OPBđnfštuD in upranništno:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rwk dan od 1 L —12. ure đopolđ.
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
št 133.	Maribor, dne 21. novembra 1910.
Milina listu:
Celo feto................t2	K
Pol leta..................6	K
Četrt leta............... 3	K
Mesečno.................. l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Obračun.
Na včerajšnjo nedeljo se naši liberalci gotovo ne bodo spominjali z veseljem. Njihovim generalom, posebno liberalnim učiteljem, se bodo še krčile pesti, če se bodo spomnili na obsodbo, ki so jo izrekli nad njimi naši možje in mladeniči. V velikem številu so včeraj, dne 20. t. m. prihiteli od vseh krajev naši možje in mladeniči v Celje, da protestirajo proti psovkam, s katerimi jih žalijo naši nemški in slovenski liberalni nasprotniki. Glavni namen naših krepkih Čet, med katerimi so bili mnogoštevilni zastopniki naših društev, mladeniških zvez in „Orla,“, je bil obračunati z brezstidmm psovanjem „Lehrerbunda“. Splošno ogorčenje se je pa končno obrnilo proti slovenskemu liberalnemu učiteljstvu, ki je včlanjeno v ta „Lehrerbund“. Kdor je slišal včeraj priproste kmečke govornike, kako so odločno nastopili proti liberalnemu učiteljstvu, ta je moral priti do prepričanja, da je ogorčenje nad liberalnim učiteljstvom med našim ljudstvom silno in splošno. Spontano, ne umetno povzročeno, je prišlo to ogorčenje, na dan in se je javilo v težki obsodbi. Obračun, ki so ga doživeli včeraj liberalni učitelji in liberalci sploh, je pokazal za nje tak minus, da ga ne bodo nikoli poravnali. Z dežja pod kap, so ošabno praviti, bi prišli, Če bi naše ljudstvo dobilo pri našem šolstvu ono besedo, ki mu gre. A sedaj jih je naše ljudstvo res postavilo z dežja pod kap. Dosegli so, kar so želeli.
nečuven način psovala učiteljska zveza, v kateri so se izjavili slovenski liberalni učitelji proti zahtevam poslancev S. K. Z., po delitvi deželnega šolskega sveta, slovenske mladeniče, ne smemo dopuščati in moramo odločno zavračati sramotenje. S. K. Z. stori le svojo dolžnost, ee se ustavlja nizkotnim, neotesanim psovkam na naše slovenske mladeniče, sinove našega slovenskega kmečkega ljudstva, S. K. Z. ne dopusti nesramno zaničevati svojih vrlih mladeničev! Kot sodeželani smo vsi enakopravni; trdimo pa lahko po teh nesramnih izbruhih „Lehrerbunda“, da so naši kmečki sinovi v omiki na višji stopinji, , nego nemški učitelji, ki so se drznili blatiti poštene slovenske fante. Obžalujemo le, da ni takoj slovensko liberalno učiteljstvo našlo pravega odpora proti drzno-'sti, da se mu upa „Lehrerbund“ celo pošiljati take sramotilne listke, katere bi naj trosilo slovensko učiteljstvo med ljudstvom, torej tisto učiteljstvo, ki je vzgajalo našo mladino, 'kateri pravijo nemškutarji, da so posvinjili slovensko kmetijsko šolo. Kje je sedaj Narodna stranka s svojimi visoko naobraženimi organiziranimi mladeniči, da se ni takoj oglasila proti sramotenju mladeničev, ki so ravno tako v njihovi, kakor v naši vrsti? Ta je vedela poprej za nedostojne besede, zakaj se ni zglasila. Manjka jim pravega, narodnega ponosa. Slovenski mladeniči, danes govorite vi; vsi govori veljajo danes obrambi vaše časti! Zglašajte se k besedi, samo prosim vas. da se ne dotikate oseb.
Protestno zborovanje.
G o v o r p o s 1 a n c a d r. Verstovšek' a.
Poslanec dr. Verstovšek otvori ob 'Ali. uri zborovanje in imenuje kot pooblaščenec S. K. Z. za podpredsednika g. Zupanca iz Žalca, za zapisnikarja mlad. Zajca, iz Skal, za reditelje mladeniče Stoklasa iz Šmarja, Gobeca iz Sladke gore, Kača iz St. Pavla, Korbarja iz Polzele. Nato poudarja pomen shoda; poslanci S. K. Z. navadno prirejajo shode, da se dogovorijo z vsemi sloji o gospodarskih, narodnostnih in političnih vprašanjih. Take prilike hvala Bogu dosedaj še nismo imeli, da bi morali sklicati shod, da varujemo čast slovenske mladine in protestiramo proti nečuveni žalitvi od strani nemškega „Lehrerbunda“, v katerem je včlanjena tudi liberalna zveza slovenskih učiteljev. „Lehrerbund“ je izdal letak, v katerem piše, da so slovenski mladeniči že posvinjili slovensko kmetijsko šolo v St. Jurju Nemški izraz „versaut“ je tako podel, da nimamo za njega v slovenščini niti prave besede. Da bi na tako
Govor posl a n o a d r. B e n k o v i č a.
Nato podeli poslanec dr. Verstovšek besedo poslancu dr. Benkovič u, ki opozori zborovalce na obstrukcijo in zlasti na pogajanja glede delitve dež. šolskega sveta. Tedaj so padli liberalni učitelji z dr. Kukovcem poslancem S. K. Z. za hrbet in liberalni učitelji so dali znano izjavo, ki ostane vedno madež na tem slovenskem liberalnem učiteljstvu. Narodna stranka, oziroma dr, Kukovec, si ni upala tako v o-špredje, in dr. Kukovec je poslal liberalno učiteljstvo v boj proti obstrukciji. (Pri teh izvajanjih je postal neki Šoti, bivši policaj okoliške celjske občine jako nemiren, dasi ga je predsednik že dvakrat opominjal k redu. Ker le ni miroval, je poklical predsednik reditelje;^ mladeniči so napravili do vrat špalir, in mogočni Šoti, katerega so poslali pristaši Narodne stranke v ogenj, — dočim sta zborovala urednik „Narodnega Dnevnika" in dr. Koderman sama pred hotelom — jo je moral popihati med posmehovanjem iz dvorane in se iti hladit na mrzlo.) Dr, Benkovič nadaljuje: iz tega sramotnega letaka posnamemo, daje
PODLISTEK.
Franc.
(ČeSki ep sal Jan Neruda).
Še danes mi je v živem spominu goslar Franc in gotovo tudi marsikomu drugemu iz Male Strani.
Kakor človek ne pozabi lahko dobre karikature, tako se mi je vtisnila v spomin tudi njegova prikazen — prepričan sem, da mi tega Franc ne zameri, Ce je čitatelj že videl naslovno sliko aogleškega „Puneha“, potem je odveč vsak popis. Isti obraz in iste ostro začrtane poteze. Toda Franc je bil majhen, zelo majhen. Njegov rdeči ‘nosek je bil tanek in prozoren, usta so kazala utrujenost mesto zaničevanja, in iz modrega očesa mu ni blišča! dovtip, pač pa se mu je čitala v očeh prošnja L- pretresujoča prošnja, ki Še je nisem videl nikoli v trudnem, starem očesu.
Na sivi glavi mu je balaneirala zelena, < ponošena kapica, kakor jo vidimo danes samo še pri najmanjših otrokih na vasi. Stari, zglodani, zeleni frak z obribauim, žametastim ovratnikom je imel potrte bakrene gumbe. Hlače se bile tanke, posebno na kolenih so zelo trpele.
In k vsemu temu uboštvu se je pridružilo naj-hujše — Franc je imel grbo.
Daši je bila njegova prikazen posebna, da čudna, se ga vendar mi otroci nismo upali nikoli zaničevati. nasprotno imeli smo neki strah' pred njim,
Franc je dihal na kratko in je pogosto Kašljal. Ce je korakal trudnega koraka navzgor proti svojemu (stanovanju, je počival pri vsakem dvanajstem koraku, se naslonil ob zid ter se podpiral z rokami ob kolena. Tedaj smo naredili raje ovinek, da nam ni bilo treba iti mimo njega, ’ in če ine je poslala tupa-
tam mati, da dam Francu krajcar., sem mu ga izročil s tresočo roko.
Tudi odrasli so ga le redko dražili, le drvarji na ulici so klicali za njim:
„Glej ga no, mi delamo kot živina, Franc pa prihaja že zopet iz gostilne!“
Takrat je zahajal moj oče tupatam na vrček v gostilno „Glaubitz.“ Tam so se shajali posebno stari topničarji, njegovi nekdanji tovariši. Tje je vzel pogosto tudi mene. Z žemljo v roki sem sedel tiho kot miš ter poslušal dogodke, ki so si jih pripovedovali gotovo že čez dvajsetkrat,
V sredi med razposojeno divjo družbo je igral na svoje obrabljene gosli pesmi, ki so si jih želeli. Spominjam se še, kako me je ganil žalostni Franc s svojimi veselimi kosi do solz; zakaj, tega nisem še vedel.
Gostilna je bila polna dima in praske.
Naenkrat se je vzdignilo nekoliko najbolj razposajenih ter dvignilo Franca! j s stolom vred na mizo.
Splošno vriskanje je pozdravilo Franca, ki se je gugal na stolu semtertje. Toda on je vedel, kaj je njegova naloga. Zaigral je tuš ter zavriskal. Njegov „juhu“ je bil bolj podoben bolestnemu vskriku kakor izrazu veselja. Toda ljudje ne opazijo takih malenkostnih razlik.
JTi si fant iz fare“, je pripomnil med splošnim smehom drvar Strnad. „Da naj pove kdo, če ne izgleda na mizi, kakor krajearska žemlja na polici!“ Zopet hrupen smeh v ,celi gostilni.
Franc je zaigral zopet tuš ter zavriskal. Toda grozen kašel je pretrgal njegov „juhu.“
„Le naprej! iSaj bo skoraj konec! f Kmalu bo ena vdova več . . . Povej nam no, kaj ti je padlo v glavo, da si ženil takega hrusta?“
„Na — (je odgovoril Franc ter zopet zakaš-
siovensko liberalno učiteljstvo šlo v lx»j proti obstrukciji le iz gole sebičnosti. „Lehrerbund“ toži namreč, da ne bodo dosegli učitelji povišanja, plač, ker je obstrukcija. Vsi sloji Spodnjega štajerja, zlasti naš kmečki stan, obrtni stan, so se izjavili, da so voljni prinašati žrtve, ki bi jih zadele vsled obstrukcije; le slovenski liberalni učitelji, ki ne izgubijo ničesar na svojih plačah vsled tega boja v Gradcu, so šli z „Lehrerbundom“ proti nam in se celo izrekli proti delitvi deželnega Šolskega sveta. Sedaj pa „Lehrerbund“, v katerega so včlanjeni slovenski liberalni u-čitelji, na tako sramotilen način zmerja slovensko mladino, katero so vzgojevali slovenski učitelji. Častna dolžnost našega učiteljstva je, da se takoj loči popolnoma od „Lehrerbunda“; Če imajo še kaj ponosa-in samozavesti, bodo reševali svoja stanovska vprašanja tudi sami, gotovo boljše, nego z „Lehrerbundom“. Častna dolžnost slovenskega učiteljstva je nadalje, da se po teh nesramnostih nemškega „Lehrerbunda“ posvetujejo o deželnem Šolskem svetu in prekličejo svojo izdajalsko izjavo. Dr. Benkovič konča svoj govor s pozivom na zborovalce, da izrazijo svoje ogorčenje nad sramotenjem naše slovenske mladine. („Živio“-kHei; gospodu poslancu se zahvali predsednik z odobravanjem celega zbora za lepe in prav umestne besede.)
D r u gi go v o r n i k j.
Nato so se oglasili zaporedoma mladeniči in možje k besedi. Vsi govori so bili huda obsodba „Lehrerbunda“ in slovenskega liberalnega učiteljstva, G. Zupanc stavi s primernim uvodom resolucijo, katero prinašamo na zadnjem mestu.
M 1 a d e n i č Zajc se zavaruje odločno proti sramotenju slovenskih fantov; slovenski mladeniči, ki so v kršcan sko-soc i jalnih društvih, imajo dovolj ponosa, da sami zavračajo povsod napade, in so toliko olikani, da se niti v obrambi nočejo posluževati tako podlih sredstev, kakor liberalni neolikanci. Potom izobrazbe hočejo braniti sebe in svojo čast. Ti liberalni učitelji, ki nas sramotijo, potrebujejo več omike, nego mi slovenski fantje.
Gos p. ž u p n i k Plečnik izjavlja, da ga skušnja uči, da je treba liberalnemu učiteljstvu več vzgoje; oni še ne znajo živeti z ljudstvom, zato tudi ne morejo primerno vzgajati naše mladine.
Nato dobi besedo kmet R a n e i g a j. Pred govorom je bil zanimiv odmor. Nadučitelj Brinar je začel na svojo pest govoriti. Predsednik mu pove, da. mu ni dovoljeno, saj se ni niti zglasil k besedi in je
ljal,	„sem pač mislil — če pridene ona — kar meni manjka — bova vendar končno dva cela človeka —“ „Kolikokrat si bit od nje?“
Toda kašelj ga je tako mučil, da ' ni razumel vprašanja.
„Kaj si rekel?“
„Ce nisi nikoli bit od nje?“
Gosti dim, ki je bil v višini Še gostejši, ni pripuščal Francu govoriti tekoče.
„Da — pogosto! Posebno v četrtek in petek, ko mi ne daste, ničvredneži, nič več denarja. — Ce nimam petindvajset grošov, ne smem domu — f Kadar imam manj, potem potrkam na \vrata popolnoma tiho.
—	Ona že ve, kaj to pomeni in me pusti čakati celo uro. — Prihodnji dan dobim samo kruh in ker bi se žalostil pri suhem kruhu, mi namaže — hrbet. — Ce pa imam petindvajset grošov ali celo več, potem trkam s peto in proklinjam, dokler mi ne odpre. In drugi dan pride na mizo svinjsko s cmoki in zeljem.
—	Juhu! —
Hotel je zaigrati, toda močen bolesten kašelj, ki se je slišal tako čudno med razposajenim smehom, ga je pograbil s tako silo, da so mu roke onemogle, in da so mu padle gosli na tla. In ko bi ne priskočil Strnad, bi sledil Franc svojemu '(instrumentu,
„(Slabo mu je — gostilničar, požirek boravičke! In shranite mu njegove potrte gosli . , . Ti pa idi domov, Franc, potrkaj s peto in se dobro prespi!“
S težkim korakom je šel Franc proti durim. In zunaj ga je pretresel mrzel zimski zrak. 'Postal je nekoliko ter govoril sam s seboj:
i,,;. . . In vedno se mi je zdelo, kakor bi me le vleklo nekaj domov , . .“
Snežilo je tako močno, kakor bi se hoteli vleči vsi oblaki na zemljo, divji veter pa je piskal ok'oli oglov ter prenašal sneg.
(Konec prih.)
tudi Se ni dobil. Propadli kandidat Narodne stranke le hoče govoriti. Nastal je med zborovalci hrupen nemir.. „Prosim besede, nekaj bi rad povedal,“ Predsednik odgovori: „Kakor visoko čislam g. Brinarja kot osebo, mu na današnjem društvenem shodu ne morem dati besede, ker bi učiteljstvo pač lahko podalo svojo izjavo že davno na lastnem shodu. Danes bodemo že opravili mi sami!“ Da bi se preveč ne pritoževal nadučitelj Brinar, je vpraša) Še predsednik zbor, če mu dovoli govoriti. Zbor je bil odločno proti temu. Brinar : To ni lepo, da mi niti ne pustite podati kratke izjave. Kmet Rančigaj: Gosp, Brinar, kolikokrat sem hotel govoriti jaz na vaših fehodih, toda nikdar me niste pustili, Nato so gosp. nadučitelj vzeli klobuk in lepo, mirno odšli.
Krnet. Rančigaj opozarja na nedoslednosti Nar. stranke in izraža poslancem S. K, Z, popolno zaupanje. Kmetje hočejo imeti krščanske učitelje; srečna je župnija, kjer deluje učitelj z duhovnikom. Zakaj se dobri učitelji ne združijo v Slomšekovo zvezo; saj jih imamo dovolj; ti se naj ne bojijo neznosnega terorizma od strani liberalcev; ljudstvo bode za njimi.
Ml a deni č Steblovnik Martin trdi, da razne psovke, katere slišijo otroci v Šoli, nadalje ta napad na slovensko mladino, pričajo le, da je treba liberalnim učiteljem več izobrazbe in omike. Slov. mladeniči se morajo izobraževati sami, ker od takih učiteljev se ne morejo učiti omike.
C. g. Žganic izjavlja, da so v Šentjurski Šoli vrli kmečki fantje; iz lastne izkušnje označuje plodno in uspešno delovanje dobrega učitelja, katerih je hvala Bogu Še, (Celi zbor navdušeno kliče: Slava, u-čiteljem, ki so dobri!)
Mladenič ir m a n iz Pake poudarja, da slovensko ljudstvo ne bode srečno, dokler bode imelo liberalno učiteljstvo. Potem se je z velikim navdušenjem sprejela ta-le resolucija:
Resolucija.	W
Slovenski možje in mladeniči, zbrani na protet-nem shodu v Celju, najodločneje in z ogorčenjem protestirajo proti nizkotnemu in surovemu žaljenju slovenske mladine, katero je zakrivila štajerska „Učiteljska Zveza“ („Lehrerbund“) po znanih letakih; obsojajo, da slovensko liberalno učiteljstvo, ki je včlanjeno v to zvezo, ni takoj zavrnilo iz fanatične nem-Ško-nacionalne nestrpnosti izvirajočega žaljenja, ter taki Zvezi obrnilo hrbet in zopetno odobravajo ob-strufccijski boj slovenskih deželnih poslancev v Gradcu za pravice slovenskega ljudstva.
Poslanec dr, Verstovšek opozarja Še enkrat na pojave današnjega shoda dn hvali ponos slovenskih kmečkih fantov, ki so po izobraževalnih društvih S. K. S, Z, prišli na pravo pot Življenja, Opominja jih, da se trudijo pridobiti si vse lastnosti, katere mora imeti slovenski mladenič. On mora biti veren, naroden, ponosen, samozaveden, varčen, zmeren in korajžen. Prave korajže ne kažejo mladeniči, ki se pehajo po noči in si parajo trebuhe; take slučaje moramo jako obžalovati; pravo korajžo ste pokazali danes, ko sije odločno branili svojo Čast in odvrnili grdo sramotenje.
Shod se je zaključil z velikim navdušenjem.
* * •
*
Prejeli smo sledeče brzojavke:
Sijv.Tomaž pri Ormožu: V duliu smo z vami. Ogorčeni zavračamo podlo sramotenje naših vrlih mladeniških čet. — Mladeniška zveza.
Maribor: Za poštenje svoje borečim se slovenskim mladeničem: Nazdar — Mariborski Orel.
Maribor: Pridružujeva, se vašemu protestu. — Ivan Kompan, Rakovič.
Drugi shodi.
<	Šmihel pri Šoštanju.
Okrožni zadružni shod je včeraj dne 20. t. ra. vkljub agitaciji nasprotnikov, kateri mislijo, da je dosti bolj pametno, da ljudje o gospodarskih organizacijah nič ne vejo, prav dobro uspel.! (Zbrali so se zastopniki zadrug iz šoštanjskega in slovenjegraškega okraja.
Po pozdravu nadrevizorja Vlad Pušenjaka, ld je pojasnil pomen takih shodov, so se volili v predsedstvo okrožja gospodje M, Pirtovšek iz Šmartna na Paki, predsednik; I, Hribernik iz Ši lija pod -Turjakom, podpredsednik; Franc KroŠelj iz Šmihela pri Šoštanju, tajnik; Anton Jan iz Škal, odbornik.
Nato je razpravljal' C gospod f nadrevizor Vlad. Pušenjak o denarni. draginji, o zadružni disciplini,, o poroštvu, o sestavljanju zadolžnic, o delovanju nadzorstva, o tečajih itd. Navodila so izzvala debato, v kateri se je pojasnila marsikatera funkcionarjem zadrug nejasna točka.
Nadalje je predaval < gospod ( nadrevizor Vlad. Pušenjak o predmetu „Kmet in draginja“, ter je z vzgledi pobijal neresnične trditve nasprotnikov, da je kmet oderuh in kriv sedanje draginje. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili predavanjem.: Prihodnje leto se vrši okrožni zadružni shod v Št. liju pod Turjakom.
Fram.
Izobraževalno društvo se je .ustanovilo včeraj v nedeljo ob veliki udeležbi in s sijajnim vspehom.
Govorili so mladenič Lešnik v imenu mladeničev, mladenka Prijol v imenu deklet ter veCiečastiti g. profesor dr. J. H o h n j e c med glasnim odobravanjem.
K društvu je pristopilo takoj 70. udov, veliko pa še jih bo, ker se je že zmračilo, ko smo zaključili zborovanje, V odboru so vrli možje, mladeniči in dekleta. Prvo predavanje bo imel v nedeljo 14 dni absolvi-rani učenec vinorejske in sadje rejske šole v Mariboru J. Prijol o sadjereji.
Zaceli smo, pa tudi nadaljevali bomo, v to nam je porok naša vrla mladina, katere je največ pristopilo k društvu.
Studenice pri Poljčanah.
Velike važnosti v današnjih resnih dneh so še-slanki zaupnikov,) županov in občinskih odbornikov po župnijah in vaseh. Ne samo velike, hrupne prireditve, ampak tudi manjši sestanki mnogo pripomorejo k okrepitvi naše organizacije.
V Studenicah pri Poljčanah' se je zbralo včeraj dne 20, t. m, po prvem cerkvenem opravilu lepo število uglednih mož iz cele župnije, da si na novo izberejo krajevni odbor Slovenske kmečke zveze. Domači župnik častiti gospod Cede je zbranim možem v .poljudni besedi obrazložil veliko važnost dobro izpeljane organizacije zaupnikov. Velepomembna je taka organizacija posebno v gospodarskem' oziru. Z vzgledi je gospod govornik podprl svoja izvajanja. Nato se je izvolil za predsednika krajevnega odbora u-gledni kmet Jožef Prešern, za njegovega namestnika pa gospod Simon Kitek. Za 'vsako občino so se še posebej izvolili glavni zaupniki.
Urednik Ž e b o t iz Maribora je nato v svojem govoru obrazložil možem hude boje naših poslancev v Gradcu ter vzroke in vspehe tega boja. Govoril je nato še o organizaciji, potrebi izobrazbe in edinosti kmečkega ljudstva. Možje so posebno glasno odobravali možato postopanje deželnih poslancev S. K. Z. v Gradcu.
Po govoru se je vršil še kratek razgovor, nakar Je predsednik zaključil zborovanje. 'Kmetje stu-deniške župnije naj bodo za vzgled drugim.
4* Lev Tolstoj.
Včeraj dne 20. novembra ob 2. uri zjutraj je umrl v; Astapovem grof Tolstoj, že enkrat se je raznesla vest o njegovi smrti po celem civiliziranem svetu, a pomotoma. Toda sedaj je pomota izključena, z vso zanesljivostjo se nam javlja, 'da grofa Tolstoja ni več med živimi. Umrl je v tujini, kamor je bežal iz Jasnaje Poljane, da se odtegne Šumnemu svetu in se v samoti in tihoti pripravlja na smrt. Grofu Tolstoju je bil nazadnje postal cel svet tujina. Bil je tuj svetu, ker je bil celo drugačen nego drugi svet. Dvomil je in sanjal ob enem, bil je revolucionar in prerok, bil je klicatelj za cerkev in upornik proti cerkvi, a-narhist in aristokrat, vedno pa je imel Boga pred očmi. Ljubil je ljudi y istini. V mnogih je vzbudil krščansko mišljenje, četudi je ustvaril svojo strujo krščanskega naziranja. Nazadnje se je hotel spraviti s svojo cerkvijo, iz katere je bil izobčen. Toda družina, ki je obdajala njegovo bolniško postelj, je znala preprečiti vsak stik umirajočega s pravoslavno duhovščino, Tudi s svojo Ženo, s katero se je sprl pred svojim begom zaradi njene prevelike ljubezni do denarja, se ni mogel več spraviti. Ko so jo pustili k njemu, ui bil več pri zavesti. V vladnih krogih se boje nemirov, ker umrlemu pisatelju bržkone ne bo dovolila cerkev zadnjega spremstva in f blagoslova. Vsled tega je ministrski predsednik; Stolypin že interveniral pri sv. sinodu, da prekliče Tolstojevo izobčenje iz ruske cerkve, Dosedaj brez vspeha. Tolstoja prepeljejo v Jasno Poljano. Oblekli so ga v tipično kmečko obleko. Od vseh strani že trumoma vro ljudje» da Še enkrat vidijo toli oboževanega, a tudi sovraženega Tolstoja.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dne 24, t. m. bodeta f na dunajskem Francens-ringu zaplapolali dve mogočni avstrijski zastavi;, znamenje, da je (državni zbor zopet otvorjen. Prvi dan je dnevni red jako nedolžen: debata o draginji in pa verifikacija spodbijanih volitev. Še le seja načelnikov bo določila dnevni red za naslednje seje. Glavno zanimanje pa povzročuje delovanje v budgetnem odseku. Tam je Še ena nerešena točka: ustanovitev italijanske fakultete, Ce vlada zapostavi to točko, potem bo delovanje v odseku neovirano, sicer pa bo Slov, Unija sklenila, ali še tudi nadalje obstruira to točko.
Na jugoslovanskih klopeh se bodo pojavile dne 24. t. m. tri nove postave: dr. Verstovšek, Jarc in dr. ;Smodlaka. Slovenski klub je vsled novih dveh poslancev ravno tako močen kakor Zveza južnih Slovanov, Ih katerim se menda pridruži dr. Smodlaka. Na obeh straneh je sedaj 18 poslancev. Dvomljivo je, ali bo Še nadalje obstojal vseučiliščni klub, ker Zvezi južnih Slovanov ni več fea vseučiliščni boj, kakor se je razvidelo jz izjav \r parlamentarnih počitnicah. Vlada ne želi tega boja in to je za Plojev klub merodajno, Vkljub temu pa Še bo ta klub nadalje kibi-eiral pri opoziciji, da bo vlado tem lažje obveščal o dogodljajih pri opoziciji’.
Delegacije.
Dne 18. t. m. se je zaključila 44. sesija avstr, delegacij. Sprejeti so bili proračun o dobavah za armado, proračun najvišjega računskega dvora ter pro-
račun skupnega finančnega ministrstva. Odobreni so bili tudi zaključni računi. Debata pa je tudi v tej seji» pokazala marsikatero zanimivosti. Prišlo je do malega dramatičnega prizora. „Reichspost“ je namreč v zadnjem času večkrat napadala skupnega vojnega ministra Schönaicha terr mu podtikala razne nečedne stvari, V četrtek je izjavil radi tega vojni minister Schönaich, da so te trditve „Reichsposte" laž, da je proti „Reichsposti“ tudi vložil tožbo radi razžaljenja časti, da pa tožba iz formalnih ozirov ni bila sprejeta. Dne 18. t. m. ga je radi tega prijemal delegat Stumpf ter zahteval od njega, da naj prekliče v četrtek podano izjavo. Vojni minister Schönaich se je radi tega poziva močno razburil ter z močnim glasom zaklical, da ne prekliče ničesar. Interesantno je bila tudi opazovati, kako soglašanje so našli napadi proti vojnemu ministru Schönaichu prif večini delegatov, Govorili so delegati Stumpf, Klofač, Kramar, Udržal, Tomašek, Gruber in Grabmayr, nakar se je baron Schwegel zahvalil predsedniku prof. Glombinskemu. Zunanji minister grof Aehrenthal je sporočil delegacijam zahvalo cesarja za uspešno in stvarno delovanje avstrijskih delegacij. Nato je bilo zasedanje zaključeno.
Skupen ministrski svet.
V soboto dne 19, t. m. se je vršil pod predsedstvom grofa Aehrenthala .skupen ministrski svet Najprvo se je vršilo posvetovanje o skupnem proračunu za leto 1911, ki je bil konečno odobren. Za dovoljenje budgetnega provizorija se je določilo kratko zasedanje delegacij 'med božičnimi prazniki in novim letom." Glavno zasedanje delegacij se bo pa pričelo v januarju 1911.
Razpust angleškega parlamenta.
Vlada je sklenila, parlament razpustiti, kakor hitro mogoče. Pričakuje se, da bo parlament razpuščen že v pondeljek dne 28, novembra,
Ker je tedaj razpust zbornice pred durmi, se že vse z mrzlično naglostjo pripravlja na volitve. Vodilni politiki so že pričeli z agitacijo in podale so se že tudi izjave, ki bodo tvorile bazo vsemu volilnemu boju. Kakor se jejzjavil v soboto dne 19: t. m. ministrski predsednik Asquith, * se gre sedaj liberalni stranki za vse ali za nič. S temi volitvami hoče sedanja liberalna vlada prisiliti lorde, da se bodo udals in odpovedali svojemu vetu napram proračunu. Vladna „Westminster Gazette“ 1 piše z ozirom na Asqui-thov govor: „Pridružiti se moramo Asquithovim besedam, da imajo sedanje volitve odločujoč in zaključujoč značaj. Del sedaj naprej ne more dvomiti nihče v obeh taborih, da bo sedanja ljudska sodba, naj že izpade kakorkoli, sodba brez vzklica. Vsako 1 drugo naziranje bi dovedlo deželo v področje revolucionarnih metod: in ne verujemo, da bi kak unionističen .(konservativen) voditelj menil, da liberalci svoje politike ne bodo izvedli do cilja, če bodo zmagali,“
Tedaj v znamenju odločilnega boja proti predpravicam lordov se bodo vršile volitve.
Iz Hrvaškega.
Novoizvoljeni hrvaški sabor bo imel jutri dne
22.	t. m. svojo prvo sejo. Gotovo je že sedaj, da bo sabor koj v prvi seji zopet odgođen, panes dne 21. t. m. imajo zastopniki raznih strank seje. Dr, Aleksander Horvat sklicuje poslance Stranke prava na danes k seji, v kateri se bo konstituiral saborski klub stranke. Seja se vrši ob 8, uri zvečer v Starčeviče-vem domu v Zagrebu.
Velika poneverjenja pil grški vojni upravi.
„Vbssische Zeitung“ poroča, iz Aten, da so se tam razkrila v vojaški upravi kolosalna poneverjenja, ki so se zgodila tekom zadnjih Šest let. Vsi vojni ministri, ki so v zadnjih šestih letih kot taki fungi-rali, .bodo prišli pred sodišče radi zlorabe uradne oblasti. Veliki škandali so se zlasti dogodili pri dobavah za armado. — Kralj se je napram nekemu poslancu izrazil, da ga jako peče, da ljudstvo govori o njem tako slabo in da se ga dolži kršenja ustave,-Kralj je izjavil, da je pripravljen odložiti krono, ato te govorice ne potihnejo.
Iz sodne dvorane.
SMmarka na zatožni klopi. — Kako se naseljuje v
Št. lija.
Tri cele dni trajajoča pravda v zadevi posestnice gospe Potthast iz Št, lija proti Südmarki je razkrila čudne stvari.
Dotična posestnica si je izposodila od Südmarke 1500 K. Morala je zato podpisati dolžno pismo i» se v njem zavezati, da bo plačevala obresti, zamudne obresti, in da bo posojilo vrnila; zastaviti je morala svoja zemljišča in se zavezati, da b opri v o-1 i t v a h volila z S ii d m a r ko, ker mora drugače posojilo takoj vrniti; dovoliti pa je morala Südmarki tudi predkupno pravico.,
Posojilo se ji je dovolilo res samo proti 4% obresti. Zato pa je zahtevala Sudmarka pri obračunu iz neznanih vzrokov naenkrat okoli 300 K več.
Ko je gospa Potthast hotela svojo posestvo prodati, plačala je najpoprej Südmarki vse terjatve inj© zahtevala izbrisno pobotnico in vračilo dolžnih pri sem. Südmarka je po dolgem zavlačevanju izdala izbrisno pobotnico, ni pa hotela vrniti dolžnih pisem in pripoznati, da je z vračilom dolga ugasnila predkup» na pravica.	,
Ponudila je posestvo ' torej Südmarki za isto ceno, ki ga ji jo ponujal drugi kupec. Südmerkana to ponudbo ni odgovorila. Pač pa je šel dobro znani gospod Fraiß k kupcu in ga napeljava!, naj skleneta neko tej posestnioi škodljivo pogodbo. Vrli naš mož in poštenjak gospod Ehrlich, ki je bil kupec, je ponudbo z ogorčenjem zavrnil.
Prišlo je nato do pravde. Tožiteljieiii zastopnik je povdarjal, da je v dolžnem pismu dovoljena predkupna pravica ugasnila s poplačilom dolga. Südmar-ka je to odločno zanikala. Nato je; tožiteljičin zastopnik utemeljeval, da je dovolilo predkupne pravice v dolžnem pismu izsiljeno, to pa glavno z ozirom na to, ker se je v istem dolžnem pismu morala zavezati, da bo ,pri volitvah volila z Südmarko, 'kar je po para.gr. 8 in 51vol. zakona k a z n j i v o. Südmarka še ni uvidela svoje krivice. (Nato je tožiteljičin zastopnik' povdarjal, da je Südmarka svojo predkupno pravico zgubila tudi za slučaj, če je bila pravnoveljano dogovorjena.
Fraiß je tudi vse tozadevne dokaze zanikal in se je tožiteljiei le z velikim trudom- posrečilo Südmar-ki dokazati, da ni hotela toliko plačati, kakor kupec gospod Ehrlich.
Fraiß k zadnji obravnavi ni več prišel, da bi slišal iz ust priče gospoda Ehrlicha, da se mu je nagovarjanje na sejmu v Arnovžu studilo.
Raznoterosti.
Osebna vest. V pokoj bo stopil na lastno prošnjo c, kr, veterinarski nadzornik na Štajerskem F.
Slovak.
Deželnozborska nadomestna volitev v srednje-Štajerskih mestih in trgih za splošno kurijo. Za to volitev so razpoloženi volilni imeniki od 22. nov. naprej skoz 14 dni. Volilni boj bo pri tej volitvi zelo vroč. Za mandat se bodo borile tri stranke: nemško-nacionalna, krščansko-socialna in socialdemokraŠka.
Duh se je omračil, kakor poroča „Edinost“, slovenskemu slikarju prof. Germu v Novem Mestu. Odvedli so ga v Prago.
Ljudsko štetje. Vrli paš koroški poslane« Grafenauer opozarja v „jMiru“ s sledečo nottico na ljudsko Štetje: „Kakor kaže en slučaj, postopajo okrajna glavarstva glede imenovanja komisarjev za. ljudsko štetje popolnoma samooblastno in s prozornim namenom. Zato, slovenski župani, pozor!“ Gotovo ni odveč, Če v enakem, smislu opozarjamo! f tudi mi naše Štajerske slovenske župane in naše zaupnike. Marsikatero naših okrajnih glavarstev je popolnoma identično s koroškimi in bo gotovo poskušalo tudi v enakem smislu delati. Zato — pozor!
Slaba prede Südmarki. Že zadnjič smo poročali, da je morala Südmarka, dasi nerada, črtati razne subvencije. Njena glasila sama priznavajo, da je večjidel sredstev izčrpan. (V 2. in 3, tednu t. m. je bilo Südmarki omogočeno, podeliti 200 K podpore za slovenski kurz za uradnike v Gradcu in 300 kron posojila neki „Nemki“ na 'Spodnjem Štajerskem. Ali res poka?
Značilna vsiljivost. Pri običajnih cerklih, ki se ohdržavajo ob priliki delegacijskih dinerjev, ogovori cesar tudi delegate, ki jih pozna ali na katere ga ministrski predsednik opozori. Letos je bil tudi naš Ploj pri cesarskem dineju. Toda „Slovenec“ poroča, da se je le vsilil cesarju, da ga je sploh ogovoril. Najprej je prosil ministrskega predsednika Bienertha, naj ga predstavi cesarju, a Bienerthu se ni zdelo vredno, upoštevati to prošnjo. In zopet je stopil Ploj k njemu ter ga prosil. Sedaj šele se ga je usmilil Bienerth ter ga predstavil cesarju. — Bolj zanimiva pa je vest istega lista, da bo z ozirom na zvesto vladno službovanje v delegacijah Ploj kmalu imenovan senatnim predsednikom pri upravnem sodišču. Ivan Hribar pa, ki je poslal dr. Kramarju telegram s prošnjo, naj glasujejo slovanski poslanci za Buriana, ustanovi Ivanko v Sarajevu in potrebuje za to Burlanovega dovoljenja. Vse za domovino in narod! Kje je Cankar?
Sotelska železnica in — dr. Ploj. Ker liberalni poslanci, ki so zapriseženi na program Narodne stranke, dr. Kukovec, Roblek in drugi, ne ganejo s prstom v prid tega projekta( in ki večjem dopuščajo zabavljanje po „Nar. Dnevniku“, zato hočejo v svoje namene izkoristiti „konzervativnega“ dr. Ploja, ki pa je konzervativen le v toliko, da v liberalni stranki zar stopa staro strujo, sicer pa odobrava vso liberalno politiko in deluje samo v njen prid. Ni Še davno tega, da je „Narodni Dnevnik’“ napadal naše poslance, češ, fda so zavozili sotelsko—belokranjskoHdalmatin-sko železnico; to je bilo tedaj, ko sta ogrski in avstrijski ministrski predsednik v delegacijah iz javila, da je železnica skozi Liko neizvedljiva in je železnica skozi dolino Une stopila v ospredje, iTo je bilo o-krog 10, t. m. Toda namah je nastopil preobrat. Dne 16. t. m. je ogrski ministrski predsednik v delegacijah izjavil, da si je ogrska vlada vendar premislila, da v smislu nagodbe, sklenjene leta 1907, hoče vendar zidati železnico Karlovec—Dalmacija skozi Liko, in !da se začne v kratkem graditi, „Narodni Dnevn.“ Je hitro dr. Ploju zapel glorijo in zopet napada naše poslance. „Narodni Dnevnik“ postaja v tem boju že naravnost gnjusen. Vsak otrok mora vedeti, da grof Khuen-Hedervary r radi lepih pčij dr. Ploja v par dneh ne bo spremenil svojega stališča. Pač pa se je za kulisami nekaj godilo, kar seveda „Nar, Dnevn.“ meče vedeti, 'oziroma - pri njegovih pomanjkljivih in. formacijah ne more vedeti. Khuen-Hedervary potre-
buje namreč delamožni hrvaški sabor in vladno večino, Zato skuša vpreči v vladni voz opozicionaine poslance in v resnici je z obljubo liške železnice pridobil mnogo hrvaških poslancev. To je resnica preobrata ogrske vlade v vprašanju liške železnice, vse drugo pa je izmišljotina liberalnih listov, namenjena za backe, ki še vedno prisegajo C na ta laži-trobila. Res, občudovanja vredna je drznost glasil liberalne stranke, jd za uresničenje sotelske železnice s prstom ne gane. 'Pa ljudstvo bo bobnečih besed in pa gnjusnih zabavljanj liberalne stranke kmalu sito, in bo s potrebno resnobo vprašalo dr. Kukovca, kaj je on storil za pospeševanje rešitve tega vprašanja.
Svoboda, kakor si jo oni mislijo. Takoimenova-ni svobodomiselci vseh vrst, od! ( svobodomiselnega buržoa do svobodomiselnega socialno-demokratičnega delavca, kaj radi spravljajo v svet tirade o svobodi prepričanja, vesti in razvoja. Zlasti napol-izobraženo in nezrelo mladino gotovi brezvestneži kaj radi slepijo z visokodonečimi frazami o svobodi raziskovanja, znanosti in umetnosti, in kakor §e imenuje Še mnogo drugih takih fantomov. Kadar pride pa do praktičnega vdejstvovanja,, so ti ljudje največji zatiralci svobode in svobodnega mišljenja. Kakor v zasmeh samim sebi in vsej javnosti nastopajo proti vsakemu, ki se drzne biti drugega mnenja, z brezobzirnim terorizmom in magari tudi s surovo silo. Posebno značilno za take slučaje je dejstvo, fda so nasilni laži-svobodomiselni pretepači1 najbolj glasni in korajžni tedaj, če so v ogromni večini. V eksempel naj služi sledeči najnovejši škandal. Na krakovsko univerzo je poklican iz Poznanjskega profesor krščanske sociologije Zimmermann,! priznana avtoriteta, na sociološkem polju. Zimmermann je določen, da predava na teološki fakulteti. Ob enem je pa hotel imeti takozvani Collegium Publicum. Dne 16. t. m. je bilo napovedano prvo predavanje. To priliko so pa porabili socialdemokratom in židovski tvisokošolci, da so pokazali, kako umejo svoje svobodomiselstvo. Zasedli so pred začetkom predavanja obširno dvorano in ko je prišel profesor Zimmermann, so zagnali divji, huronski krik z zahtevo, da naj se odstrani. V dvorani je bilo tudi nekaj katoliških dijakov, ki so se zbrali, da v slučaju potrebe branijo profesorja. Ker se pa Zimmermann ni hotel vdati terorju in je hotel začeti s predavanjem, so se navalili divjaški „jsvobodomi-selci“ proti katedru. Katoliški dijaki so obstopili profesorja in prišlo je do silnega pretepa. Svobodomiselni „jkulturonosci“ so bili oboroženi s težkimi palicami in železnimi batinami, s katerimi so bili po katoliških dijakih, da jih je bilo mnogo občutno ranjenih. Po skoro enournem pretepu so Še le spraznili dvorano ! in je bilo s tem svobodomiselnih divjaštev — konec.	7
Porotne obravnave v Mariboru se začnejo dne 2&. novembra. Prvi dan 28. nov. pridejo pred poroto: Alojzij Kežman, posilstvo in Jože! Polajžer, rop, predseduje predsednik okrožne sodnije Perko; 29. nov.: Jožef Jakolič, uboj, predseduje višjesodni svetnik rdr. VouŠek; 30. nov.: Karl Rabitsoh in August Aistrich, tiskovna pravda, predseduje višjesodni svetnik Moro-outti; 2. decembra: A. Borgnolutti, uboj, predseduje dr, Fraidl; 3. decembra: Anton Kaučič, uboj, predseduje dr. VouŠek.
Za „Slov. Stražo“ je daroval gospod H. Pak, trgovec v St. liju v Slov. gor. in vesela družba 3 K. Živeli!
Štajersko.
Slovensko gledališče v Mariboru, Včeraj dne
20.	t. m. se je uprizorila na odru mariborskega gledališča ljudska igra „Gospodje sinovi.“ ! Igra sama spada med takozvano „Dutzendware.“ Imenuje se sicer ljudska, a nima na sebi drugega iz res ljudskega življenja, kakor da nastopajo v njej ljudje. Vsebuje nekaj dobrih dovtipov,, ki so bili po večini še krepkejši, ker so bili Lokalizirani in to je vse. Kake resne in primerno motivirane ideje ne najdemo in si ta igra naslov ljudska, ki zahteva nekaj bolj treznega jedra, prilašča po krivem. Igralo ge je za naše razmere res izborno. Ako omenjamo, da si mislimo državnega poslanca bolj ponosnega in samozavestnega, če tudi je brezpomemben, potem moramo pohvaliti vse. Zlasti gospod Pesjak se je potrudil in izborno rešil svojo nalogo, in neka nova mlada moč nas je presenetila. !Obisk ni bil ravno povoljen jn fje bilo zlasti mnogo sedežev praznih. Igralci tega niso zaslužili,
Maribor. 'Odbor podružnice ^Slovenske Straže ima jutri v torek dne 22, t. m. fsvojo prvo Vedno sejo v prostorih Zadružne zveze. Vsi odborniki so vabljeni.
Št. Ilj v Slov, goricah. „Grazer Tagblatt“ poroča dne 19. novembra, da se hoče Südmarka zavzeti tudi za Ceršak in tam začeti s tako naseljeni-ško-protestantovsko propagando, kakor v Št. liju. Glavno vodstvo Südmarke je v posebni seji sklenilo, da bode skušalo z vsemi svojimi sredstvi „'delovati“ tudi v Ceršaku, Kako je. njeno delovanje, je jasno razvidno v Št. liju. Nismo torej mi zastonj svarili Cirberžane pred Šulferajnom, .Gotovo dejstvo je, da bodo prišli tudi protestanti v Ceršak’. Na ta način se bode začel z narodnim, ob enem tudi verski boj. Mi računamo na možatost in značajnost naših mož v Ceršaku ter upamo, da se nakana Südmarkina ne bode posrečila. Možje v Ceršaku, stojte na straži!
Št. Ilj v Slov. gor. Na Šulferajnski Šoli v Ceršaku Še vedno nimajo pouka v krščanskem nauk. Kaj
poreko stariši tistih otrok, ki morajo pošiljati svoje otroke v to mučilnico? Ali bode morda Bresnik naprosil pastorja Mahnerta ali Albanija za to? Nazadnje pa bo menda Bresnik sam igral vlogo kateheta. Čedne razmere. >— Agitacija za to Šolo je vedno hujša. Posebno se obdelujejo viničarji in delavci v eir-berški tovarni.
Fram. Umrl je tragične Bmrti daleč okoli znani kamnosek na Ješenci gospod Alojzij Horvat. Šel Je z dela iz Cirkovec v petek zvečer, pil v Račah pol litra vina ter šel proti svojemu domu, Dkoli 6, ure sliši neka žena v bližnji koči stokanje, kakor klic na pomoč, a ni šla gledat. V soboto najdejo Horvata v mlaki mrtvega. Hudodelstvo je izključeno, ker so našli pri njem še precej denarja. Pač pa je bil rajni celo leto bolehen in zadnje dni ga je močno užalila in razjezila neka liberalna posojilnica. Ce se pelješ iz Rač proti Pragerskem, zagledaš na levi lepo hišo z napisom: „Domovina mili kraj. Tam je vrli slovenski kamnosek klesal spomenike Slovencem, ki ga bodo o-hranili v blagem spominu. Bil je blag mož, jako Šaljiv, prijazen in postrežljiv, pa tudi odločno naroden, in globoko veren. Njegovi blagi soprogi paše sožalje!1
Ptuj. V Vareji se je dne 10. t. m. poldrugoletni sinček Franc najemnice M. Medved v materni odsotnosti polil z vrelim mlekom tako hudo, da je vslecl opeklin v petih dneh umrl.
Celje. Na obrtno-nadaljevalni šoli so v četrtek dne 17. novembra učenci višjega razreda uprizorili nekak Štrajk, Čutili so se užaljene, ker jih je neki učitelj na zavodu oštel, 'Še le na pomirjajoče posredovanje ravnatelja se je razburjenje med dijaki poleglo.
Ljubno v Savinjski dolini. „Grazer Tiagblatt“ z dne 18. nov. poroča: Posestnik Ignacij. Fludernik v Ljubnem v Sav. dolini je živel že dalje časa s svojo ženo v prepiru. Obdoiževal jo je tudi nezvestobe. Dne 13, t. m, je posebno hudo nastopal proti njej. Žena je zbežala v gostilno Alojzija Klemenšeka. Fludernik se je zaradi tega tako razkačil, da je vzel puško, jo nabasal in pretil., da bo ženo takoj, ko jo zapazi, ustrelil, Žena se je morala vsled te grožnje skrivati, dokler ni bil razjarjeni mož na varnem,
Rajhenburg. Vabimo k okrožnemu zadružnemu sliodu, kateri se vrši y nedeljo dne 27. nov. 1910 v restavraciji gospe Unschuld v Rajhenburgu. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1, Volitev o-krožnega predsedstva. 2. Navodila za poslovanje. 3. Zadružna prodaja živine, kmet in draginja, predava nadrevizor VI, Pušenjak iz Maribora, 4. Razgovor o zadružnih zadevah. Zadruge v Brežicah (Stavb, zadruga), Artičah, Pišeeah, Dobovi,! Vidmu, Sevnici, Rajhenburgu in Loki pri Zidanem mostu naj pošljejo k shodu člane nadzorstva in načelstva, tajnike, kakor tudi druge zadrugar je.
Brežice. V Arnovem selu pri Brežicah je dne
15.	t. m. zvečer pogorela hiša kočarja Alojzija Der-nača. Pogorelo je vse do tal s poljskimi pridelki vred/ Nesreča je za Dernača tem hujša, ker ni-bil zavarovan. Sumi se, da je nekdo zažgal,
Zagorje. Dne 18. nov. zvečer je tukaj, previden s svetimi zakramenti, po dolgem bolehanju mirno v Gospodu zaspal nadepolni mladenič dijak Janez Z.a-košek. Dovršil je z odliko pet razredov gimnazije v Celju, a pred dvema letoma ga je prisila jetika, da je prenehal s Študijami in se podal domu z upanjem, da bo v domačem zraku popolnoma okreval in Študije zopet nadaljeval. A ni okreval, jetika se je bolj in bolj razvijala, dokler mu ni po dveletnem bolehanju pretrgala niti življenja. Pred šestimi leti je tudi njegov oče umrl ravno na tej bolezni. N. v m. p.! Materi vdovi pa izrekamo prisrčno sožalje; naj jo Rog potolaži pri teh bridkih izgubah!
Koroško.
Celovec. V soboto, dne 19. novembra je došel v Celovec novoimenovani krški škof dr. Kaltner, ki je bil slovesno sprejet. Včeraj, ‘dne 20, t. m. se je vršila slovesna intronizacija.
Zanimive številke.
V velikih množinah se iz nekaterih evropskih držav izseljuje prebivalstvo. Statistika zabeležuje tele Številke. Na vsakih 10.000 prebivalcev se je izselilo leta 1908, oziroma 1909, in je bilo več rojstev kot
smrtnih slučajev:		
izseljencev		Več rojßtev
Italija	182.6	108
Angleška z Irsko	74.4	118
Portugalska	74.2	121
Špansko	66.8	99
Norveško	36.8	131
Belgija	24.6	9S5
Ogrsko	23.7	115
Švedsko	23.1	108
Avstrija	21.1	113
Finsko	19,4	123
Danska	17,1	140
Švica	10.8	108
Nizozemsko	5,2	147
Nemčija	3.9	140
Najbolj se torej izseljuje ljudstvo iz „blažene“		
Italije, devetkrat bolj kot	iz Avstrije. Najmanj izse-	
Ijencev izkazuje Nemčija i		
Zahtevajte v gostilnah katoliško narodne liste: Slov. Gospodar, Straža.
Stran 4.
j —oiroizžlo
2a božič in novo leto
priporoča trgovina n papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
Goričar & Leskovšek, Celje.
!a nakup
modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno sa moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisa če, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje itd. priporoča
modna in mannfakt trgovina
v Tisk. sv. Cirila
v Mariboru:
Prošnje za domo* vlnsfvo.
Tedensko poročilo O nalezljivih boleznih.
za vagone, voze (mostne), centimalne.škalove, decimalne, za živino, tablico ve in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cemb
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Menice Moravsko.
60 slcvrnsk* obrt.
Svileni, barvani in krep papir v vseh barvah, podobice za jaslice, narejene jaslice, zlato peno, barvo za mah, perje za cvetljice, žico itd.
Dopisnice za božič in novo leto
v naj večji izberi po najnižjih cenah. — Okraski za božično drevo in nmetne cvetljice. Kasete, albumi za poezije, slike in dopisnice v veliki izbiri.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Danajska cesta 19: v Medjatovi hiši v pritličju: Danajska cesta 19
Mlad, pošten krojaški pomočnik, išče dela pri kakem mojstru v Maribora ali kjer koli. Ponudbe pod „Krojaški pomočnik“ M. F. poste restante Ms r. bor.	893
Ta edina slovenska zavarovalnica m sprejema zavarovanja pod tako n- g godnimi pogoji, da se lahko meri A z vsako drngo zavarovalnico, m
V krajih, kjer še ni stalnih roverje H nikov, se proti proviziji nastavljajo Si spoštovane osebe za ta zaupni posel. H
ravnateljstvo zavarovalnice ter "postreže ■ Postavno vloženi ustanovni zaklad ^1 na željo tudi s preglednicami in ceniki. H jamči zavarovancem popolno varnost.
■	165	sprejema:
h 1 zavarovanja vsakovrstnih po-k slopij, premičnin in pridelkov
■	proti požarni škodi;
gl 2. zavarovanja zvonov proti po-
Maribor, Grajski trg,
tieMT" Sprejme se takoj
2 pomočnika,
dobre moči, proti dobri plači. Josip Druškovic trgovec Slovenj Gradcu.	178
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim Glavni zastopnik za Štajersko: Fabriksg*sse21,bli.'aNar. Dom:
Za svojo odvetniško pisarno iščem
koncipijenta s pravico substitucije
"Vstop 1. januarja 1911, pogoji po dogovoru.
Dr Iwan Šušteršič
176	odvetnik v Ljubljani.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
m
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račnn št. 92.485. — Telefon št. 8.
Slovenska trgovina
Posojila na zemljišča po 5% do 5V*% brez in z amortizacijo.
Posojila na sast&vo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menica in v tekočem računu
r samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna in stroga solidna.
Svoji k svojim!
Edina slovenska kisla voda
l65 V Celju Kovačeva ulica.
priporoča svojo zalogo čevljev in izdelovanje čevljev» Velika izbera za gospode : dame in otroke od najfinejše do najcenejše izvršitve.
Gamaše p galoše, raznovrstne domače čevlje, prave juhtne in druge športne čevlje.
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vedami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravima temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomoatu 1896 in na higijenični razstavi Da Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbništvn Tolstovrške slatine, pošta Gnštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
W\	Maribor
Tsgethofova cesta 39
perd kolodvorem.priporoča *yojo bogato zalogo zlat-nine, srebrnine, ur i. t. d..
po najnižji ceni.
n .v, A’BfiUö ® slovenskimi ploščami, čistim in cilllUlUIlü jasnim glasom iz najboljših tovarn.
Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
OSTANKI
parbsste za ženske obleke po 20 m trpežni K 10’—. Zelo močni K 12-— posebno fini K 14'—, hlačevine za moške obleke, dvojne širjave po 10 m močni K 14'— zelo trpežni K 17’— posebno fini 20 K, čez 20 K franko razpošilja
: narodna veletrgovska hiša : Stermecki : Cel
Del čistih dohodkov gre v naredne namene.
Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list
ji k svojim ! Zahtevajte povsod le Tolsto-Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.	149
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
slajeislil konj a k.
...........H UM