Celje - skladišče D-Per 159/1982 ^ 1119820613,24 informator enje enje °s a6nj6 gorenje gorenje List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje —St. 24. — Leto XVII,—Titovo Velenje, 20.5.1982 Samoupravjanje 3. REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE GORENJE TGO V torek, 18. maja, so se na 3. redni seji sestali delegati delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO. Za sejo je bilo predvidenih enajst točk dnevnega reda, in sicer: 1. Potrditev zapisnika 1. in 2. seje DS. 2. Pregled izvajanja sprejetih sklepov. 3. Izvolitev članov izvršilnih organov delavskega sveta DO. 4. Obravnava predloga samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za proizvodnjo startnih relejev in priključnic za kompresorje 5. Obravnava pravilnika o delovnem redu, gibanju delavcev in zunanjih oseb v delovni organizaciji. 6. Obravnava pravilnika o varstvu pred požarom. 7. Obravnava samoupravnega sporazuma o izobraževanju. 8. Ugotovitveni sklep o sklenitvi kreditnih pogodb v zvezi z izgradnjo stanovanj. 9. Obravnava predloga uskladitve dnevnic, stroškov za prenočišče, in stroškov prevoza za službeno potovanje z lastnimi osebnimi avtomobili. 10. Obravnava vlog. 11. Vprašanja delegatov in razno. Predsednik delavskega sveta Viktor Vaupot je v potrditev predlagal zapisnik 1. in 2. seje delavskega sveta ter poročal o izvajanju sprejetih sklepov na delavskem svetu. Delegati so v nadaljevanju seje potrdili predlog za imenovanje izvršilnih organov delavskega sveta, in sicer odbor za gospodarjenje, odbor za organizacijske, samoupravno normativne in kadrovske zadeve ter odbor za delitev sredstev sklada skupne porabe. Predlog za imenovanje odborov je obravnaval tudi izvršilni odbor konference osnovnih organizacij sindikata in delegati so predlagane člane potrdili. V ODBOR ZA GOSPODARJENJE so bili izvoljeni: Marjan Šramel, Djordje Erdeg, Franc Plaskan, Vinko Herodež, Jože Čurčič. V ODBOR ZA ORGANIZACIJSKE, KADROVSKE IN NORMATIVNE ZADEVE: Ivan Tajnšek, Lovro Mežnar, Peter Tratnik, Alojz Saje, Peter Tovšak. V ODBOR ZA DELITEV SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE: Zora Valenčak, Marija Štrancer, Marjana Koren, Anka Melanšek, Franc Vivod. SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA PROIZVODNJO STARTNEGA RELEJA IN PRIKLJUČNICE ZA KOMPRESORJE Delegati so dobili v razpravo predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za proizvodnje startnega releja in priključnice za kompresorje. Postopek za sklenitev sporazuma sta pričeli temeljni organizaciji Gorenja, Kondenzatorji iz Rogatca, in Iskre, Tovarna programskih stikal in relejev iz Poljčan. Z izgradnjo novega obrata, ki bi bil organizacijska enota tozda Kondenzatorjev, bi nadomestili uvoz teh delov za hla-dilno-zamrzovalne aparate. Deloma je proizvodnja teh naprav že stekla v prostorih stare osnovne šole v Bistrici ob Sotli. Delegati so sporazum potrdili. PREDLOG PRAVILNIKA O DELOVNEM REDU, GIBANJU DELAVCEV IN ZUNANJIH OSEB V DELOVNI ORGANIZACIJI in PRAVILNIKA O VARSTVU PRED POŽARI Delegati so dobili v obravnavo tudi osnutke dveh pomembnih samoupravnih aktov, na seji delavskega sveta pa so sklenili, da predloga obeh aktov objavimo v Informatorju (izšla bosta v naslednji številki). Javna obravnava bo potekala tudi po samoupravnih in sindikalnih skupinah, rok za obravnavo pa bo 15 dni po objavi v Informatorju. PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA OIZOBRA-ŽEVANJU Delegati so se na seji seznanili z vsebino in bistvenimi novostmi sporazuma o izobraževanju, ki bo objavljen v naslednjem Informatorju. Rok za razpravo bo 20 dni po objavi. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Na seji so delegati potrdili predlog za zagotovitev sredstev za izgradnjo 45 stanovanjskega objekta v soseski Šalek II, hkrati pa tudi za zagotovitev plačila razlike med začetno in končno ceno izgradnje objektov A1 in D2 v soseski Šalek II. V obeh objektih bo Gorenje pridobilo 26 stanovanj, ki so v zaključni fazi. DNEVNICE IN KILOMETRINA Delegati so potrdili predlog za spremembo dnevnic in kilometrin. Čeprav spremembe niso bistvene, so delegati zaradi uskladitve v vseh enotah velenjskega dela Gorenja sprejeli predlagane spremembe. Sedanja višina Predlagana (potrjena) višina Dnevnice doma — nad 12 ur 500 din 510 din - 8- 12 ur 275 din 278 din - 6 - 8 ur 190 din 192 din Stroški za prenočišče: — v hotelu B kat. •" (z računom) 420 din 425 din — brez računa 170 din 170 din Kilometrina: pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomobilom srednjega razreda 6,02 din 6,60 din Posebnih vprašanj delegati niso imeli. Pred zaključkom seje so potrdili še prošnjo mladincev Vinske gore za kritje stroškov v višini 1.500 dinarjev za izdelavo napisa TITO na skalo nad Vinsko goro. Stanovanjska gradnja KMALU USTANOVITEV STANOVANJSKE ZADRUGE Na pobudo delovnih ljudi Gorenja in SISS občine Velenje se je v letu 1981 začel postopek za ustanovitev stanovanjske zadruge. Stanovanjska zadruga, katere člani naj bi bili delavci Gorenja in ostali delovni ljudje in občani SFRJ, se ustanavlja zato, da se skrajša pot za pridobitev ali izgradnjo individualne stanovanjske hiše. Dejavnost zadruge bi bila predvsem: — združevanje sredstev za graditev stanovanjskih hiš ter za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v lasti članov zadruge; — organiziranje graditve individualnih stanovanjskih hiš; — pridobivanje stavbnih zemljišč, potrebnih za graditev stanovanjskih hiš in opremljanje teh zemljišč; — organizacija gradnje spremljajočih objektov v stanovanjskih naseljih, ki se gradijo v okviru zadruge; — opravljanje investitorskih del za člane, nadzorstvo pri gradnji stanovanjskih hiš; — organizacija nakupa gradbenega ali drugega materiala ter stavbnih elementov, ki so potrebni za graditev stanovanjskih hiš. Članstvo v zadrugi je osebno in prostovoljno. Člani zadruge so lahko delavci TOZD in DSSS v sestavu Gorenja, Titovo Velenje, in vsi tisti, ki pristopijo k samoupravnem sporazu mu in plačajo zadružni delež in članarino. Po osnutku samoupravnega sporazuma za ustanovitev in začetek dela zadruge zagotavlja vsak od ustanoviteljev denarni delež v višini 10.000 din. Poleg tega mora v letu 1982 imeti zagotovljena sredstva za pridobitev in opremo stavbnega zemljišča v višini 400.000 dinarjev. Člani zadruge naj bi plačevali letno članarino v višini 10 % zadružnega deleža. Po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu lahko zadrugo ustanovi najmanj trideset delovnih ljudi in občanov, preneha pa takrat, ko se število njenih članov zmanjša pod dvajset Premoženje, ki ostane po prenehanju zadruge, se razdeli med člane v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov zadruge. Pozivamo vse tiste, ki jih zanima takšen način gradnje, da pridejo V SREDO, 26. 5. 1982, OB 16. URI V PROSTORE BANKETNE SOBE V TOZD GOSTINSKA ENOTA. Poleg že opisanih zadev se bomo dogovorili o nakupih parcel, projektih individualnih hiš, o možnosti nabave gradbenega in ostalega materiala za bodoče člane zadruge, ki že gradijo, ter o ustanovni skupščini stanovanjske zadruge. Služba za stanovanjsko gospodarstvo Spominsko obeležje Edvardu Kardelju V stanovanjski soseski Šalek II. v Titovem Velenju bo 12. junija slovesno odkritje spominskega obeležja Edvardu Kardelju, velikemu sinu slovenskega in jugoslovanskih narodov in narodnosti. Delovni ljudje in občani občine Velenje bomo s tem uresničili odločitev, sprejeto pred tremi leti na žalnem zboru občinske skupščine ob izgubi našega velikega misleca, revolucionarja in borca Edvarda Kardelja. Spominsko obeležje bodo postavili na Trgu Edvarda Kardelja. Kip je izdelal slovenski kipar Stojan Batič, ki je dobil drugo nagrado na natečaju za postavitev spominskega obeležja Edvardu Kardelju v Ljubljani. Sredstva za avtorski honorar in odlitek v višini okrog 2.000.000 dinarjev ter za ureditev trga Edvardu Kardelju so zagotovljena iz lanskega občinskega proračuna ter sredstev občinske konference ZKS in občinskega sveta ZSS. Pri ureditvi okolice bodo sodelovali tudi krajani nove soseske. Dan pred slovesnostjo bo v Titovem Velenju skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri bodo spregovorili o delu in življenju Edvarda Kardelja. V knjižnici kulturnega centra bo 11. junija zvečer otvoritev razstave „Tito — misel — delo". Ob slovesnosti in pred začetkom dela 12. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije bo v Šaleški dolini tudi sprejem novih članov v zvezo komunistov. Edvard Kardelj je večkrat obiskal Šaleško dolino. Na posnetku: med zadnjim obiskom v Gorenju si je Edvard Kardelj ogledal maketo velenjskega dela sozda Gorenja. Tovariš Tito o Edvardu Kardelju: ,,Tovariš Kardelj je bil pol stoletja vojak našega revolucionarnega gibanja, neomajen borec, ki ni poznal umika in oddiha. Z izjemnim darom revolucionarja je sodeloval v graditvi strategije našega gibanja, zlasti iz ustvarjanju naše fronte vseh demokratičnih in rodoljubnih sil. Izredno velika sta bila vloga in prispevek tovariša Kardelja v ustvarjanju družbenoekonomskega in političnega sistema. Edvard Kardelj mi je bil naj bližji sodelavec tudi iz dejavnostih na zunanjepolitičnem področju, v graditvi in uresničevanju politike neuvrščenosti. Zato je tudi užival toliko ljubezni in neomajno spoštovanje pri vseh narodih in narodnostih naše socialistične skupnosti." IZ GOVOROV IN PRIČEVANJ Družbenoekonomski položaj delovnega človeka v sistemu svobodnega združenega dela je pri Kardelju temelj, iz katerega izhaja celoten politični sistem socialističnega samoupravljanja. Iz tega vidika se vse ključne etape razvoja našega samoupravnega političnega sistema, pri oblikovanju katerih je bil Kardelj kar najbolj neposredno udeležen: komunalni sistem, skupščinski sistem, delegatski sistem, kažejo kot vidiki enega in istega zgodovinskega stremljenja naprednih subjektivnih sil naše družbe na čelu z ZKJ, da z nadaljnjim razvijanjem samoupravnih odnosov spodko-pujejo potencialne in dejanske centre odtujene moči, revo-lucionirajo pogoje, ki porajajo takšne centre, in na ta način postopoma spreminjajo upravljanje z družbo v stvar vsakodnevne dejavnosti najširših delovnih množic. Vogelni kamen celotnega našega socialističnega samoupravljanja predstavlja po njegovem delegatski sistem. Temeljni smisel delegatskega sistema je v zagotavljanju, da delovne množice same izrazijo svoje interese, ki jih nato usklajujejo ter jih njihovi delegati zastopajo v širših samoupravnih skupnostih. S tem je odprt proces za preseganje razkola med posebnimi in zasebnimi interesi ter splošnimi interesi; politično upravljanje se postopoma pretvarja v neposredno, vsakdanje opravilo najširših množic. Zamisel demokratičnega pluralizma samoupravnih interesov, ki jo je Kardelj razvil znotraj tako pojmovanega delegatskega sistema, pomeni v svojem bistvu prevlado nad meščanskim političnim pluralizmom. Njeno jedro je v tem, da se akcijska enotnost v samoupravni družbi lahko ustvarja samo v svobodnem dogovarjanju in usklajevanju različnih interesov med njihovimi nosilci. Kardelj je celovito in sistematično spremljal, analiziral in usmerjal razvoj vseh področij in vidikov političnega sistema — od krajevne samouprave in komune ter delegatskega sistema preko procesov samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, problematike družbene zakonitosti in nadzorstva, izvršnih organov in uprave ter pravosodja do graditve naše federacije na samoupravni podlagi ter na podlagi suverenosti ter enake odgovornosti republik in pokrajin za nemoteno in učinkovito funkcioniranje organov in organizacij federacije. Večkrat je poudarjal, da so prvine, ki združujejo naše narode in narodnosti v našo socialistično federacijo novega tipa, predvsem naslednje: pravica vsakega naroda do samoodločbe skupna revolucija in skupen boj za graditev oblasti delovnega ljudstva takšen položaj vsakega naroda, ki mu zagotavlja vse možnosti za samostojno razpolaganje s celotno družbeno reprodukcijo v republiki vrsta skupnih ekonomskih in drugih interesov, ki se uresničujejo na enotnem trgu in na enotnem gospodarskem področju vzajemna solidarnost in pomoč naših narodov v ekonomskem in socialnem smislu manj razvitim območjem zavest o skupni povezanosti, ki spodbuja jugoslovanske narode k skupnemu zagotavljanju lastne neodvisnosti in nacionalne varnosti obvezno sporazumno odločanje v federaciji ustvarjanje takšne strukture in vloge temeljnih organov federacije, ki zagotavlja neposredno udeležbo — in s tem tudi odgovornost — republik pri določanju in uresničevanju bistvenih elementov politike zveznih organov. Temu, da bi krepili odnose v tako pojmovani federaciji, je prilagojena tudi konkretna organizacija organov federacije in odnosi med njimi, za kar si je posebej skrbno prizadeval tudi tovariš Kardelj. V svojem delu o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja (1977) je Kardelj ne le poglobljeno in celovito obdelal vlogo posameznih ustanov in gibalnih sil našega političnega sistema ter njegove razlike in prednosti v primerjavi s političnim pluralizmom parlamentarnega tipa in enopartijskim centralističnim sistemom, temveč je tudi opozoril na možne smeri in nevarnosti v razvoju tega sistema v prihodnje in s tem pravzaprav postavil jasna izhodišča in usmeritev za naloge zavestnih družbenih sil ter vseh drugih dejavnikov v tem okviru. Delo mladih IZVOLILI SMO NOVO MLADINSKO VODSTVO Pretekli četrtek, 13. maja, smo člani Koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje, Titovo Velenje,pregledali učinke svojega delovanja in izvolili nov sekretariat. Zastavili smo si nekaj nadaljnjih nalog. Volilne konference so se udeležili delegati skoraj vseh 00 ZSMS, zopet pa smo se soočili z neodgovornostjo nekaterih posameznikov, ki niso poslali delegatov iz svojih osnovnih organizacij. To so 00 ZSMS Elektronika Ptuj, Pralna tehnika. Gostinstvo, Kuhalni aparati in Interna banka. V sekretariat in nadzorni odbor so bili izvoljeni naslednji mladinci in mladinke: Predsednik Podpredsednik Podpredsednik Člani sekretariata za: IPD SLO in DS MDA Informiranje in kultura družbenoekonomske odnose Kadrovsko področje Šport - KRENKER DRAGO - ANDROČEC LILIJANA - ZEMLJAK ANTON - POGORELC TATJANA - TOMINŠEK PETER - MLINAR FRANC - KOVAČ MARIJA - ZAJEC MARIJA - MARKOVIČ SAVO - HLIŠ MILAN Ostali člani sekretariata po funkciji: - Koordinator GPS - MAHKOVEC IRENA — Predsedniki 00 ZSMS DSSS SOZD, Interna banka, DO GRR. ivadzorni odbor: predsednik — AMON BRANKO član - MIJOČ NENA član - ČAS JOŽE NA OBISKU V ISKRI V soboto, 15. maja 1982, smo obiskali mladino kranjske Iskre. To srečanje je bilo prvo po njihovem lanskem obisku. Namen izleta je bil poglabljanje prijateljskih odnosov ter izmenjavanje izkušenj. Že navsezgodaj se nam je obetal lep sončen dan, ki je tudi pripomogel k čudovitemu počutju in razpoloženju vseh udeležencev. Avtobus je mlade delavce Gorenja ob 6. uri odpeljal iz Titovega Velenja proti Kranju. Za dobro počutje naših želodcev so poskrbeli v tozdu Gostinska enota. Po postanku na Brniku smo kmalu prispeli v Iskro, kjer so nam omogočili ogled tovarne. Nato smo se pogovarjali o delu mladinske organizacije Iskre, njihovih načrtih, problemih. Sklenili smo, da bomo prijateljske vezi še poglabljali. Na koncu pogovorov smo si še ogledali film o Iskri. Nato smo skupaj odšli v Kranj. Gorenjci so prav ponosni na še ohranjene tradicije. Tako smo imeli možnost videti ohcet, kjer sta se ženin in nevesta vozila s „fijakerjem". Čeprav še ni dolgo tega, ko so še tudi po Šaleški dolini vozili ..furmani", je pri nas res že prava redkost, videti konje in kočijo. Po kosilu smo se odpeljali v Muzej talcev v Begunje, nato pa naprej na Bled. Seveda smo ,,ta hitri" odveslali na otok ..zvoniti želje". Nekateri so odšli na grad ali pa se hladili v senci. Tisti, ki smo odšli na otok, smo bili imenovani nevidni oddelek, vendar so šale in smeh na ta račun odtehtale tistih pet minut zamude. Na koncu smo bili vsi enotnega mnenja, da moramo takšna srečanja nadaljevati. Ne samo, da spoznavamo mišljenja mladih od drugod, tudi mi med seboj se spoznavamo. Tako kot organiziramo delovne akcije, športna srečanja, omogočamo ogled kulturnih prireditev, tako moramo zainteresirati čim širši krog mladih, da spoznajo naše delo in naše življenje. Začutili bodo, da so tudi oni del nas in se nam bodo pridružili. M.K. »PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA” V 12. številki Informatorja smo objavili 25 inovacijskih predlogov, ki jih je strokovna komisija v TOZD Pralna tehnika ocenila, da so smiselni. Komisija je bila formirana v skladu s sprejetim sklepom DS TOZD Pralna tehnika o razpisu akcije ..Predlagaj nekaj koristnega". Navedena komisija se je ponovno sestala 22. aprila 1982 in od preostalih 22 predlogov, ki so bili prijavljeni v času akcije ..Predlagaj nekaj koristnega", obravnavala 20 predlogov. Ocenila je, da je 18 predlogov smiselnih in po kriterijih razpisa določila enkratne nagrade za posamezne predloge od 500 do 1000 din. Nazive predlogov, avtorje le-teh in višine enkratnih nagrad, objavljamo na koncu sestavka. Glede na različna tolmačenja in pripombe nekaterih delavcev o nagrajenih avtorjih predlogov, ki so bili objavljeni v 12 številki Informatorja, dajemo naslednje pojasnilo: Sklep o razpisu proizvodno — tehnoloških problemov in racionalizaciji pralnih strojev je sprejel DS TOZD Pralna tehnika. Akcija je potekala pod nazivom ..Predlagaj nekaj koristnega". O namenu akcije smo že večkrat pisali, omenili bomo na kratko bistvo. Motivirati vse oziroma čim-več delavcev, da podajo rešitve za razpisane in ostale probleme, ki jih poznajo v TOZD Pralna tehnika, vsak predlog s smiselno vsebino pa se nagradi s 500 do 1000 din, ne glede na to, kdo ga je predlagal. V razpisu je bilo tudi navedeno, da bo vsak realiziran predlog obravnavan v skladu s samoupravnimi akti o inovacijski in inventivni dejavnosti. To pomeni, da bodo pri nadaljnji obravnavi upoštevani enaki kriteriji kot za vse ostale ..običajno" prijavljene inovacijske predloge. Opozoriti tudi moramo, da objavljeni predlogi niso bili obravnavani na DS TOZD Pralna tehnika, kar pomeni, da še niso okarakterizirani ali zavrnjeni. Gradivo za obravnavo teh in ostalih predlogov bomo delegatom DS in avtorjem predlogov posredovali do konca tega meseca. V nadaljevanju objavljamo nagrajene avtorje predlogov: Naziv in avtor Št. predloga Višina enkratne predloga nagrade Sprememba vijačenja, sestava odtočne črpalke 38/82 1000 din Janez Deželak, zaposlen v TOZD Pralna tehnika Racionalna uporaba odpadne pločevine (izseka in zadnje stene pločevine) 59/82 Marjan Korotančnik zaposlen v TOZD Pralna tehnika; Brane Sekavčnik, zaposlen v TOZD Pralna tehnika Prerazporeditev elementov na montažni plošči vseh tipov PS 60/82 Rudi Stahovnik, zaposlen v TOZD Vzdrževanje Mehanski vrtljiv podaljšek za privijanje in odvijanje vijakov 63/82 Roman Vauh, zaposlen v TOZD Pralna tehnika Uporaba odpadnega izseka za montažno ploščo PS 64/82 Roman Vauh, zaposlen v TOZD Pralna tehnika Sprememba nabijanja jer- menic na elektro motor 72/82 Alfonz Stepišnik, zaposlen v TOZD Pralna tehnika Sprememba pritrjevanja prednje stene za vse PS 73/82 Ferdo Polak, zaposlen v TOZD Pralna tehnika; Alfonz Stepišnik, zaposlen v TOZD Pralna tehnika Sprememba čelnega nosilca na ohišju PS 615, čelne plošče, klaviat. stikala, signalne lučke 74/82 Jože Verhovnik, zaposlen v TOZD Pralna tehnika Univerzalni razbremenilec kabla 78/82 Anton Tiršek, zaposlen v DSSS meh. tehn.; Jože Šibanc, zaposlen v DSSS meh. tehn. Emajliranje delov PS s postopkom dva nanosa — eno žganje 100/82 Milena Sekavčnik, zaposlena v DSSS kem. tehn.; Izidor Novak, zaposlen v DSSS kem. tehn. Sprememba izvedbe stabilnega dela tečaja vrat za PS 40/82 500 din Rudi Strahovnik, zaposlen v TOZD Vzdrževanje Olajšava dela pri montaži in demontaži orodij pri stroju Miramondi s prilagojenim zračnim izvijačem 45/82 1000 din Roman Vauh, zaposlen v TOZD Pralna tehnika; Marko Podpečan, zaposlen v TOZD Pralna tehnika Spremenjen način vstavljanja signalne lučke 52/82 500 din Slavka Toporiš, zaposlena v TOZD Pralna tehnika Uporaba odpadnega izseka ohišja PS 102/82 Dragan Živkovič, zaposlen v DSSS sl. kakov. proizv. Sprememba izdelave prednje stene PS 615 in 402 116/82 Branko Sevčnikar, zaposlen v TOZD Pralna tehnika; Marjan Korotančnik, zaposlen v TOZD Pralna tehnika Tehnična izboljšava servisne kadi 117/82 Branko Sevčnikar, zaposlen v TOZD Pralna tehnika; Marjan Korotančnik, zaposlen v TOZD Pralna tehnika Vrtljiva šablona za ohišje PS 55/82 500 din Roman Vauh, zaposlen v TOZD Pralna tehnika Čiščenje ohišja PS z gobo (spužvo) 120/82 Edo Beliš, zaposlen v TOZD Pralna tehnika 500 din 500 din 1000 din 500 din 500 din 500 din 500 din 500 din 1000 din 500 din 500 din 1000 din 500 din NAŠ POGOVOR RAZGOVOR S ŠTIPENDISTKO GORENJA LIDIJO POLUTNIK Lidija Polutnik je absolventka II. stopnje VEKŠ v Mariboru, kjer poleg rednega študija opravlja funkcijo sekretarja za izmenjavo študentskih praks. Članica AIESEC (organizacija za mednarodno izmenjavo študentov ekonomije) je postala že takoj na začetku študija. Delo jo je pritegnilo predvsem zaradi navezovanja stikov z ljudmi iz najrazličnejših delov sveta in tudi zaradi situacije, ki je nastala zaradi odhoda starih članov, ko ni bilo jasno, ali bo zaradi tega delo v komisiji sploh možno nadaljevati. Za delo je navdušila tudi svoje sošolce in ob koncu prvega letnika so že organizirali prvo poletno recepcijo za tuje študente. V tem času se je udeležila evropskega srečanja AIESEC v Birminghamu v Angliji. Leta 1980 je bila izbrana za delegatko za svetovni kongres, ki je bil marca na Danskem. Svojo prvo strokovno prakso je leta 1979 opravljala v Nemčiji, naslednje leto je dva meseca delala v Rimu, lani pa je bila na šestmesečni praksi v Chicagu v ZDA. Na omenjenih praksah si je dopolnila znanje v angleščini, nemščini in italijanščini in si obenem pridobila vpogled v poslovni svet Zahodne Evrope in ZDA. V Mariboru je pri Univerzitetni Konferenci ZSMS v letu 1979/80 opravljala funkcijo predsednika komisije za mednarodno izmenjavo študentskih praks. Delo je vključevalo predvsem navezovanje in razširjanje stikov s fakultetami v tujini, s katerimi Univerza v Mariboru sodeluje. Lani decembra je bila izvoljena za sekretarja jugoslovanskega komiteja AIESEC. Njena funkcija obsega vodenje izmenjave za celotno Jugoslavijo, predstavljanje našega AIESEC v tujini, odgovornost za delo in rezultate kongresa, ki je bil marca 1982, vključuje odgovornost za organizacijo seminarjev, delovnih skupin in programe le-teh na skupščinah in vodenje plenarnih sestankov. Tovarišica Lidija nam je na kratko opisala organizacijo AIESEC, njeno vlogo, funkcijo in seveda vzroke, ki so omogočili njeno ustanovitev. Ustanovljena je bila leta 1949 in je tedaj vključevala sedem držav. Prvi mednarodni kongres je bil v Stockholmu, na katerem je bilo izmenjanih 89 študentov. Eden izmed vzrokov za nastanek organizacije je bil. da pomaga pri zgladitvi prepada med deželami povojne Evrope in omogoči študentom pridobitev praktičnega znanja, nujno potrebnega za čim hitrejšo obnovo njihovih dežel. Mednarodno organizacijo vodijo študentje, ki jih odlikuje velika ustvarjalnost in motiviranost za delo. V 31 letih je število držav naraslo na 59 in leta 1981 je bilo izmenjanih 6000 študentov. Sedež AIESEC je v Bruslju. Uradni jezik je angleški. Organizacijo vodi izvršilno telo, ki je sestavljeno iz sekretarja in treh svetovalcev. Skrbijo za opravljanje in uresničevanje nalog, zastavljenih na kongresu ali podobnem mednarodnem srečanju. Izdajajo tudi svoj časopis, ki poroča sproti o najaktualnejših dogodkih o delovanju posameznih centrov. AIESEC uživa finančno podporo velikih podjetij v Evropi in Ameriki. Pri nas v Jugoslaviji deluje 23 lokalnih komitejev po vseh univerzitetnih središčih. Približno 200 študentov gre vsako leto na prakso v tujino, prav toliko jih pride pa k nam. Dvakrat letno se predstavniki jugoslovanskih AIESEC zberejo na skupščini. Zadnja je bila decembra 1981 v Radencih in jo je organiziral lokalni komite Maribor. Lidija pravi, da je po tolikih letih za delo v AIESEC še vedno navdušena, saj predstavlja stalno učenje, še posebej sedaj, ko opravlja to funkcijo, saj do sedaj v Mariboru ni bilo nikogar, ki bi deloval na tem področju. Pa še to: Lidija se bo po končanem študiju zaposlila pri nas v Gorenju, verjetno kje v zunanji trgovini. S svojim sedanjim delom si bo nabrala bogate izkušnje, ki ji bodo lahko kasneje v življenju in na delovnem mestu zelo koristile. ŠPORT IN REKREACIJA TRIM TEKMOVANJE PAROV V BADMINTONU V nedeljo, 16. maja 1982, je služba za rekreativno in kulturno dejavnost Gorenje TGO v Rdeči dvorani organizirala trim turnir dvojic v badmintonu. Tekmovanja so se poleg domačih igralcev udeležili tudi tekmovalci iz Ljubljane in Celja. Zanimiva srečanja so navdušila maloštevilne gledalce, ki so se zbrali v Rdeči dvorani. Rezultati: MOŠKI PARI: 1. ZALETEL- GREGORIČ ( Ljubljana) 2. VRHOVC- VOVK (Ljubljana) 3. SEKIRNIK- ULAGA (Ljubljana 4. PEČNIK - SLIVAR (Gorenje) 5. POHAR - BIRSA (Ljubljana) 6. JANČIČ - GOLČMAN ( Gorenje) 7. OPREŠNIK- ODER (Gorenje) 8. HRIBERNIK - KOŽELJ (Pesje) 9. delijo DR EV - VIŠNJAR (Gorenje) LIPUŠ- FIJAVŽ (Celje) OSTROVRŠNIK - ANDERLUH (Celje) ŽENSKI PARI: 1. EBERL- VOJNOVIČ (Ljubljana) 2. POHAR - MALI (Ljubljana) 3. ŽOHAR - FORSTNER (Gorenje) MEŠANI PARI 1. POHAR - POHAR (Ljubljana) 2. GREGORIČ - EBERL (Ljubljana) 3. MALI - SEKIRNIK (Ljubljana) 4. VRHOVEC - VOJNOVIČ (Ljubljana) 5. - 8. ŽOHAR - DREV (Gorenje) FORSTNER - PEČNIK (Gorenje) ZALETEL - ZALETEL (Ljubljana) 9. ŠOSTER - CEROVSKI (Celje) Služba za rekreativno in kulturno dejavnost ŠPORTNA SREČANJA MED EKIPAMA NABAVE IN SEKTORJA KAKOVOSTI Pričela so se športna srečanja med ekipama GPS — nabave in sektorja kakovosti. Na sporedu so bile naslednje discipline: kegljanje, smučanje, plavanje, streljanje z zračno puško. Tekmovanje poteka posamezno in ekipno. Rezultati — kegljanje moški: 1. Branko Slivar, sektor kakovosti 191 kegljev; 2. Zdravko Zager, nabava 162; 3. Izidor Kurež 161. ženske: 1. Marija Kozič, sektor kakovosti 118, 2. Fanika Kos, nabava 115; 3. Mihaela Lesjak 101. Ekipno — sektor kakovosti 504; nabava 480. Veleslalom: 1. Zdravko Zager, 2. Branko Dobnik, 3. Tone Kisovar. Ekipno: 1. sektor kakovosti; 2. nabava. Plavanje moški: 1. Zdravko Zager, 2. Rudi Mravljak; 3. Silvo Udrih. Ženske: 1. Fanika Kos. Ekipno: 1. nabava; 2. sektor kakovosti. Streljanje z zračno puško: 1. Branimir Kralj; 2. Rudi Mravljak, 3. Vinko Turk. Ženske: 1. Ida Zorko, 2. Fanika Kos, 3. Mihaela Lesjak. Ekipno: 1. sektor kakovosti, 2. nabava. Vrstni red po 4 disciplinah: 1. Zdravko Zager, 2. Rudi Mravljak, 3. Silvo Udrih. Ženske: 1. Fanika Kos, 2. Marija Dokozič, 3. Mihaela Lesjak. Ekipno: 1. sektor kakovosti, 2. nabava. Na sporedu je še 10 disciplin. Jančič, Dobnik Letni oddih RAZDELITEV PRIKOLIC OSS VELENJE V RABCUIN PREMANTURI V ponedeljek, 15. maja 1982, je komisija, ki jo sestavljajo organizatorji rekreacije, na podlagi prošenj razdelila prikolice OSS Velenje. Upoštevali in dodelili so prikolice tistim prosilcem, ki imajo najnižje osebne dohodke. Za proste termine so sklenili, da jih lahko koristijo najprej tisti, ki so bili pri dodeljevanju odbiti. Imajo pa tudi možno-nost prijave za prikolico v Rovinju. Prikolice v Rabcu in Premanturi so dobili: Franc Dimeč Hladilna tehnika — Rabac 26. 6. — 6. 7. Bogomir Koletnik Orodjarna — Rabac 26. 6. — 6. 7. Zofija Leskovec Štedilniki — Rabac 6. 7. — 16. 7. Peter Klug Štedilniki — Premantura 6. 7. — 16. 7. Vera Zebec Hladilna tehnika — Rabac 16. 7. — 26. 7. Zdenka Markovič Gostinska enota — Rabac 26. 7. — 5. 8. Jože Koletnik Kuhalni aparati — Premantura 26. 7. — 5. 8. Milena Podvratnik DSSS — Rabac 5. 8. — 15. 8. Terezija Krajnc DSSS — Rabac 15. 8. — 25. 8. Zlatka Gorenjak Hladilna tehnika — Rabac 15. 8. — 25. 8. Marija Podlesnik Štedilniki — Premantura 15. 8. — 25. 8. Viktorija Kukec MGA Nazarje — Premantura 5. 8. — 15. 8. PROSTI TERMINI PA SO ŠE: Prementura in Rabac 16. 6. — 26. 6. Premantura 26. 6. — 6. 7. Rabac 25. 8. — 4. 9. Rabac 25. 8. — 4. 9. Premantura 25. 8. — 4. 9. ZA PRIKOLICE V ROVINJU SO ŠE PROSTI NASLEDNJI TERMINI: 29. 6. - 6. 7. - 2 prikolici 6. 7. - 13. 7. - 2 prikolici 13. 7. - 20. 7.-2 prikolici 27. 7. — 3. 8. — 1 prikolica 3. 8. — 10. 8. — 1 prikolica 10. 8. - 17. 8.-2 prikolici 17. 8. — 21. 8.-3 prikolice 24. 8. - 31. 8.-3 prikolice 31. 8. — 7. 9. — 3 prikolice 7. 9. — 14. 9. — 3 prikolice 1. 7. — 10. 7.-3 prikolice 10. 7. — 20. 7. — 1 prikolica 1. 8. — 10. 8.-3 prikolice 10. 8. — 20. 8.-3 prikolice 20. 8. — 30. 8.- 7 prikolic 1. 9. - 10. 9.-7 prikolic Cena pensiona na osebo v prikolici je 4.500,00 din. Prijavite se lahko vsak dan od 9. do 12. ure pri tovarišici Cvejičevi tel. 182. Služba za rekreativno in kulturno dejavnost SINDIKAT GORENJA RUDARJEM ZENICE Ob eni najtežjih rudarskih nesreč pri nas je konferenca osnovnih organizacij sindikata Gorenje TGO naslovila Rudniku rjavega premoga Zenica naslednjo brzojavko: ..DELAVCI GORENJA TGO IZ TITOVEGA VELENJA IZREKAMO ISKRENO SOŽALJE VSEM SVOJCEM V NESREČI PREMINULIH RUDARJEV, VSEM RUDARJEM ZENICE IN CELOTNEMU KOLEKTIVU RUDNIKA." Kot pomoč prizadetim družinam je konferenca namenila 20.000 dinarjev. PROIZVODNJA IN PRODAJA Iz ..tedenskega poročila o proizvodnji in fakturirani realizaciji", ki ga v delovni organizaciji Gorenje Promet Servis sestavlja Milena Pavčnik, povzemamo nekaj bistvenih podatkov o proizvodnji in prodaji na domačem trgu in izvozu izdelkov. Vrednost proizvodnje v Gorenju TGO je v štirih mesecih leta 1982 dosegla višino 3.552.841 tisoč dinarjev, kar je 76 % planirane vrednosti. Na domačem trgu je vrednost prodaje 2.506.201 tisoč dinarjev (84 % plana), v izvoz pa je bilo prodanih izdelkov v vrednosti 944.663 tisoč din (82 % plana). Skupna prodaja je torej 3.450.864 tisoč din (83 % plana). V Gorenju SOZD je skupna vrednost proizvodnje 6.955.689 tisoč din (80 % planirane vrednosti), prodaja na domačem trgu je 6.070.811 tisoč din (83 %), izvoz je dosegel vrednost 1.292.265 tisoč din (87 %). Skupna prodaja blaga znaša 7.363.076 tisoč din (84 % planirane vrednosti). KULTURNE PRIREDITVE V DRUGI POLOVICI MAJA GOLOBČEK V petek, 21. maja, ob 20. uri, bo v domu kulture gostovalo Gledališče pod kozolcem iz Šmartna ob Paki s komedijo A. P. Čehova: GOLOBČEK. Režiser je Bogomir Veras. Vstopnice po 50,00 din lahko kupite pri kulturnih animatorjih. KONCERT V petek, 28. maja.bo v domu kulture ob 19.30 koncert mestne pihalne godbe iz partnerskega mesta Esslingen. Vstop prost! PEVSKI ZBORI V soboto, 29. maja, ob 19.30, bo v domu kulture revija odraslih pevskih zborov občine Velenje. Vstopnice po 50,00 din lahko kupite pri kulturnih animatorjih. mgmrri IZHODIŠČA DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE • Povezovanje organizacij združenega dela v najraznovrstnejše in najširše oblike je poleg družbenega načrtovanja na samoupravnih osnovah eden bistvenih elementov za odpravljanje tržne stihije. s Rezultati v družbenopolitičnih in gospodarskih odnosih, doseženi v tridesetletnem razvoju socialističnega samoupravljanja, so očitno uspešni in ni potrebe, da bi jih dokazovali; samoupravljanje je odgovor na temeljna protislovja. (Izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije — Delo, 19. maj 1982 INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Smajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Zohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.