo v Leskovec. V IV./l položajno skupino sta napredovala: Bračun Franc in Leskovšek Janko, profesorja klasične gimnazije v Mariboru. Msgr- dr. Bulic v Rogaški Slatini ZagTeb, 4. avgusta, č. Danes je odpotoval iz Zagreba v Rogaško Slatino znani naš arheolog msgr. dr. Franjo Bulič. V Rogaški Slatini, kjer je reden gost vsako leto, bo ostal tri tedne in bo stanoval v Ljubljanskem domu. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, hladnejše, morda še prehodno slabše deževje. — Situacija včerajšnjega dne: Sekundarna barometrskn depresija. ki ee je formirala nad Sredozemskim moriem, ie izzvala splošno noslabša-nie vremena, kar ima za posledico ipviMp. Visoki pritisk, ki leži nad iugozapadom Evrope. je pričel prehajati v notranjost kontinenta. Pritisk je padel samo na vzhodu in v Primoriu za 0,- do 2. v zaledju na ie narasel za 0.1 do 3 mm Naiveč je padel v srednjem Primoriu. narasel pa v srednji Hrvatski. Dunajska vremenska napoved za petek: Na jugu in vzhodu bodopodnormalne temperaturne razmere traiale še dalie. Na nekaterih krajih Še nekaj dežja kraji fn ljudje Spomin na skladatelja Oskarja Deva Ljubljanska radijska postaja, pri kateri sodeluje redno kvartet Glasbene Matice, ki je imel dozdaj 33 nastopov, je začela v zadnjih mesecih prirejati večere slovenskih skladateljev, na katerih pojejo solisti solo-speve, naš kvartet četverospeve dotičnih skladateljev, poseben predavatelj pa poda življenjepis skladatelja. Tako smo imeli večer Davorina Jenka, na katerem sem predaval jaz, Prelovčev večer, na katerem •nam je orisal življenjsko pot skladatelja pesnik Ivo Peruzzi, in kot tretji je bil nameravan večer skladatelja Oskarja Deva. Na zadnjem ljubljanskem velesejmu me je nagovorila pokojnikova sestra, znana solistka Mira Costaperaria, ir me vprašala, ali ima pevski kvartet Glasbene Matice v svojem repertoarju tolikšno število Devo-vih skladb četverospevov, da bi z njenimi solističnimi nastopi i.n s predavanjem skladatelja Emila Adamiča izpolnili celotni večer skladatelja Oskarja Deva. Naš repertoar Devovih četverospevov dotlej res ni bil tako obilen, vendar smo takoj ugodili izraženi želji za sodelovanje, ker nam je bil Oskar Dcv mil i:n ljub kot človek in skladatelj. Ker bi zahteval študij precej časa, smo prvotno nameravali prirediti De-vov večer šele v jeseni, vendar nam je neka notranja sila velevala, da se mu oddol žimo čimprej, in tako smo izbrali za naš nastop poleg nekaterih njegovih najleDŠih umetnih pesmi skoro izključno od Deva harmonizirane narodne pesmi, predvsem koroške, ki so bile umrlemu posebno pri srcu. Dne 3. julija letos se je vršil v ljubljanskem radiu Devov večer, ki je ponesel slnvo njegovega imena preko meja naše ožje domovine. Po koncertu smo poslali Devu našo sliko z iskreno željo, da bi kmalu okreval m nam ustvaril še mnogo lepih četverospevov. Dne 22. julija, tedaj nekaj dni pred svojo nepričakovano smrtjo, mi je pisal Dev pismo, iz katerega je razvidno, kako zelo ga je razveselila prireditev njegovega ve-čern v 'ubljanskem radiu. Pismo se glasi: »Slavni kvartet! Zahvaljujem se Vam prav iskreno za odlično sodelovanje na mojem večeru in za sliko, katero bom hranil s ponosom v svoji zbirki. Ker sem bolan. sem poslušal Vaše petje v postelji. Snmo škoda, da so bile tako silovite motnje. Izmed vseh postaj orinaša ljubljanska najhujše motnje v Maribor, toda ta večei je b:l že od sile buren. Vendar sem posamezne glasove dobro slišal: Pelančkov lahkoto in prožni tenor, Završanov zaokro-?en; glas. ki ni na svoji patini prav nič izgubil. in oba. krepki, zdravi kulisi II. basa in II. tenorja. Predavanje je bilo pretehtano in vzorno. Prav danes mi piše kanonik .Tanko Rarle iz Zagreba, da je tudi moje pesmice v radiu slišal in mu je posebno kvartet Glasbene Matice zelo ugajal. Ponavljam še enkrat svojo prav iskreno zahvalo na ljubeznivosti. Blagovolite mi z.mudo oprostiti. Bolujem na jetrih in sem že en mesec in pol v postelji. Prisrčno pozdravljam cenjeni kvartet, udani O^kar Dev, Maribor, 22. VII. 1932.« To je gotovo eno zadnjih pisem skladatelja Oskarja Deva in hranili ga bomo kot nom:n na vzornega moža. idealista in stvaritelja mnogih lepih četverospevov. Časten mu spomin! Josip Skalar. Kongres učiteljske počitniške zveze Velaluka, 3. avgusta. Letos že tretjič letuje jugoslovensko fe-rijalno učiteljstvo iz vseh banovin v svoji koloniji v mestu Velaluki na otoku Korčuli. Tu se je 1. avgusta vršil tudi II. kon-greš. Prostore za kolonijo (poslopje mehanske in osnovne šole) je brezplačno od-6topila mestna občina. Kongres je otvoril ustanovitelj UFS in organizator kolonije, glavni poverjenik, slovenjgraški učitelj g. Slavko Mrovlje. ki je predlagal vdanostmi brzojavki Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in ministru prosvete g. dr. Kojiču, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. V poročilu je omenil, da bi so moral letos vršiti jubilejni kongres zaradi desetletnice, odkar se je pričela širiti feri-jalna ideja med jugoslovenskim učitelj-stvom. UFS je tudi nameraval izdati jubilejno spominsko knjižico, kar pa se je zaradi vsestranske krize odložilo za prihodnji kongres. V koloniji je do sedaj letovalo preko 300 jugoslovenskih učiteljev, ki eo v zelo ugodnih pogojih preživeli počit-rrce na Jadranu. Glavno poverjeništvo bo nastavilo vse sile, da bo drugo leto ustanovilo poleg že obstoječe kolonije ob morju tudi nove kolonije v dravski banovini. kar je bilo z odobravanjem vz*to na znanje. Iz poročila revizijskega odbora je razvidno, da je bilo od I. kongresa dalje preko 100.000 Din prometa in da iznaša vrednost inventarja 22.000 Din. Ves inventai se je nabavil od zadnjega kongresa, kar ie hvalevredno, če se upošteva, da ni UFS prejel od nikoder nikake podpore. Glavnemu poverjeništvu je kongres soglasno podal razrešnico, glavnemu poverjeniku pa jr izrekel za njegovo vztrajno in uspešno delo posebno zahvalo. Nato so bile sprejete nekatere spremembe pravil. Pri volitvah so bili soglasno iz-volj eni: za glavnega poverjenika in poverjenika za dravsko banovino g. Slavko Mrovlje, za savsko banovino g. Jurkovič, za dunavsko in za Beograd g. Atanackovič, za vardarsko g. Vukašinovič, za drinsko gdč. Čelikovičeva, za zetsko g. Gvozdeno-vid, za primorsko, moravsko in vrbasko pa je pooblastil kongres glavnega poverjenika, da imenuje poverjenike. Po sprejemu pravilnika za kolonije in slučajnostih je davni poverjenik zaključil lepe uspeli kongres s prošnjo, da vsi člani UFS v svojih banovinah širijo idealno ferijalno idejo med jugoslovenskim učiteljstvom. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah Velik požar zaradi iskre iz mlatilnega stroja Murska Sobota, 4. avgusta. V torek popolidne je nastal nevaren požar na madžarski strani. Na kraj katastrofe so odšli tudi naši gasilci iz Hodoša z divema brizgalnama. Ko so prišli v le 2 km oddaljeno vas Kotormamv, so bila poslopja več posestnikov v plamenih. Zaradi velike suše in ker so bite stavbe delno pokrite s slamo, se je požar z veliko naglico širil in je bilo gašenje skoro brez pomena. Rediki vaški studenci so bili kmalu izpraznjeni, tako da je bi a velika nevarnost za ostala poslopja v vasi. Številna gasilna društva so se omejiila na lokaliziranje požara, kar se jim je slednjič posrečilo. Okrotg šestim posestnikom je zgorelo vse do tal. Škoda je tem večja, ker je bilo vse žito že doma in je vse postalo žrtev plamenov. Vzrok požara je bila velika lahkomiselnost. Pri posestniku Balogu Šandoru so mlatili z mlati.lnim strojem na parri pogon. Lastnik mladini ce je postavil parni stroj tik šuipe, v kateri se je nahajalo žito. Na opozorilo drugih, da je to menda nevarno, jim je lastnik dal garancijo, da se ne bo nič zgodilo. Komaj pa so zm'otili nekaj snopov, je iskra preskočila iz 6troja v slamo in jo zažgala. Nesreča je bila neizbežna. Ko je lastnik mlaibilnice videl, kako plamen zajema poslopje za poslopjem, je zbežal. Ko so nesrečnika pozneje šli iskat, so ga našli doma obešenega. Pri požaru je seveda zgorel tudi mlati ln i stroj in je škoda že samo pri tem prav velika. Huda nevihta s strelami Ptuj, 4. avgusta. Včeraj okoli 4. zjutraj so se pripodili črni oblaki nad Ptuj in okolico. Hud naliv je spremljalo skoro eno uro trajajoče treskanje. Strela je udarila v zvonik pro-štijske cerkve in v bližino glavarstva, kjer je pokvarila telefonsko omrežje. Številne strele so tresnile tudi v strugo Drave. V Vičavi je udarila strela v bližino hiše g. Petka. Gospodinja je bila zunaj in je torej le naključju pripisati, da je ostala nepoškodovana. Strela je zanetila tudi požar pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju pri posestniku Turinu. Zgorelo je gospodarsko poslopje. Škode je okoli 30.000 Din. Po nevihti je začelo rahlo rositi, vendar pa se je nebo že proti 10. zjasnilo. Polja so se vsaj za silo namočila in tudi ozračje se je po neznosni sopari nekoliko ohladilo. kim železnim drogom in navalila na oba fanta, oče na sina Franca, sin Alojz pa na mačehinega sina. V hipu je dobil sin Franc od očeta udarec po sredi glave, da se je takoj oblit s krvjo zgrudil na tla. Med tem pa je pobil Alojz z drogom tudi njegovega spremljevalca Koširja, ki je dobil močan udarec preko desne strani glave. Oba ranjenca sta dobila prvo pomoč od sosedov, nato pa sta bila prepeljana z vlakom v bolnico usmiljenih bratov. O poboju obveščeni orožniki vrše poizvedbe, ki bodo dognale, kdo je prav za prav glavni povzročitelj žalostnega dogodka. KAM i S KI E 1 x i 9 'i KI Jk Srebrna gostija Ruske koče Ruše, 4. avgusta. Letos 8. septembra bo minilo 25 let, ko se je na slovesen način otvorila prva planinska postojanka na Pohorju, na najbolj severnem delu slovenske domovine. Prvi predsednik SPD, blagi dr. Orožen, je takrat veliki množici slovenskih turistov od Samo še danes ob 4., <48. in 9. y4 uri zvečer ob globoko znižanih letnih cenah. »Ufa« veleopereta &Cen£res p/< Lilian Harvey, Willy Fritsch, Lil Dagover, Conrad Veidt in drugi Dopolnilo »Paramount zvočni tednik« Pride Paul Abrahamova opereta: in njen huxaw Elltnf kino Matica Telefon 2124 blizu in daleč ter še večjemu številu pohorskega ljudstva govoril navdušene besede, poudarjajoč veliki pomen tega dne in zgradbe Ruške koče za kotit utrni razvoj našega naroda. Štajerskim Slovencem nepozabni profesor dr. Medved, ki smo ga tukaj kratko imenovali »pohorski župnik«, je blagoslovil novo zgradbo ter iz vse duše prosil Vsemogočnega, da bi čuval to nišo in vse ljuidd, ki bodo iskali v njej zavetja. Res se je kulturni in nacionalni pomen Ruške koče kmalu vidno pokazal. Podrav-ska podružnica SPD. ki je to postojanko zgradila, je imela zbrano že precejšnjo peščico turistov, a od tega dne je njih število raslo kakor gobe po dežju. V Ruški koči je še nekaj let prevladovala nemška govorica, a ni bilo dolgo, ko je na svoji zemlji in v svoji hiši zavladal Slovenec. Ruška koča je kakor mati, preprosta in ponižna kakor je poštena slovenska žena, rodila je več hčera, ki so obširnejše in lepše ter so se »poženite« na r a zrnih pohorskih dcmovlh. Kakor je blaJadran-Tonkino« svečana otvoritev 56. občnega zbora Jugoslovenskega udruženja šumar-jev. Vsi gozdarji naše države se zanimajo za to zborovanje Sušak pa pričakuje tudi velik obisk rodbin udeležencev. Po otvoritvi zborovanja bo višji svetnik banske uprave iz Zagreba g. inž. Josip Griinwald predaval o gozdarstvu v kraških delih savske banovine. Predaval bo t udu podpredsednik udruženja, veleposestnik g. Inž. Milan Lenarčič iz Maribora o sodelovanju Jugoslavije pri mednarodni sanaciji lesne trgovine. Drugi dan bo konferenca z delegati slovanskih gozdarskih udruženj o sodelovanju in o organizaciji slovanske gozdarske zajednice. V nedeljo se bodo podali kongresi sti na izlet s parnikom proti Rabu iin bo medtem predaval gozd ar siti Inšpektor na Sušaku g. inž. Premuzič o smernicah za preporod in preustrojitev gozdarskega in kmetskega gospodarstva v kraških krajih. V zalivu Sv. Kristofora na Rabu se bodo kongresisti izkrcali, da si ogledajo znameniti gozd »Dondo«. prenočili bodo na Rabu, prihodnji dan pa nadaljevali vožnjo s pa-robrodom do Sanja. Od tod bodo na razpolago avtobusi za izlet k Sv. M.ihovilu in Vrai.iii.ku na Plitvička jezera. Na Sv. Mihovi iu si bodo ogledal; veliko gozdarsko drevesnico in razsadnico, predaval pa bo šef inšpektorata za pogozdovanje kraških krajev v Senju, prof. inž. Kauders. Oni eks-kurzi sti, k1 se v Senju ne bodo odločili za izlet na Plitvice, se bodo vozili s parobro-dom v Novi, Crikvenico in nazaj na Sušak. kjer bo razs*an«k. Ekskurzije bosta vodila inšpektor g. inž. Premužič in g. Inž. šurič. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1, Č8B opazovanja, 2 stanje barometra, 3. tem-Deratura 4 relativna vlaga v %. 6. smer in K~7ina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8 padavine v mm. Temperatura: orvZaradi razdraženosti brezposebuh staršev je v vseh šolah opaziti tako zvano otroško nervozo. Sledi nujna potreba, da se otroci teh staršev vsaj za nekaj ur dnevno odtegnejo družini.« Društvo Atena se je odločilo prevzeti na svoje otroško igrišče v Tivoliju v brezplačno varstvo vsaj petdeset otrok, katerim bi se razdeljevala dopoldne in popoldne tudi brezplačna južina, kakor mleko, sir, sadje, marmelada, med, kruh. Pozivamo vse one, ki bi hoteli podpreti to akci-jo z denarjem ali z blagom, da pošljejo darove na naslov društva, Dunajska cesta la-II. Pozivamo pa tudi vse potrehne, ki b.i se hoteli poslu žiti te u godnosti za svoje otroke, naj takoj vlože na društvo prošnje z natančnimi podatki! domačih razmer do 10. t. m. Sprejele se bodo predvsem deklice v starosti od 6. do 12. leta. Prosilci, ki bodo sprejeti, dobe pismeno obvestilo. u— Avtobusni izleti Zveze za tujski promet od 5. do 15. t. m. Danes: Ljubelj in Jezersko popoldanski izlet 59 Din; nedelja 7. t. m.: Logarska dolina 125 Din (s prehrano); torek: Ljubelj 59 Din in Polhov-gradec čez Vrzdenec (3 najstarejše freske v Sloveniji) Horjul-Vrhnika 49 Din; sreda: Jezersko 59 Din; četrtek: Logarska dolina 125 Din (s prehrano); in Visoko-žiri-Vrhnika 65 Din; petek: Ljubelj in Jezersko po 59 Din; sobota: na morje v Bakar za tri dni z vso oskrbo 350 Din in v Dubrovnik vzdolž naše obale in nazaj čez Sarajevo Jajce-Bihač-Plitvička jezera- Bakar; ta enajstdnevni izlet stane z vso prehrano in prenočišči približno 2000 Din; nedelja: Logarska dolina; Zponedeljek: Logarska dolina (obakrat po 125 Din.) Vozovnice, prijave in informacije pri »Putniku«. u— Klub jugoslovenskih primorskih akademikov v Ljubljani vabi svoje člane ter akademike, prijatelje emigrantskega pokre-ta, da se v čim večjem številu udeležijo izleta emigrantov, prireditve emigrantskega društva Orjema v Laškem. Odhod iz Ljubljane vn edeljo ob 5.15 povratek ob 22. Zaradi četrtinske vožnje se je prijaviti na klubov" deski na univerza, v Akademskem kolegiju ali pa vsaj pol ure pred odhodom vlaka na kolodvoru. Na bratsko svidenje! u— Deževno vreme. Po lepih, vročih poletnih dnevih imamo zadnje dni dovoln moče. Kakor prejšnjo noč, smo tudi včeraj ponoči imeli pravcato nevihto. Okrog 4. do 5. zjutraj je lio kakor iz škafa, pozneje je dež spet pojenjal in je tudi včeraj čez dan le po malem deževalo. Tempratura je nekoliko padla, vendar je upati, da se bo no mlaju nebo spet zjasnilo in bomo imeli tudi v avgustu še lepe poletne dni. Suša pa je zaenkrat odpravljena u— Prosvetno in izobraževalno društvo »Zora« v Spodnji Šiški ima jutri, v soboto ob 20. v gostilni pri Pavletiču v Frankopan-ski ulici redni članski sestanek s predavanjem in važnimi društvenimi zadevami. u— Slovensko planinsko društvo priporoča svojim članom, da kupujejo polovične vozovnice na podlagi uverenj radi evidence v podružnici »Putnika« v hotelu »Metropol« na Masarykov.i cesti nasproti glavnega kolodvora. ti— Nesreče. Včeraj so spet pripeljati v ljubljansko splošno bolnico več žirtev nezgod. Upokojeni rudar 63 letni Urban Petan iz Hrastnika je dopoldne nalagal sode na voz. Pri tem delu se je voz prevrnfl in Petanu zmečkal levo nogo. Jera Skubičeva, 05 letna užitkarica z Laverce, je odšla v sredo popoldne v gozd nabirat jagode. Na strmini pa ji je spodrsnilo in je dobila hude notranje poškodbe. Posestnik Matija Debevec z Jezera pri Cedknici Je napajal krave. Nenadoma pa je ena izmed njih zbezljala in podrla Debevca po tleh, dočim mu je druga krava stopila na trebuh in na prei. Debevčevo stanje je skoro brezupno. n— Kopalne obleke dobite po rnatno znižani peni pri Šterk nasl. Kamičnik Miloš. Stari tre 18. u— Došlj nov| inozemski a rt isti v Tivoli. Dancing oh slabem vremenu v dvorani. Iz Celfa e— Zadnja kolonija Kola jugosJovensIkrh sester v Cd,jbegnil od (farna 19-letni Štefan Strmšek. stanujoč pri očetu v Gozdni ulici na Pobrežju. Glad pa je pri-tiral mladega nepridiprava preletelo sobota domov. Ker ni bilo nikogar doma, je fante zlezel skozi okno v sobo, s silo odprl omaro, vzel 50 Din in se založil tudi z 'est-vinami in drugimi dobrotami ter zopet izginil brez sledu. Uporabljajte pri sončenju samo emulzijo 9305 Lekarna TRNKOCZT, Ljubljana. a— Iz bolnice. Včeraj so pripeli aR v mariborsko bolnico dva poškodovanca. Z visoko naloženega voza je padel že priletni posestnih Jože Bračko v Podgradcu in si zloma desno nogo nad kolenom. Gojencu rudarske šole, Francetu CrnTku, ki je doma pri staršKi na počitnicah, pa je po nesrečnem nakitjučju vrgel njegov mlajSi bratec železne vite, ko je spuščal seno v hlev. Vile so se fantu globoko zapičfle v hrbet in ga hudo poškodovale a_ Britje 2, striženje 4 Dtn. Premkc, Mlinska 8. Iz Krani a r— Zlet kranjske gasilske župe. V nedeljo 7. t. m priredi tukajšnja gasiisika hip a zlet v Stražašče, kjer proslavi tamošnje gasilno društvo 30-letnko obstoja. Spored proslerve je razviden iz plakatov. Nastopila bo tudi vrsta plezalcev kranjskega gasilnega društva ter izvajala kratlko vajo z mehanično lestvo. Na župnem zletu bo izročil sreski načelnik g. dr. OgrLn odlikovanja zaslužnim gasilcem, ki se udejstvujejo nad 25 let pri društvih. Pridite! Iz Litije i— Lep uspeh desetletnega dela je doživela te drri Kmetska hranilnica v Šmartnu. Kupila je znano Mahovo hišo pred cerkvijo in uredila v njej poslovne prostore. Poleg ostalega odbora ima za nakup lastnega poslopja največ zaslug šolski upravitelj gosp. Ma'kso Kovačič, ki vrši tajniške in blagajniške posle hranilnice. V novo hraniln;ško poslopje se je preselila tudi občinska pisarna. i— Lastno letno telovadišče otvorl j o v nedeljo 7. t m. Sokoli v šmartnu. Na prireditvi, ki bo ob tej prilifki, bodo nastopdi oddelki Sokola Litija-šmartno Ln ostalih zasavskih društev, pevci domačega zbora »Zvona« in litijska gasilska godba. i— Nagrada za najlepši posnetek Litije. Litijski Fotokhib je razpisal več nagrad in diplom za najlepše posnetke Litije. Natečaj bo zaključen 1. septembra. Podrobnejše in-formatcije se dobe pri predsedniku učitolju g. Župančiču. Iz Noveea mesta n— Tukajšnja društva se opozarjajo, da se pri odrskih prireditvah obračajo glede tantiem na zastopnika Avtorske centrale g. Vekoslava Lilijo, .šolskega upravitelja v pokoju v Šmihelu. n— Prostovoljno gasilno društvo v Novem mestu priredi 7. t. m. vrtno zabavo pni g. Windiecherju v Kandiji. Istega dne dopoldne pa bo imelo društvo izredni občni zbor, na katerem bodo odlikova.n; zaslužni gasilci s srebrnimi in zlatimi kolajnami. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu ho predvajal d^nes. v petek, in jutri, v soboto, obeifcmt ob 20.30 uri ter v nedeljo ob 18.30 m 2030 uri zvočni film »Kubanska ljubavna pesem«. Predigra zvočna! Iz Ptuia j— Krožek mestnih uslužbencev v Ptuju bo hnefl redni občni zbor v nedeljo 7. t. m. ob 10 t sobi magistralnega ravnatelja Iz Šoštanja Srebrno poroko proslavita danes bivši z'jpan mesta Šoštanja g. France Vrečko njegova soproga Marija. G. jubilant si je pridobil za napredek Šoštanja mno^o za-stijg. Kot dvakratni gerent in župan, kot dolgoletni predsednik krajmega šolskega sveta, ustanovitelj Olepševalnega društva soštanjskega, je vodil vsa dela za lepšanje m za večanje Šoštanja. Za njegovega hi-panovanja je bil dozidan osnovni šoli nov trakt, zgrajen je bil krasen Gandejev «nost. občinska hiša pa je bila prez-dana in adaptirana tako, da je v njej pet d-ru^in našlo za malenkostno najemnino* prostorna trisobna stanovanja. Vse to se je napravilo v časih, ko šoštaniska občima ni bila baš v najboljših finančnih razmerah, zato pa so njegove zasluge tem večje. Po izredni vsestranski delavnosti se je g. France Vrečko pred nekaj leti umaknil javnemu življenju, da bi po plodonosnem delu užival zaslužen mir. Želimo njemu iti njegovi soprogi še mnogo let sreče, miru in zadovoljstva! Iz življenja na deželi IŠKA VAS. Odkar je zavladala sp^šna gospodarska stiska, ki jo posebno občuti tudi slovenska lesna industrija, je Lška vas ob kon-ou romantične Iške tesni postala tih kraj. Nič več ne pojo žage. Pričela pa je v teh hudih časih premišljali kmečko-delavska mladina bolj kaJcor kdaj prej o svojem stanu, svojem delu in siplošnem gospodarskem neredu. V preprosti Mazijevi kmečlki izbi se je v nedeljo ta mladina zbrala k zborovanju in si izbrala pripravljalni odbor Društva kmečkih fantov in deklet ki ga sestavljajo naslednji tovariši in tovarišice: Mazi Jmez, Mazi France, Ivana Žaigarjeva. Mici Rupertova, Jakob Zupec, Jože Japelj in Jakob Rupert. O idejnih smernicah gibanja kmečke mladine sta govorila tovariša Lojze K racnar in France Gerželj. Potem pa so se fantje in dekleta dogovorili, kaiko se bodo udeležili tekme žan jic na Igiu in kako bodo sodelovali pri organizaciji tega praznika. Prav tako so sklenili, da se bodo tesno ok'enili svojega društva, kjer bodo pretresali tudi vprašanje, kaij bi bilo treba storiti, da b' spet pričele neti žage. SAVINJSKA DOLINA. V nedeljo 31. julija je organiziral celjski pododbor Zveze bnečkih fantov in deklet izlet svojih društev na Mrzlico, kamor so prihiteli tudi ljubljanski tovariši in poslanec gosp. Milan Mravlje s svojo družino. Udeležlba je bila velika: nad 200 poslušalcev eo imeli govorniki tovariši France Hamjšek. inž. Kropiv-šek. Gavro Gomišček, Ivan K rano v.šok in poslanec Milan Mravlje, ki je v daljšem govoru razložil današnja najvažnejša vprašanja. Po govoru g. poslanca je zopet govori tov. Hanjšek in želel, da bi se za leto dni zopet sešLi na tem mestu. ROGAŠKA SLATINA. V nedeljo je stopil pred Abrahama m obenem proslavil srebrno poroko upravnik naše pošte, g. Ignac Pečar. Po rodu je iz Bresternice pri Mariboru, sin zavednih kmetskih star. šev, ki so ga poslali v šole v Maribor. Svoj prosti čas izven službe je posvečal vedno narodnemu delu, saj je bil dolgo let odbornik (blagajnik) CMD v Mariboru, član Sokoi£kega društva, občinski svetovalec v občini Rrčevini itd. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi nabavljalne zadruge drž. nameščencev in Posojilnice poStnih uslužbencev v Mariboru. Kakor marsikateri napredni in nacijonaim borec je moral tudi on občutiti krutost nasprotnika, ki je skrbel Ra to, da ga ločijo od družine, dokler mu ni pokojni dr. žerjav popravil krivice. Leta 1927. je prevzel upravo pešte v Rogaški Slatini, kjer deluje g« danes kot vesten uradnik, prikupen aru-I žabnik in vnet narodni delavec. Kot tajnik krajevne organizacije JRKD in odbornik Sokolskega društva zavzema baš te najvažnejše funkcije z jako agSlnostjo. Prepričani smo. aa je pogledal v Abrahama z vso zadovoljnostjo in praznoval s svojo družico Jelko srečno in zdravo 25 letnico poroke. ŠPITALIČ. Sokoska prireditev v nedeljo je lepo uspela. Obiskale so nas tudi sosedne sokolske edinnce. Letno telovadišče je biilo okusno okrašeno. Telovadni spored je obsega! 8 točk. Zlasti so bili strumni nastopi četnikov. Zbrano občinstvo je pozdravil Četni starešina br. Berce Anton starešina brat dr. Mejak ie imel daljši pro-gramaticni govor, brat Nemec pa je pozdravil kmečko mladino. Nasprotniki s o seveda morali zopet na sirov način pokazati onemoglo jezo in so polili zemljišče pred vhodom na telovadišče z gnojnico. DRAVOGRAD. Olepševalno in tuijsko-prometno društvo iima v nedeljo 7. t. m. svojo veliiko letno vrtno veselico s srečo-k>voim, šaifjivo pošto, prosto zabavo s plesom itd Za p'es bo igrala godba na piihaia, med odmorom pa salonski orkester pod vodstvom g. inž. Ranča. Ta veselica je spojena s prvo obletnico obstaja društva. Ob 9.30 bo v farni cerkvi slovesna služba božja z nagovorom. Pri maši bo igral salonski kvartet, ob 15. pa se bo pričela na občinskem dvorišču veselica. Društvo izika-zuje v tngiu, kakor tudi v okolici kip napredek. Klub krizi nas je letos posečalo rekorvlmo število letoviščanl&v iz tu- rn inozemstva. Društvo, ki pod spreten vodstvom g. dr. Erata razvija intenzivno propagando za naš Jepi kraj, obeta trgu in okolici še lepo bodočnost, letovišča njem pa mnogo nžItiH. LJUTOMER. V torek se je vršil pogreb ge. Hanike Raijhove, soproge posestnika ion bivšega člana banovinskega s tem pogledu stavil interpelacijo, je po tej izjavi prosil zbornico, da tudi v bodoče z vsemi silami prepreči ekonomsko izkoriščanje naroda na račun nekaterih privilegi ranih podjetij. CrO§p Izvoz sadja za vezane dinarje Kakor smo že včeraj kratko poročali, je ' katerimi nimamo klirinškega prometa. finančni minister izdal odlok, po katerem je dovoljeno, da se smejo izjemno od določbe člena 6. deviznega pravilnika opravdati overenja o zavarovanju izvozne valute za izvoženo sadje s potrdili o plačilu protivrednosti izvoza na breme »začasno vezanih« dinarskih računov inozemcev, pri čemer mora biti imetnik začasno vezanega dinarskega računa iz iste države, v katero se sadje izvozi. To pa velja le za izvozne pu-sle z državami, s katerimi nimamo klirinškega prometa. Ta odlok je velike načelne važnosti. Ka-kor znano, je pred meseci (28. marca) izdal finančni minister odlok, ki je omogočil poravnavo obveznosti nasproti inozemstvu za uvoženo blago z vplačilom odgovarjajočega zneska v dinarjih na »začasno vezan« račun inozemskega upnika pri kakem pooblaščenem denarnem zavodu. S takrm vplačilom je sicer naš dolžnik lahko poravnal svojo obveznost, inozemski upnik pa s položenimi dinarji ni mogel prosto razpolagati, ker je bilo z odlokom izrecno predpisano, da se taka začasno vezana dinarska dobroimetja do osvoboditve in prenosa na svobodni dinarski račun ne morejo uporabljati za zavarovanje valute pri izvozu (torej tudi ne za plačilo našega izvoza), temveč samo za plačila v državi. Veljavnost tega odloka je bila prvotno terminirana do konca aprila, potem pa je bila ponovno podaljšana, in sicer zadnjič do konca avgusta. Plačevanje obveznosti nasproti inozem-s!vu na začasno vezane dinarske račune inozemskih upnikov je bilo seveda uvedeno le za prehodno dobo. ker je jasno, da se tak način likvidacije obveznosti nasproti inozemstvu ne da voditi trajno. Kakor je podoba, pa je sedaj spričo bližajoče se izvozne sezone dana možnost, da postopna likvidiramo te dinarske terjatve inozemcev. ki so se v zadnjih mesecih nabrale. . Začasno vezane dinarske terjatve italijanskih upnikov smo že pred tedni oprostili. sedaj pa je z novim odlokom omogočeno. da inozemski imetniki teh računov predajo tako vezane dinarje uvoznikom našega sadja, le - ti pa s temi dinarji lahko plačajo našim jzvoznikom kupljeno sadje. Na ta način ne bo 6amo omogočeno, da se likvidirajo ti vezani dinarski račun), trmveč bo. kar je še važnejše, precej posp— šen in olajšan tudi naš izvoz sadja. Inozemski uvozniki bodo najbrž tudi imeli svoj.? koristi, ker bodo take vezane dinarje morda lahko nekaj ceneje kupili nego svobodne dinarje. Na tečaj dinarja v inozemstvu pa to ne bo moglo vplivati, ker se dinarska deviza v inozemstvu trguje le v obliki svobodnih dinarjev in ne vezanih. Svobodnih dinarjev pa inozemstvo nima mnogo na razpolago- Pospeševanja našega izvoza v »ej obliki se doslej nismo mogli posluževati, ker po-meni tak način plačila, da za izvoženo blago (sadje) ne bodo prišle v državo nikake devize. Naše devizno gospodarstvo je zaradi gospodarske strukture naše države v prvi polovici leta vedno pasivno. Šele s pričetkom izvozne sezone se položaj izboljša. Zato smo bili prisiljeni, da s sličnimi ukrepi počakamo do izvozne sezone, ki je sedaj nastopila. Z gornjim odlokom finančnega ministra bo v znatni meri olajšan predvsem izvoz sadja v Nemčijo, pa tudi v druge države, s to je v Poljsko, Nizozemsko. Belgijo, Francijo, Anglijo itd. Velike važnosti pa je gorn' odlok za naš izvoz sadja tudi v pogledu financiranja izvoza. Sedaj, ko je dovoljeno, da inozemski kupec sadja lahko plača to sadje z vezanimi dinarji, bo naš izvoznik, ki nima na razpolago preveč denarnih sredstev, lahko kmalu prišel do plačili, ki ga bo lahko takoj zopet porabil za nove izvozne posle. Nemčija pa se je tudi s svoj. strani jx>stavila na stališče, da orvenstveno dovoljuje uvoz živil, torej tudi sadja, iz onih držav, v katerih imaio nemški drža>-liam vezane terjatve. Za nemškega uvoznika pa je tak način plačila ugodnejši tudi zaradi tega, ker tu ne veljajo nemške orne jitve glede dodeljevanja deviz za uvoz. Za toJ?hko s sigurnostjo računamo zlasti na večji izvoz sadja v Nemčijo. Poleg svežega sadja prihaja v okviru gornjega odloka predvsem v poštev tudi izvoz suhih češj>elj, ki bo letos prav velik, ker bomo imeli za izvoz na razpolago okrog 2500 do 2700 vagonov češjjelj. J koliko bo mogoče gornji sistem razširiti tudi na druge važne izvozne predmete, nam zaenkrat ni znano. Vendar moramo takoj opozorili hidi na potrebo uvedbe enakega režima za naš hmelj, ker to zahteva poseben nacm trgovanja s hmeljem. Hmelj kupujejo pri naših producentih večinoma inozemski uvozniki sami preko svojih agentov Zaradi deviznih omejitev v državah ki v glavnem uvažajo naš hmelj, pa si ti uvozniki ne morejo nabaviti dinarjev za odkuo pri producen u. ker dobivajo potrebna in-.-zemsn-a plačilna sredstva večinoma šele te-dai ko, blago uvozijo Naš hmelj se izvaža v Nemčijo. Francijo in Belgijo. Izvozniki iz teh držav pa imaio večinoma največ vezanih dinarskih terjatev v naši državi Če bi se določbe najnovejšega odloka finančnega ministra razširile tudi na izvoz hmelja bi bilo tudi to vprašanje takoj rešeno in bi mogli agenti inozemskih uvoznikov hmelja iz omenjenih držav takoj pričeti z nakupovanjem hmelja, ker bi v ta namen lahko porabili pri naših bankah ležeče vezane dinarje Kakor smo že včeraj kratko poročali ie jcel jsko Združen ie trgovcev na m»rodai nih mestih_ že napravilo potrebne korake, da se ta težka ovira za vnovčenje hmeljske-ga pridelka čim prej odstrani. Vprašanfe bencina na plenarni sefl tMJf&gffafstee Trgovske zbornice Na plenarni seji Trgovske zbornice v Beogradu, ki se je vršila 3. t. m-, je prišlo v razpravo tudi vprašanje pomanikanja bencina. Predsednik zbornice g. Miljuftin Stanojevič ie na stavljeno vprašanje podal med drugim naslednje pojasnilo: Zaradi geografskega položaja je naša država navezana na uvoz bencina in drugih mineralnih olj iz Rumunije. kjer pa so skoro vse večje netrolejske družbe v rokah velikih ameriških in angleških koncernov (Standard Shell, Vacuum). ki so istočasno glavni predstavniki jugoslovenskega kartela nafte. Ostale manjše družbe v Rumuniji morejo zaradi deviznih predoisov izvažati le manjše količine, tako da naši svobodni uvozniki izven kartela niso mogli tako lahko stopiti v borbo s kartelom. Uvoz mineralnih olj preko svobodnih Optimizem na ameriških borzah Zadnje tedne se opaža, da nivo borznih tečajev na ameriških borzah zopet občutm« narašča. Od najnižjega stanja ob koncu maja so se efektni tečaji povprečno dvignili za l5n/o. nekatere vrste papirjev cf.lo za 50 in 60%. Čeprav ie okrepitev zaenkrat smatrati še za reakcijo na zadnji padec, vendar se v splošnem opaža življenje oj> timističnejšega gledanja v bodoči razvoj. Simptomom, ki kažejo na zboljšanje gospodarskega stanja, pripisujejo v splošnem večjo važnost, kakor pa poročilom, ki kažejo v nasprotno smer. Pri tem je treba seveda upoštevati, da se bodo v kratkem vršile v Ameriki predsedniške volitve in se zlasti republikanci trudijo preko tiska vzbuditi razpoloženje za gospodarsko oživljenje. Predsednik Hoover namerava v kratkem izvesti tudi velikopotezno akcijo za okrepitev žitnih cen. in je mendp sedanja prijaznejša tendenca na žitnem trgu v zvezi s pričakovanjem te akcije. Široko publiko animirajo z različnimi sredstvi za nakup efektov, kar na j prinese novo h oso na efektnih borzah. Zanimiva je med drugim naslednja paradoksna argumentacija, ki se v zadnjem času pogosto navaja. V času ugodne konjunkture tik ored polomom n« efektnih borzah eo si ljudje izposojali denar po 12 »/o. da morejo kupiti delnice, k! so se pri tedanjih visokih tečajih obrestovale le tx> 3°A>. Zakaj ne bi publika sedaj najela denar po 3 fl/o, da more kupiti dobre delnice, ki nosijo pri sedanjih nizkih tečajih 129/o obresti na leto. Borze 4. avgusta. Na ljubljanski borzi je danes prišlo do sprememb v vseh deviznih tečajih, in sicer zaradi tega, ker je Narodna banka povišala tečaj sa derizo Curih. ki g* od srede aprila mi nič več spreminjala. Povišanje sicer ni znatnejše (od 1100.10 na 1106.20 za srednji tečaj) in znaša le okrog '/s0/«, vendar pa je imelo za posledico, da so se vsi devizni tečaji dvignili v približno istem razmerju. Na zagrebškem efektnem tržišču ie bila tendenca v Vojni škodi zopet prijaznejša. Promet je bil za kaso po 193, 195 in 196 m za december po 190. V investicijskem posojilu je bil zaključek pri nižjem tečaju 46.50 (v Beogradu je bil promet po 50). Od dolarekih papirjev pa se je trgovalo 7% Blairovo posojilo po 40-25 in 40.50. Drrine. Ljubljana. Amsterdam 2281.25 — 2292.61. Berun 1346.0» _ 1356.85». Curih 1103.45 _ 1108 95. London 198 75 — 200 35. Newyork ček 5644 20 _ 5672.46. P&rtz 222.00—223.12 Praea 167 60 _ 168 46. Trst 288 40-290 80 Zagreb. Amsterdam 2281.25 — 2292.61 Bf rlin 1346.09 _ 1356.89. Bruselj 788.59 do 7£).13. London 198.75 _ 200 35. Milan 288.40 _ 290. Newyork kabel 5666.20 do 5694.46, Newyork ček 5644.20 — 5672 46. Pariz 222.70 - 223.12, Praga 167.61 do 168.46, Curih 1103-45 — 1108.95. Curih, 4 avgusta Pariz 20.125. Londor 18 01. Newyork 513 75 Bruselj 71.28 Milan 26.1750. Madrid 4155. Amsterdam 206 75 R«Tlb> 122 25 Sofila 3 72 Pra?a 15.19. Stockhnlm 92.50. Oslo 90.25, Koben-havn 97, Varšava 57.60, Bukarešta 3 06. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 193 — 195, za avgust 189 — 192, za september 186 — 192, za december 190 — 192. 7°'n investicijsko 47 — 47.50. 4°/o agrarne 24.75 den.. 6V» begluške 33.50 — 34, 70/o Blair 40.50 — 41, 8% Blair 43 — 44, 7% Drž. hipotek, banka 43 den.; bančne vrednote: Narodna banka 4250 den., Priv. agrarna banka 209 — 211. Beograd. Vojna škoda 192 — 195. 7*/o Investicijsko 50 zaklj., 4*/o agrarne 23.50 den.. 6% begluške 33.75. 35 zaklj. 7•/• Blair 40-25 zaklj., 7®/. Drž. hipotek, banka 41 den.. Narodna banka 4200 den., Priv. agrarna banka 210 zaklj. Gospodarske vesti = Osiješkega velesejma letos ne bo- Uprava velesejma v Osijeku je te dni izdala komunike, v katerem sporoča, da se predvidena jesenska prireditev letos zaradi slabega zanimanja ne bo vršila. Kakor poročajo zagrebške »Novosti«, ni znano, ali pomeni ta odpoved samo začasno prekinje-nje prireditev, ali pa likvidacijo. Zdi se, da bo velesejem povsem likvidiral, ker je v nevarnosti tudi velesejmski prostor, ki se nahaja v centru mesta na občinskem zemljišču, ki je določen za skorajšnio zazidavo. Ce bi se pojavila ponovna potreba, bi se morali velesejmski paviljoni vsekakor zgraditi na kakem drugem mestu. Osiješki velesejem je bil ustanovljen pred 8 leti, imel pa je bolj lokalni značaj. Letošnjega pomladnega velesejma se je udeležilo le 140 razstavijalcev. (Ljublianski pomladni velesejem, ki se je vršil skoro v istem času, je imel navzlic krizi 652 razstavljalcev, od tega 148 iz inozemstva, in 100.000 poset-nikov.) Tako preostaneta sedaj v naši državi le 2 velesejma, ljubljanski in zagrebški. = Pred novo nreditvijo trgovinskih odnošajev s Francijo. V svoji izjavi, ki jo je podal finančni minister dr. Gjorgjevič po svojem povratku iz Pariza, je med drugim tudi poudaril, da lahko pričakujemo, da bomo v Franciji našli večje tržišče za naše glavne proizvode, kakor so živina in les, ki tvorijo važno postavko v naši zunanji trgovini. V zvezi s to izjavo poroča beograjsko »Vreme«, da je pričakovati, da se bodo kontingenti za naš izvoz v Francijo nanovo odredili na drugi bazi, ki bo za nas povoli-nejša in pri čemer se ne bo toliko upošteval dosedanji izvoz. Kakor znano, s« francoski kontingenti določeni na podlagi povprečnega uvoza v 1. 1925. do 1930., kar je za nas zelo nepovoljno- Glede izvoza živine pravi omenjeni list naslednje: Prej je Italija pri nas kupovala mnogo več živine nego sedaj, ker je dober del živine sama izvozila v Francijo. Izvažala je v Francijo ta-(o^ domačo kakor tudi našo živino. Zaradi zaščite domačih producentov pa je Franci-ia uvedla omejitve glede uvoza živine iz Italije. To je imelo nepovoljne posledice tudi za naš izvoz, ker je Italija priče.a kupovati manj živine. Mi zaenkrat ne moremo neposredno izvažati živine v Francijo, ker s to državo nimamo veterinarske konvencije. Kakor se zdi. naša delegacija o priliki zadniih trgovinskih pogajanj s Francijo ni mislila na to. da bomo potrebovali tako konvencijo, ki je tudi niso zahtevali, najb-ž zaradi tega. da ne bi bilo treba dajati kake protiusluge. Ta situacija <*e mora sedaj čim prej popraviti. Pričakovati je. da bo naSa vlada takoj izdelala podroben predlog o ukrepih, ki so potrebni, da se naš izvoz" lesa in živine v Francijo poveča. V tem pogledu je že dosežen 6porazum med pred sednikom francoske vlade in našim finančnim ministrom. Blagovna tržišča 21T0. + Chicago, 4. avgusta- Začetni tečaji: Pšenica: za julij 51.375, za september 55. za december 61.75; korma: za september 32.25, za december 28.75: oves: za julij 14.25, za september 19.50. za december 16.75; rž: za julij 32 25, za september 32.50. + Ljubljanska bona (4. t m.) Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slov post., po mlevski tarifi. plačljivo v 30 dneh): slavonska, okolica Sombor. 79 kg po 205 — 210. potiska. 80 kg po 215 _ 217 50; moka: baška *Q< franko Ljubljana, plaftjivo v 30 dneh po 315 _ 320. banatska po 335 do 340. koruza (slovenska postaia plačljivo v 30 dneh): baška. po mlevski voznini po 175 do 177.50. pri navadni voznini po 180 do 182.50. + Novosadska blagovna bbrta (4. t. m.) Tendenca mlačna. Promet 38 vagonov. — Pšenica: baška. okol. Novi Sad. »rednje-baška, gornjebaška, 79 kg in okolica Sombor. 78 kg 155 — 160; baška potiska, 79 kg 157.50 — 162.50; ladia Tisa, 79 kg 160 do 165; ladja Bege j, 79 kg 155 — 160; banatska. 79 kg 152.50 — 157.50; banatska, pariteta Vršac, 79 kg 152.50 — 155; baška, sremska nova. 76 kg 145 — 150; banatska nova, 76 kg 142.50 — 147.50; baška nova potiska, 76 kg 150 — 155. Ores: baški novi 120 — 125 Koruza: baška. »remska 119 — 121; okol. Sombor 120 — 122; banatska 116—118; sremska, okol. Šid 122—124. Moka: baška. banatska »0g< in >0gg< 240 do 255. »2« 220—230: >5« 200—210; >6« 185—190; >7« 150—155; >8« 100 do 105. Otrobi: baški, sremski. banatski 80—85. Zanimiva pravda Je li Mestna hranilnica mariborska »hranilnica samoupravnega telesa« ali ne? Do tega na prvi pogled nesmiselnega vprašanja je doš!o v nekem izvršilnem postopanju, kjer nastopa Mestna hranilnica mariborska kot zahtevajoča stranka. Kljub določilu § 8., da se olajšave, ki jih daje zakon o zaščiti kmetov, ne uporabljajo med drugim tudi ne na terjatve samoupravnih teles in njenih hranilnic, je okrajno sodišče v Marenbergu v navedenem primeru odložilo prisilno dražbo zavezančevih nepremičnin v smislu zakona o zaščiti kme tov. Ta sklep je utemeljilo sodišče tudi s tem, da zahtevajoča stranka Mestna hranilnica v Mariboru ni »hranilnica mestne občine mariborske, oziroma samoupravnega telesa« v smislu § 8/II zakona o zaščit; kmetov, marveč sta to povsem samostojni in različni korporaciji: saj sklepata med seboj pravna opravila (čl. 32 t 9 pravil Mestne hranilnice v Mariboru), se njuna imovina upravlja popolnoma ločeno (člen 3/11 pravil) in se ima imovina Mestne hranilnice v shičaju prestanka slednje porabiti za obče koristne namene (čl. 47/111 pravil) in ne pripade uradoma mestni občini mariborski. Zastopnik mestne občine mariborske je rekuriral zoper to odločitev prisilne dražbe zavezančevih nepremičnin in je mariborsko okrožno sodišče te dni rekurzu ugodilo, pobijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v nadaljnje postopanje po zakonu. Svojo odločbo je druga instanca utemeljila tako. da je baš na temelju pravil Mestne hranilnice smatrati slednjo za hranilnico mestne občine mariborske. ki pa je sodno znano samoupravno telo. Kajti iz pravil hranilnice izhaja, da je bil zavod ustanovljen po sklemi mestne občine mariborske z njenim jamstvom; v uoravni odbor hranilnice voli le mestni občinski svet odbornike; hranilnični Sisti dobiček koncem leta ie na razpolago obče namene; zavod more prestati le na podlagi sklepa občinskega sveta: občinski svet odloča o uoorabi pri zavodovi likvidaciji ugotovljenega prebitka za obče koristne lokalne namene. Po teh pravilih so torei le mestni občini pridržane vse za lastnika tega zavoda značilne pravice in je potemtakem upravičeno smatrati Mestno hranilnico kot zavod mestne občine mariborske. Okolnost. da je v pravilih hranilnice posebej določp-no. da je sklepanje upravnega odbora hranilnice. v kolikor si stojita nasproti hranilnica in mestna občina, neodvisno o:l občinskega odbora, na presoji zadeve ničf>6ar nespretnem. ko naravno v primeru koliziie interesov ne gre pripustiti prizadeti stranki pravico odločitve. Nasprotno je zaključiti iz dejstva, da se ta £e ob sebi umevna okolnost v pravilih še posebej poudarja — da V TEMNI JECI medli noga vse življenje. Vtesnjena v nogavico u čevelj prenaša brez odmora in brez miru potrpežljivo težo telesa. Pri tem pa mora navadno pogrešati vsako nego. Negujte svoja noge % Bnrgitomf Burgit-obliž zoper krnja očesa, zdravniško priporočen, se je sijajno izkazal ** ,et 8 svojim radikalnim učinkom in je skoro po vsem svetu vpeljan. Ker pokrije delujoča masa samo kurje oko, in pride zdrava koža torej samo z nevtralnim zalepilom v dotiko, so vnetja — kot se porajajo pri često enakomerno namazanih obližih — pri Burjritu popolnoma izklučena in to je glavni vzrok priljubljenosti Burgita in njegove brezpri-merne razširjenosti. Burgit-obliž zoper koija očesa Originalni zavojček z 1 komadom 4.— Din. Originalni zavojček z 2 komadoma 7.— Din. Burgit-obliž zoper otiščance Originalni zavojček z 2 komadoma 8.— Din. Burgit nožna kopelj Originalni zavojček ....... 6.— Din. Zahtevajte izrecno Burgit. Burgit pomaga zanesljivo in ne povzroča bolečin 1 je občinski svet sicer pri upravi zavoda odločilen činitelj. Čim f>a je Mestna hranilnica mariborska zavod samoupravne občine mesta Maribora, za izvršilno izterjavo takega zavoda zaščitni predpisi zakona o zaščiti kmetov iil« pridejo v poštev. Plačevanje davka na poslovni promet pri uvozu Beograd, 4. avgusta. AA. Po pojasnilu davčnega oddelka finančnega ministrstva se na podlagi čl. 9. tretjega odstavka uredbe o skupnem davku na poslovni promet iz leta 1931. pri uvozu blaga po pošti vzame za davčno osnovo, če uvoznik ne pokaže originalnega računa, petkratna višina carine. Če je vrednost blaga označena v tuji deklaraciji, ni pa priložen originalni račun, baš zato, ker je vrednost po tem računu višia od petkratne, ki služi za davčno osnovo, se mora vzeti za davčna osnovo tista vrednost blaga, ki je označena v tuji de-kk< raciji. Veliko neurje s točo na Dolenjskem Strela vžgala gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal. Novo mesto, 4. avgusta. Po soparnem sinočnem večeru je pričela danes v zgodnjih jutranjih urah med hudim grmenjem divjati silna nevihta. Iz temnih gosto nakopičenih oblakov, k,', jih je veter gnal z veliko silo proti severovzhodu, je girozila polju poguba, že čez nekaj trenutkov se je vlila ploha, ki se je le še stopnjevala. Med hudim treskanjem re je vsu-la tudi toča, ki je napravila zlasti veliko škodo na posevkih in nasadih v vasi Ri-gelju, občina Poljane. Toča je padala več minut in jo je bilo vildeti v okolici vasi še v poznih jutranjih urah, ponekod do 20 cm na debelo. Okoli 3. zjutraj, ko je vihar najhujše besnel, .je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Rudolfa Zamide v Pod-stenicah. Goreti sta začela pod in kašča. V rar urah je vse to pogorelo. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz tri ure oddaljenega Pod turna in štiri ure oddaljenih Toplic. Gasilci so mogli požar samo omejiti, da se ni razširil na sosednja poslopja. Pri njihovem .požrtvovalnem delu so pomagali domačini in ljudje iz Poljan. Posestniku ie pogorela razen poda in kašče preceašva količina žita. nekaj gospodarskega crod'a in ves letošnji pridelek sena in slame. Okrog 4. zjutraj je nevihta ponehala. Posebno občutno škodo je napravilo neurje tudi na vinorodni Trški gori in Gričevju. Toča je povzročila precej škode zlasti v vinogradu grmske banovinske kmetijske šole, kjer je uničila polovico grozdia še mnogo httjše pa so prizadeti vinogradi, ki segajo proti vrhu Trške gore ln Gričevju. Natančno škodo bo mogoče preceniti šele čez nekaj dni. jim iS Petek, 5. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.4o: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nekaj za starše. — 19.30: Gosjx»dinjska ura. — 20: Prenos orkestralnega koncerta iz Salzburga- — 22: Čas, poročila, salonski kvintet. Sobota, 6. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne ve6ti. — 13: Čas, plošče. — 18: Salonski kvintet. — 19: Gimnastične vaje. _ 19.30: Zabaven kotiček. — 20: Koncert delavske godbe »Zarja«. — 21: Salonski kvintet — 22: Čas, poročila, salonski kvmtet BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17: Lahka glasba. — 20: Narodne melodije. — 20-20: Pesmi. — 20.30: Klavirski koncert. — 21.10: Igra. — 21.40: Violinske skladbe. — 22-45: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče — 20.30: Večer rper-ne glasbe. — 22.40: Jazz. — PRAGA 19: Godba na pihala. — 20: Koncert iz Brna. — 20.30: Mešan program. — 22-20: Zabaven program. — BRNO 19: Prenos iz Prage. 20.30: Orkester balalajk. — 21: Program iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Orkestralen koncert. — 22.05: Chopinove klavirske skladbe. — 22 50: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Lahka godba. — 16.40: Poool-danski koncert __ 18.40: Dueti za violino in violo. — 20: Kadar notuiemo. — 22.15: Lahka glasba. — BERLIN 20: Zabaven program v dialektu. — 21 10: Godba na pihala. — 22.30: Ples. — KflNIGSRERG 19.30: Pevski koncert. _ 20: Orkestralen koncert iz Zoooota. — Godba za ■ ples. — MttHL-ACKER 19.30: Harmonika. — 20: Program kakor v Berlinu. _ 21: Vojaška codba. _ 22.35: Nočni koncert. - BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka glasba. — 19.45: Igralski večer. — 21.45: Lahka in ciganska godba. — * Prva radio slika iz Los Angelesa Svečani nastop zastopnikov 49 narodov v stadionu 20 milijonov novih ljudi Ta naj bi uredil ameriške finance .fo svetovni vojni se ;,e udomačila na progi Pariz-Strasbourg tekma v hoji, ki se vrši vsako leto. Letošnja prireditev te vrste je končala z zmago Francoza Viktorja Damasa, ki je absoiviral 506 km dolgo progo v 68 in pol urah. Damas je napravil povprečno 7 km pota na uro. Na milijone ljudi živi v veri. da pomaga poleti človeku samo hladna in mrzla pijača. Navade, ki 60 se v tem pogledu zakoreni-nile v posamezih narodih, pričajo, da je ta sodba precej splošna. Zato pijejo ljudje poleti najrajiši pivo, limonado in druge hladilne pijače. Francoz daje prednost priljubljenemu aperitivu, ki pa ga pije samo v do-po'dan.skih urah z rudninsko vodo. Nekoliko drugače mislijo o tem Angleži, ki navzlic slabim gospodarskim časom pridno obiskujejo Pariz. Njim pomaga v največji vročini vroč čaj, ki ga po kitajskem vzorcu pijejo v najbolj vročih dnevih. Španci in južni Američani pijejo najrajši toplo kavo. severni Američani pa silno cenijo sladoled, ledno kavo. citronado. oran-žaido ali pa kar navaden čist led. Francosko angleško pobratimstvo ob Sommi Inseratni uspeh E. F. Dayton, prekajevalec v Daytonu je pred leti ugotovil, da ga konkurenca hudo tlači in da ga bo popolnoma uničila. Inseriral ni namreč nikoli, ker je mislil, da je takšno »zapravljanje denarja« popolnoma odveč. Njegovi izdelki so bili namreč dobri, poceni, število odjemalcev pa je vedno bolj pada'0. šele ko je prišel na rob propada, je sklenil v obupu poseči po inseratnem sredstvu. Dal je v list uvrstiti odprto pismo naslednje vsebine: Daytonski meščani! Jaz nikoli ne inse-riram. Kdor hoče kupiti poceni dobre klobase že ve, kam naj se obrne. Da bi se pa jaz zatekal v inseratni del lista, se upira moji in mojega dedi tradiciji, ki ni nikoli javno hvalisal svojih izdelkov. Vsak prebivalec Daytona ve, da se dobi pri meni najboljše blago. E. F. Mortimer, 188, Con-gress Street«. Že naslednji dan po tem »odprtem pismu« je bil naval na Mortimerjevo prodajalno tolik, da so jedva mogli postreči kupcem. Kljub temu je Mortimer sklenil ponatisniti svoj inserat še enkrat in odtlej izhaja redno vsak dan v prvotnem besedilu. še vedno se glasi njegov začetek: Daytonski meščani! Jaz nikoli ne inseri-ram itd. Mortimer pa ima danes deset tvornic za prekajene izdelke in štirideset avtomobilov, če ga kdo vpraša, čemu in-serira, mu odvrne: »Ljubi se mi pač metati denar skozi okno«. Vsak [lan ena Moderna življenjska pot od zibelke do groba (>Tidens Tegu«) Novinar Josef Penižek Kakor je »Jutro« že zabeležilo med brzojavnimi vestmi, je v Tatranski Lomnici zadeia Jožefa Penižka, urednika praških 3>Nar. Listov« kap v 74. letu njegove dobe. Josef Penižek Penižek je bil živ kos češke zgodovine in je deloval kot parlamentarni poročevalec svojega lista v dunajskem in praškem parlamentu skoraj 50 let. Navzlic temu, da ni nikoli prekoračil okvirja novinarskega dela, je igral v politiki bivše avstro. ogrske monarhije precej pomembno vlogo. Kot zastopnik svojega lista in Mladoče-hov je zavzemal opozicijonalno stališče, kar mu pa nikoli ni zameglilo svobode kritičnega premotrivanja položaja. V debatah o političnih zadevah je zmerom nastopal z velikim pogumom in temperamentom, kar jo izzvalo večkrat v njegovem ži vljenju ostre konflikte. Posebno nemški nacionalci so ga zaradi tega imeli na piki in pred njimi se je moral ponovno osebno čuvati, da ga niso omejila v osebni svobodi. Pokojni Penižek je bil zelo temeljit poznavalec bivše avstro-ogrske ustave in je izrabil vsako priliko da jo je bojkotiral. Imel je tudi vpliv na obrazovanje vlad in je igral v tem pogledu važno vlogo posebno pri sestavljanju Korberjeve vlade in poznejšega kabineta Beck.Bienerth. Zato so ga na Dunaju zelo cenili in mu podelili naslov cesarskega svetnika, ki ga pa Penižek ni smatral za odlikovanje. Takoj po prevratu 1. 1918. se je Penižek preselil v Prago in je bil za »Nar. liste« glavni poročevalec v praški zbornici. Oženil se je šele v pozni starosti, ko mu je bilo že skoraj 70 let. Poleg člankov je pisal tudi knjige. Njegovo glavno delo je memoarne vrednosti in nosi naslov »Zadnji Habs. fcuržan«. Penižek je tukaj v treh zvezkih prikazal cesarja Franca Jožefa. Delo je izšlo 1. 1927. v Pragi. Rekord v vztrajnostni hoji Ritz Towers Hotel v New Yorku, čigar temelje je pretresla močna eksplozija. Med gašenjem so nadaljnje eksplozije zahtevale pet smrtnih žrtev med ognjegasci. Materialna škoda znaša skoraj milijon dolarjev Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih žive v bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjen je črevesa in os-oboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Prvič izza svetovne vojne so zdaj objavili resno statistiko o prebivalstvu naše zemlje. Publicirane številke so dobili na razpolago pri Društvu narodov v Ženevi. V nekaterih predelih Azije in Afrike ni bilo mogoče dognati natančnega stevfa prebivalstva. Tudi na Kitajskem, v Mandžuriji, Perziji in Afganistanu niso mogli prešteti ljudi do zadnje duše, zato 60 zadevne podatke vedno zaokrožili, vendar pa tako previdno, da so vedno stvarni. Z3iklju-ček statističnih podatkov se glasi, da je bilo v začetku letošnjega leta na zemlji 2.012.800.000 ljudi. V enem letu se je torsj prebivalstvo zemlje pomnožilo za celih 20 milijonov prebivalcev. Azijske dežele imajo več nego polovico l.iv.di na svetu, v starem svetu pa živi 1 milijarda 103 milijoni duš. Prirastek 20 milijonov odpade na azij- ske kraje. Evropa ima danes nekaj nad pol milijarde duš. njeno prebivalstvo je v zadnjem letu naraslo za 8 milijonov ljudi. V Ameriki so našteli samo dobro četrt milijarde prebivalcev in še od teh živi v severni Ameriki 134 milijonov ljudi. Afrika in a 142 milijonov duš, v zadnjem letu :e nazadovala za dva milijona prebivalcev. Boliiše je odrezala Avstralija, ki ima r.a svojih 10 milijonov prebivalcev 200.000 duš prirastka. V7 Evropi je naimočnejše obljudena deežla Rusija s 127 milijona ljudi. V primeri s predlanskim letom ima 127 milijonov ljudi. Poljska ima v zadnjem e-tu milijon ljudi več kakor prej. Lanski prirastek Francije kaže 612.000 duš. Kitajka ima 453 milijonov prebivalcev, torej skoraj toliko kolikor celotna Evropa. Enotna angleška pisava za slepce Na kongresu ameriških in agleških slepcev je bilo sklenjeno, da se bo posih-mal uporabljala za Anglijo in Ameriko ena in ista pisava za slepce. Doslej so namreč imeli slepci na Angleškem svojo pisavo, slepci v Ameriki pa svojo. Turška lepotna kraljica, ki je bila izvoljena za letošnjo »Miss Universum« 180 km. Senator Pomerone, Filmska zvezdnica Lena Basquette Miss Lena Ba.squette, filmska zvezdnica iz Los Angelesa je šele pet in dvajset let stara, pa si je že dvakrat skušala končati življenje s strupom. Obakrat je imela srečo, da so zastrupljenje pravočasno prestregli s tem, da so ji izprali želodec. Motiv prvega zastrupljenja je bil nesrečna ljubezen do Jacka Dempseya. Dempsey ji seveda ni vračal ljubezni — za kaj takega se mu je videla preneznat-na in premalo pomembna. Zato je vzela za moža Dempseyevega trainerja Teddyja Hayesa. Menila je, da bo v zajednici z njim pozabila na mojstra. Pa ni šlo. In tako se je zgodilo, da je iskala utehe v strupu, ki je pa ni našla. V ostalem ima Basquette kljub svoji mladosti za seboj dovolj burno razgibano življenje, še 1. 1923. je bila girl pri Zieg-feldu in je pritegnila nase pozornost hollywcodskega filmskega proizvajalca Sama vVarnerja, ki jo je napravil za svojo ženo. Toda kmalu je umrl. Zapustil ji je 20.000 dolarjev pod pogojem, da se ne omoži vnovič. Leni pa ni bilo do denarja, iskala je ljubezen, se odpovedala dedšoini in vzela za moža Perevella Marleya. Toda zakon ni bil srečen in ga je hotela zaključiti s samomorom, kar ji pa ni uspelo. Genialnih žensk ni Tako je nedavno odločno izjavil francoski senator Hery, oster nasprotnik eman-cipantstva in zahtev, da bi se dale ženskam iste pravice, kakor jih imajo moški, ženska volilna pravica pomeni po sodbi tega senatorja propad države, ženske, pravi Hery, niso še v nobeni stroki pokazale nadpovprečnih zmožnosti ter ni dvoma, da bodo odpovedale tudi v politiki. Najlepša med lepimi 5 km. V Tliiepvalu na Sommi so odkrili spomenik padlim francoskim in angleškim bojevnikom v svetovni vojni. Svečanosti so se udeležili najvišji predstavniki obeh držav. Zgoraj na levi francoski državni predsednik Lebrun, na desni Waleški princ med spominskim govorom. Nižje: Predsednik Lebrun, Waleški princ in ministrski predsednik Herriot pri odkritju spomenika, še nižje na levi: Waleški princ v razgovoru z ministrskim predsednikom Herriotom, na desni pogled na spomenik. Spodaj: Grobovi padlih junakov na skupnem pokopališču ki ga je imenoval predsednik Hoover za predsednika komisije, ki naj bi uredila ameriške finance. Pred njim se je zaman trudil general Dawes Eksplozija v newyorškem nebotičniku MJchel Zčvaco: 110 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Razen tega pa,« je nadaljeval PardaiJlan s svojo neomajno •nirnos..o, »kaj vam pomaga to razburjanje? Neposredne nevarnosti ni Ce v^m rečem, da bodo ubili kralja šele po slavnost, ie vendar jasno, aa dotlej iahko mirno spi.« »Tudi v tem imate prav, gospod,« je rekel Sully, ki se mu ;'e vračala razsodnost. »A toliko je gotovo, je:ite, da bo kralj :o pot ubit?« «To sem trdil?« se je prostodušno zavzel PardaiJlan. »Govoril sem samo o prerokbi.« Smly ni več silil vanj. Poznal je Pardaillana in vedel, da more spravit: iz njega samo toliko, kolikor je sam pripravljen povedati. Sicer je bil pa posvarjen. »B^gme,« je rekel, »svetoval bom kralju, naj enkrat za vseiej odbije zahtevo po kronanju.« Tako govoreč je gledal Pardaillanu v oči, kakor da bi ga vpraševal za svet. »To je slabo sredstvo,« je s poudarkom odvrnil vitez. »Zakaj?« »Zato, ker bodo v takem primeru iskali druge slovesne prilike, ki midva n^ misliva nanjo, tako da bo vendarle ustreženo prerokbi.« »Kaj je i>o tem takem storiti?« »Kralj naj kronanje kar dovoli, ljubeznivo naj pristane nanj in določi rok, tako da ne bo mogel nihče dvomiti o njegovih dobrih namenih. Zdaj smo sredi maja; kraij bi torej lahko rekel: nes..iko sredi septembra. To pomeni cele štiri mesece. Nič preveč časa, da spodobno pripravite toli važno slavje! A te štiri mesece bo ob i..'in naš kralj varen pred vsakim zločinskim poizkusom.« »Da,« je zamišljeno rekel Sully; »kaj pa potem?« »Potem boste našli kak primeren izgovor, da odložite vso -č do spomladi.« »In potlej?« »Eh, dragi gospod, preveč zahtevate od mene. Vraga, saj pridobite skoraj leto dni! To je velik odlog. In v letu dni se utegne zgoditi toliko stvari! T 'iko ljudi umre, izgine — ali se pa vsaj premislijo. Čez leto dni se morda ne bo več treba bati te netim i« prerokbe.« In kakor da bi bil povedal vse, kar mu je bilo na duši, je "\ir-daillan vstal, da bi se poslovil. Sully ga je prijel za roke, jih stisnil, kakor da bi jih hotel ?.'nn>d Svečane otvoritve letnega telovadišča Sokola Maribor L v nedeljo 7. t. m Ob 15 zbor Sokolov pred Narodnim domom Ob pol 16. krene Sokolska povor-ka po nekaterih mestnih ulicah na letno telovadišče Ob pol 17. svečana otvoritev, nato štafetni tek in telovadni nastop in rastop gojencev inženjerske podčastniške šole. Sokolsko društvo Maribor matica poziva sve svoje članstvo, da se udeleži slavnostne otvoritve letnega telovadišča Sokola I. in povorke. Zbirališče je ob 14. v Narodnem domu. Sokolsko društvo Maribor n. Zbirališče za sokolsko povorko, ki bo ob priliki svečane otvoritve letnega telovadišča Sokola I. bo v nedeljo 7. t. m. ob 14. na letnem telovadišču. Pridite vsi v kroju ali z znakom in točno. Kolesarski podsavez kraljevine Jugoslavije, Maribor, se udeleži v nedeljo 7. t. m. slavne povorke »Mariborskega tedna« ter poziva vsf člane, nečlane in goste na soudeležbo v klubskih dresih ali pa v športnih oblekah. Zbirališče bo ob 8.15 pred Gambrinovo dvorano. Odhod v Tomšičev drevored ob 8.40. Udeležba je za vsakega člana kateregakoli kluba obvezna. Obširni razpored se dobi pri vodstvu klubov, aM pa v tajništvu Podsaveza, Gregorčičeva ul. 26. Motoklub Maribor opozarja vse člane, da bo sprevod ob priliki »Mariborskega tedna« 7. t. m. ob 9. dopoldne. Start ob pol 4. v Gosposki ulici, članstvo naj ee sprevoda udeleži v čimvečjem številu. Za konjsko razStavo, ki bo ob priliki »Mariborsekga tedna«, je pripravljenih lepo število konjev, zlasti iz ljutomerskega sreza, tako da nam bo nudila razstava jasno sliko o razvoju in današnjem stanju reje amerikanskih kasačev na.. deželi v dravski banovini. Ljutomerska reja amerikanskega kasača je stara skoraj let in je posebnost svoje vrste, kajti nikjer v naši državi se ne goji toplokrvnih konjev v tem obsegu na deželi, kakor prav v ljutomerskem srezu. Ljutomerska konjska pasma je na svetovnem glasu. Nje produkti se niso udejstvovali samo na domačih dirkah, marveč tudi v inozemstvu ter se z velikim uspehom udeleževali na letopnih konkurencah celo na Dunaju in drugod. Razstava je važna tudi v gospodarskem pogledu, saj je znano, da najdejo dobri konji kupcev po razmeroma ugodnih cenah, ki so neprimerno boljše kakor cene druge živine. To je upoštevala tudi naša banska uprava, ki je v zadnjem času nabavila dobre amerikanske žrebce, kakor so Peter Mozart, Plunger jr. Nepo-muk, Casanova in Geldorados, ki bodo mnogo pripomogli k zboljšanju konjereje v ljutomerskem srezu. Na razstavi bo videti več produktov teh žrebcev. Poleg teh pa bodo razstavljene tudi znamenite plemenske kobile. Razstava bo obsegala 4 kategorije: plemenske kobile z žre beti, enoletniki, dvoletniki, triletniki in starejši konji amerikanske kasaške pasme. V vsaki skupini bodo po tri nagrade in se bo ocenjevanje vršilo v torek 16. t. m. ob 10. na razstavnem prostoru v Razlago- vi ul. št. 6. Gotovo bo razstava privabila na »Mariborski teden« številne posetnike iz vseh delov naše države in inezemstva. Prijave za razstavo se sprejemajo še do 8. t. m. na naslov J. Novak, Maribor. Frančiškanska ul. 14. Za razstavo je iz posebne naklonjenosti dala na razpolago razstavni prostor in hleve pivovarna »Union«. Concours hlppique, ki ga prireja Mariborsko kasaško društvo ob priliki »Mariborskega tedna« na dirkališču Tezno, bo poleg kasaških dirk in razstave konj ame. rikanske pasme gotovo učinkovita točka sporeda. Concours hippique obsega 4 oddelke. I. Skakanje za srečo. Vsak jahač ima s konjem preskočiti zaporedno 12 prepon s 14 skoki do prve pogreške. n. Skakanje lahke kategorije, 8 prepon. IH. Skakanje srednje kategorije, 12 prepon. 14 skokov, IV. Jeu dfjbarre. Oddelki I. in IV. se po vojni še niso predvajali v Mariboru. Za concours hipp:que so prijavili svojo udeležbo pred vsem častniki konjiških polkov iz Zagreba in Virovitice ter konjeniške artiljerije iz Slovenske Bistrice, poleg njih pa tukaj priznani civilni jahači, med temi gospa Alice Hercogova iz Zagreba. Vse posetnike »Mariborskega tedna« že danes opozarjamo rta to prireditev. Podrobnosti sporeda pa bodo razvidne iz kataloga prireditve, ki ara bo izdal prireditveni odbor. P O Maribor : Primorje R T V nedeljo ima Ljubljana za gosta zopet znane mariborske predstavnike v letošnjem državnem nogometnem prvenstvu. Mariborčani so v državnem prvenstvu v dosedanjih tekmah bolje odrezali od obeh ljubljanskih predstavnikov in imajo še vedno — v6aj teoretično — možnost, da pridejo za ožje tekmovanje v poštev. Seveda ima isto teoretično možnost tudii ljubljansko Primorje. Mariborčani so odvzeli Iliriji 4 točke. Ali se jim bo posrečilo to tudi pri Priimorju? To bi pomenilo, da je mariborski predstavnik daleko močnejši od obeh ljubljanskih vodilnih klubov. Vendar je znano, da si Primerjaš]" ne dado zlepa »odščipmiti« točk, zato je pričakovati v nedeljo imteresantne borbe, ki jo bosta predvedla dva ostra borca. dve enaistorici. Kdo b o /megal? Ljubljana ali Maribor? Upajmo. da je še vedno Ljubljana supe-riorna v nogometnem športu. Zato res z zanimanjem pričaku iemo nedeljske teme. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu na igrišču Primorja ob 17.30, ob 16. bo predtekma. Turnir za prvenstvo dravske banovine Teniška sekcija SK Ilirija razpisuje na-cijonalni teniški turnir za prvenstvo dravske banovine, ki se bo vršil 13., 14. in 15. t m na igriščih SK Ilirije ob Gosposvet-ski cesti pod pokroviteljstvom častnega odbora. Tekmovali bodo gospodi e posamezno, gospodje v dvoje, dame v dvoje, dame in gospodje v dvoje, gospodje jun. posamezno, kot sedma točka je na programu »Pogačarjev memorial«, gospodje posamezno (za člane ljubljanskih klubov) in kot zadnja točka tolažilno tekmovanje gospodov. Polovična voBnja je zaprošena, zato naj si nabavijo tekmovalci in posetniki turnirja na domači postaji celo vozno karto do Ljubljane ter jo puste žigosati z mokrim žigom, na kolodvoru jo pa ne smejo oddati, ker bo veliiala, če bo prošnja ugodno rešena, s potrdilom turnirske uprave za brezplačni povratek. Prijaviti se je treba do 10. t m. Turnir se prične 13. t. m. ob 15. K tolažilnemu turnirju se lahko pri-iavijo oni gospodje, ki izpadejo v prvem kolu. Prijavnina se plača na igrišču blagajniku. Pristojbine znašajo za gospode po- samezno 40, za dame posamezno 40, za gospode v dvoje 60, za dame v dvoje 60, za dame in gospode v dvoje 60, za gospode jun. posamezno 25, za Pogačarjev memorial gospodje posamezno 30, in za tolažilno tekmovanje gospodov tudi 30 Din. Na vse pristojbine se zaračuna 10% na račun takse JTS. Vsak igralec, kj je plača' pristojbino, prejme znak, ki mu daje pravico do prostega vstopa na igrišče za vse dni turnirja. Za turnir so razpisane primerne nagrade. Pravico do udeležbe ima vsak naš državljan amater, ki je verificiran v JTS. Za odigranje posameznih tekmovanj je potrebno vsaj osem prijav. Prijave je treba poslati na naslov Raiko Kos. Ljubljana. Gledališka 12. pristojbine pa na naslov Lado Za.ic, Zanatska banka. potom poštne Doložnice t?*"- št. Prijave za tur- nir se po žrebanju ne more preklicati. . Jumorske tekme za pokal SK Ilirije Na letošnji razpis juniorskih nogometnih tekem za prehodni pokal SK Ilirije, ki ga branijo od lani juniorji LSSK Maribora, se je odzvalo 7 ljubljanskih in 4 mariborska moštva. Tekme v Mariboru bo organiziral ISSK Maribor v sporazumu s SK Železmi-oorjem in SK Rapidom. glede ljubljanskih tekem je odločil medklubskj odbor na seji v sredo, da se vrši prvo, izločilno k-lo po pokalnem sistemu v nedeljo 7. t. m.; 4 moštva bodo igrala nadaljnje tekme po sistemu na točke vsako z vsakim po eno tekmo 14. in 15. t. m. Termin za finale med zmagovalcema ljubljanske in mariborske skupine bo določen naknadno. Ljubljanske tekme I. kola so brile izžrebane za nedeljo 7. t. m. v naslednjem redu: oh 8. na prostoru SK Hermesa v šiški Her-mes : Istra, na prostoru SK Ilirije ob 8. Mladika : Morava in ob 9.30 Ilirija II : Drava; Ilirija I gre brez tekme v prihodnje kolo. Moštva, ki bodo izpadla v prvem kolu, bodo odigrala še tolažilno kolo. Medldubski odbor je zaradi varovanja splošne discipline odločil, da pri LNP verificirani juniorji, ki imajo prepoved igranja, pe smejo igTati v pokalnih tekmah, dokler jim prepoved ne poteče. Medklubski odbor opozarja tudi še enkrat, da 6e morajo igralci pred vsako igro izkazati s krstnimi listom ali s Šolsko knjižico: starostna meja .ie letnik 1914. Vsako moStvo mora postaviti za svojo tekmo po enega stranskega sodnika. M. O. Službene objave LNP (Seja p. o. dne 3. t. m.) Prisotni gg.: Rvbar, Kmet. Šetina, Ber-dajs. šetina R., Grošelj, Zupane, Acceto, Petrič. Program v nedeljo 7. t. m. v Ljubljani: Primorje : Maribor igrišče Primorja, drž. prv. tekma ob 17.30. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik LNP g. Sevnig M., za blagajniško službo ravn. Šetina. — V Mariboru: Železničar : Rapid ob 17.30, kvalifikacijska tekma na igrišču Rapida; službujoč1 odbornik LNTP g. Kemeni. — V Celju na igrišču Atletiko/ ob 17.30 kvalifikacijska tekma Atletiki Celje. Sluižibujoči odbornik LNP g. Svetek SK Bratstvu na Jesenicah se 7. t. rn. dovoli mednarodna tekma s celovško Adrrai-ro, če ni zaprek od di-z. oblasti. Isto velja za mednarodno tekmo 21. t. m. 6 Villacher SV. SK Bratstvo se poziva, da javlja za vsako mednarodno tekmo postavo moštva, ki bo v tekmi nastopilo, iZi finančne pogoje. Glede dovoljenja od arž. oblasti se opozarja SK Bratstvo na odredbo notranjega ministrstva, da se mora za isto zaprositi lokalno kompetentno oblastvo. Na znanje se vzamejo zapisniki Mo Maribor 32., 34. in 33. seje. — Dopis SK Jadrana štev. 66/32 od 3. 8. 1932 v zadevi izključitve igr. Zadela S. se odstopi k. o. LNP. — SK Korotanu, Kranj, se na dopis štev. 137/32 od 31. 7. 1932 sporoča, da se mora za vsako javno tekmo zaprositi za dovoljenje pristojno sresko načelstvo. G'e-de ostale vsebine citiranega dopisa se bo po ugotovitvi stanja poročalo. — Na znanje se vzame dopis SK Diska od 1. t. m. štev. 125, s katerim javlja, da prepušča prv. tekmo za 7. t. m. SK Elanu p. f. 3:0. Opozarja se SK Disk, da mora zaradii tega;-če bo SK Elan nastopil v drugi prv. tekmi v Domžalah, povrniti SK Elanu potne stroške 3. razreda oseb. vlaka za 12 oseb in za progo Novo mesto—Domžale—Novo mesto. — SK Elan, Novo mesto, se z oziram na njegov dopis brez številke in datuma opozarja na gornji odgovor SK Disku. Dovoli se prijateljska tekma v nedeljo 7. t. m. v Zai'ogu: SK Svoboda, Zalog : SK Svoboda, Vič. — Vzame se na znanje dopis Atletikov iz Celja od 30. 7. 1932, s katerim odjavljajo igr. Košarja Raijka. — Verificirajo se s pravico nastopa v vseh tekmah z dnem 13. t. m.: za SK Trbovlje igralci H umski Jože. Piki O to. Ogrizek Gustl Hribar Alojz, Pušn Ludvig, Hribar Ivam, Artnak Mirko; za SK Elan, Novo mesto, igr. Not Stanko, Falkner Stanko: za SK Primorje: igr. Svetic Vilibald; za SK Ilirijo: Bizovičar Franc; s pravom nastopa za mednarodne 13. t. m., za prijateljske 5. 11. 1032, za prvenstvene tekme 5. II. 1933 igr. Zadel Samo. Cita se za SK Železničar, Maribor. igr. Radivojevič Branko. Njegova verifikaciia se bo izvedla po odgovoru cd BLP. — Taijtnik L (Seja u. o. 3. t. m.) Prisotni gg.: Rybar, Kuiret, ravn. Šetina, Kraij, Malovrh, Buijevič, ing. Kuiljiš, Logar, Fridl, Vospernik, Dorčec, Pevalek J. in Fi-scher (Mo Maribor). Dopis SSK Celje od 3. 8. 1932 se odstopi OZDS pri LNP. — Dopis ISSK Maribor štev. 203 o.d 2. 8. 1932 se odstopi p. o. — Zapisnik Mo Trbovilje od 1. 8. 1932 ee odstopi p. o. Odobri se kooptacija g. Stepiš-nika R. v Mo Trbovlje na mesto odstcxpiv-šega odbornika g. Lorberja. Predsednik Mo g. Pleskovič bo prejel na dopis od s. t. m. pismen odgovor. — Gradjanskemu SK, Ča-kovec, se bo na njegov dopis z dne 29. 7. p)32 pismeno odgovorilo. — Dopisi ZSK Hermesa štev. 145 od 28. 7. 1932 in SK Železničarja Maribor od 28. 7. 1932 ter SK Amaterja št. 174 od 25. 7. 1932 se s priporočilom dostavijo JNS. — Sporoča se SK Iliriji na dopis od 26. 7. 1932, da se 100 Din za Poškodbeni fond odteguje od drž. prv. tekem na osnovi sklepa r. gl. skpušeine LNP iz leta 1931. S tem v zvezi se opozarja ISSK Maribor, da nakaže LNP od vseh v Mariboru odigranih tekem za drž. prvenstvo po 100 Din v roku od 14 dni. — Dopis Atletikov iz Celja od 26. 7. 1932 se odstopi OZDS pri LNP. Potrjuje se prejem dveh izvodov pravil SK Jugoslavije. Celje. — Na dopis SK Ko-rotana. Kranj, štev. 117 od 20. 7. 1932 je ze odgovorilo tajništvo. — Na znanje se vzame" dopis SK Domžale štev. 54 od 22. 7. 1932, v katerem javlja izvolitev novega odbora na zadnjem izrednem občnem zboru (preds. g. ing. Skok St.. tajnik g. Smogavec St.). - Vzame se na znanje demisija gosp. Stanka. I podpredsednika LNP Za redno glavno skupščino LNP, ki bo v nedeljo 7. t m. ob 8. v dvorani Delavske zbornice. Miklošičeva cesta, je prejel LNP samostojne predloge za odigravam je pods. prvenstva od klubov: a) SK Svobode. Ljubljana. b) ŽSK Hermesa in c) ISSK Maribora. ŠK ŽeleTivčarja in SK Rapida. Sporoča se klubom, da zav. »Vardar« ne vrača stroškov za izstavitev zdravniškega izpričevala, za zdravniški pregled iu event. zdravljenje poškodovanih igralcev. S tem v zvezi se vrne SK Iliriji predložen r&fiuD g. N. Majona. — Tajnik I. Službeno iz LNP. Sporoča se vsem klubom, da se bo vršila redna glavna skupščina Ljubljanskega nogometnega p c''saveza v nedeljo 7. avgusta ob P. dopoldne v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta. Prisostvovati smejo skupščini odborniki vseh pod-saveznih odborov, klubski delegati in novinarji. — Tajnik I. Službeno iz LNP (predsedstvo in blagajna). Gg. podsavezmi revizorji se naprošajo, da izvrže pregled blagajne LNP 5. t. m. (danes v petek) med 14. in 17. uro na domiu pods. blagajnika g. ravn. Šetine. Prisojna ul. 3, pritličje. Službeno iz OZDS pri LNP. Delegirajo se kot stranska sodnika za drž. prv. tekmo ASK Primorje : ISSK Maribor gg. Zupan, Ramovž (ob 17.30), za pred tekmo ob 16. kot sodnik g. Lukežič; obe na igrišču ASK Primorja. V Celju, igrišče Atletikov, ob 17.30 Atletiki : Celje, delegira OZDS pri JNS. rez. g. Vidic. V Mariboru na igrišču Rapida ob 17.30 Železničar : Rapid. delegira OZDS pri JNS, rez. g. Dolimar V Zalogu Svoboda, Zalog : SK Svoboda. Vič, g. Mahkovec. Svoboda, Zalog naj objavi pravočasno pri-četek tekme. Službene objave LHP. (Seja u. o. 3. VIII.) Dopis SK Tržiča, s katerim prosi za anulira-nje globe Din 50, se vzame na znanje, prošnja za črtanje globe pa se odkloni, opusti pa se mu terjatev sodniške takse iz tekme Ilirije: Tržič dne 10. VII. v znesku Din 20. Isti klub se poziva, da pošlje ostanek sodniške takse s tekme Tržič : Borec, odigrane 24. VH. v znesku Din 10. Sodniško poročilo tekme Tržič : Borec se vrne g. Semetu s pozivom, da v redu Izpopolnjeno pošlje z obratno pošto podsa-vezu. Ker se redno dogaja, da so v sodniških zapisnikih navedena imena nastopajočih igralk napačno vpisana, se opozarjajo vsi klubi, da vpišejo v sodniške zapisnike postave družin sami, kapetanice družin morajo lastnoročno podpisati oddano postavo družine. Sodniški zapisniki se naročajo pri podsavezu po ceni Din 1 za komad. S tem v zvezi naj javijo vsi klubi ponovno vse igralke podsavezu, pri čemur je strogo paziti zlasti na krstna imena. SK Ilirija se obvešča, da je tekmovanje za drž. prvenstvo preloženo na september. JHS in ZHS se predlaga v suspendiranje sav. sodnik g. Sancin Savo. Verificira se pokalna tekma Svoboda : Tržič z rezultatom 3:2 (1:1) za Svobodo. Za nedeljo 7. t. m. se določa pokalna tekma Svoboda : Atena (sodnik g. Volčani), za 14. t. m. Tržač : Atena (sodnik g. Kušar), Borec : Bratstvo (sodnik g. Zupan), 15. t. m. Bratstvo Tržič (sodnik g. Uranič), Atem. : Svoboda (sodnik g. Jakšič). V slučaju, da prepusti Atena to tekmo par for-fadt Svobodi, se določi za ta dan tekma Borec : Svoboda (sodnik g. Zupan). Verificira se pokalna tekma Atena : Bratstvo z rezultatom 6:0 par for-fait za Bratstvo. Za poskusno tekmo po novih pravilih 4. Vm. se delegira sav. sodnik g. Dober!et. Upravni odbor mariborskega zimsko-sportnega podsaveza. Po sklepu Občnega zbora Mariborskega ziimsko-sportnega podsaveza se je na zadnji seji konstituiral upravni odbor takole: predsednik Ivan Ro-glič, podpredsednik France Alijančič, I. tajnik Aleksander Petrovič, II. tajnica Milena Rogličeva, blagajnik Bruno Parma; odbornika: Zmago Hren in ing. Evlert: namestnika: dr. Anton Jehairt in Hugo Marusig; tehnični odbor: Lojze Golubovič. Franjo Ve-trih, Vilko Forstnerič im France Vidic: nadzorni odbor: inž. Pišek in inž. Saša M is. Tečaj za skakače priredi plavalna sekcija SK Ilirije pod vodstvom priznanih mojstrov gg. Kordeliča in čerčka. Tečaj se bo pričel danes v petek ob 10. na kopa lišču SK Ilirije. Namenjen je predvsem dečkom in deklicam od 14. do 17. leta. ki se hočejo resno posvetiti tej krasni športni panogi. Prijaviti se je pri kopališki Magajni. Za udeležence tečaia znaša vstopnina v kooajišče samo 1 Din. Mednarodni blejski turnir je pričel danes zjutraj. Udeležba je, po prijavah sodeč, precejšnja. Iz Zagreba sta se udeležila med drugimi tudi Brigič im mednarodni nrv?k dravske banovine v simglu g. Palada. Ilirija je prijav;!a gdč. Ravniharjevo in 3. Trudna, ki bosta nastopila v več točkah. Zanimanje za turnir bo dosego višek v finalnih borbah. ki bodo v nedeJjo. Tz Ljubljane pohiti na Bled skoro ves teniški živelj deloma z vlaki, deloma pa z avtobusom g. Hojaka. ki redno vozi na Bled. Avtobus odhaia izpred »Unioma« ob 8. uri. par minut 1ra«ne;e pa imred »Evrope« in prispe na Bled ob 9.30. Turnir bo zaključen do 19. ure. Avtobus t>a se vrača z Bleda ob 19. ' ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi oh 20. obvezen sestanek pri Perlesu za naslednje igralce: Mika. Svetic. Hasl. Zemlja! , Sočan. Pišek II, Dolfe. Slapar. Sen i ca. Jež, Uršič. Po sestanku seja odbora nogometne sekcije istotam. Od 17. naprej" strogo obvezen tremimg za vse nogometaše. SK Sparta. Danes ob 20. sestanek v kavarni Vosnernik za tkalce Humar Otič. Dolimar. Vlaj, Jemko. Janez. Klančar. Rado. Pupo. Vrhove. Zupane, Novak II. Graibri- jan in Vinko. SK Rek«. Danes to«no oh 20 seistanek vseh nogometašev. Po sestanku odborova seja. Cene nudim oglasom Zenitve tn dopisovanja; vsaka beseda LHn &— ter enkratna pristojbina ta iifro ali ts dajanje naslova Din i—s Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din i.—Po Dm /.— ta besedo se vračunajo nadalje vsa oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, mAuto-moto*, »Kapital*, »V najem*. mPosest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslu-iekc. če se x oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali tluihe. plača za vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki srn zaračunajo po Din l.— ta besedo, se taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro ali ta dajanje naslov* Vsi ostali oglasi godalnega enačaja se računajo po 50 par ta vsako beseda Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te taračuna jo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—. Najmmjb znesek pri oglasih po 50 par za besedo, te Din 10.—, »r/ oglasih po / Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačah pri predaji naročila. ozv roma fih fe vrtoslati v pisma obenem s naročilom. Vsaka beseda 50 par; u dajanje naislova ali ta šifro pa S Din. (1) Frizerko prvovrstno ondulerko ln manikirko. dobro veščo tudi vodene on-iulacije — sprejmem takoj. Ponudbe » sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna frizerka«. 30454-1 Knjigovodjo veščega vseh pisarniških d»l. sprejme večja tovarna Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Knjigovnd ja« 30453-1 Fotografa (injo) resno moč. za dobro in okusno snemanje, ki samostojno retušira z dobro modulacijo negativ in po-zitiv, sprejmem takoj v trajno slu-žbo. Ponudbe z vzorci lastnega dela i.n lastno sliko r,a oglas. oddelek »Jutra« pod značko »St. 520«. 301524-1 Torba ria (tašner) špecijalista za izdelovanje damskih torbic nprejimem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jirtra« 30542-1 Prodajalko vrtnarske stroke sprejmemo 1»i prosimo pismeno ponudbo. — Sever & Komp., Ljubljana. 80540-1 Postrežnico pošteno. samo z dobrini spričevali, iščem za čas «d 7.—1,1. in za perilo. — Predstaviti se je med 1. jn 6. uro v škrabčevi ulici St. 5. 30545-1 Sobarico in kuharico perfektni. z dobrimi spričevali. iščfm za Beograd. Ponudbe na nn=lov: Dr. M., •vila »Pintar«, Bled. 30585-1 Brivski pomočnik dober delavec in prvorazreden bubi štucer, išče mesto za takoj ali po dogovoru. Franjo Benedik. Tržič - Slap štev. 86. _ 30521-2 Uradnik z mnogoletno bančno prakso. 1) d i i e n o kvalificiran, vešč vseh knjigovodstve-nih poslov, samostojen korespondenc v slov., srbohrvaščini, francoščini, nemščini in italijanščini, zmožen samostojno voditi vsa pisarniška dela, išče takojšnjo zaposlitev. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »S. B.« 30557-2 Beseda 1 Din; za dajanj« naslova »li ta šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, pla-čajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Mladenič vajen mizarskih io parke-tarskih dol. išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Vsega zmožen«. 30554-2 Več gospodinjskih pomočnic različnih zmožnosti, mlada dekleta in starejše samostojne kuharice, tudi za gostilno in gospodinjstvo priporoča gospodinjam posredovalnica v Šelenbur-govi ulici 7/1. Brezposelna dekleta d«">be prenočišče. Istotam se naroča list »Gospodinjska pomočnica«. 3054-8-2 Tečaj za vkuha vanje zelenjave, sočivja in sadja na Krekovj gospodinjski šoli v Zgornji Šiški pri LjiubLjani, bo od 22. do 27. avgusta. Zunanje plačajo 200 Din. notranje 350 Din za vso oskrbo. 30534-4 Osmošolec želi imstruirati za popravni izpit iz vseh predmetov Na?!io'!kn »Jutra«. 30517-2 Trgovski potnik v Sloveniji zelo dobro vpeljan, potuje s svojim avtom in obiskuje redno skozi 18 let vse tudi manjše kraje v tem rajonu — išče zastopstvo kake zmožne tvrdke. Stroka poljubna. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »315 S. K.« 30477-o Kdor išče taslužka, plača za vsako besedo 50 par; ta naslov ali šifro 3 Din. — Kdor □ u d f zaslužek, pa ra vsako be&edo 1 Din, za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (S) Za Beograd in Srbijo išče resen zastopnik zastopstvo proti plači ali proviziji. Na razpolago reference slovenskih tvrdk. Ponudbe na naslov: Mar-kovič. Riga Fera 5, Beograd. 30558-3 Zastopnike sprejmemo za dobro vpeljana motorna kolesa. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju,tra« pod »Motociklist«. 30563-3 Vsaka beseda 1 Din; za lajanje naslov* ali ta šifro pa S Din. fig) Kot družabnica s sodelovanjem bi vstopila 24 let stara gospodična v dobro idočo trgovino aH obrtno podjetje v Ljubljani. Event. bi sprejela službo konfcoristinje s kavcijo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Liub 1 ja na 100.000«. 30397-16 Kdo posodi 30.000 Din pošteni in zanesljivi osebi proti ohrestim. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošteno vrnem«. 30530-16 100.000 Din posojila išče dobro fundirana zadruga z več odličnimi poroki. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Varno naložen«. 30555-16 Gramofon, plošče od 15 Din — kakor tudi gramofone od 300 Din prodaja »Šla-ger«, Aleksandrova št. 4. prehod »Viktoria« palače. 254-6 Čevlfl na obroke »Tempo«, Maribor. Sloven ska 18. 144 MJZinim ia besedo. Ogiasi ao-eijaJnega značaja po 50 par beseda. Ža dajanje naslova ali ia šifro 8 Din, oziroma 5 Din. (11) Novo moško kolo naprodaj. — Poizve s« v viaotoču v Florijanski nI. št. 18. 30452-11 Moško kolo zelo dobro ohranjeno po nizki ceni naprodaj v Gledališki ulici 12/1II, levo. desna vrata. 30564-11 Oblačila Trg. oglasa po 1 Din beseda; za dajanje naslova aili ta šifro 5 Dir. Oglasi socialnega ma-čaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Smoking obleko skoraj novo, za srednjo postavo, proda I. Kvas v \Yoifov.i u;lici l/I. 30587-13 Pohištvo Telefon 2058 /St PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S Vinske sode 10 komadov, oa 2000 do 5000 litrov teT 8 komadov od 200 do 300 litrov, po ugodni cenj prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29504 6 Pozor! Zaradi selitve velika razprodaja najmodernejših štedilnikov z 20 % popusta. Franjo Rau, Glioce, Tržaška cesta 12, dvorišče. 3052S-6 Otroški voziček zadnje mode, skoraj nov naprodaj na Sv. Petra cesti št. 16. 30453-6 Postelja s peresnico in šivalni stroj naprodaj v Mostah, Prešernova ulic3 štev. 11/1. 30574-6 Zidan štedilnik s skoraj novimi pečicami in kotlom prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 30589-6 Avto, moto Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje trakova ail za šifro pa 5 Din. (10) Odprt »Ford« avto in »VVanderer« limuzino, malo rabljena osebna voza, najnovejše tipe. ugodno prodam. — Namesto denarja sprejmem tudi dobro vino, zidno opeko, hranilno knjižico itd. Anton Roječ, Stična. 30442-10 Vsaka beseda J Din; ta dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (12) Spalno opravo prodam v Gubčevi ulici 10 Ogleda>ti mod 4. in 5. uro 30450-12 Vsaka beseda 1 Din; ta lajanj« naslova »li ta šifro pa 5 Din. (Io) Smrekovega lubja (čreslja) en vagon suhega takoj oddam. Dopise na naslov: Leo PauJin, Ljubljana, poštno predal 362. 30u£7-lo Stanovanje Vsaka beseda J Din: a dajanj« naslona aij u šifre pa 6 Dio. (31) Tri sob. stanovanje lepo in soinčno oddam s 1. novembrom v vili na Vrtači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2974,1-21 Sobo in kuhinjo s pritiikliinami. v podpritličju oddam. Naslov p"bve oglasni oddelek »Jirtra«. 304)10-31 Trisob. stanovanje z vsemi pripada jočimi pri-tiklinami, v centru mesta oddamo takoj ali s 1. septembrom. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30280-31 Stanovanje sobe in kuhinje, vse kompletno opremljeno, s kopalnico, elektriko in parketom, čisto in sol.ncno, v n.ovi vili oddam s 1. septembrom. Naslon v oglas, oddelku »Jutra«. 30365-31 Trisob. stanovanje s centralno kurjan-o, v centru mesta odda.m takoj po ugodni ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 30405-21 Stanovanje tri- ali štiriisobno, z vsemi pritiklinami, v sredini mesta oddam« s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30279-21 Stanovanje suho in zračno, obstoječe iz 3 sob, ka-bi/neta, predsobe. kuhinje z balkonom, shrambe in pritiklin oddam solidni stranki odraslih oseb. Vprašati v Podmil-ščakovj ulici 1, Bežigrad. 30449-31 Trisob. stanovanje s pritiklinami oddam v lepi hiši v Kosezah, 10 min uit od tramvaja. Pojasnila v pisarni dr. Sajo-vica, Gosposka ulica št. 3 30512-21 Enosob. stanovanie oddam. Istotam naprodaj pulti, štelaže itd. po nizki ceni. M. Lazar, Rimska cesta štev. žla. 30543-31 Dve stanovanji eno- in dvosobno, novi nadstropni, separirani, i kopalnico oddam s 1. septembrom. Pojasnila daje Kemjak, Glince, Mizarska zadruga. 30549-21 Opremljeno sobo lepo. z elektriko odda.m dvema gwj>odoima v Florijanski ulici 31 — des-no. 30350-33 Dve gospodični sprejmem na dobro hrano v strogem centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30566-23 Stanovanja Vsaka bOM-da 50 par. dajanj« oaato*« *« a* iifro I Di*. (21-a) v naka beseda 1 D«0: m dajan)« ouId** aj| trn litre p* 6 Dia. (u>) Buffet s trafiko oddam s 1. septembrom podjetni in kavcije zmožni osebi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ».Podjetni«. 30529-19 Stanovanje sobe, kuhinje im pritiklin v mestu ali blizu glavnega kolodvora išče stranka brez otrok (2 osebi). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 3046S-3!/a 2 komfortni stanovanji dvosobno s l. septembrom in trisobno s 1. niovem-brom oddam za Bežigradom. Naslov v oglasnem oddelku »Jiitra«. 30588-21 Trisob. stanovanie komfortno, s kopalnico in plinom oddam s 1. oktobrom na Do«m obran siki cesti štev. 17. Poiz.ve se v kletnem stanovanj«. 30571-31 iJIHMITI TT< Vsaka teaeda 60 par: sa dajanj« oaola stav ba 184. Lokal 2025, Lepo posestvo, Ljubljana 2430. Lepa Limuzina, Likvidacija, Ljubljana 200 Ljubljana. Lux, Mir. Ma-rinič Zora, Marljiva 21, Moda, Mlinsko podjetje, Marljiva in poštena 54, Marrufakturist, Mirna stranka 32. Mlada 26, Mim Marljivost 32, Mirn3 stranka, Marljiv trgovec. Me blovana soba. Navedba honorarja, Nizka najemnina Nov dom. Normaler Preiss Nova oprema, Nedosegljiv N. F., Napredek, Nikako izkoriščanje. Na obroke. Nujmo. Perko. Prima restavracija. Poštena, Poštena in nesTečna. Podjetna in solidna, Prikupljivo dekle, Pošteno dekle. Profesor. Pridna in zanesljiva, Psiha. Pomoč nujna, Pult, Primorka. Počitniška tova-rišica. Plačljivo takoj. Potrebujem nasvet", Prakti-kantinja, Premožen. Reden plačnik. Resna ponudba. Resna, S stopnjošča 410, Solidna prodaja. Sortirano Snažno svetlo. Skupno razvedrilo, Slaščičar, S. I.. Stanovanje, Stalno mesto, Sposobne. Solmčno stanovanje, Točen, Točen plačnik 15, Takoj ali pozneje, Trgovec, Takoj služba. Točen plačnik, Tristano-vanjska, Trajno, Točnost, Textil 100. Takoj 376. Triglav 333, Takojšnja poroka. Trgovec 50, T'goden nakup. Uspešnost. Uradnica. Uradnik. Ueodna prilika 1f>32, Učiteljic«. Uradnik 1932, Ugodna kupčija. Ugodna naložitev kapitala Vesten upokojenec, Vzgojiteljica, Vesten in pošten Vloge. Vinoprodaia, V;ni-čar. Vesten potnik. Vinska trgovina, Zanesljiv in pošten, Za stanovanje i.n hrano. Zvesta. Zelo poceni. Zračno, Zanpno potovanje, Za avgust, Začetnica 1. avgust. Za 15. avgust. Za me=to. Za takoj. Žensko kolo. 1<*»3. 23. 99. sno. 4500, 500, 2430, 2767, 555, 2000. Vsaka beseda 1 Din: ta 'lajanj« naslova alf za šifro pa 5 Dim. (29) Pletilni stroj dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pletilja«. 3051S-29 Vsaka beseda 1 Din. za (lajanj« naslova ili za šifro pa 5 Din. (37) Materijala za zasipanje večje množine dobite za stonj pri Strojnih tovarnah in livarnah d. d.. Ljublja na. 30379-37 LUBENICE prvovrstne, rudi v va-gonskih pošiljkah po najnižji dnevni ceni tvrdka Rudolf Ebrenfreund i sin, Osijek. Telefon br. 210. Brzojavi: Rudsin. 22E Pozor! Znižane cene! Pozor! Da zadovoljimo svoje odjemalce, bomo od sedaj naprej prodajali sledeče predmete po zelo znižanih cenah, n. pr.: prvovrsten kambrik od Din 6.50 naprej, oksford za srajce trpežen od Din 6.50 naprej kotenina bela in šifoni od Din 6.50 naprej platno za rjuhe od 15 Din, najboljše 24 Din, za kapne 180 cm širine 23 Din, najboljše 32 Din. Gradi za žimnice 22 Din, odeje klo- taste od 120 Din naprej. Vse cene se razumejo za korantno blago, v poljubnih množinah, brez vsakih napak ter tudi ne v ostankih. Enako so znižane cene tudi vsemu manu-fakturnemu in konfekcijskemu blagu. Za obilen obisk se prijazno priporoča tvrdka F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. Jugoslovenske Steyr tovarne Ljubljana prodajo za okazijske cene nekatere rabljene 10 751 AVTOMOBILE Celuloidne ščitnike za vrata in vsa steklarska dela izvršuje točno in solidno FRANJO ZRNEC, steklarstvo, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5» Čevljar, šival, stroj (cilinderca) skoro nov, zelo ugodno proda 0roszy, Tavčarjeva ulica štev. 2. 3040S-39 za Slovenijo sprejme večja tvornica mila in kozmetičnih preparatov. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kozmetika«. 10810 je sijajen roman, ki ga morete čitati le s pritajenim dihanjem. Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45. Naroča se pri upravi »Jutra«. V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Avgust-september 1(902, Abstinent. Avtobus 1932, Bližina kolodvora, Comptioir, Črnolaska, Čednost, Denar Dobimo se. Družinske razmere, Drogerija 5, Dober stroj, Dobra prijateljica, Dobro izvežban. Direktor, Dober poklic, Dvosobno, Delavec, Elegantna gostilna na prometnem kraju. Gotovina 10.000. Gotovina 06, Gotovina 500.000, Golnik, Inženjer, J. K. 1882, Inštrument, Konverzacija, Glasbena Matica ljubljanska javlja žalostno vest, da je preminil njen častni član, gospod Oskar deželni sodni svetnik v p. in slovenski skladatelj Pogreb v Ljubljani se bo vršil v petek, dne 5. avgusta t. 1. ob 17. uri od cerkve Sv. Križa na pokopališče. Ohranimo mu trajen in časten spomin. Ljubljana, dne 4. avgusta 1932. 10804 Glasbena Matica v Ljubljani. ■' > rt----/ Za dekleta a tudi za vsakogar, ki ljubi ali pa je ljubil, je najbolj priporočljiv roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava »Jutra« za Din 55.—, vezan Din 65.—. Zahvala Za izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše nepozabne Darinke Nade škerljeve učiteljice se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu zdravniku dr. Fr. Pauliču za njegov požrtvovalni trud, s katerim je lajšal rajni v težki in dolgotrajni bolezni trpljenje, gospodu šolskemu upravitelju Cvetku za njegov v srce segajoči nagrobni govor, vsem, ki so jo obsuli s cvetjem ter ji poklonili krasne vence, učiteljstvu in vsem onim, ki so od blizu in daleč prihiteli ter izkazali zadnjo čast preraao umrli. 10815 Žalujoč! ostali 4 Občima Ljubljana Mestni pogrebni zavod V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša srčno ljubljena mati, stara mati, teta in tašča, gospa Marija Perko posestnica dne 4. t. m. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere mirno rreminila.. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 6. avgusta 1932 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Zg. šiška št. 7, na pokopališče v Dravlje. Zg. šiška, dne 4. avgusta 1932. Ivan, Andrej, Matija, sinovi; Tončka Hočevar, hči, in ostalo sorodstvo. Lrejujti Davouo itavijeo. izdaja za konzorcij »Jutra« AdoU Kibmkai. Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskarna rja Franc Jezeršek. Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Val s Ljubljani.