Izhaja na pol poli vsak četver-tek.
SLOVENSKA BČELi
Odgovorni vrednik: Ant. Janežlc.
Velja na leto 2 fl. 24 kr. in po pošti 3 fl. sr.
St. 24.
V četvertek 16. junija 1853.
IV. leto.
Blagi sin.
» Algiri noč in dan je vrisk, In jok in stok potresa zrak, Brezbrojno gleda solnee stisk, In tisuČ rev pokriva mrak, Kar zvčzdic z jasnega migljA, Težavo vsaka svojo imA.
Poslušaj, kakšen hrup in šum Od brega morskega vrši? Al spet prignali novih trum Ubozih tržci so z ljudmi, Ki jim odsvetil zadnji dan Je od svobode obsijan?
O ne, to šum britkosti ni,
Ta vrišč težave ne poznA, Veselje se tak6 glasi, In rAdost takov don ima. Morda obhaja god Algir, Je praznik tega šuma vir?
O ne, ti šum je ves inAk,
Bolj radosten in bolj vesel. Da tak se veseli divjAk Bi komaj, bi nerad verjel; Kristjani oproščeni so, Ki tak veselo vriskajo.
Kdo jim je dal svobode žar,
Po tamni noči solnčni dan? Ne prašaj, kaj je tega mar, Al krščen al MohametAn? Naj bo, kdor hoče; ki je bil, Je blaga duša, ljudomil. —
Potihne šum. — Spet zahrušči, Al ne veselje, žalokrik Od morja na nh6 bobni: „Goijž, na vekomaj jetnik, Po dnevi in po noči trt, Živlenje hujše kakor smrt!"
Na dušnem trgi, glej! stojž Na prodaj razpostavljeni. Po boljših brž kupci hite, Brž pobero se trdniši; Gorje za nje, ki so močni, StokrAt gorjž, ki so slabi!
In rešeni, ki mimo pot
Nazaj jih pelje v KanaAn, Iz Babilonovili rabit, Iz sužne tme na beli dan, Ozirajo se milo v njA, Ki jim prti gorje, gorje.
In slednjemu se iz oči
Za revne brate kapljica Pomilovanja potoči, Za vse vkup in za vsaeega, Ker skusil, skušal jili je vsAk Kako je sužni jarm težAk. —
Kaj vidim tam? je res al ne? Al morda zmota je oči? Moj oče! — vender motim se, Pogled jih dolgo vidil ni, Se motim. — Oče so, — so že, O radost, radost! — o gorjž!
In glej, objemata se dva,
En mož, en starček sivolas, In en mladžnč, rasti možA, Al v lici vdrt, i bled v obraz. — Moj oče! — sin, moj sin! Veselja krik in bolečin.
Vsa teža sužnosti še le
Zdaj stopi sinu pred oči, Zdaj čuti trinogov roke, lil bič svinčeni ga skeli, Ki dokler sam je suženj bil Ga manj je čutil, kot moril.
(Konec sledi.)
Slovenska slovstvena zgodovina.
(Dalje.)
Menih Hraber je spisal neizrečeno važen spis o slovanskih pismen-kah pod naslovom: Skazanje kak6 je sv. Ciril zložil pravopis Slovenom za njih jezik, ki seje v rokopisu od leta 1348 v zborni moskovski knjižnici Magdalennega gimnazia v Vratislavu (Breslavi) ohranil. Ta spis je bil naj poprej v katekizem brez letnice in brez naznanjenja natisa, potem pa šestkrat na Rusovskem natisnjen; v letu 4834 je bil v Kalajdo-vičevem Joanu eksarhu v Moskvi in I. 1850 od Safarika v Pragi tiskan.
Hraber je živel in pisal še za živlenja lastnih učencev in pomagav-cev sv. Cirila in Metodja, to je Klirnenta (f 916), Nauma in Angelarja. Ker Hraber na koncu svojega dela druzih svojih del opominja, akoravno Ie temno, tako ni ravno neverjetno, da je v starih rokopisih in prestavah marsiktero dozdaj neimenovano delo od njega, ki je bil tak mojster v jeziku in tolikanj pomenljivega imena.
Govorili smo doslej od naj imenitniših podpornikov slavenskega slovstva v Bulgarii za časa Simeona, kolikor so nam njihove imena in dela znane bile. Imenujemo pa še h koncu s češčenjem in s spoštovanjem moža, kteremu naj več slave in časti za vse te Bogu dopadljive in neizrečeno koristne podvzetja gre—velikega vladarja čara Simeona velikega, ki je od leta 888 — 927 caroval. Ta slavni mož si ni samo na bojišči proti sovražnikom svojega naroda in njegovega kraljestva, temuč tudi na mirnem, tihem polji znanost, v boju za razsvetljenje duha in izo-braženje serca in misli nepovenljive vence spletel. V vsih vednostih ^svojega veka bodi si v posvetnih ali v duhovskih s pomočjo svojega očeta, ravno kerščenega kneza in cara Bulgarie, Borisa Mihaela, precej z mladosti vajen, ni ne samo drugim učenim, škofu Klimentu in c. oskerbniku Joanu, kakor poslednji posebno sam pravi, pri znanstvenih delih potrebnega varstva in pripomočkov na blagodušen način podelil, še celo ž njimi se je s peresom skušal. Gotovo nimajo sto in šestintrideset zbranih govorov Ivana zlatousta, brez važnih uzrokov za sad njegove ljubezni do slavenskih znanost. *) To delo se je ohranilo v rokopisu 12. stoletja v Petrogradu, tudi v druzih rokopisih iz poznejših časov, n. pr. v^ rokopisu 16. veka, prej v grofovski Tolstojski, zdaj pak v ces. knjižnici v Petrogradu i. t. d.
Pa še drug, od vsih dozdaj omenjenih, in naj vidljivši dokaz od krasnega razcvetja slavenskega slovstva pod čarom Simeonom y Bulgarii, je dragoceni in slavni rokopis tako imenovan zbornik kneza Svja-toslava pisan v letu 1073, ki se sedaj v novoj^ruzalemskem samostanu blizo Moskve znajde. Ta zbornik je bil, kakor je to na novic zopet na dan prišlo, resnično in spočetka za bulgarskega cara Simeona spisan, na Rusovskem pa le prepisan, pomnožen z upodobljeno kneževsko rodovino. Nekaj besed je bilo premenjenih v predgovoru, za rusovskega kneza Svjatoslava primernem. Za to važno razjasnjenje se moramo za-
*) Tudi Serbi imajo kraljevega spisatelja Štefana Pervovenčanega, ki je sin Štefana Nemanja (1195 — 1228) bil. Pisal je življenj opis svojega očeta in si je po greško z Demetrorn Ramenskim, škofom Bulgarie dopisoval. Oboje »e dozdaj ni bilo tiskano'
hvalili prof. Šejvrevu v Moskvi, ki je v leta 1847 v beloozerskem (belo-jezerskem) ciriiskem samostanu drug prepis tega zbornika iz 15. stoletja na papirji našel, kateri je brez ravno bitnih (glavnih) premen od bul-garskega cara Simeona sostavljen bil, iz katerega se pravo (recht) očitno spozna. Zvesto upodobljenje prepisa tega izvirnega spisa (iz začetka 10. stoletja) je pred kratkim ces. družba zgodovine in starostin v Moskvi na svetlo spravila.
Na tak način se je v 65 letih ;862 — 927) staroslovanščina z drazimi pridelki raznega zaderžka obogatila, kar smo od njenih spisova-teljev dozdaj zvedili. Simeonova doba je liila zanjo zlati vek. Pa med pšenico tudi lulika rasle! Že v poslednjih letih cara Simeona, še bolj pa pod vladarstvoin cara Petra, sina Simeonovega (927 968) ki ni z očetom v vsem enak bil, so že jele nemirne glave med Bulgari čisto vero z raznimi mnenji neoberzdane domišljije madeževati.
Voditelja lih krivovercev sla bila ISnjKomil in Jeremij. Pozneji v konci vladarslva cara Simeona in v začetku vladanja cara Petra so bili ti krivoverci pod imenom Babuni, Patareni, Manihejci, Mesalianje, Paulikjani i. I. d. znani. Njihovi spisi, od spoznovavcev »pravoverne cerkve" neprenehoma preganjani in ter li, niso celi do nas prišli: vender se je nekaj ekseerplov in kosov ohranilo v poznejših prepisih, ki so polni praznih reči ali nevgodnost in pristudnosli. Ti spisi so bili pa posebno podverženi evangelji in listi. Posebno razodenje sv. Iva,na ali pa vprašanja na Kristusa in njegovi odgovori, od Bogomilcev sosebno visoko češčeni; so bili po patarenskem škofu Na/.ari (živel je v Bulgarii okoli 1180 - 1200) v zapadni deželi razširjeni. Tiskano je bilo delo v latinskem jeziku 1522 v Benetkah, v naj novejšem času po Gizelru v Getingriu 1832, in po Eugelhartu v Erlangnu v ravno tem letu V teh časih so vstali tudi drugi prejšnjim enaki spisi krivoversEega zapopadka pod mnozimi čudnimi imeni in naslovi n. pr. Martolog, Ca-revi snmndci, Gromnik, Molnijanik, Kolednik, Mislenik, Vlhovnik Putnik, i. I. d. in ne ravno samo med krivoverci so bili sploh v navadi, tudi med »pravovernimi" jih ni manjkalo.	(Dalje sledi.)
Pomenki o družtvu sv. Mohora.
itlarljive Novice so nam podale v 44. in 14. listu prav imeniten in važen soslavek o našem društvu. V resnici zaslužuje, da ga vsak Slovenec prav prevdari. Zatorej tudi mi tukaj drugi del taistega od besede do besede ponatisnemo. V kratkem mu mislimo tudi naše misli in želje pristaviti.
»Namen druživa je v §. 2. njegovih postav tako določen: »Na svetlo dajati in razširjevati dobre knjige, ki um, serce in voljo ljudi razsvetliti in poSlahniti in se zraven tudi dober kup razprodajati zamorejo."
Po tem pravilu smo si bili svesti, da namen našega družtva bo ravno tisti, kakor so nameni enacih družtev v druzih deželah in na priliko Dunajskega pod imenom »Verein zur Verbreitung niitzlicher vvohlfeiler Volksbfeher« Iti popolnoma poterjeni v teh mislih smo bili s »povabilom", ki ga je častito vodstvo l. januara 1852 razglasilo, v kterem še
bolj določno namembo druživa izrekuje v sledečem: „dobre in koristne bukve izdajati, jih med ljudstvom razširjevati, tako slovenski narod izobraževati in naše slovslvo po inogočosti podpirali in povzdigovati.«
Koristne knjige dober kup med ljudstvom razširjevati je tedaj, ob kratkem rečeno, cilj in konec našega druživa, ki je za slovenski narod ravno tako, če ne še bolj polrebin, kakor so enake druživa v druzih deželah.
Ako pa pogledamo na število lani izdanih knjig v primeri s številom družbenikov, in na ceno, po kteri se ostala mervica prodaja, se nam dozdeva, da je s'avno vodstvo druživa sv. Mohora bolj pot „matice", kakor »družtva za izdajanje koristnih cenih ljudskih knjig« nastopilo. Želeli bi bili iz lanskega imenika zvediti: koliko se je vendar izdanih bukev niecl ljudstvo razun družbenikov spečalo"?
Po naših mislih in vsled družtvenega namena se ne izdajajo bukve za družbenike, ampak več mož v družbo zedinjenih jih izdaja za ljudstvo, za preprosti narod, kteremu še na toliko slrani koristnih bukev manjka. Ljudstvo je cilj in konec, družtvo je le sredstvo, pripomoček k temu cilju in koncu. S številom družbenikov ne more omenjen biti namen družtva. Tako razume ludi Dunajsko družtvo s\oj namen in ti za-popadek se nam zdi edino pravi. Da družbeniki pri tem tudi izdane knjige dobivajo, je le mala stvar, nikakor pa poglavna. Kdor stopi v kolo tacega domoljubnega prizadelja, temu ne sme mar biti za tiste goldinarje, ki jih na leto daruje družtvu, da bi jih v knjigah povernjene dobil; naj blagodarniši povračilo naj je vsaceinu družbeniku to: viditi, da tudi z njegovo pripomočjo je šlo tisuč in tisuč koristnih knjig med ljudstvo, ki mu um razsvetljujejo in serce požlahnujejo. Kdor stopi v kakoršno koli občnokorislno družtvo le s lem namenom, da svoj denar nazaj dobi v blagu (dass er sein Geld herauskriegt), tak naj stopi v družbo akcionarjev, ne pa v družtvo za prid človečanstva!
Brez ovinkov moramo reči, da smo se čudili, ko smo v nekem družtvenem časniku (ali v »Slov. Bčeli" ali »Šolsk. prijallu" se ne sponi-nemo več) lani brali: »kako je to, da ne stopi več kmetov v družtvo sv. Mohora?« To nas je popolnoma prepričalo, da se še nismo porazumili o namenu družtva. Po naših mislih ni na tem celo nič ležeče, ali je kaj kmetov družbenikov uli ne; le lo je poglavna reč: ali si veliko kmetov in sicer naših ljudi po družtvu izdanih bukev kupuje. Tri goldinarje scer ni veliko, vendar od preprostega človeka jih ne moremo lahko terjali.
Da bo pa ljudstvo po družtvu izdajane knjige rado kupovalo, mu morajo na eno ali drugo slran koristne in pa prav dober kup biti.
Koristne mu bojo za dušno in posvetno srečo, ako se volijo za-popadki bukev iz obilnega zaklada listih reči, ktere zadevajo ljudsko omiko, ki dušo in telo dotika; tu sem spadajo pobožnosti poduki vsake verste, zemljopisne, zgodovinske, naravoslovske, gospodarske, dietetičue reči, življenjopisi pridnih, poštenih mož, ki so si iz revšine pomagali k premoženju ali imenitnemu slanu, in slo druzih reči, kterih nam ni treba dalje razlagati. Od svitlega knezoškofa g g. Slomšek-a nekdaj izdane zla-lega denarja vredne bukve pod imenom »Blaže in Nežica« nam djansko kažejo, kaj vse spada v obsežje ljudskih bukev. V teh bukvah, kakor v neprecenljivih »Drobtinicah" najdemo lepo kazalo (die Schlagvvorter), po kterem naj se volijo predmeti bukvic, izdajanih po družtvu sv. Mohora. Prav bi pa ludi bilo, da bi se naše družtvo oziralo na druge družtva
enacega namena, postavim, na Dunajsko druži vo, klero ni zaspalo, kakor smo v „;Šolsk. prij « nedavnej brali, ampak prav lepe in podučile bukvice med ljudstvom razširja pod imenom „večernice" (Abendsluriden). Vse take knjige se ve da morajo spisane bili tako, da so razumu pro-slega ljudstva primerne, kteremu hočemo „um razjasnili in serce požlahnili."
Da bojo pa po družtvu za ljudstvo izdavane bukve prav prav dober kup, ne smejo obširne bili, ampak majhne bukvice morajo biti. Velike bukve ne morejo dober kup bili, to vsak ve, — al znano je tudi, da velicili bukev ne berejo ljudje lako radi, kakor majhnih. Dober kup bukvice si vsak rad kupuje. Dosli je, da so take bukvice 3, 4, k večini 5 pol debele; veljali ne smejo čez 10, 12 kraje, ali k večim petico. Ce bi se vsacih po 3 ali 4000 razprodalo, se bo namen druživa dosegoval, in da se dobrih bukvic toliko razproda po vsih slovenskih deželah, nas skušnje uče. Ce se tacih majhnih kukvio, ktere imajo ludi družbeniki brez plačila dobivati, vsako lelo le petero na svitlo daje, se bo neizrečeno veliko v omiko ljudstva doveršilo in dobrega semena zasejalo, da bo kaj. Pokazalo se bo po tem tudi: al bo vstanovljenja istine potreba ali ne. Kakor sedaj premoŽenje družtva stoji, je ravno potreba ni, čeravno je res, da denarja ni nikoli preveč. Po naših mislih se ni bali, da bi druži vo kadaj opešalo, ker bi zares žalostno bilo, ako bi se edino lo naše slovstveno družlvo na krepkih nogah ohranili ne moglo. Domoljubje, če se mora neprenehoma djansko razodevali, je scer žaliliog! povsod redka reč, — al obupali vendar ne smemo o laki zadevi, ktero tudi majhna množica iskrenih mož ohranili zamore po omenjeni poti *). Sicer pa kar vlago kapitala enkrat za vselej vtiče: naj se to na voljo vsacemu družbeniku da, pa vsim družbenikom naj se naznani !a premem-ba postav in s povabilom naj se jim pove: s kolikšno vložbo se zaino-rejo rešiti vsakoletnega plačevanja. Kolikšna pa naj bo vložba enkrat za vselej, ni po naših mislih treba, da bi si s tem preveč glave ubijali. Vložba naj bo tolikšna, da obresti njeni donašajo navadno letno plačilo od 3 fl.; če se ledaj kapital naloži po 4 od 100, je 75 fl. pravična vložba, ne prevelika, ne premajhna. Reči bi se morebiti zainoglo, da je prevelika, ker obresli spet obresti donašajo, — al to je le tam, kjer obresti mertve leže; tu pa se bojo izdajale vsako leto za natis bukev. Istina ostane dar družtvu, ako daritelj drugači ne določi.
Dosihmal je, kolikor je nam znano, slavno vodstvo v Celovcu samo volilo bukve, ki imajo v natis priti, — ono samo pa je moglo tudi sker-beli za pripravo tacih bukev; vsi drugi odborniki niso imeli, kolikor je nam znano, nobenega opravila o tem. S tem pa si je vodstvo preveč dela na glavo nakopalo, in odborniki družili mest so bili le titularni odborniki.
Po naših mislih naj bi bilo to takole: Vsak odbornik naj ima dolžnost vsako leto troje predmetov nasvetovati, o kterih naj bi se bukvice spisale, ali že natisnjene v kakem druzem jeziku, v slovenski jezik prestavile. Ti nasveti se pošiljajo mesca julia vodstvu v Celovec. Vodstvo sostavi vse nasvete, in jih razpošlje vsim odbornikom v prevdark in razsodbo. Vsak odbornik izvoli izmed njih lisle reči, ki se mu za prihodnje
*) Naj nam «1. vodstvo po svojem časniku blagovoli naznaniti: kolikšno je letošnje število družbenikov, to je, tacih, ki so za to leto donesek odraj-tali, da vidimo iz tega stan družtva v drugem letu.	Pis.
leto za izdajo pripravne zde, in pošlje svoje mnenje in kako naj se njegov nasvet doverši, vodstvu nazaj. Vodstvo razsodi po večini prejetih glasov natis bukvic in poskerbi njega izgotovljenje. Tako se bo tudi v tem postavnim pravilom zadostilo. Odbornik, bi ne stori svoje dolžnosti, naj se nadomesti z drugim. —
Običaji Turkov.
(Konec.)
l^adar Turk koga pozdravi, po koncu stoji in levo roko na serce položi rekoč: »salam alejkom!« (mir bodi s' tabo.) Tičejo tudi kneza ali vladarja. Sede po tleh na križem podloženih nogah. Nikoli se ne odkrijejo, ker se jim odkrivanje neumno zdi. Šaliti ali smejati se, se jim zdi nespodobno; govore brez vneme in ponaše. Svojo pobožnost vedno očitno razodevajo"; celo tisti, ki po cestah in ulicah kruh in vodo prodajajo, ne vpijejo: »kupite kruha, kupite vode;" ampak: »Allah je dobrotljiv, Allah je usmiljen. Kadar bo kdo enega 99 božjih primkov izrekel,^ se povsod ječanje in zdihovanje zasliši. V družbah so leseni in molčeči. Gostu suženj vode poda, da se umije, njegovi bradi s kadilom in z mazili postrežejo; potem tobak pušejo in kavo brez mleka in sladkora pijejo, se molče gledajo in molče ločijo. Po kavanah, ki so veči del precej nesnažne, je viditi in slišati plesavk, pripovedovcov storij in druzih sleparjev; gostov pa nobeden ne čerhne. Kopljejo se Turki vsaki dan; njih kopeli so kaj snažne in lepe. Za revne so povsod očitne kopeli pripravlje. ne, ker je kopanje od muhamedanske vere zapovedano.
Ženske so od vsih moških družb odločene. Kadar iz hiše pridejo, morajo biti skerbno zagernjene; doma pa stanujejo v haremu, odločenem delu hiše, v kterega nikoli kaki plujec ne zaide. Za odrejo svojih hčeri se čisto nič ne pečaj o in jih tudi v naj manjših in naj potrebniših vednostih ne dajo podučiti, temuč jih imajo v haremu pri sužnjah zaperte, dokler ne odrastejo in se ne pomože. Zato veči del vse sirove in neomi-kane ostanejo. Znano je, da koran več žen imeti pripusti, vender imajo skoraj vsi Turki le po eno, ker bi jih kaj prida več imeti predrago stalo. Imenitni pa in bogati jih imajo po več sto in vsaka ima svoje posebno gospodinjstvo, s kuho pa in z otroci se nobena ne peča; to je opravilo suženj. Imenitna gospa raji cel dan na mehki blazini počiva, kot nje mož iz dolgih pip tobak, in kavo brez mleka in sladkora pije, spi, se lišpa in dolgčas prodaja.
Hrana Turkov je zlo zmerna. Jedo sočivje, sadje, lep, bel kruh; meso pa le od kurelne, ovac in koz, govejega skoraj nič. Svinjsko meso in vino jim koran prepoveda; zato le vodo in kake sladkarije pijejo. Nožev in vilic pri jedi nimajo, temuč vsaki z desno roko (leva je nečista) v skledo sega in jed na kruh ali na kos usnja predse položi, po jedi pa si roke umijejo. Tudi stolov nimajo po turških hišah ampak le nizke blazine pri stenah, zato so tudi njih mize nizke. Ravno tako ni nikjer slik, bakrorezov ah kakoršnih si bodi človeških in živalskih podob viditi, ker jih koran prepoveduje imeli. Sede pri nizki mizici na blazinah ali preprogah s prekrižanimi nogami; po tleh so plahte pregernjene.
Turki so usmiljeni in blagodarni. Reveže nekako spoštujejo; ne-kteri jim da vsako leto polovico svojih dohodkov in pri vsaki slovesnosti se kruh in meso ubogim deli. Še psov, ki brez gospodarjev okoli letajo, ne pozabijo; in pobožni ljudje jim celo v svojih poslednjih sporočilih deleže volijo, da bi se ž njimi po njih smerti redili. Le kristjanom usmiljenja in ljubezni ne skazujejo. Sužnjim se pri marsiklerein Turku ne godi hujši, kot pri nas poslom, posebno če so od mladosti že verni, t. j. muhamedanci. Ako zna arabsko brati in pisati, zamore sčasom še marsikaj postati; je pa kristjan, se mu dosti slabši godi in kaj malo upanja ima, kdaj svobodo zadobili.
V mestih vse pomije, smeti in druge nesnažnosti na ulice zmečejo in razun jastrebov in psov jih nihče ne trebi. Popotniki niso varni, ker roparjev vse mergoli po Turškem; nikjer ni zvoženih cest ali mostov, le pomikoma kje je kaki brod. Tudi ni nikjer gostivnic, ampak le prenočišča, karavanzeraj imenovane se semterije dobe. To so prazne hiše, ki se na vladine stroške postavljajo in popravljajo, da popotniki saj ponoči pod streho prebiti zamorejo. Postelje, živež in kuhinjsko orodje pa morajo sami sabo nosili, ako hočejo na mehkem spali in kaj jesti. Zato le v večih druščinah ali karavanah popotvajo in potrebne reči na kamelah sabo nosijo. Kuge in druzih nalezljivih boleziri se ne varujejo zadosti, ker jim koran prepove, se sklepom in vodbam osode ustavljali. Zato se tudi noben Turk zdravilstva ne uči, in v boleznih le gerškim zdravnikom, akoravno jih sovražijo in zaničujejo, svoje življenje zaupajo.
V7 a 1 e n j e t i č e v.
»si liči, kakor tudi večidel dvoživke, ležejo jajca, iz klerih s pomočjo gorkote mladiči pridejo. To gorkoto pa tiči sami jajčkom dajo, ker na njih sede. To se imenuje valenje. Vsi tiči, kar je dozdaj znano, sami vale, samo kukavica ne. Ta leže svoje jajčka v gnjezdo paslarice, penice in druzih tičev. Pri več plemenih samo babce vale, postavim, kokoši, race, gosi; pri mnogih, posebno pa pri tacih, ki po dvoje vkup žive, kakor postavim golobje, škerjanci, vrabci, senice, tudi on vali. Navadno gre on o poldne na mestu babce valit, da ona zamore jesti iskat iti in se kopat. Drugi pa sede zraven valeče one in je branijo vsih napadov;^ spet drugi pa nosijo onam živež, kakor liščiki, konopljenke, kanarčki. Čuditi pa se mora človek, kako skerbna je ona, kadar vali, da bi se kej jajčkom ne prigodilo. Vse, še tako nerodno poterpi, pozabi drušine in živeža, in le zavolj Jakote, žeje in druge nevarne reči gnejzdo zapusti. Večidel vsi tiči so ob času valenja bolj krotki, toda gnjezdo pa branijo nekteri celo s smertno nevarnostjo. Koklja se zaleti v naj večega psa, in vsim tičem, ki od zunaj prosti žive, težko de, če se v tem času v miru ne puste. Več jih celo gnjezdo popusti, če se jajc dotakneš. Veči lice sploh dalj vale, kakor male. Perva obleka mladičev je razločna od navadnega perja, imenujemo jo mah. Ta mah se še le sčasoma spremeni v pravo perje. Izva-ljenčki so nekaj časa pod materjo, dokler se zunenjega zraka ne navadijo. Starca, posebno starka, čudo skerbita za mladiče, jih živita, branita, pitata s pripravno pičo, hi jo ona popred, če je treba v brahoru ali krofu
omehčata, in tajno, dokler še ne vidijo, iz gnjezd spravljata, da jim ni zdravju v škodo. Povodni tički kmalo po izvalenju gnjezdo zapuste in plavajo ali tekajo z materjo okoli, ki jih, kakor tudi on, napeljuje, da se iiee sami živeža iskali, in kadar huda ura vstane, jih zbere pod perute. Cas valenja, in v koliko času izvale je razločen. Konopljenka vali 14 dni, kokoš 21, labud 42. V toplejših krajih manj časa vale. Pravijo, da v Afriki kokoš le 13 dni vali. Tudi je znano, da v merzlih dneh kokoši in gosi, dalje na jajcih sede, kakor pa sicer. — Ne vale pa samo tiče. Tudi so ljudje znajdli lake peči, da v njih piščeta vale, kar je bilo posebno v Egiptu v navadi.
Slovstveni glasnik.
*	Marljivi lužičko-serbski s p is a tel j I. E. Sinoler je ravno izdal drugi in tretji zvezek svojega dela; Jahrbiicher f Ur slavische Literatur, Kunst unii Wissenscliaft.
*	Početno naravoslovje od Partaša je že dokončano. Knjiga, perva te. verste v ilirskem jeziku, ima čez 18 tiskanih pol in 3 tabele z 138 v kamen vrezanimi slikami. Velja 1 gld. 30 kr.
*	Pri Wenediktu na Dunaji je ravno na svitlo prišla sledeča knjiga: Kurze tlieoretisch - praktische OrammatiJc der serbischen Sprache fUr Deutsche z mnogimi pogovori in nalogami za prestavljanje.
*	Od češke igrališne biblioteke je ravno izšel 9 zvezek, ki obsega dve veseli igri Pan strejček v 3 delih od Benedixa in Jtoztr&iti po nemškem Kotzebue-a.
*	Odbor narodnega igrališča v Zagrebu je sklenil, zbornik igro-kazov, izvirnih in prestavljenih, izdajati začeti.
Različne drobtince.
*	Za narodno češko igrališče je podpisanih 97,105 gld. Od tih je 42,838 gld. že izplačanih.
*	Nj. c. k. ap. veličanstvo je blagovolilo prejeti posvečenje Kolar-jevega dela: Staroitalia Slavjanska.
'* V Petrogradu je zameri 24. maja iz svojih imenitnih spisov o Kini znani ruski popotnik in spisatelj O. J. BuČirin.
Sniegniea.
Trije učenci, kterim se je vedno od veliko denarja sanjalo, stavo narede, kteri zmed njih bo naj več denarja po noči v sanjah imel. Drugi dan si pripovedujejo svoje sanje.
Pervi pravi: Vidil sim cel travnik samih šivank, in na njem je mož stal, ki je rekel: Vse te šivanke boš porabil, da si boš žaklje za denar sošil.
Drugi pripoveduje: Sanjalo se mi je, vse morje je bilo polno černila in moje pero ga je izsušilo, da je številke v versto zapisati zamoglo, kar sim denarja imel.
In meni se je sanjalo, odgovori tretji, vi dva sta umerla in sta
mene za dediča vsih vajnih denarjev postavila.
Natisnil Ferd. žl. Kleinmajr v Celovcu.