154. številka. Ljubljana, v torek 9 julija 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. as&aja vsak đan zvečer, izimfil nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 95 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljane »rez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h le ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" (rankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vbod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga 6L 12. „Slovenski Narod1* telefon 8t 34. .Narodna Tiskarna*4 telefon st 85. Deželni zbor kranjski. X. seja dne 9. julija t. I. Seji je predsedoval deželni glavar pl. Detel a. Vlado sta zastopala deželni predsednik baron Hein in okrajni glavar Haas. Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnje seje so bile došle predloge in peticije odkazane pristojnim odsekom. Zajedno je bil sprejet predlog namestnika deželnega glavarja barona Lichtenberga, naj se ne sprejemajo več peticije, ampak naj se vse odkažejo deželnemu odboru. Posl. baron Schwegel je utemeljeval svoj samostalni predlog, ki se glasi: Deželni služniki za dobe svojega službinskega raz merja ne smejo biti izvoljeni za deželne poslance. V utemeljevanje tega predloga je rekel poročevalec, da je stavljen ta predlog v dogovoru z vsemi tremi strankami. Predlog nima nikacih neliberal nih, reakcionarnih tendenc, ampak provzročili so ga praktični cziri na deželo. Treba je ohraniti deželi njej službujoče praktične meči. Pri nas vsak služnik dežele v svoji službi lahko veliko več koristi, kakor v deželnem zboru, ker intelektuvalnih mečij nimamo toliko, kakor jih imajo druged To načelo, katero je izraženo v predlogu, ni novo, izreklo se je že pri volilni reformi v državnem zboru Ravno taka določba je veljavna za tržaški deželni in za občinski svet ljubljanski. Druge države so šle še veliko dlje. Stvar ima jako praktično lice. Bili so časi, ko to ni bilo mogoče. Bili so v deželnem zboru v vseh taborih možje, z ozirom na katere se tak predlog ni mogel staviti in vsled česar ni bilo mogoče razpravljati o tistih zavodih, kjer so dotiSniki službovali. Sedaj ni nobenega deželnega složnika v deželnem zboru in zato se ta predlog lahko sprejme. Za učitelje ta predlog ne velja, ker ti niso deželni služnik!. Predlog je bil soglasno odkazan upravnemu odseku. Posl. grof Barbo je poročal o usta novitvi domaČe lekarne za deželne dobro- LISTEK. Črnogorci in Crnogorke. Hrvatski spisal dr. Ivan Hoić. (Konec.) Pravoslavni duhovniki so bili prej jako malo izobraženi; znali so samo čitati in pisati. V novejšem času pa se trudijo, da se v bogoslovni šoli na Cetinju bolj iz obrazijo. V obleki se pravoslavni duhovnik ne razlikuje od ostalih Črnogorcev; prej je nosil vedno tudi orožje seboj ter ga je od ložil samo, kadar je opravljal službo božjo. Duhovnik živi kakor drugi Črnogorci: orje, koplje trguje in hodi na bazar itd. Črnogorci, kakor tudi Rusi, razločujejo „belo duhovništvo" od „kaludjerov" (radov nikov). Ti nosijo dolgo brado in lase ter dolgo in široko „mantijo", kakor tudi v Srbiji, samo da si nekateri pokrivajo glavo s .kamilavko", a drugi s fesom Tudi v Črni gori bolj cenijo .kaludjere" nego ostalo duhovništvo. V bojih s Turki so se odlikovali mnogi duhovniki in redovniki. Cerkve so majhne, nizke in znotraj siromašne. Kar imajo tu in tam, zlasti v samostanih, dragocenih predmetov za bogoslužje, to so dobili iz Rusije kakor dar ruskih carjev. Turki so često neusmiljeno rušili črnogorske cerkve, katere so se po- delne zavode in o nekih drugih zadevah glede deželne bolnice. Poročevalec je obširneje pojasnil vse razmere, na kar je predlagal: Deželni zbor naj dovoli za usta novitev domače lekarne za deželne ■ dobro delne zavode 8000 K in za vpeljavo plina 6000 K, in naj naroči deželnemu odboru izposlovati eventuvalno deželno lekarno s popolno pravico javnosti. Glede naprave domače lekarne je poročevalec poudarjal, da, kakor vprašanje o dobavi vode za pralnico in za parne stroje, in kakor vprašanje o uvedenju lastne režije, se tudi ta zadeva že dolgo let uvažuje in pretresa. Že leta 1894. se je sprožilo to vprašanje in lansko leto se je sklenilo, da je od 1. januvarja 1902 zdravila dobivati iz domače lekarne, katera se ustanovi, v kateri namen se je naročilo dež. odbora, da uredi v ta namen kar treba, in v prihodnjem zasedanju leta 1901 stavi primerne nasvete. Poročevalec je potem vsestransko pojasnil, kar je storil deželni odbor v tej stvari in kako ta stvar sedaj stoji. Deželna vlada je z dopisom z dne 8 junija t. 1. dovolila ustanovitev domače lekarne; vlada je pa tudi priznala, da imajo ljubljanski lekarnarji pravico se proti temu pritožiti. Po predloženih izved-niških sodbah prihranila bo dežela 7 do 10 000 K na leto. Dosti ugodnejše bi bilo za deželne finance, ako bi se v bolnici ustanovila javna lekarna. Da deželni odbor v tem cžiru ni stavil nobenega predloga, in sicer vsled tega ne, ker je bil mnenja, da bi se s tako lekarno ljubljanskim lekarnar jem ustvarila občutna konkurenca, in da je kolikor možno se ogibati oškodovanju pri vatnih podjetij. Temu načelu je pritrdil tudi finančni odsek. Ker je pa vsled tega, da zamorejo lekarnarji vložiti rekurz, mogoče, da se ustanovitev domače lekarne zavleče ali celo popolnoma prepreči, se mora vendar računati z eventuvalno potrebo, ustanoviti javno lekarno, in v ta namen nasvetuje fi nančni odsek, naj se deželnemu odboru na roči, storiti eventuvalno tudi v tem oziru potrebne korake. Posl. dr. Schaffer je pri tej priliki tem z ruskim denarjem dvignile na novo. Zato tudi pravi Črnogorec: „D» nije Rusije bilo, nigije ne bi ostalo krsta na tri prsta". Samostanov je več v Črni gori, a največ in v najboljšem redu so cetinjski, ostroški in moraški z najlepšo cerkvijo in milodarno ustanovo Nemanjića. Samostan Ostrog (dolnji in gornji) nad bjelopavliškim poljem je slavnoznan izza turških bitk 1 1853., ter je poleg samostana na Cetinju, kjer je pokopan vladar Petar I. „sveti", najuglednejši v Črni gori. Ta dva samostana sta Črnogorcem Moka in Medina! K njima hodijo, moleči k sv. Vaziluju ali sv. Petru. Giava katolikov v Črni gori je nad biskup barski s stolico v Baru. * * Da se nam ne bi očitalo, da smo pokazali kakor Ljuba P. Nenađović („Pisma o Č.nogorcih") samo lepšo stran Črnogor cev, pojasniti hočemo nekatere stvari, po katerih so prišli Črnogorci po krivici na slab glas pri prosvetljenih evropskih narodih. Do nedavna je imela Evropa približno tale opia o Črni gori: Zemlja je pre pletena v visokimi, temnimi planinami, skalnata, gola brez vsakega rastenja, kamenita pustinja, katero razdirajo ta in tam zevajoči prepadi, jarki in brezdna — a na teb tužnih tleh maloštevilni prebivalci, izstradani, z upalimi očmi, razcapani pastirji, opozoril, da se je stavbni urad izrekel proti nasveta, naj se voda za pralnico dobiva iz Ljubljanice mesto iz mestnega vodovoda, ker bi taka naprava veliko predraga bila. Posl. Lenarčič se je izrekel proti temu, da bi deželna lekarna delala konku renco drugim lekarnam in zahteval, naj se posebe glasuje o predlogu, naj se za dež. lekarno dobi pravica javnosti. Poročevalec grof Barbo je dejal, da se misli na javno lekarno samo za slučaj, Če bi se domača deželna lekarna vsled odpora lekarnarjev ne dovolila. Pri glasovanju so bili sprejeti vsi poročevalčevi predlogi. Posl. grof Barbo je poročal o proračunih bolničnega, blazničnega, porodničnega in najdenškega zaklada za leto 1901. V de želni bolnici so nedostatki, kateri se morajo na vsak način odpraviti. Tako infekcijski paviljon nikakor ne zadostuje in ga bo treba adaptirati. Predno se je bolnica grad'la, so se načrti predložili vsem možnim kapacitetam gori do najvišjih oblastev. Vsi so načrt odobrili, zdaj pa se žal kažejo veliki nedostatki. Dež. odbora ne zadeva nobena krivda. Daljnji nedostatek je, da so paviljoni premajhni. Ta se bo dalo težko kaj storiti, če tudi so prostori prenapolnjeni. Ta pre-napolnjenost kaže, da ima ljudstvo zaupanje do bolnice in do zdravnikov, mej tem kc so se prej ljudje silno bali bolnice. — Po trebščina bolničnega zaklada znaša 261 614 kron, za 6187 K več kakor lani. Pokritje znaša 105 575 K. Potrebščina blazničnega zaklada znaša 165 426 K, za 3157 K manj ko lani. Pokritje znaša 26144 K. Potrebščina porodniškega zaklada znaša 21 841 K, za 146 K več ko lani, pokritje pa znaša 2731 K. Potrebščina najdeniškega zaklada znaša 7762 K, za 450 K več kakor lani, pokritje pa 772 K. Proračuni so bili odobreni, in dovolile so se nekaterim uradnikom in uslužbencem re numeracije. Po poročilu posl. Kalana se je skle nilo povrniti vojaškemu erarju v petih ob ki postajajo ob vsaki ugodni priliki krvoločni razbojniki. Tako so opisovali Črno goro stari potopisci in dopisniki svetovnih časnikov, kateri so vtaknili svoj nos v Črno goro. V našem Času pa, ko so začeli proučevati Črno goro nt številni vestni in v resnici naobraženi potopisci, po narodnosti Rusi, Angleži, Italijani, Francozi in Nemci, je dobila ta stoletja v večni borbi živeča dežela in njeno prebivalstvo povsem drugo lice pred prosvetljeno Evropo. .Črna gora je dežela, v kateri se visoko vspenjajo pod vedrim južnim nebom gorski orjaki, na nekaterih mestih pokriti največji del leta s snegom, opasujoč bnjno belogorico, gozdnata pobočja in obdelane nižine; v solnčnih dolinah, skozi katere šume hudourniki, daleč od svetskega šuma pa prepevajo slavci. Dasi je zemlja slabo obljudena in glede prirodnega bogastva siromašna, je njeno prebivalstvo vendar telesno in duševno zdravo, vnanje sicer surovo, kakor so sploh primitivni narodi, teda plemenite narave, hrabro kakor levi, ponosno, resno in naposled tudi prijazno in jako gostoljubno." Ta opis prihaja od Nemca dr. B. Schwarza, kateri je prebival dalje časa v Črni gori ter je izrekel po tem, kar je videl, po vestnem opažanja to sodbo o Črni gori ter je v tem svojem dela s polno pravico ožigosal svoje brezvestne rojake, rokih znesek, ki ga je dežela preveč pre jela za deželnobranako vojašnico za dobo od 1. januvarja 1896. do konca januvarja 1901. Po pororočilu posl. dr. Papeža je bilo sklenjeno: 1. Dogovor z dne 11. junija 1. 1897., aklenen med deželnim odborom kranjskim in c. kr. deželno komisijo za sgrarske operacije glede nastavljanja zemljemerskega osebja za agrarske operacije se tako pre naredi, da se v § 1. dogovora določeni prispevek 20 000 gld. = 40 000 K (Š:irideset tisoč kron), katerega plačuje deželni odbor državni blagajnici, zviša za I. 1901 na 46 000 K, potem pa na 50000 K (Petdeset tisoč kron). 2. Veljavnost dogovora se razteza tudi na zemljemersko osebje, ki se bo potrebovalo za zlaganje kmetijskih zemljišč, katero je izvršiti v smislu zakona z dne 7. nov. 1900, dež. zak. št 28. Po poročilu posl. dr. Maj aro na se je sklenilo pooblastiti dež. odbor, da mlekarski in sirarski zadrugi v Hruševji dovoli primerno brezobrestno posojilo, ako se prepriča, da je zadcuga tega posojila res potrebna. Posojilo mora zadruga vrniti v petih obrokih. Prošnja kmetijskega društva v Cerkljah za podporo za popolnitev mlekarne se je po poročilu posl. dr. Maj ar o na odstopila drž. odboru, da dovoli primerno podporo toda s pogojem, da se v Cerkljah ustanovi samostojna od kmetijskega (kon-sumnega) društva nezavisna mlekarna. V LJubljani, 9 julija. Direktne volitve na Češkem. Češki deželni zbor je pred zaključkom svojega letošnjega zasedanja sklenil še važno volilno izpremembo, ki bo za razvoj političnega življenja največje važnosti. Sklenil je namreč, da se sistirajo indirektne de-želnozborske volitve v kmetiških občinah ter uvedejo direktne volitve. Tako se bodo že prihodnje deželnozborske volitve na Češkem vršile po novem načinu. .Politik" kateri so razširjali gori omenjeno napačno mnenje o Črni gori in njenih stsnovnikih. A poglejmo, kaj vse se očita Črnogorcem ! Prvo in najnavadnejše očitanje je, da so okrutni. Resnica, iz neštevilaih vojen s Turki so se razvedeli po svetu strašni zločini obeh bojujočih se strank. Priznajmo, da so Črnogorci v boju resnično počenjali razne okrutnosti, ali to se je zgodilo ob času vojne. A kakšno okrutnosti so se delale na nemški in francoski strani v vojni I. 1870—1871. .C est la guerre!" In to je bilo vendar pri izomikanih nasprotnikih, dočim so Črnogorci na nizki stopinji kulture. Ali kaj se dogaja v naši dobi v Južni Afriki in v vshodnem Kitaju' Treba je tudi pomisliti, da je bila večsto-letna borba mej Črnogorci in Turki fanatična, verska, po nekod tudi plemenska; v teh vojnah je šlo torej za to, da drug druzega zatarejo in povsem uničijo. V takih prilikah se ne bi blažje vedli niti drugi narodi, a se jim ne bi pripisavala ta okrutnost kakor stalno svojstvo. Nadalje treba spomniti tudi na to, kakor nam pripoveduje zgodovina črnogorskih bojev a Torki, da se je v poslednih desetletjih znatno izpremenil Črnogorec z napredkom kulture tudi na bojnem polja. Že davno ni več videti na onem zloglasnem stolpa nad cetinskim samostanom razstavljene turške glave. Da so Črnogorci v vojnah manj okrutni meni, da bodo ekstremne in agilnejSe stranke z direktnimi volitvami mnogo pridobile, smerne pa izgubile. Po državnozborskem volilnem redu pa se bodo morale poslej v kmetiških občinah in v peti kuriji tudi dr-žavnozborske volitve vršiti direktno. Doslej so bile direktne volitve samo na Nižje A v atrijskem in na Kranjskem; sedaj se je tema deželama pridružila še češka. Iz Macedonije. Iz Macedonije in iz odrinskega vilajeta prihajajo slabe vesti. Tam vlada pravcata anarhija. Bolgare preganja vse. Tarki snu jejo po mestih in vaseh društva proti kri stijanom, Bolgarom in Srbom. Ječe so polne duhovnikov, učiteljev, učiteljic i. dr., ki so skoraj vsi bolgarskega rodu. Macedonski in odrinski Bolgari so zavzeti za neodvisnost Macedonije. 29 julija se bo vršil macedon ski kongres, na katerem bo na mesto Sa rafova voljen nov predsednik. Knez Klodovik Hohenlohe. Tretji nemški kancelar, knez Hobenlobe, je v 82. letu nagloma umrl v Rag&zu v Švici, kamor se je šel zdravit. Pokojnik je bil rojen leta 1819., absolviral pravoslovne Studije ter stopil leta 1842 v prusko drž. službo, kjer je ostal, dokler ni prevzel graj ščino Schullingsfurst, s katero je dobil tudi dedni sedež v bavarski zbornici Leta 1848 je postal nemški poslanik v Carigradu in v Atenah, leta 1866 je postal bavarski zunanji minister ter je delal za jedinstvo Nemčije. Leta 1874. je postal poslanik v Parizu, kjer je delal na spravo s Francijo. Pozneje je postal tajnik državnih zunanjih zadev. Leta 1885. je bil imenovan namestnikom v Alzaciji Lotaringiji, kjer je ostal 9 let. 29. oktobra 1894. pa je bil po padcu Caprivija imenovan državnim kancelarjem in pruskim ministrskim predsednikom. Kancelar je ostal do oktobra 1900. Knez Hohenlohe je bil kancelar po Viljemovem okusu. Izvrševal je le cesarjeva povelja ter se dal voditi Cesarjeva moč in neodvisnost sta se pod Hobenlohejem dvignili do najvišje stopinje razvoja. Cesar je izrabljeval kancelarja samo kot plašč svojih ukrepov in ukazov. Pod Hobenlohejem se je ustvaril novi državni zakonik, ter se je pomnožila bojna mornarica. Koncem njegovega vladanja pa se je začela vojna na Kitajskem, radi katere se je umaknil Biilowu. Ostavil je baje obširne memoare, ki izidejo v kratkem. Vojna v Južni Afriki. Angleži so na glasu, da so človekoljubni in plemeniti. V vojni z Buri pa so se pokazali, prav nasprotno, neusmiljene in surove. Najprej so uvedli morilne dum dum kroglje. Ali Buri so z zaplenjenimi dum dum krogljami streljali na Angleže, zato so te kroglje kmain izginile. Nato so začeli Angleži požigati farme ter so opustošili vso deželo. Ženske in otroci Barov so brez strehe in živeža, zato so jih Angleži zgnali na posebne prostore, kjer trpe ujetniki naj • večje pomanjkanje, mraz in vročino, lakoto in žejo. Najhujše pa je, da divjajo med u;et- kot so bili nekdaj, hočemo navesti sledeči neovrgljiv dokaz. Po službenem zapisniku, katerega sta podpisali obe bojujoči se stranki, oddali so Črnogorci Turkom v poslednji vojni 11000 popolnoma zdravih ujetnikov, dočim niso mogli dati Turki niti enega živega Črnogorca. Nadalje se očita Črnogorcem, da so leni ter da beže od dela. Kakor smo že omenili, to očitanje nikakor ne more veljati za Črnogorske žene. Kar se tiče možkih, je to podtikanje opravičeno, a samo pone kod. Črnogorec je bil vsled neprestanega bojevanja s Turki res samo vojnik in se zato ni bavil s čim družim, t. j, ker se ni mogel baviti. Bil je bojevnik po poklicu; delal ni ničesar druzega, ne toliko iz lenobe, kakor iz načela, po katerem ni dostojno, da bi . se bavil vojak in junak z delom; a slični nazor se čuje tu in tam tudi v najbolj izomikanih deželah. V ostalem pa, da ume biti Črnogorec delaven, bode priznal vsakdo, ki je prepotoval v novejšem času Črnogoro ter se je mogel uveriti, koliko se sedaj poedinec trudi in muči s kmetijstvom. In gotovo se bo Črnogorec sedaj, ko je nastopila druga, mirnejša doba, še bolj navadil dela. Prav tako neopravičena so tudi druga očitanja, da je Črnogorec potuhnjen, da rad laže itd. Vsa ta in slična podtikanja morejo veljati za poedinca, a ne sme se jih smatrati kot karakteristiko vsega naroda. niki epidemične bolezni. Angležinja miss Hobbouse je naslikala Žalostne razmere z najzanesljivejšo natančnostjo. Vsa Evropa je protestirala proti nečloveškemu ravnanju z bur8kimi ženami in otroci. Dr. Leyds kot zastopnik Krilgerja je razposlal vsem evropskim vladam in Zjedinjenim državam noto, v kateri se protestuje proti tema barbarstva Angležev. To je že nekoliko izdalo. Angleški vojni minister je namreč naznanil, da je vsem ženskam, otrokom in starcem ter za-nes'jivim (?) možem, ki se lahko sami preživljajo, dovoljeno taborišče ujetnikov zapustiti. Sedaj, ko so farme požgane. polja opustošena, možje pobiti, dovoljujejo Angleži ženskam in otrokom, da se vrnejo domov! Kako plemenito! Močan dokaz angleške človekoljubnosti je tudi to, da so se pobratili s Kafri, s starimi sovražniki Barov, divjaškimi Swazi in Zuli, katerim je dovoljeno moriti in ropati po deželah Barov. Tolpe teh divjakov so se priklatile celo do Ru stenburga. Angleži pa se bodo tega svojega pobratimstva kmalu kesali, kajti divjaki bodo nastopali tudi proti Angležem in njih oblast vom. — Glede Bothe se poroča, da se je utaboril v hribovju blizu Springa, drugi viri pa trdijo, da se je od Karoline umaknil v Witsburg. Buri so se iznova pojavili tudi v Natalu. Vršilo se je ondi že nekaj prask. Tako so Bari sedaj v Kaplan-diji, v Natalu, v Transvaalu in v Oranja, povsod in nikjer, danes tukaj, jutri tam. Kitchener nastopa jako energično tudi napram svojim nesposobnim častnikom. Raz-žalil pa je baje junaškega branitelja mesta Mafekinga, Baden Powela, kateremu je oči tal potratnost z vojnim denarjem. Baden-Povrel se vrne zato domov. — »Daily Mail" poroča neverjetno vest, da je Botha svetoval Krilgerja, naj sprejme angleške mirovne pogoje ter naj sklene mir. K'tiger je imel z Buri sejo, v kateri se je Bothov predlog zavrgel in se je sklenilo vojno nadaljevati. Iz Haaga poročajo, da se morajo Bari držati še 18 mesecev, Dewet pa more v gorovju vztrajati celo* 3—4 leta. Poveljnika Pretorius in Ackermanu sta bila v boju ranjena. Dopisi. Iz Šiške, 8. julija. Nedeljska Ciril-Metodova veselica pri Matjanu v Zg. Šiški dokazuje, da prodira spoznanje o koristi te velevažne družbe v vedno širše kroge, kajti prostori so komaj zadoščali došlemu občinstvu iz okolice in iz Ljubljane. Ob pol peti uri, po prihodu Žirovni-kovega mešanega zbora iz Št. Vida, po zdravljenega od veseličnega odbora, za svirala je meščanska godba prvo točko. Veselica se je pričela. Blagajničarka, požrtvovalna gospica Helena Z*kotnikova, pobirala je po 30 vinarjev za vstcp na vrt, sicer pa le prostovoljne darove ter prodajala razglednice .V. Vodnika rojstni dom". Zbor in godba tekmovala sta in S8 vrstila t> hvalio. Ži-rovnikov zbor je najlepši dokaz, kaj zamore doseči erergičeu in požrtvovalen učitelj mej narodom. Ob 6. uri je nastopil nalašč s počitnic na Gorenjskem došli visokoSa-stiti g Tomo Zupan. V prelepih besedah je monsigncr naslikal delovanje družbe sv. Cirila in Metoda. Od Maribora pa do Trsta nas je v duhu povedel od posestva na Muti na Štajerskem, v Velikovsko družbino šolo do bregov bistre Soče, kier razvija družba na Pevmi pri Gorici svoje živahno delovanje, tja do obali Jadranskega morja, kjer rešuje družba sv. Cirila in Metoda na stotine otrok potujčevanja. Čast. govornik proslavil je osobito lepoto slovenskega jezika in izražal željo, da bi osobito družba sv. Cirila in Metoda., ki dela neumorno za ohranjenje slovenskega jezika ob mejah naših, ter ustanovljena po vzgledu Češke osrednje matice školske, po slovenski zemlji, v sleherni koči postala poznata. Podružnični tajnik je odličnega gospoda govornika slavil kot skrbnega, vedno delujočega očeta Ciril - Metodovih otrok, in g. D. pozdravil je v krepkih besedah Št ViSke pevce, osobito pa njih vzornega vzgojitelja - voditelja gospođa Ži rovnika. Prodaja srečk na 200, večinoma darovanih dobitkov, in družba race in janca donesli so nad 200 kron, ki pridejo po odbitku stroškov dražbi sv. Cirila in Metoda v korist. V Mraka švigali in pokale so raket«, spominjaj oče, da gre v blagi namen prirejena veselica h koncu in ob bengalični razsvetljavi odpeljali so se ljubi gostje iz prijaznega Št. Vida Med Slovenci ne zmanjka z lepa pevcev. Po odhodu St. Viških pevcev oglasili so se takoj Šišenski in dr. ter zabavali sebe in druge do pozne lepe noči. Dnevne vesti. V Ljubljani, 9 julija. — Osebne vesti. Dež. vlade svetnik g. Ludovik marki Gozani je imenovan referentom c. kr. dež. komisije za agrarične operacije na Kranjskem. — Deželni zbor kranjski. Vsled ne-dostajanja prostora smo morali poročilo o današnji seji deželnega zbora pretrgati. Seja je trajala do dveh popoldne, kajti pri razpravi o poglavju .davki" o poročilu deželnega odbora se je vnela velika razprava, v katero so posegli poslanci baron W u r z -bach, Luckmann, Hribar, Žitnik in neizogibni Pfeifer ter deželni predsednik baron Hein. Postopanje davčnih oblaste v se je ostro in z vidno razburjenostjo raz previjalo. Vsa čast gg. baronu Wurzbachu in Luckmannu, da sta se zavzela za davkoplačevalce. Gosp. deželni predsednik je seveda branil davčne urade. Mi pa pravimo: Kar se je povedalo zoper postopanje pri odmerjenju davkov, je se prav mila in pri zanesljiva kritika. Postopanje davčnih obla ste v je vseskoz nečuveno, je vseskoz tako, da mora občinstvo do skrajnosti razburiti. — Mlekarska zadruga v Radečah pri Zidanem mostu. Pred nekaj dnevi smo priobčili .popravek-, ki nam ga je poslala ta zadruga glede tiskovin, ki jih je kupila od „Gosp. zveze". Dodali smo tistemu popravku nekaj osoljenih opazk. Tedaj smo mislili, da nam je mlekarska zadruga dotični neresnični popravek iz lastnega nagiba poslala Sedaj pa se je izkazalo, da temu ni tako. Načelnik zadruge, g. Anton Zavrl iz Svib njega, nam je namreč pisal pismo, v katerem pravi mej dragim: »V številki Vašega cenjenega lista od pretočene srede ste me prav dobro ožigosali pri .popravku" in mi predbacivate, da sem kleri kalni nesramni lažnik. Jaz nisem bil nič kriv cele te »fare, kajti v prejšnjem očitanji čez manipulacijo .Gosp Zveze" nismo bili mi nič užaljeni, ampak zadeta je bila le .Zveza" in zato tudi nisem hotel jaz prvikrat podpisati popravka, kar nam je .Zveza" nalagala. A ko je v drugič Šusteršič doposlal opisani popravek, sem se temu udal. Jaz s Šusteršičem še nikoli nič opraviti nisem imel, ga ne poznam in ga tudi nikoli poznati nočem; bil sem za sedaj prvi- in zadnjikrat njegova žrtev, kar radeški na-prednjaki jako obžalujejo. Da pa imam Ravnikarja po neizogibni naključbi za tajnika, za to jaz ne morem " Iz tega pisma g. Antona Zavrla je razvideti, da se je možu zgodila krivica. Mi smo se tudi sami čudili, kako je zašel v Šasteršičevo mrežo, kajti g. Zavrl je znan kot poštenjak. Ker je g- Zavrl odkritosrčno stvar pojasnil, smo mu radi dali to zadoščenje, ker krivice nečemo nikomur delati. — Izpred sodišča. Dne 5. t. m. vršila se je v Celju pred okrajnim sodiščem kazenska glavna razprava, pri kateri je nastopil kot tožnik bivši drameljski kaplan g. Antonin Zavadi 1 proti bivšemu svojemu župniku Andreju Podhostniku. Inkriminirane besede so bile: .Veliko se govori, zakaj je g. kaplan proč šel; a jaz vam, farmani, povem, da je bil kaplan Zavadil le 7 let za kaplana, 5 let pa je bil zaprt. Na Piljštanju so mu vse njegovo imetje prodali, tako da je samo suknjico odnesel; na Remšniku ravno tako. Pri Sv. Kunigundi je samo zaradi njega šel gospod župnik v penzijon. Povem vam, da je prišel on sem v Dramlje naravnost iz kajne. Jaz ne maram tacega pijanca, kateri po cele noči po krčmah popiva ter vsaki krajcar tja zanese. Kdor pa hoče še kaj več zvedeti, naj pride v farovž, bom mu tam povedal, kar tukaj ne povem." Le te besede govoril je g. župnik dne 19 maja 1901 na prižnioi. Izid te kazenske razprave je bil ta, da je g. župnik Andrej Podhostnik izjavil: Jaz Audrej Podhostnik, župnik v Dramljah, obžalujem in preklicem vse tiste žaljive besede, katere sem dne 19. maja 1901 govoril raz prižnico o bivšem drameljskem kaplann g. Antoninu Zavadila. Dalje je plačal g župnik Andrej Podhostnik vse kazensko - pravdna stroške ter 50 kron na korist dražbe sv. Cirila in Metoda. — Profesorsko mesto zs slovenščino na nemški (I) državni realki v Gorlol je razpisano. Prof. Fr. Plohi, ki je ondi učil slovenščino vso svojo službeno dobo, stopi s koscem letošnjega šolskega leta v pokoj. Pred 30 leti je bilo njegovo službeno mesto razpisano izrecno le za slovenščino. Sedaj pa, ko je na realki v Gorici dosti več slo-venskih dijakov, in je tudi priraslo nekaj ur pouka v slovenščini, je slavna naša učna uprava, ki baje z jednako ljubeznijo skrbi za kulturni razvoj vseh narodov avstrijskih, nakrat spoznala, da bi bilo za Slovence vendar le predobro, ko bi imeli za svoj ma temi jezik na goriški realki kar posebnega profesorja. Saj Slovenci Štejejo le dve tretjini prebivalcev goriške dežele, nemščino pa poučujejo ondi samo — t rij e- izprašani germanisti in tudi za italijanščino je nameščen izprašan strokovnjak. Zatorej je razpisala slavna vlada službeno mesto profesorja Plohla sedaj — za nemščino in slovenščino? Potemtakem bi mogel biti nameščen ondi filolog, ki ima iz slovenščine le preizkušnjo za spodnjo gimnazijo, ali pa celo le kot učni jezik, kar je še manja usposobljenost Da bo le nemški znal, pa bo dobro! Napredni slovenski poslanec Oskar Gaberšček je zatorej sedaj v zbranem deželnem zboru goriškem stavil jako umestno interpelacijo ter upravičeno zahteval, da se sistemizovana profesura za slovenščino tako dolgo ne sme definitivno oddati, dokler se za njo ne oglasi kdo, ki je izprašan za slovenščino kot glavni učni predmet. — Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo. Delavnost društva v preteklem četrtletju je bila navzlic homatijam, katere so uprizarjali nekateri Člani, povoljna. Isto je imelo 19 vaj z novinci, 10 vaj v četi, 13 inšpekcij, 4 ognje, 1 alarmiranje straž, 1 občni sbor, 2 slnžbena shoda, 2 odborovi seji. Pri službenem shodu dne 8. junija t. 1. je obljubilo moštvo načelništvu — v smislu pravil — pokorščino in dveletno sodelovanje v društvu. Od tega službenega shoda je po dolgem času zopet najlepši red v društvu in upati je, da se tudi ohrani Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo je imelo s 1. julijem 71 članov izmed katerih je 93 odstotkov po • polnoma izvežbanih, 7 odstotkov pa je novincev, ki so tudi deloma že za rabo. Društvo ima toraj več kot za vsako silo dovelj izvežbanih članov. — Velika dobrodelna slavnost. Da se bodo stroški kljub jako obsežnim pripravam znatno znižali, ter tako dvignil čisti dohodek, so z czirom na dobrodelni namen te slavnosti razne korporacije in posamezne osebe mnogo pripomogle. Tako n. pr. je si. uprava tukajšnje vojaške godbe prepustila isto brezplačno, ter le proti neznatnim lastnim režijskim stroškom, isto je storil tudi si. odbor a L'ubij. meščanske godbe", kateri dostavi godbo po dokaj znižani ceni. Nadalje so nekatere tukajšne tiskarne izvršile tiskovine deloma brezplačno, deloma po jako znižanih cenah. Istotako ao storile tudi drage korporacije, katere pridejo pri tej prired'tvi v poštev, ter so z odprtimi rokami odbor podpirale, do nekaterih pa se bode odbor še obrnil. Tudi si. občinstvo gre čč. damam, katere so v pomožni akciji jako ljubeznivo z prispevki na roko. Med občinstvom samim pa vlada uprav intenzivno zanimanje in prava radovednost, kako se bode vspored, ki obseza nad 40 točk zamogel od 7 ure zvečer do polnoči izvršiti, a odbor je vse tako ukrenil, da bode cel aparat funkcijo-niral točno točko za točko, v nekaterih oddelkih pa se bodo hkrati izvajale 3—4 številke vsporeda najedenkrat, tako da nudi ta prireditev tudi v tem oziru nekaj novega. — Na c. kr. moškem učiteljišču so se vršili ustni zrelostni izpiti dne 4., 5., 6. in 8. julija. Oglasilo se je bilo 21 javnih gojencev četrtega letnika in 3 eksternisti. Med pismenimi izpiti sta odstopila dva eksternista med ustnimi pa eden. Izmed 21 javnih gojencev jih je prebilo 16 izpit z dobrim uspehom (med njimi eden z odliko), 4 smejo ponavljati jeseni izpit iz enega predmeta, 1 je reprobiran na eno leto. Aprobirani so: Alt Aleksander iz Velike Nedelje na Štajerskem (z odliko), Fabinc Franc iz Kostanjevice, H1 e-bec Kari it Sevnice, Hren Anton z Dobrepoljs, J a m S e k Viktor iz Rajhen-burga, J a n k o v i č Peter iz Ljubljane, Kalan Franc iz Jame pri Kranju, Levstik Ivan iz Oplotnice, P i r k o v i č L u d o v i k is Ljubljane , R o S Mihael iz Hrastnika, Sterniša Ivan z Zidanega mosta, Š e m e Josip iz Ga tine pri Grosupljem, Štrekelj Ivan iz Ljubljane, Turk Anton z Raven pri Št. Vidu nad Cirkaico, ZahLastnik Vinko iz Radeč pri Zidanem mostu in Zupane Rafael iz Nove Štifte. — Abiturijenti in abiturijentinje tukajšnjega c. kr. učiteljišča prirede dne 17. t. m. v „Narodnem d. mu" koncert na korist učiteljskemu konviktu in družbi sv. Cirila in M e t o d a. Letošnji koncert utegne biti zelo zanimiv, kajti pri njem sodelujejo poleg hrvatskih učiteljskih abi-tur:jenr,ov in abiturijentinj tudi vsi sloven ski učiteljski abiturijenti in abiturijentinje iz Maribora, Gorice in Kopra. Takisto prihite takrat najbrže tudi češki učiteljski abituriienti in abiturijentinje iz zlate Prage v belo Ljubljano med svoje bratske tovariše. Program, katerega priobčimo v kratkem, je zelo izbran. — Ravno tako opozarjamo občinstvo, da izide te dni pri g. Schwentnerjn nova knjiga „Prvi listi", katero so spisati slovenski in hrvatski abiturijenti. — Kakor se vidi, vlada med najmlajšim bodečim uči-teljstvom lepa kolegialnost in zavednost. — Prva ljubljanska gimnazijska ma-turantinja. Prva dama, ki je na ljubljanski gimnaziji napravila maturo, je gospodična Schulze, hči Lloviovega nadzornika s Krka. Mlada dama je napravila zrelostni izpit včeraj z dobrim uspehom. — Na zavodu za gluhoneme otroke, ustanovljenem iz zapuščinskega zaklada pokojnega dekana Holzapfla bode v nedeljo dne 14 t. m. ob 10. uri zjutraj končni izpit gojencev. Ker so prostori v zavodu omejeni, je vstop dovoljen le povabljenim gostom. — Učitelji, kateri se udeleže roko-tvornega tečaja deških ročnih del na Du-naji, se vabijo k sestanku dne 15 julija t 1. ob 5. uri popoludne v hotelu „pri Lcydu" v Ljubljani na pogovor o skupnem potovanju in bivanju na Dunaji. — Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani imelo je v nedeljo dopoludne v veliki dvorani »Mestnega doma" svoj letošnji občni zbor. Društveni ravnatelj, gosp. Emerih Mayr, konštatoval je sklepčnost, predstavil zastopnika nadzorstvene oblasti, g. magistratnega svetnika Šeška, ter se potem spominjal tekom leta 1900 umrlih društvenikov; vznak so-žalja vstali 8u zborovalci raz sedežev. Prva točka dnevnega reda bilo je poročilo rav nateljstva o poslovanju in stanju društva za leto 1900. Poročilo konštatuje, da lanski epemin ravnateljstva glede neagodnega denarnega uspeha v društvenih letih 1898 in 1899 — kakor se sme soditi — ni bil zaman, kar se sme v' interesu društva in njegovih Členov radostno pozdraviti Dru štvo lani ne samo ni več nazadovalo, marveč se je društveno premoženje še znatno pomnožilo. Ravnatelja namestniku, g. M. Treunu, katerega je lanski občni zbor z ozirom na njegove velike zasluge za društvo imenoval Častnim členom, izročili so členi ravnateljstva korporativno umetno izdelano častno diplomo Društvenikov bilo je koncem lanskega leta 597, in sicer 6 častnih, 30 podpornih in 551 pravih Členov ter 10 vajencev. Za bolne društve nike izolpčalo se je v pretočenem letu 9234 kron 8 vinarjev, pogrebnih troškov 416 kron, izredne podpore deveterim členom pa 4135 kron. Jednemu členu, ki je prišel v denarno stisko, dovolila se je jeden-kratna podpora v znesku 600 kron. Skupno društveno premoženje znašalo je koncem 1900. leta 225 150 kron 46 vinarjev, od katere svote pripada bolniškemu oddelku 90839 kron 46 vin., podpornemu oddelku pa 134 311 kron. Iz navedenih številk je razvidno, da nudi društvo svojim členom izredne ugodnosti. Darov dobilo je društvo 830 kron, in sicer je darovala kranjska hranilnica 600 kron, Antona Schusterja dediči 200 kron in gospa Apolonija Lohner 30 kron. Vsem darovalcem izrekla se je topla zahvala. V imenu računskih pregled nikov konštatoval je g. A. L edeni g, da so društveni računi popolnoma v redu, na kar je občni zbor vzel poročilo v znanje ter ravnateljstvu podelil absolutorij. Za tekoče leto dovolil je občni zbor dvema členoma po 50 kron mesečne podpore, šesterim členom po 40 kron, dvema členoma pa po fO kron. Poročilo ravnateljstva o financialno-statistišnem uspeha dru štvenih podružnic v preteklih 25 letih vzel je občni zbor po predloga g. KKlemenčiča v znanje z dostavkom, naj se vnanji členi še nadalje vsprejemajo, vendar pa naj se pasivnim podružnicam v Kočevju, Litiji in Mariboru naroči, da skušajo doseči finan-cialno ravnotežje, ker bi se omenjene podružnice sicer morale razpustiti. Za pre-gledovalce računov bili so per acelamatio-nem zopet izvoljeni gg. Karol Klernenčič, Alfred Ledeni g in Urban Zupanec. Samostojnih predlogov, ki se morajo v smislu* društvenih pravil vsaj osem dnij pred občnim zborom izročiti pismeno ravnateljstvu, ni bilo; pač pa je predsednik nazna nil, da je predvčerajšnjim došla vloga členov, o kateri se bode ravnateljstvo posvetovalo. Ker je bil s tem dnevni red končan, zaključil je g. ravnatelj občni zbor. — Vodovod v Novem mestu. Dela so se pričela dne 8. t. m. na vsej progi. Pred začetkom je bila cerkvena slavnost v cerkvi Božjega groba z mašo, katero je bral č. g. prost Elbert in katere se je udeležil g. žnpan dr. Šegula in velika množica novomeškega prebivalstva, stavbni podjetnik gosp. Lončarič z delavci, tehnični vodja stavbne firme itd. Po sv. maši se je blagoslovil temeljni kamen za reservoar in seje izvršil prvi vbod z lopato. — Umrl je dne 8 t. m. v Elizabetni bolnici na Dunaju gosd. cand. iur. Jožef Očkerl. Bil je vzgleden dijak, ki je s posebno energijo premagal vse ovire pri študijah. Toda nemila usoda mu ni dala uživati sadov dolgoletnega truda. Naj v miru počiva! — Preloženo bivališče c. kr. okrajnega šolskega nadzornika. C kr. deželni šolski svet je dovolil, da bode odslej za šolska okraja Krško in Litija določeni c. kr. šolski nadzornik bival v Litiji namesto v Krškem. — Potovalna predavanja iz živino-zdravništva bodo letošnjo jesen v radovljiškem okraji nastopne dni: Dne 1. septembra v Bohinjski Bistrici, 8 septembra v Breznici, 15. septembra na Dovjem in 22. septembra v Mošnjah. — Moralen poraz laškega poslanca Mauronerja. Svoj čas smo poročali o obdol-žitvah, ki jih je tržaški „Avanti" izrekel proti tržaškemu poslancu Lopoldu Mauro-nerju. „Avanti" je Mauronerja dolžil, da je svojo sorodnico Emo Mauroner ociganil s tem, da si je pustil sebi in neki gospej Stengle darovati vse premoženje Eme Mau-roner, za kar je darovateljici obljubil neko rento. Intabuliral je rento na posestva, ki so sodno veliko nižje cenjena, kakor znaša kapital:zovana renta. Na tožbo Eme Mau-roner je sod'šče razveljavilo rečeno pogodbo. Stvar obuja v Trstu velikansko senzacijo. — Električna železnica. Zadnjič smo poročali, da nekateri hišniki niso dovolili pritrditi potrebnih naprn i za električni tok na svoJ8 hiše. To je sicer res, a hvala Bogu, je takih „starokopitnežev* le prav malo v napredni Ljubljani. Naš poročevalec pa je bil glede dveh postavljenih stebrov slabo poučen in je nehote dotičnikom storil krivico, kar iz lastnega nagiba lojalno konštatujemo. Tako sta pred korarsko hišo štev. 18 in pred Čaškovih dedičev hišo na Mestnem trgu postavljena železna stebra neobhodno potrebna, ker sta tako zvana ^razdelilna stebra" (Vertheilungsmast), iz katerih se odvaja električni tok na posamične preko ulic napeljane žice. Taki stebri morajo biti postavljeni na gotovih krajih in so jih dozdaj že res postavili na pr. v Špitalskih ulicah pred J. C. Majerjevo menjalnico, na Francovem mostu in jih Se postavljajo drugod. Nekatere stebre pa je res moralo vodstvo zgradbe električne železnice postaviti jedino le zaradi neopravičene trmoglavosti dotičnih hišnih posestnikov, katerih imena bi zaslužila, da se jih zapiše v knjigo za napredek Ljubljane posebno zaslužnih someščanov. Veliko truda bi to ne prizadejalo, ker se jih lahko sešteje na prstih jedne roke. — Nekoliko besed o naših cestah po mestu. Odkar imamo za poskušnjo tlakovani dve ulici v mestu, jedno z asfaltom, drugo s porfirovimi kockami, se bode polagoma važno vprašanje tlakovanja vsaj glavnih ulic začelo razvijati. To bode pa posebno potrebno glede na novo električno železnico. Ta ima sicer, ali bi morala imeti ob svojem tira tlak iz porfira, katerega pa ravno v sredini mesta dozdaj ae nima, nego m nasipa j o ulice Se vedno z gramozom, deloma celo prav debelim, kar vsakdo lahko vidi v raznh krajih mesta. Da tak način tlakovanja ne ustreza zahtevam napredujočega mesta, to ee je poudarjalo že opetovano. Treba bode, da se merodajni krogi začnejo prav resno pečati a tem vprašanjem. Kot začetek reSitve tega perečega vprašanja pa bi že to pozdravili z veseljem, če bi ae pri nasipanju ulic gledalo bolj na to, kje vozijo teški tovorni vozovi, kje pa večinoma hodijo le pešci in bi se potem tudi vporabljal primeren materijal. Zdaj pa vidimo v mnogih krajih prav debeli gramoz tudi tam, kjer hodijo skoro izključno le peSci, katerim tako nasipanje nikakor ne ugaja in si opravičeno žele boljšega, drobnejega peska. Prosimo torej, naj bi se na to oziralo. — Večerni promenadni koncert. Ljubljanska meščanska godba priredi jutri v sredo 10 julija zvečer od 1/a8 do 1;t9. ure drugi promenadni koncert pred magistatom s sledečim vsporedom: 1.) .Bošnjaki", koračnica, I. Wagner. 2) Francoska o uvertura, Franke. 3) »Suspinol", valček, I. Iva novici. 4) .Domovini i ljubavi", Iv. pl. Zaje 5) .Večernica", polka mszurka, Sohneider. 6 ) .Mirozov", karakteristični komad, Jung-mann. 7) .Prodana nevesta", koračnica. F. Smetana. Ob neugodnem vremenu se preloži koncert na petek zaradi izpitnega koncerta »Glasbene Matice", kateri bode v četrtek. — Na včerajšnji semenj je bilo pri gnanih 480 konj in volov, 182 krav in 85 telet. Skupaj 747 glav. — Kupčija je bila srednja. — Izgred na Ilovici. Danes ponoči so priSIi trije fantje k hiSi Antona Anžiča na Ilovici in so tam upili in razgrajali. Odio mili so čreSnjevo drevo, pohodili in poteptali vso zelenjavo na vrtu in vrgli v vodnjak velik Stor. Fantje ne bodejo odšli kazni. — Ukraden bicikel. Danes dopoludne je bil železniškemu uradniku Matiji Lav-renčiču na Resljevi cesti št 4 ukraden bicikel, ki je imel modro pobarvane napere. Sumljiv je neki mlad fant, ki se je potikal po hiSi. — Meso utihotapil je neki mesar v mesto. V hiSi na Poljanski cesti št. 66 so dobili 126 klg. utihotapljenega mesa. — Z vozovoma skupaj trčila sta včeraj zvečer na sv. Petra cesti dva voznika. Jeden je imel na vozu bicikel, katerega mu je popolnoma strlo. Voznika, ki je bil pijan in je neprevidno vozil, so zaprli. — Voz sena prevrnil se je včeraj zvečer na Elizabetni cesti Predovičevemu hlapcu Primožu Smejcu. Nesreča se ni no bena pripetila. — Na ulici sprla sta se včeraj popoludne delavec Z. in ključarski pomočnik S Prvi je vrgel slednjega na tla, da je sko raj priletel pod mimo vozeči voz. * 400letnica hrvatske literature. Jugoslovanska akademija in društvo hrvatskih pisateljev sta sklenila, da se vrši proslava 4001etnice hrvatske literature, kateri je položil temelj Marko Mar uli d v Spletu, v novembru t. 1. Ob tem jubileju bo več slavnostnih gledaliških predstav, shod pisateljev ter se vzida v rojstveno hišo romanopisca Še noe v Zagrebu spominska plošča. Za jubilej izide več slavnostnih del, knjig in brošur. * 8 milijonov dolarjev za umetnost. „Frankfurter Zeitnng" poroča, da je v New-yorku zapustil fabrikant lokomotiv, milijonar Rogers 8 milijonov dolarjev za umetniški muzej. * Društva anarhistov. Italijanska policija je baje razkrila v Rimu, Benetkah, Turinu, Florenci, Milana in v Napolju društva anarhistov. Anarhist Pollerini, ki je zaprt, je bil ustanovnik teh društev. Vlada pošlje svoje polioijste v Zjedinjene države, da opazujejo ondotna društva italijanskih anarhistov. * Umor ženske. Na Gorenjem Avstrijskem ob Flinsbergu so našli dninarico Terezijo Hametsdorfer umorjeno. 'Morilca do sedaj Se niso dobili. Hametsdorfer je imela prerezan vrat in rszparan trebuh. Ljudstvo domneva, da je to storil nekdo, ki je pred par leti umoril več žensk na Gornjem Avstrijskem. Vse hiti v cerkev ter prosi Boga varstva pred nadaljnimi tako strašnimi čini. Kdor zasledi morilca, dobi 500 kron. Književnost — Narodne pesmi z nspevi, nabral in uredil Janko Žirovnlk II. zvezek. V zalogi Otona Fischerja v Liubljani 1901. Ravnokar je izšlo nadaljevanje pred letom dni izšlih narodnih pesmi, ki so se jako priljubile slovenskemu občinstvu, katero je pridno segalo po njih in jih rado prepevalo. Prvi zvezek bil je prirejen za moške glasove, sedaj izišli pa obsega 30, razun jedne povsem novih pesmi, prirejenih za mešani zbor, namreč nastopne. Zvonikarjeva; Planinska; Jaz pa pojdem na Gorenjsko; Pridi Gorenj'o; Prišla bo pomlad; Gozdi so že zelen'; Kukavica; Visoka je gora; Jager; Lepo mi poje črni kos; Po cesti gre; Orgljar; Odkod si dekle ti doma I ; Odkod si, dekle, ti doma II.; Kaj ti je; Nezvesta; Tri deklice; Se davno mrači; Meglica; Svatovska; Kol'kor kapljic, tol'ko let; Bog je vstvaril žemljico; Dolenjska ; Nikdar na s*etu lepšega ni; Na-pitnica; Živeli; Večernica; N'coj je en lep večer; čukova žeaitev; Potrkan ples. Ker je pevski zbor g. Žirovnika iz Št Vida, pri nedeljski veselici Ciril-Metodovi v Šiški pel nekatere teh zborov, je imelo občinstvo samo že priliko, se prepričati, da so zbori prav lepo postavljeni in se dajo z najboljšim nspehom izvajati, ter bodo povsod priljubljene točke v pevskih programih naših narodnih društev. Harmonizacije so od raznih slovenskih skladateljev. Spregovorili bođemo prilično kaj več o tej Ži-rovnikovi izdaji, katero prav toplo priporočamo prijateljem slovenske narodne glasbe. Cena lično vezani knjižici katero je tiskal znani zavod Jos. E b e r 1 e in Comp. na Dunaji je samo 1 krono. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 9. julija. Minoli teden je izginil tajnik Strohmayer, ker je pone-veril trgovskemu društvu veliko svoto. V Kralj. Gradcu so našli truplo samomorilca, starega okoli 35 let, ki je menda identično s Stromayerjem Dunaj 9. julija. Bankir Vogel je ogoljufal nekega ruskega Žida za poldrugi milijon. Dunaj 9. julija. Revident avstro-ogrske banke Rudolf Brick je poneve-ril neki družini 220 000 kron. Črnovice 9. julija. V seji dež. zbora sta se dež. predsednik in neki maloniski poslanec hudo napadala. Ker je dejal dež. predsednik, da so napadi Malorusa patološki, je poslal poslanec predsedniku svoje priče ter ga pozval na dvoboj. Lvov 9 julija. V deželnem zboru je prečital poslanec Barvvinski izjavo Malorusov, da se njihov narod v političnem in kulturnem oziru zanemarja in odriva, ter da glavar maloruske poslance tako prezira, da jim sploh ne odgovarja. Zato so zapustili vsi Malo-rusi razen treh deželni zbor. Lvov 9. julija. Odhod maloruskih poslancev iz dež. zbora Poljakov ni vznemiril. Maloruski dež. odbornik je odložil svoje mesto v dež. odboru. Newyork 9. julija Uradno poročilo trdi, da je umrlo doslej 989 oseb za solnčarico. Narodno gospodarstvo. — Zakupni razglas Zaradi zagotovljen j a posteljne slame za brambovska bataljona v Ljubljani za dobo od 1. septembra 1901. do konca avgusta 1902. se bo vršila ponudbena razprava dne 1. avgusta 1901. ob 10. uri dopoludne v pisarni oskrbovalne komisije v brambovški vojašnici v Ljubljani. V navedeni dobi dobaviti bo v osmih rokih skupaj 380 met stotov posteljne slame v Ljubljani. Sprejemajo se pismene in ustmene ponudbe. Pismene ponudbe, kolekovane s kolekom za 1 krono za vsako polo, naj se vlože pri označeni oskrbovalni komisiji do 1. avgusta t. 1. do 10. ore dopoludne. Ob isti uri se pa začne tudi javna ustna obravnava v brambovski vojašnici. Ponudniki morajo predložiti izpričevala o zadostnem premoženju in zmožnosti za prevzetje te kupčije. Ta izpričevala izdaja protokoliranim tvrdkam trgovska in obrtniška zbornica, drugim pa c. kr. okrajna glavarstva, oziroma mestni magistrat. Podrobni pogoji in navodila se lahko dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Tinktira zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo = za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (27—27) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj" ¥,«*u»e čiste, bele in xtlrave, Umrli so v Ljubljani: Dne 4. julija: Amalija Gartner, postnega sluge hči, 6 let, Tržagka cesta St. 45, Brightova bolezen. — Apolonija Lončar, delavčeva hči, 2' leta, Rožne ulice St. 39, škarlatica. — Viktorija RepSe, črkostavčeva hči, 2'/4 leta, Zaloška cesta §t. 1B, jetika. Dne 5. julija: IJJiza Uršula Mojškerc. usmi-Ijenka, 26 let, Radeckega cesta št. 11, jetika. — Marija SuSnik, sprevodnikova hči, 17 mes., Cesta na južno železnico St. 26, Skrlatinka. Meteorologično poročilo. Vliln» nad morjem 806-3 m. Srednji srminl tlak 7S6-0 mm Julij 1 čas opazovanja Stanje barometra v mm. Ž P o, > a* Vetrovi lil Nebo !JJ Z F" 8 9. zvečer 737 6 172 ; si. sever J jasno 3 9 7. ajntraj 2. popoL 737 3 734-1 13'8 si. svzhod megla 28-1 sr. jzahod skoro jas. 0 Srednja včerajšnja temperatura 18 5°, nor-male: 19 5°. Dunajska borza dne 9. julija 1SCO. Skupni državni dolg v notah ... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4- . . . . . Ogrska zlata renta 4%...... Ogrska kronska renta 4' . . . . . . Av8tro-ogT8ke bančne delnice . . . , Kreditne delnice........, London vista......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark ........., £0 frankov......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini . . 9910 99*— 11830 95 65 11825 93 05 1644 — 626 75 239 52", 117*45 2346 19-04 9110 1127 Slov. tikni!. lir u hI \ o ..Slove-nifa" na IJunaJi javlja vsem svojim častnim, rednim in podpornim članom tužno vest, da je njen večletni član eaiicl. iur. Josip Očkerl danes zjutraj ob treh po kratki, mučni bolezni umrl. Na Dunaji, dne" 8. julija 1901, Zahvala. Akad. telin. društvo ,,Tri-elai'' v €»i-a«lei izreka za mnogobrojne dokaze presrčnega sočutja ob smrti svojega vrlega predsednika, gosp. eand. iur. Janeza Kolar-ja kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku ter za mnoge krasne vence vsem svojo najsrčnejšo zahvalo. Urarskega pomočnika 20—24 let starega, vsprejme 1465-1 Franc Bonedlčio, urar v Škofji Loki, na Olavnem trgu. Trgovski sotrudnik (specerist delikatist), slovenskega, laškega in nekoliko nemškega jezika zmožen, želi vstopiti takoj v večjo trgovino špecerijske stroke. Naslov: „P. K. poste restante it. 105 Ljubljana. (1436-2) Ces. kr. avstrijski jšk državna železnici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod ls IdubJJane kol. Prog-a 6e» Trblt. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzensfeate, Inomost, Monakovo, Ljnbno; 6et Selzthal t Aussee, Solnograd, tez Klein-Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj če« Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vl»k v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franiensfeste, Ljubno, Dunajj čes Selzthal t Solnogrud, Inomost, ćez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Soluo-gritd, Leud-Uaetein, Zeli ob jezeru, lnouiost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomeito ln v Kodevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto-Straža, Toplice, Kočevje, cb 1. uri 6 m popoludne istotako, ob S. uri t>o m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v L.) ubijan o juž. kol. Proga la Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Sohiograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca. Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlat z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiun|«» mm ) za ve*jo trgovino na deželi. (Trgovina s mešanim blagom in deželnimi pridelki, ter c. kr. glavna [Sub - Verlag] zaloga tobaka). Ista obstoji čez 50 let, je v najboljšem teku, v prijaznem kraju in ima na leto okoli dvakrat stotisoč kron prometa. Sotrudnik bi moral imeti 8—16 tisoč kron, isti bi moral tudi v trgovini sodelovati. Prijazne ponudbe pod ,,Sotrudnik" blagovole naj se doposlati do 20. t. m. na upravništvo »Slov. Naroda«. (1453—2) Spretne, solidne potovalne uradnike C w »-i«-{> za vse zavarovalne stroke vsprejme proti visoki proviziji, sčasoma tudi s stalno plaeo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter 45" upravniStvu ,.Slov. Naroda". (1026—17) (1457-1) (1450-2) za Ljubljano firma, katera bi prevzela samo prodato za novo. jako zmožno tovarno olo-muškega presnega sira (kvargel). Ponudbe z referencami pod: „W. G. 3133" tvrdki Rudolf Mosse, Dunaj, I. Blagajničarko in 0 trgovskega pomočnika se vsprejme v prodajalno z mešanim blagom. Naslov pove upravništvo „SIov. Nar.". Trgovski učenec kateri je dovršil vsaj II. razred srednjih šol vsprejme se s 1. avgustom v manufakturno prodajalnico (1376—3) Ferd. Sajovic-a v Kranju. !Veliko denarja? do IOOO kron na inesee lahko poSteno zaslužijo osobe vsakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek;. Več se izve pod „Keell 11«" po anonrnl pisarni E. Krištofi! It, lmisbruek. Poštno predalo 36 (847-23) IINNIMNI Proda eventuelno da v najem proti primerni kavciji večja in dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom na deželi. Kje? pove upravništvo »slovenskega Naroda«. (1428—3) Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin 71«»«« (BrUx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ Br8Q Prava srebrna verižica....... „ 1*90 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611- 59) pry* llustromni knUttoy zastonj in jtohtnin* prttato. Razglas. (1419-3) Na c. kr. cesarja Franca Jožefa državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo stopiti v pr9i razred ir soboto, dne 13. julija od Va9—12 ure v ravnatelievi pisarni. Vsprejemne preskušnje vršile se bedo v ponedeljek, dne 15. julija od 7«9 zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starisev ali njihovih namestnikov ter naj prinesejo seboj krstni list in zadnje Šolsko spričevalo. Vsprejemna taksa je določena na 6 K 80 v. Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za sprejem tudi pi smeno, vposlati morajo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se mo rajo v ponedeljek, dne 15. julija pred preskušajo predstaviti gimnazijskemu ravnatelju. Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa državne gimnazije v Kranju dne 2 julija 1901. Opustitev krčmarskoga obrta. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnevom svojo (mnogoletno) krrmarsko obrt v kotel n „l*rl levn" opustila. — Zahvaljujem se vsem svojim dosedanjim p. n. gostom na mnogoletno mi izkazano zaupanje in naklonjenost, priporočam slavnemu občinstvu svojega naslednika, gospoda proseč, da mu slavno občinstvo izkazuje isto naklonjenost, katero je tekom mnogih let mojemu pokojnemu soprogu in meni v tako obilni meri izkazovalo. Z odličnim spoštovanjem v Postojni, 26. junija 1901. Josipina Vičić. Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu javljam, da sem z današnjim dnevom prevzel občeznani in poznati hotel „pri levu" v Postojni. (1367-3) Priporočam se slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Skrb mi bode, da postrežem p. n. gostom z izborno kuhinjo gorkih m mrzlih jedi ter 8 pristnim dolenjskim, vipavskim, istrijanskim in štajerskim vinom, kakor tudi z izvrstnim pivom. — Prenoče-valcem so z vsem modernim komfortom opremljene sobe na razpolago. — Abonement za obed in večerjo po dogovoru. — Točna postrežba in nizke cene so moje geslo. Priporočujoč se obilnemu posetu bilježim z odličnim spoštovanjem Fran Remic. w Postojni, 26. junija 1901. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.