List 17. IV. i / na i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljaj v karni jem za celo leto 4 gold., za pol 2 ffold.. za eetrt leta 1 grold , po po pošti pa za eeio leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold'. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr V Igubljani 28. aprila 1886. Obseg: Vabilo gospodom družbenikom c. kr. kmetijske družbe kranjske v občni zbor v Ljubljani 26. maja O Škodi, ki jo dela sneg gozdnemu in sadnemu drevju in kaj je treba storiti da se škoda v prihodnje odvrne O iz delovanji surovega masla. Kako narediti lepo trato po vrtih in parkih. Razpis petih daril kranjskim konje- rejcem. govrstne novice. Gospodarske izkušnje. Naši dopisi. Trgovinska in obrtna zbornica. Novičar. Zemlje- in narodopisni obrazi. Mno gospodom družbenikom c. kr. kmetijske družbe kranjske. Y občni zbor 26. dne maja 1886. Y Ljubljani (Zbor je v dvorani mestne hiše in se prične ob do polu dne.) uri Program obravnavam: 1. Prvomestnik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji centralnega odbora. Predlog družbenega računa za leto 1885. in proračuna za leto 1887. (Račun in proračun dobijo gg. družbeniki še pravočasno doposlana, razpoložena sta pa v nadrobni razgled v pisarni kmetijske družbe.) 4. Uravnanje družbenih šlužeb in plač družbenim uradnikom ter služabnikom. Volitev predsednika namesto Karola barona Wurzbacha, ki se je odpovedal predsedništvu. Volitev petih odbornikov v centralni odbor in sicer namesto po 22 družbenih pravil izstopivših župnika Jeriča, cesarskega svetnika Mu mik a ter višega davčnega nadzornika R o b i č a in namesto umrlih gg. oskrbnika Brusa ter veletrgovca Fr. Ks. Souvan a. Poročila in predlogi centralnega odbora, temi tudi predlog o prenaredbi družbenih pravil. Poročila in predlogi podružnic. med 9. Nasveti in prosti govori posamnih družabnikov. Opomba. Podpisani odbor vabi gospode družabnike na dan občnega zbora popoludne oh 4. uri k ogledu novih nasadov na družbenem poskuševalnem vrtu. Centralni odbor kmetijske družbe Kranjske. Ljubljani, dne 18. aprila 1886. Jož. Fr. Seunig j podpredsednik. Gustav Pire tajnik. Gospodarske stvari škodi 7 dela sneg gozdnemu in sad nemu drevju in kaj treba storiti i da se škoda prihodnje odvrne. Spisal Ludovik Dimie. Skušnja je gotovo za vsakega človeka najboljša a to posebno za kmetovalca, bodi si uže v polje šola delskem ali gozdarskem oziru bodi-si v katerem koli UC15n.ci.il ali gu/Aiai arv^in utii u, » oddelku kmetijstva. To se ve, da ima skušnja koj iz začetka marsikaj grenkega in žalostnega za človeka, in se pozneje v prihodnosti pokaže se njen dober vspeh. Zategadelj je potrebno, da se vsak kme tovalec ravna po dobrodejnih naukih, ktere mu je po dajala njegova učiteljica skušnj Huda in ostra zima, ki smo jo imeli 1886 j se- znanila je naše kmetovalce, gozdorejce in sadjerejce z novo žalostno in bridko škušnjo. Škoda, katero nam je sneg napravil po gozdih in sadovnjakih, po drevoredih in posameznih drevesih, ne bo se dala kmalu pozabiti in marsikateri gospodar bo to žalostno in nenavadno prikazen zgodnje zime čutil skozi več let. , ki je Obilna teža velikega in mokrega snega padel pozimi 1. 1885/6., po katerem je potem nastopil dež in gololed, naredila je veliko škode posebno gozdnemu in sadnemu drevju, katero je bilo še večidel po krito z listjem. V gozdih in sadovnjakih je bilo snega na kupe; drevje je bilo s snegom preobilno obloženo in vsled tega je bilo mnogo drevja poruvanega s ko- renino, mnogo je bilo polomljenega m vpognjenega a največ bilo videti takih dreves, na katerih so bile posamesne veje poškodovane. Hrasti, katm se na vadno še le v spomladi suhega perja popolnoma zne trpeli največ škode, potem mlada šibka visoka u1jv, ll^ul ov/ iluj t uu kj iv w i' vr -----— ------- ------- bosta od 10 do 30 let stara, in pa boršti za vino gradne kole po Dolenjskem, katero poslednje vendai bolj ilo ali upognilo, a ne toliko Mnogo sadovnjakov je za več let popolnom&M^ in pokončanih Iz teh razlogov poskusil bom tedaj vrsticah povedati o pripomočkih, da se, odvrne škoda, katero nam dela preobilni gozdih, in sicer: 130 kako bi se dala škoda z umnim in pametnim ospodarstvom odstraniti; g kako se škoda iz začetka lahko zmanjša; kaj je treba storiti, da se tudi škodljivi nasledki take škode zmanjšajo. Potem bom skušal povedati, kako se je treba v tej zadevi ravnati v sadovnjakih in pri posamesnih Sleherni gospodar naj si prizadeva, da v takih gozdih vse pra drevjem nasadi prostore ali goljave zopet z novim takih krajih, koder drevesa skoraj vsako leto pod snegom veliko škode trpe, naj se pri zareji gozda taka drevesna plemena izberejo, kterim sneg toliko škode ne edi. Tu sem šteje šilovina listnato drevesih in bom konečno dodal tudi nekoliko o drevo- drevje ktero ne dela premočnih vrhov, redih lepšalnega drevja in plotovih ali ograjah. (Ko prihodnj s škodi, katero nam dela sneg v našili gozdih. Umnega in pametnega ravnanja je treba z gozdi izdelovanji surovega 9 masla. Največkrat slovenski gospodar nima prilike, mleka da jih zavarujemo pred silnim vetrovi in škodljivimi svežega prodati; on mora taisto pretvoriti tudi v iz- mrčesi; ravno tako je treba tudi umnega in pametnega ravnanja, da jih obvarujemo pred snežnimi polomi. Pred vsem drugim treba je na to gledati, da vsa ? katere zamore pošiljati v daljne kraje delke izdelki so surovo maslo, maslo Taki Najvažnejši mlečni izdelek je vsakako za naše razmere surovo drevesa čvrsta in močna postajajo, treba seje tedaj maslo, zato bodi izdelovanje tega mlekarskega izdelka vseh onih pripomočkov posluževati, katera drevesom nekoliko popisano. Marsikateri slovenski gospodar moč in čvrstobo podeljujejo, ter ob enem tudi drevesno rast pospešujejo. Da se posamezna gozdna di azvijajo ter se tako škodljivega vpliva obvarujejo redko za gospodinja trdi, da izdelovanje surovega masla skozi celo leto ni mogoče, ali pa, da je cena surovemu maslu lepo in čvrsto prenizka, da se v vročem času ne more dolgo obdržati > itd ne smejo biti niti pregosto niti preveč na sajena. Pregosta drevesa ne delajo lepega in čvrstega ceno debla pa vendai ta oporekanja ničeva Dobro . se umno izdelano maslo ima vedno visoko selej lahko proda in prav napravljeno ter marveč v rasti zastajajo, slabijo in bolehajo, hranjeno se tudi dolgo časa obdrži. Pri izdelovanji masla je treba paziti na vsako malenkost. Drevesa, ki so v tesnobi, rastejo le bolj na visokost v debelosti pa zastajajo ravno to je krivo, da žena teža vrhove takih dreves najlože polomi Pregosta di se morajo potrebljevati to je surovega treba se je natanko držati pozneje navedenih pra\ ako se ? hoče narediti v vsakem letnem času dobi na- » ves gozd se mora preiskati, in drevesa, ki so v tes mizno, surovo maslo. Predpogoj dobremu izdelovanju nobi, se morajo izredčiti ali posekati, da ostalo drevje jn smetano surovega masla je pa vedno umno avnanje mlekom potem lože in čvrstejše raste Sneg naredi največ škode v borovih gozdih, ako Mleko je zmes, obstoječa iz vode tvarine tolščobe, mlečnega sladkorja in neorganskih snovi. Tol-je namreč borovina ^preveč v goščavi. Zategadel treba ščoba, katere je v mleku 2 7, do 41/<2 odstotkov, plava pregosto borovino uže v 20. letu pretrebljevati pretrebljevanje večkrat ponavljati v podobi majhnih krogljic po mleku. Soli, katei so čisto hrastovih gozdih v mleku raztopljene naj začne v 40. letu se večkrat ponavlj se potrebljevanje tolščobne kroglj katere obdajajo posamezne da se lepa ajo, teh krogljic. Po dalj od 10. do 30. leta tenko aščenim. Take gozde mleko mirno stoji, zdru mirnem stanji mleka Pri izdelovanji surovega masla je naša naloga iz mleka )kim hostam a}j smetane tolščobne krogljice odbrati, ter jih v kepo .u« ^ „ ^ Z^ ..... m i___-_____ _ ' „ '__•__. u in trdna debla pridobe. Hrast raste najrajše na od- pridejo krogljice na površje, ter narejajo smetano prtih prostorih. Najbolj nevaren je sneg mladim treba skrbno in previdno potrebljevati, kdor hoče f/ da združiti, To dosežemo z pinjenj em mu jih sneg ne polomi. Goličave Pinjenje ajlini odprti k0ve tako med saboj zvezati, da toraj namen, tolščobne krogljice mle lahko masleni prostori se v takih gozdih ne smejo puščati, ker ravno tolščoba zelo zgoščena na takih krajih se sneg najrajše nabira, da potem j pa endar ne popolnem čisto drevesa, ki stoje v njegovem bližj odloči, ter da ima vendar še nekaj druzih sostavnili na tla potisne, delov mleka v sebi Za tako preklovino je tedaj boljše, ako je bolj v goščavi. V takih gozdih naj gospodarji nikoli ne sekaj( potrebnega lesa na več prostorih naenkrat, ampak naj-vajše naj na enem in istem prostoru posekajo ves les Sveže mleko ima maslene tolščobe 31L odstotk ? i dobra smetana ima surovo maslo ima Namen piljenja r j? 28" 83 4 J* rt se doseže s tem, da se kar posebno listnatim gozdom toliko manj škoduje, krogljice v zato prirejenih posodah „pinjah zopet nov gozd močjo tolčenja, suvanja ali tresenja tako med ker se iz ostalih štoi in koi tolščobne s po-3 boj v zaraste. Iz štorovja posebno rada požene vrba, topol, dotiko spravijo, da se v kepe združijo jelša, jagnjed, jesen, pa tudi hrast in bukev Umno izdelovanje surovega masla brez toplomei Da mlade, visoke hoste primerno iztrebijo ali je nemogoče. Smetana ali mleko dejano v pinjo ima 15 stopinj toplote. Le po zimi, ako se v izredčijo, naj se posebni manjši gozdni posestniki obr- _ „ nejo do umnih gozdorejcev, ki jim bodo v tej zadevi prostorih pini, sme biti smetana oziroma mleko 1 " • 2 stopinj gorkeje ali pa v vročem poletnem času zlih gotovo radi svetovali, kako se je treba ravnati pri za tem opravilu 1 do Pa tudi to, ako drevesa pr redko stoje, je stopinj hladneje. D r u g a č ploh s treba strogo držati toplote 15 stop dostikrat krivo, da sneg po gozdih veliko škode da j ne bo, ne manj e redi. V takih gozdih gre drevje preveč v veje (vrhove) ki se že globoko spodej na deblu začenjajo ter se nekako bolj vodor posebno veje, ki raztezajo. To je vzrok, da se Prašate zakaj ? Ako se pregorka smetana pini, n. pr. 20 do 25 stopinj topla, kar se žalibog dostikrat zgodi, se ma- se na ta način tudi deblo poškoduje ajo sneženo težo držati, lomijo tolščba zmehča zmaže. Pmj traja nepn merno dolgo časa, surovega masla se malo dobi; maslo e belo, siru podobno, malo trpežno in menj okusno. Po zimi se zopet premrzla smetana pini; maslena tol-ščoba postane trda in drobljiva, tolščobne krogljice se nerade združujejo in pinjenje tudi neprimerno dolgo !asa traja. Navadno ostane tudi precejšen del smerne nespinjen v mleku. Gori omenjeno, za pinjenje potrebno toploto ima pa smetana redko kedaj, kedar pride iz mlečne shrambe ran. Treba je toraj smetano do te toplote privesti, toda nikakor ne na peči! Ako se na peči smetana 5e tako pridno meša, del smetane se gotovo preveč segreje, in vsled tega se pokvari. To prouzroči de-oma zasirjenje mleka in nasledek je ta, da pride sir 7 surovo maslo, kar ne dela surovega masla le neokusnega, ampak tudi netrpežnega. Smetano privedemo s tem na primerno toploto, la jo pustimo stati nekaj časa v primerno toplem prostoru. Ako jo je treba prav hitro zgreti, postavimo 10 lahko v posode z gorko vodo, ali pa prilijemo topega mleka; ako jo je pa treba shladiti, jo lahko postavimo v mrzlo vodo ali pa ji dodamo malih kosov tistega ledu. Toraj; če je za pinjenje pripravljena smetana pre-topla ali premrzla, ni se treba bati truda, smetano io primerne toplote privesti. V poletnem času treba je splahniti pinjo z nnvJo pozimi s toplo vodo, preden se prične pinjenje.. Predno denemo mleko ali smetano v pinjo, treba jo je dobro premešati. Pazit? moramo na hitrost, s katero se pini; primerna hitrost ni le pri vsaki vrsti pinj drugača; tudi pri eni in isti vrsti je treba najprimernejšo. hitrost po skušnji določiti. Pregibanje v pinji mora biti toliko hitreji, kolikor mrzlejša je pinjina vsebina. Najhitreje je treba piniti sladko mleko, nekaj počasneje sladko smetano, še počasneje kislo smetano, in najpočasneje kislo mleko. Prehitro pregibanje v pinji naredi izdelano surovo maslo mehko in slabo, zato se moramo tega ogibati. Kolikor bolj se pinjenje h koncu bliža, toliko bolj se mora s hitrostjo ponehati, in sicer tako, da je konečna hitrost k večjemu polovica začetne hitrosti. Kot splošno vodilo naj velja, da se sme pinja k večjemu do % svoje vsebine napolniti. Ako je v pinji preveč smetane, ni le pinjenje težavno, ampak smetana se tudi speni. Združenje tolščobnih krogljic se s tem ovira, toplota se poviša, maslena tolščoba postaja mehka; konečno se vendar mora del smetane odvzeti, ako se hoče do zaželenega vspeha priti. Z natančnim opazovanjem časa, kojega rabimo za pinjenje, hitrosti in toplote, pri kateri se je najbolje pinilo, dobe se pravila za vsak slučaj posebej, katerih se je treba redno dobro držati. Če smo pri pravi toploti v začetku prehitro pi- nili, zgodi se dostikrat, da se ne pride do zaželenega vspeha: smetana se speni. S povišanjem toplote in počasnim pinjenjem da se v tacih slučajih surovo maslo izdelati, a ono je vendar potem le slabše kakovosti. Bolje je za ta slučaj, ako brez povišanja toplote počasneje neprenehoma naprej pinimo in sem ter tje s posnetim mlekom splaknemo notranje stene pinje. na kojih se drže pene smetane. Kako narediti lepo trato po vrtih in parkih. Prostor, na katerem hočemo zasejati lepo trato, moramo pred vsem dobro prekopati ter skrbeti, da je zgornja plast dovolj rodovitna. Ako je zemlja pre- rahla, priporočajo jo tudi pomešati z najboljšo ilovnato zemljo iz kake njive. Navadno ilovico rabiti nikakor ni dobro. Najboljši čas setve je konec meseca aprila, začetek maja, to je, kedar je uže večina plevela skalila ter se da ta čas lahko odstraniti. Tudi druga polovica avgusta je primerna za setev. Po setvi je obsejani prostor povaljati, oziroma majhne prostore s primerno desko na znani način potlačiti. Priporočajo sledečo zmes semen za trato: 1 del Poa pratensis, 1 do 3 dele Soli um perenne, 1 del Agrostis stolonifera, 2 dela Agrostis capil-lari. Za posebno lepe trate primešajo 1 del Cynosu-rus cristatus in za senčne prostore 1 del Poa nemo-ralis. Vsa ta semena je pred setvijo dobro pomešati. Za majhne prostore priporočajo gosto setev, in sicer poldrugi funt na 14 štirjaških metrov; na velikih prostorih je ob potih tudi gosto sejati, proti središču pa zadostuje 1 ali pa tudi % funta na 14 štijaških metrov. Izrastlo trato je treba posebno skrbno obdelovati. Glavni pogoj je, trave nikdar ne pustiti dolgo izrasti, ker drugače pogine finejša trava. Plevel naj •se pridno izbira. i Gospodarske izkušnje. Varujte mravlje! Fr. Perchtold, c. k. gozdarski oskrbnik, opozarja na važnost mravelj, ker one so najsilnejše pokonče-valke škodljivih mrčesov in njih zalege. Imenovani gozdar priporoča mravlje v miru pustiti ter jim ne jajc pobirati in še celo v tujino pošiljati. Mi se pridružimo temu opominu ter omenimo drug enaki izgled, namreč mantuvanske kmete na Laškem, kateri ob znožje vsakega svojega sadnega drevesa zakopljejo mravljinčni roj, kateremu z najboljšim vspehom prepustijo varstvo drevesa. Mravlje res grejo na sadje, a le na uže poškodovano. Ptičja strašila na njivi niso potrebna. ■ Gotovo ni lep pogled na polje z različnimi tičjimi strašili, slamnatimi in cunjastimi možmi itd. m toliko bolj je vse to nepotrebno, ker tudi prav nič ne koristi, da celo tako strašilo je dostikrat varna streha predrznemu grabcu. Imamo sredstvo, ki vsa strašila stori nepotrebna. To je m i nij, rudečo barvilo, ki se dobi v vsaki prolajalnici barvil. V to svrho namoči naj se seme, a le toliko, da se ne sprijemlje, potem pa toliko pomeša z minijem, da je rudečkasto barvano. Ako tako seme vsejemo, smemo gotovi biti, da se ga noben ptič ne dotakne, ni zemlje ne začne brskati. Sredstvo zoper opekline. Vsak, kateri se je katerikrat opekel, ve presoditi velike bolečine take rane. Najboljše sredstvo, bol opekline zmanjšati, je jajcev beljak, s katerim nama-žemo rano. To sredstvo ima tudi prednost, da se lože dobi ter je mehkeje kakor uže mnogokrat priporočani kolodij. Korenje je strup mišem. V shrambah, katere so začasno prazne in v katerih so miši, dajo se zadnje odstraniti z razrezanim korenjem. Lačne miši hlastno žrejo korenje in ko pride čas, shrambo zopet napolniti s kakim gospodarskim pridelkom, so vse miši uže mrtve. Poskusiti je treba, vsaj je korenje ceno. 13Ž Razpis petih daril kranjskim konjerejcem. Podpisani konjerejski odsek c. k. kmetijske družbe kranjske razpisuje petero daril po 20 gold. kranjskim konjerejcem, kateri napravijo še to spomlad primerno ograjeni prostor za žebeta, ki meri najmanj 500 štir-jaškili metrov. Ker bivanje žebet čez dan v tasili ogradah stori žebeta manj občutljiva proti vremenskim vplivom njih zdravje krepkeje in njih hojo boljša, priporoča podpisani odsek konjerejcem, kateri hočejo izrediti lepe in dobre konje, napravo take ograje. V spodbudo temu razpisuje gori imenovana darila. Konjerejci, kateri se hočejo potegovati za ta darila, pošljejo naj svoje nekolekovane prošnje zadnji čas prošnji podpisanemu odseku, bila ograda dokončana in ko- do konca junija je povedati, kedaj liko meri. Konjerejski odsek c. k. kmetijske družbe v Ljublj aprila 1886. Dr. Teodor Rudesch prvomestnik. > i Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) pravico izbora gospodarjev in zavarovancev bi bilo potrebno: da so avstrijski državljani; da uživajo državljanske pravice; da so dovršili 24letno dobo. pravico izbornosti bi se zahtevalo da so avstrijski državljani; da uživajo državljanske pravice; da so dovršili 30letno dobo. 10 Načelstvo bi se volilo navadno za dobo let Po dovršenem tretjem letu » se polovica članov umaknilo in bi se po novih volitvah nadomestili 11. Zavarovanje delavcev bi se vršilo po dveh glav nih razredih, in sicer: glavni razred, z dvema nevarnostnima vrstama Di obsegal zavarovance trgovinstva, rokodelstva, malega obrtstva, gozdarstva in poljedelstva; . glavni razred, s tremi nevarnostnimi vrstami, bi obsegal zavarovance vseh obrtnijskih strok. Ta razvrstitev kakor tudi postavki zavarovalnin (priloga A.) se rabili začasno in potem na podla izkušenj preurejevali. A. Zavarovalni razredi po nevarnostnih stopnjah in začasni postavki zavarovalnine. cš i Glavni razred. Nevarnostna vrsta c3 CZ b c3 cž k veljala za: o N c Q vse zavarovance trgovinstva, rokodelstva in druzih obrti, ki ne rabijo strojev . . vse zavarovance gozdarstva in poljedel- V o o stva, % • m plačujejo zemljiščinega davka brez državnih doklad najmanje 100 gld., in pa vseh obrtstev, ki ne rabijo strojev 10 . Nevarnostna vrsta bi veljala za vse zavarovance obrtstva ne- varnostne vrste, ki rabijo parne stroje ali tudi stroje s prirodnimi močmi ali z živalimi gonjene.............. D II. Glavni razred. , Nevarnostna vrsta bi veljala za: vse zavarovance tvorniških podjetij v obče, ki niso pozneje imenovana..... 5 vse zavarovance tvorniške tkalne obrti . 5 5 c) vse zavarovance tvorniškega kovinstva, tvorniške papirne in usnjarske obrti . . 5 10 d) vse zavarovance tvorniške strojne in orod- niške obrti........... 5 15 . Nevarnostna vrsta veljala za: vse zavarovance kameninske in zemljin- ske obrti........... vse zavarovance tvorniško-, žganjarskih, mlinarskih, gorivnih in svetivnih obrti . 6 5 vse zavarovance tvorniških skrobinskih, spodijskih, klejevinskih in sladkorskin obrti............. 6 10 vse zavarovance tvorniških, lesarskih, rez- barskih in kemijskih obrti..... 6 15 3. Nevarnostna vrsta bi veljala za: vse zavarovance tvorniških obrti za raz- pokne stvari.......... vse zavarovance tvorniških stavbinskih obrti..........' . . . 7 5 vse zavarovance rudarstva, fužinarstva in solišč............. 7 10 občni prid bi se priporočalo, naj bi se v zmisli predloge zakona o zavarovanji proti nezgodam dovoljevalo znižanje tretjinskih doneskov zavarovalnin do najviše 25% gospodarjem, ki bi v primeri z drugimi podjetniki , vidno zmanjševali odstotke v njihovih delavcih pojavljajočih se bolezni in nezgod po svoji ljudomili previdnosti in po zboljševanji naprav v svojih podjetjih. Vplačevanje zavarovalnin bi zadevalo po 13 gospodarje m po 2/3 delavce. Mogoči prebitki izposlovanj hranili bi se po ]/3 v lastni založni zakladi, po 1/3 v državni zavarovalni zakladi in po V3 v pokrajinski zavarovalni zakladi, ravno tem razmerji bi se tudi mogoči primanjkljeji iz teh založnih zaklad pokrivali. Nabira zavarovalnin, glavnice in obrestnih obresti v 501etni zavarovalni dobi za tri dni bolehanja na leto razvidi se v tabeli, katera je bila v 8. listu „Novic* priobčena. 12. Zavarovanje teh razredov (t. 11) bi se vršilo po sledečih 6 mezdinih vrstah za 300 delavnikov na leto: vrsta letne mezde gold. 150.— II. „ „ „ „ 200. III. „ „ „ „ 450.— IV. „ „ „ „ 600.— V 7^0_ * • • r> n r> ?? • VI. „ „ „ „ 900.- Zavarovanje mezde ali mezdine cene bi bilo dano na izvoljo zavarovancem; vendar pa bi bilo potrebno, da bi to odobravali gospodarji, ker bi dopiačevali '/3 zavarovalnine. Zavarovana mezdina cena naj bi bila primerna pravemu zaslužku; nikakor pa bi ne smela biti veča zaslužka samega. Ako bi bili zavarovanci po znižanji zaslužka pri-morani, da iz više v nižo mezdino vrsto preidejo, odločevale bi se odškodnine za tak slučaj v prestopnem letu ne po novi mezdini vrsti, marveč po prejšnji visi. Se le drugo leto bi se vredila plačila po novi niži vrsti. Ako nasprotno zavarovanec prešel iz nižj v višo mezdino vrsto, pričela bi se plačila po izbrani viši dalj šiljajo svoje izdelke s posredovanjem Norimberka v naj kraj sveta drugi imajo vrsti tudi še le drugo leto steklarnice in porcela Premena iz nižje v višo mezdino vrsto bila bi pa vzhodnih narnice, katere pa le pičlega zaslužka dajo; po severo gah obdelujejo zemlj dopuščena le do 30 zavarovalne dobe in o polnem še dovolj s pridom zdravji zavarovanca. Ako zavarovanec vsled brezzaslužka ne mogel po obronkih, pa ondi Po teh krajih so prav dobri kmetje, ki imajo velike kmetije, vmes se ve da so tudi male kmetije, vzlasti plačevati zavarovalnine, naj bi se ga z vplačanjem za varovalnine tri mesece čakalo. je pusta nerodovitna zemlj 13 teh krajih je vse malo, mali domovi, mali snopi, mala živina, mali vozovi, in malo vse drugo gospodarsko Pogrebnine bi se plačevalo prvih 10 let zava- orodje. Konj nimajo , ker niso pripravni za strmine r ovalne dobe 5°/0 od zavarovane mezde, potem pa do vozijo in delajo z voli in kravami najviše 10% vsako petletj poprejšnjih časih so se stanovniki ukvarjali mnogo Iznašala bi toraj pogrebnina v zavarovalnih dobah: tudi z izdelovanjem zdravil in pri tem veliko zaslužili. 1% več od i » » n rt 11 16 21 26 do vštetega 10. leta n 77 V) 77 77 W 15 20. 24 30 n n 77 77 in od 31. leta naprej nepremenno 5°/ 6°/ 7°/ 8°/ 9°/ 10°/ o o o o Hodili so po vsem Nemškem dobro znani mazilarji, in tudi drugod je b lo dobiti takih korenjaških možakov s trugo na plečih, v kateri so nosili po več sto stekle- • y • ničic v • 1 pušic, zavitkov in drugega temu enakega Kedar o o 14 prilogi so razmerjene odškodnine za bolne so robo poprodali, vračali so se veseli domov. Prodajali so izborna zdravila, tako so trdili povsodi, kamor so prišli imeli so zdravila za vse in kojake bolezni veljala nje sledeča določila Bolniške odškodnine za 300 delavnikov na leto. Mezdini razred V prvi boleznini dobi do uštetega 3. meseca V drugi boleznini dobi t. j. v 4., 5. in 6. mesecu A V tretji boleznini dobi, t. j. od 7. do všetega 12. meseca GOodstot. zavarovane mezde 50odstot. zavarovane mezde 40odstot. zavarovane mezde dnevna odškodnina razne flaštre in osvalke. Tudi dandanes se še dobij mazilarji, ki se upajo s svojo robo okolo slepariti, da si jih zdravstvena policija bistro opazuje, ter jim na pete stopa. Zato so začeli zahajati na Švicarsko, na Erdeljsko, a vzlasti na Poljsko. „Polnischer Ochs" * rad kupuje in drago plačuje. Ženske in otroci nabirajo brusnice ali rudeče črnice, katerih je na debelo po tu-rinžkem gozdu. Dokler ni bilo železnice, bilo je po nekaterih krajih mnogo voznikov. Ti trmasti in grčavi otepači so prevažali blago po vsem Nemškem, mnogo so zaslužili, a tudi skoro vse sproti zabili. Vožnja je nehala, nikakor pa ne razvajenost > ki je potem mnogo III. IV. VI. gld. 150 300 450 600 7501 900 77 77 n 77 • 30 _ 25 mtrnmmmmrn 20 - 60 - 50 - 40 • 90 - 75 - 60 i 20 1 - - 80 i 50 1 25 i - i 80 1 50 i 20 hiš spravila na beraško palico. Stanovniki turinžki so čvrsti in zdravi, nekaj zato, ker ima dežela visoko lego in jo prepihavajo vetrovi, nekaj zato, ker smolnati gozdi in dišeče rastline s svojim izhlapivanjem jako povoljno vplivajo na organizem, nekaj ker je voda čista, bistra, in nekaj zato, ker se hranijo s preprosto hrano, vzlasti z dobrim tečnim zato, ljudje mlekom. Deca leta gologlava in bosa okolo > naj si zima ali poletj dež ali sneg, sedaj se drsa po drsa Odškodnine bi se izplačevale za vse delavnike in licah> sedaj zopet, ko je malo premrla, leti v zakurjeno praznike, izločno nedelje. hišo vale Ako bi bolezen trajala več ko 12 mesecev, izplače- se za daljno dobo odškodnine onemoglih. Ako kurij peči ali za peč Peči imajo jako velike, in kurijo jih tako da po cele skladalnice clrv. Hišna peč je središče vsega bi pa bile te više od odškodnin tretje ali celo druge gibanja dela elja in žalosti, čez dan in zvečer boleznine dobe kar nastalo po zavarovalni dobi vzlasti po zimi. Okolo peči se igrajo deca, psi, mačke in več let — izplačevale bi se te uže po minuli kokoši, pa drobnica, ki jo deca privleče notri, odraščeni drugi ali tudi prvi boleznini dobi. (Dalje prihodnjič.) sede ali leže po klopeh ob peči, starčki ali starke pa za pečjo. Dom turinžkega kmeta je jako preprost, na- vadno ima po eno veliko izbo in nekaj manjo kamro hlev Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o sla v. 28. Tnrinžka in nje stanovniki. 5 in še nekoliko shramb za navadne reči in stvari Okna so nizka, in pod enim imajo skoro pri vsaki hiši janih toliko ondi dnih, priljubljenih cvetlic Piadi imajo tudi tiče, vzlasti pevke, skoro v vsaki hiši visi po več tičnikov s tiči. po letu pa zunaj po steni. edi hiši prebi po gospodar kaj pak žena 12 ljudi. Mož je pravi in golj za delo kot ži- Turinžki gozd je meja med severnimi in južnimi vina. Koj po poroki se jei prične dolgočasno trplj Nemci. Valovi severo-nemškega in južno-nemškega živ- neprestano težko delo doma in zunaj doma. Zato Kmalu Ijenja bljejo ob ta gozd. Sleme tega gozda je ploščnato in široko, na severnem koncu pred Vero pa bolj ozko zvene nje mičnost. Živi skoro kot robinja, pokorava se najboljše kosce dobiva on in v vsem svojemu ti možu in pogorju podobno. Obdajajo ga niži griči ter posre- nobeden drug ne. Ona misli in dela zgolj za deco dujejo prehod v bližnje planote. Na tem prostoru ži\i čuva Turinžka je raz- čvrsto, veselo in pevoljubno ljudstvo. kosana na tako nazivane turinžke državice. Bavi se Turingec z mnogoterimi opravili in # To ime so zdeli Poljakom kulturni Prusi, njim na deli, čelu menda ;;Železni". Mogoče je vse. Najnoveje naredbe ka- „Poljski voli" so uže spitani, nekaj jih hočejo v • žejo na to. si kaj prisluži. Kjer je V izobilju Škrll, ondi se doma pobiti in pojesti, nekaj poprodati, da bode poljski hlev ukvarjajo s kopanjem in izdelovanjem te surovine j kjer izpraznjen za nemške Kosae. In vendar ne bode šel po 80 lepi gozdi, ondi žive lesorezci in strugarji, ki razpo- svetu ,.Schrei der Entriistung u 134 jo in joka ob njeni posteljci, dirja z bremenom oblo- žarih bolj in bolj redka. Toliko večje sočutj pa zbu žena v goro in z gore v dol, odtrga si, kar si more, jajo take nesreče, ako se vendar-le pripetijo v veči meri naši državi je dežela gališka, kakor v marsika- rovaDja zoper ogeDj proda tudi lase, če kaže kaj denarja. Ali vse to jej ne pomaga, da bi je mož ne pretepal. Mož je pravo stra- terem drugem oziru tudi glede šilo pri hiši, vse se ga boji, žena mu pravi „00 No, kakošen je ta „on u da se vsa hiša trese pred njim, in da beže za vse vogale, kedar treska? Kedar „on" pijan on u prikolovrati domov, ali sploh nahujskan po zlobnih lju- veliki teden deh ali kako drugače razdražen, tedaj začne metati ob mnogo druzih poslopij, cerkve, judovski tempelj in brambe požarov zaostala memo druzih dežel Tako je bilo mogoče, da je minulo cvetno soboto aj celi 600 hiš in urade. v okrajnem mestu Strij nastali požar trajal skoi in da je pokončal okrog tla lonce, sklede, da lete v kosce, ali začne lomiti druge pohišne reči, in zbijati, da vse bobni. Bog ne daj, da bi žena ugovarjala ali branila! Togotni dedec naredi pest, in leti. ? šole bogato nakopičene zalo0 pivarne, prodajalnice, vse za velikonočne praznike Ogenj nastal blag cvetno soboto popoludne med hu bonk, bonk, bonk poje po njej, kamor pri- dim viharjem in vsled tega se je požar tako nenadoma Prosim, ne se smijati! On" pa dela če-z dan, zvečer zavije v gostilno ali sosedu tudi rad hitro razširil, da na pomoč ni bilo misliti: Tudi ljudje kjer se niso mogli rešiti, starčekov, bolnikov in otrok po se razgovarjajo o čemur bodi, šale zbijajo, dražijo in greša se nad 100, do sedaj izvlekli so izmed razvalin drugo temu tako. Ena reč je gospodarju vzlasti pri pogorelih poslopij uže 65 mrličev, ki so življenje zgubi'i srcu, tičniki in tiči; najraje in največ misli na-nje, vse v groznem plemenu drugo utegne z nimar pustiti, a tičkov ne. Vse stanov- 10.000 ljudi gubilo je po požaru svoja stanišča in ništvo turinžko ljubi tiče pevke, tudi deca jih razločuje vse imetje. Premožnejši tolažili so se s tem » zgolj po petju. Pojdi po letu preko turinžkega gozda, vsaj ostane imetje spravlj da jim železnih in videl bodeš na premnogih doineh po 12—18 tičnikov h blagajnicah proti ognju Pa tudi te nade ostale so zunaj na steni. Do 80 plemen tičjih živi po turinžkem prazne, ker železne blagajnice raztopile so se v hudi Pa tudi znajo loviti svoje ljubljence. Najbolj vročini kakor svinjec, in ves papirnati denar gozdu. gledajo po ščinkovcih, kalinih, krivokljunih, liščekih, javna in zasobna dolžna pisma so vničena Sred mesta stala je velika pivarna, ev drv meujice čižekih, konopljenkah in taščicah. Krivokljuna dobiš povsodi, če tuai ni prida pevec, ali on je čarodejnik, ječmena in hmelja in več sto sežnj v njej zaloge ki vsako bolezen v na-se potegne. Kedar začne množilo j vse to po velikost ognja ščinkovec dobro peti, kakor je bil priučen, tedaj se go- bode Dolgo časa je trajalo, predno prišla na pomoč spodarju svetijo oči samega veselja, in manj ti bode požarna bramba iz sosednih mest, izrekoma iz Lvova, cenil kravo v hlevu, kot tacega izučenega ščinkovca. pa pri velikansko razširjenem požaru primeroma malem Melodično petje krilatih tic pa vpliva tudi jako na sta- številu gasilcev in gasilnih priprav ni bilo mogoče sto novništvo. Ti hribovci in gorjanci za čudo radi godejo in pojo. riti več, kot deloma braniti daljno razširjenje pož Položaj nesrečnih po postal je toliko neu Menijo, da brez godbe in petja ne bi mogli živeti. To petje je ali veselo ali otožno, kakor naneso okolnosti. godnejši, ker je drugi dan začelo snežiti in briti mrzel Pa zmiraj še je ostalo rešenih po mestu nekaj sever. petjem in z godbo si blaže ali slade življenje. Vaški boljših poslopij, pa dan za dnevom ma učitelj je tudi pevovodja, in marsikateri gorski kraj ima vilo takih pohište se Ko se v teku požara sosedlo katerimi naj se skrije to ali ono goreče poslopje, jel je z novega visoko proti nebu švi-mestice. Čuditi se je, vele Nemci, da te od dela žulave gati velik plemen, sapa je popihnila in goreti so za- pozimi kojicerte, pred roke morejo pridobiti si toliko spretnosti na goslih, na čela do tedaj še obva klarinetu ali na flavti, pa tudi na klavirju in orgijah. poslopja in lastniki ki so se prej smatrali rešene, pripadli so tudi osodi vsega Na Turinžkem ni beračev, pravijo. „Raje stradam ostale0 mesta kot beračim", veli domačin. Tudi se ni bati, da bi v Ker su nesrečni prebivalci mesta Strij turinžkem gozdu naletel na človeško zver ali tolovaja, vse in nimajo ne stanovanja, ne obleke, ne denarja, ne enem pa je Turingec grozovit, neusmiljen, lesa se mu živeža, zato je bilo hitre pomoči treba. Prihiteli so ne zdi škoda. Turingec je prijazen in gostoljuben do tudi cesar s 5000 gold. » dežel odbo domačinov in tujcev. Stopi v hišo turinžkega kmeta in gold > hranilnica 2000 gališki z 3000 koj ti bode postregel z vsem, kar dom premore, vzlasti slalo je 3000 je radodaren ob navadnih domačih veselicah. Ali če z izdatno svoto gold Cf o old tudi dunajsko mesto Gotovo bo tudi drž pnpomo tako da bode nesrečnim po stopiš v gostilno, koj te bode ogovoril in ti napil. Srečaj mogoče, izkopati se iz prve, najhujš tega hribovca kjerkoli, povsodi in vselej te bode po- pa se bliža lepši spomladni čas zadreg Bog in dob zdravil, včasih z jako smešnimi besedami in na smešen poma bodo še dalj toda ,*tega požara Potem ljudje hudih način. Ob vsem tem pa je vsaka vas skoro sama za-se, nasledkov spominjali se bodo tudi prihodnji rodovi ne malo se meni s sosednimi. Tudi imajo navado ondotni srečneg mesta Strij mladeniči, da ovirajo na vse mogoče načine tujce se hočejo v vas če priženiti, ali V nevesto iz vasi vzeti. Ze nijo in može se bolj med seboj, zato je po več gospo- umoru škofa madridskega darjev v vasi, ki se enako pišejo. Vendar ni zmešnjav poročajo se sledeče nadrobnosti: zbog tega, pomagajo si z zdetimi imeni, vsak je ima. Škofu bilo je ime Martinez Izquierdo, mo Po Turinžkem so nekdaj stanovali Slovani, ali v devetem stoletju so jih Nemci do dobrega zatrli. uže \ Mnogovrstne novice. Grozoviti požar v gališkem mestu Strij. Odkar so požarne brambe bolj razširjene in stro- pričakujočim duhovnikom. rilcu pa Galeoto Cotilla, in je bil oskrbnik nunskega samostana. Škof mu je prepovedal masevati in spovedovati. Morilec prišel je pol ure pred napadom k stolni cerkvi, se je tam razgovarjal s prodaj lei oljkinih in je rekel: „v enem trenutku napravil bom boljšo kupčijo". Morilec, ki je trikrat vstrelil na škofa, prišel je tje v duhovniški obleki in se je pridružil drugim, škofe Revolver držal kovnjaško osnovane, postajajo naznanila o velikih po tako trdno, da so mu ga mogli iztrgati iz rok le z največjo silo. Razburjenost bila je nepopisljiva. Med tem ko dejansko branit jel oj od mamo moč, braniti obstanek 80 škofa prenesli v sakristijo in položili na modrac, nabralo se je zunaj mnogo ženstva, katero si je jokaje ruvalo lase. Duhovnik moral je na prižnico, da je ljudstvo nagovoril z nekoliko pomirljivimi besedami, potem dah za malenkosti, temuč vsi brusim obstanek trijske domovine? kup j Ob času miru nikar ne tratimo svojih moči pri prav zaklenili so cerkev. Zdravniki izrekli so rane za smrtne, dve krogli so m meče, vsi delajmo za duh in kruh > d ti ojeg . . ... . .. . . . . n*« - , . • P°tem bo ^di ob času nevarnosti naš narod izvlekli, ene pa niso mogli. Preiskalni sodnik mogel je zgodovini krepkim glasom odgovoril: Na Slovenskem ! nekoliko zaslišati ranjcega škofa, ki je izrekel, da mo- dom je moj rilca ne pozna in da za svojo osebo noče nastopiti tožbe zoper njega. Papežev nuncij podelil je škofu sv sakra- dalj inente za umirajoče in je telegrafično prosil tudi za pa- Gospod baron Karol Wurzbach odložil je zarad bolehanja predsedništvo kmetijske družbe. Na pežev blagoslov, ki je tudi dospel in poleg katerega je Jos. Fr. Sevnik mestuje ga sedaj in uže delj časa gospod podpredsednik papež izrazil svoj stud nad zločinom. Mnogo jih misli, da morilec ni zdrave pameti; ne voliti novega predsednika Matični prihodnji občni zbor pa bo imel iz zdavnej naznanil je morilec škofu, da si bo pustil brado čitalnični dvorani rasti. Bolj verjetno pa je, da se je morilec hotel ma- izbran ščevati. Škof Izquierdo bil je baje zelo strog; spovedo- nadejati zboruje danes popoludne v za občni zbor ugodno znanstvenega zavoda, v katerem naj obilne vdeležbe v korist našega vati prepovedal je vsim duhovnikom, o katerih nravnosti slovenske duševne sile. ni bil preverjen, drugim duhovnikom prepovedal je pro se družile vse stosti poprej jim dovoljene. Škof bil je privrženec vladajoče dinastije in je bil v tem v nasprotji z nekoliko duhovščino niže vrste, katera drži z Don Karlosom. Pokojni bil je ud Cortezov in ravno ga je vlada namera- vala imenovati za dosmrtnega senatorja. Šentjakobska cerkev v Ljubljani zaprla se je velikonočni ponedeljek popoludne'za občinstvo, ker se ima znotraj vsa prenoviti izrekoma okinčati z lepimi slikami. Otvoriti se ima zopet letos o vseh Svetih. Med tem bo farna služba Božja v Št. Florijanski cerkvi Zdravje državnega poslanca B. Raiča se ni še Ljudstvo hotelo je morilca končati, pa policisti so , ,.v . , . ~ - _____ branili. Pred policijskim komisarjem rekel je mo- zb0lJsal0-. Zadnje dni govorilo se je, da ga nameravajo rilec: „Ni mogoče mojega vedenja uže naprej presoditi. Pred sodnijo izjavil se bom obširno/' prepeljati v ljubljansko bolnico " —j— * v/* ..i .1 v, v/, i^u,, kakor čujomu, »o je bolezen v toliko na slabeje obrnila, da zdravniki niso /p dopustili prepelja vanja. ^ * ^Vl^r Vreme med velikonočnimi prazniki bilo je krasno, obče vede se morilec mirno. Govorilo se je, da se je hotel v časnikih ponuditi za vratarja, pa inserata niso hoteli sprejeti, tudi za sakristana se je ponujal, pa cerkvene svečanosti lepo-veličastne brez vspeha. Ko se mu je to pripovedovalo, skušal se zgodnjo sadno drevje se je razcvetelo Češnje in drugo zagovarjati, da je hotel samo osvetiti svojo čast, ko so se prošnje njegove odbile. Na vsak način je prikazen takega zločina, izvršenega po sprideni osebi, spadajoči v vrsto katoliške duhovščine, in zločina obrnjenega proti prevzvišeni osebi duhovništva, v trenutku, ko služi svojemu poklicu, taka da se od nje z žalostjo, in gnjusom obrača vsak kristi-jan — vsak pošten človek. tauschek Umrl je velikonočno nedeljo gospod j umirovlj c M nadsodnijski svetovalec v 82. letu svoje starosti. Velikonočno soboto pa je umrla soproga c. k, predsednika okrožne sodnije baroniica Ju- Codell i > v starosti 71 let rojena baronjica Schweigerj nagloma Naši dopisi. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Sprevoda vstajenja na cesarskem Ljubljane. Velika noč. Med največje praznike krščanstva se po pravici štejejo prazniki ustajenja Kri- dvoru vdeležil se je cesar z nadvojvodi v Beču navzo Vojni minister Bylandt dobil je odpust čimi. tednov zarad bolehnosti, in se je podal v toplice fitusovega. Po 40dnevnem postu in še posebej po praz- Voslau, pri Dunaji. — Naučnemu ministru Gauču novanji Velikega tedna nastopi veličastna Velika noč z podelil je cesar dostojanstvo tajnega svetovalca. blagoslovljenjem ognja, kruha in mesa, z veličastnimi jsprevodi od smrti ustalega Izveličarja iz božjega groba ;veD po prosti naravi in nazaj do krasno okinčanih ve- ?? Uradna cement pri vojaštvu. Wiener Zeitung" razglaša spomladni avan-Tudi pri diplomatičnem za- dkih altarjev. velikonočnimi prazniki vred ustaja tudi narava stopništvu našem izvršile so pomenljive spremembe. Grof K a r o 1 y, poslanik naš v Londonu, popusti to mesto, na njegovo mesto pride baron Calice, do sedaj novemu življenju. Posamezni človek poprijema se novo poslanik v Carigradu; dosedajni avstrijski zastopnik okrepčan rednega dela; kar velja o posamičnih tudi za cele narode. ? velia ? na nje- v Bukareštu pride za poslanika v Carigrad govo mesto pride grof Khevenhuller iz Belega'grada." v slo ž- Beligrad pa baron Kozjek, do sedaj naš zastopnik nemu, odločnejšemu delovanju. Kakor daleč mili v Teheranu. — Za državni zbor pripravlien ie načrt V • • 1 1 • • 1 • • V t i 4 _ * A u O Tudi mi Slovenci ohrabrimo s e naš jezik sega, zberimo in složimo vse svoje moči, da enako na narodnem, duševnem polji, kakor na novega carinskega zakona Tudi po dogovoru z Ogrsko. drugi predlogi o pogodbi z Ogersko predloženi polji obrtnijstva, trgovinstva in poljedelstva bodo dne 5. maja zbornici poslancev, toda dognati se mi Slovenci prekosimo druge sosedne nam narode. — ima to spomlad v državnem zboru samo carinska prijateljev in pravič- postava, o vsili drugih predlogih vlada nima nade, da moč, na podporo Oprti na lastno nost sodržavljanov svojih poprimimo se tudi mi novega bi se že sedajno spomlad rešili v dotičnih zborničnih dela, dela za prihodnost, posebno za čase večjih na- odsekih, sprotij. Priloga uradne „Wien. Ztg." naznanja da bode Sedaj moramo se pripravljati na odgovor, ako nam dne 29. aprila cesar v Budapestu dajal splošne zgodovina stavi vprašanje: jeli imamo moč, tudi avdijence. 13» Gališka Uradno se poroča, da je med kmeti gališkimi izrekoma v okrajih Bohnija in Gori jejo se, v ali za ali proti Gladston aterih se ljudstvo pregovarja in navdu Tako je sklical Hartington nastalo vznemirjenje. To je nastalo tako: Dalj časa v ponedeljek shod svojih volilcev v Raustenstallu ter čuje se med gališkimi kmeti vraža, da bo leta 1886 razložil svoje postopanje z zagotovilom, da se nikakor konec sveta. Dalje prenašala se je med kmeti prošnja ne namerava pridružiti konservativcem za posvečevanj delj. Zoper to izrekoma ju pismu Bright-ovem , katero se je prečitalo pri dovskim obrtnikom nevarno prošnjo delalo se je pro- tem shodu, izreka se ta politik, da se popolnoma strinja tivje s tem, da se je trdilo da gospodje (grajščaki) hočejo zopet tlako vpeljati kar s Hartingtonom Časniki trdijo, da bivši minister nasprotje zoper grajščake je zbudilo nekako Chamberlain namerava predložiti, da se Gladstonov je kmete še to, da se je sedaj moralo mnogo Galic tem mišljenji potrdilo predlog o nakupu irskih zemljišč zavrže janov vrniti s Pruske in Ruske in ker sedaj Grška je popolnem pripravlj s Turško pričeti priredilo nekaj večjih lovov in odtod nastala je go- boj in na meji so se enkrat uže sprejeli grški in turški vonca, „g o s p o d j e" pripravljajo u p o ki so kmete na ta način hujskali zoper kmete se je v zapor, inostrancev ni bilo med njimi Več ljudi vojaki, pa ne da bi bilo prišlo do vanja krvi Ka dejalo Ces. namestnik opozoril je podložne svoje ade na te prikazni ter jim naročil, ako treba, oglasiti se za vojno pomoč. gla Nemška Prav zanimivo je, kako se glasijo ško tiboma podpihavaj kor se s Pariza brzojavlja, so se velevlasti zedinile, Grški v zadnjem skupnem pisanji priporočati, da razpusti svojo vojno. Ta skupni opominj imel se je Grški izročiti minulo nedeljo ali ponedeljek. Vspeha pa tudi od tega skupnega koraka ni pričakovati, ker je sedaj uže sploh znano, da Francoska, Angleška in Ruska Gr- naj se nikar ne ozira ua »nemških časnikov" o novi domobranski po- skupni pritisek evropskih velevlasti. Od tod izvira tudi stavi naši. Da bo Bismarkovo glasilo „Nordeutsche vsa dosedanja trdovratnost Grške zoper prizadevanj Ztg.u že zavolj dostojnosti z veseljem pozdravilo vojno resnici miroljubnih evropejskih držav okrepčanje zaveznika „Nemške", misliti je bilo naprej Toda pi dne 27. t. m tako brzojavlja se z Aten da naše vojne moči vsi drug Nemški. veseljem pozdravljajo pomnoženje sednik Delya je grški ministerski pred o d v zastopnikom velevlasti naznanil tele Iz tega se sme sklepati, da »Nemška" tudi časniki v gram Freycinetov in odgovor Grške, v katerem beta v širjem pomenu nikakor ne pr da bode Grška razorožila svojo vojno. Potem imeli so one' zveze in poslaniki posvetovanje ter so zvečer Delva poslali ne podpira veleizdajskega početja, ki se pri nas vrši ultimatum, v katerem zahtevajo, da Grška svojo vo nov . — Freycinetovo pismo do franco ---x----1----- ' — ^vj^v ^v- r a ""»o viol mmuu^um, t ncnv;ig pod vodstvom Knotz-Schonerer-Strache-tove stranke, osmih dneh razoroži In to se godi, ako ravno je Nemški znano da skega zastopnika v Ateuah temu priporoč nenemški narodi Avstrijski nimajo sočutja za Bismar- krat ponovi nujni korak pri Delya kovo politiko umljivo, naj se en in ga Nasproti pa je skoraj teško raz- da se, dokler je še čas, vrne k pametni politiki da se Ruski časniki večinoma prav nepo- Grške ne razpostavi nevarnosti da voljno izražajo o tej postavi se moral zaroti, in umak brž ko ne v čutji da jim najbližja madjarska in gališka domobranska vojna iz zgodovinskih raj logov ne bo lahko prijazna niti pred naredbarni sile, po katerih bi znala seči Ev Po sprejeti tej izjavi posvetovalo se je Laška ropa ministerstvo in Dalya francoskem Razpust državnega zbora do včeraj še grofu Mouy-u naznanil, da Grška vstreže želj ni bil uradno razglašen, trdi se pa, da se to zgodi te dni in da se imajo nove volitve razpisati na 23 m a j a brzojj Harai dan meseca. Iz Atena, na bregu arabskega morja, se ja , da je dal sultan Hararski vse Evropejce v umoriti, in da je z 200 vojaki napadel in po- a; potem je coske in da bo skušala t matičnim potom u p rasanj v • t grško topuiku i Fran-d i p 1 o- Poroča se dalje, da se imajo v desetih dneh skli cati grški zbornici, da jima vlada poroča o najnovejše prevratu. Zastopniki druzih velevlasti so temu položaje moril pri Gildeci ekspedicijo grofa P nasproti mnenja da se mora Grška vsem drugim vele- sultan zasedel Gildeco in posadko njeno, angleško-egip- vlastim uasproti izjaviti vsaj tako odločno, kakor na tovskih vojakov okoli 100 števi vjel dogodbe, ki je laški-afrikanski ekspediciji sila nevarna, razoroženj posvetuje ; e laška vlada z angleško o vzajemnih kora kih zoper sultana Hararskega. Vsled te sProti Francoski, in pa da tudi dejansko da povelj za ponedeljek zvečer imeli so zastopniki velevlasti zopet posvetovanje pri laškem poslaniku. H proti zapadni je na južno-izhodni strani Abysinije od dežele Spanjska Pri volitvah za starešinstvo (go Somali ležečega država z sposko zbornico) izvoljenih je 136 pristašev vladinih glavnim mestom istega imena. To je od Adenskega konservativcev zaliva oddaljeno 270 kilometrov. Leta 1875. prisvojila bledo\ publika pristaši Romero si je Egiptovska tudi Harar, glavno mesto šteje baje 35.000 prebivalcev. pristaša dinastične levice in 8 neodvisnih Odkar je Egiptovska zgubila Sudan, odpadel je od 20. dnem meseca maja Zdravje kraljičino je popolnoma zadovolilno, poroda njenega pričakuje se po izreku zdravnikov med 15. in nje tudi H Ekspedicijo grofa P osnovalo je društvo Milaneško, da Afriko preišče v trgovinsko-političnem oziru, in udje ekspedicije bili so večinoma Milaneži, za to je njihova osoda v Milanu zbudila veliko sočutje. Kakor znano, dal je umor druge laške ekspedicije „Bianchi-jeve in drugov laški vladi povod da je zasedla Masano. Žitna cena > v Ljubljani 21. aprila 1886. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. banaške Angleška zasta pod proti Gladst to ste gold. 70 kr. turšice 5 gold. 40 kr. soršice 6 gold, katerima se zibljejo ali na celo buče va- 19 kr. rži 5 gold. 20 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. lovi političnih borb sedaj po ljudski shodi in zborovanja Angleški. Tabori, Pr08a 5 g°ld- 4 kr. ajde 4 gold. 6 kr. ovsa 3 gold, V aprtih prostorih sklicu- 57 kr. Krompir 3 gold. 57 kr. 100 kilogramov. Odgov vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Liublj