Velenje, 23. septembra 1977 Leto XIII Številka 37 /396/ Cena 3 din GLASILO SZDL S »Petkovim kulturnim večerom" pred tednom dni v knjižnici Kulturnega centra Velenje se je v velenjski občini začela kulturna sezona 1977/78. Ob tej priložnosti so proslavili tudi 10-obletnico pbanja za Kajuhovo bralno značko in podelili Kajuhove plakete trinajstim posameznikom. ZAČETEK SREDNJE POLITIČNE SOLE V ponedeljek se je v zdravilišču Laško začela srednja politična šola pri CK ZKS, oddelek Celje. Obiskuje jo 34 slušateljev z območja medobčinskih svetov ZKS Celja, Zasavja in Posavja, med njimi tudi pet iz naše občine; in to po dva iz REK in TGO Gorenje ter eden iz GIP Vegrad. Šola bo trajala eno leto. DELEGACIJA VELENJA NA OBISKU V VOJVODINI i V torek je odpotovala na obisk v SAP Vojvodino delegacija predstavnikov občinskih vodstev družbeno - političnih ^Organizacij in občinskega izvršnega sveta. Delegacija, v kateri so Franjo Korun, sekretar komiteja OK ZK, Jože Veber, predsednik OK SZDL in Franjo Kljun, predsednik izvršnega sveta, se bo s predstavniki občinskih vodstev družbeno političnih organizacij ter skupščine občine Subotica pogovaijale o nadaljnjem ssodelovanju med ; obema občinaima. Gostje iz Velenja bodo obiiskali tudi delovne [Organizacije Gorenje — Sever Subotica, Gcorenje — Peter Drapšin — Kiikinda in Gorenje — FTU Somtoor ter se sešli s predstavniki komitejev občinskih konferen c ZK Kikinda in Sombor. Temeljna banka za dve občini Ljubljanska banka, podružnica Velenje, se bo transformirala v temeljno banko Velenje, ki bo delovala na območju občin Velenje in Mozirje Ugotovitve skupne seje obeh izvršilnih odborov in nadzornega odbora Ljubljanske banke, podružnice Velenje, o osnovnih pokazateljih ocene možnosti konstituiranja nove temeljne banke so bile potrjene tako na sestanku predstavnikov gospodarstva, skupščine občine in družbeno političnih organizacij kakor tudi na koordinacijskem odboru za spremljanje ustanavljanja temeljne banke Velenje. S tem se je začela ustavna preobrazba podružnice v samoupravno finančno skupnost združenega dela, kar terjajo tudi določila novega zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema. Gorenje je 12. septembra odprlo svojo prvo monitažno tovarno v Solunu v okviru našega jugoslovansko- gškega podjetja „Gorenje-eIlas"Co. Ltd., Slovesne otvoritve so se udeležili namestnik ministra za severno Grčijo Marinakus in generalni konzul SFRJJ v Solunu, Branko Jovanovič, predistavniki sozda Gorenja in drugi gostjje. V prvi fazi Ibodo v novi tovarni Gorenja v GrčSiji montirali pralne stroje in elektriične štedilnike. Pred- videno je, da bodo proizvedli 50.000 gospodinjskih aparatov. V tovarni s proizvodno površino 1200 kv. metrov dela zdaj 20 delavcev. Poleg proizvodnje bo Gorenje preko te firme v Grčiji prodajalo izdelke iz celotnega programa sozda Gorenja. Že v prvem letu je predviden promet v višini 8 milijonov dolarjev, ki se naj bi še v naslednjem letu podvojil. H. J. Osnovni podatki kažejo, da so podani pogoji za ustanovitev nove temeljne banke, ki bo nastala iz dosedanje podružnice Ljubljanske banke Velenje. Izvršni svet in predstavniki občinskih vodstev družbeno političnih organizacij občine Mozirje so ugotovili, da gospodarske vezi in sodelovanje na področju družbenih dejavnosti med občinama Mozirje in Velenje narekujeta takšno odločitev, da vsi tozdi in druge pravne osebe pristopijo k obravnavi in podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno banko Velenje. Temeljna banka bo s svojo organiziranostjo in organi upravljanja lahko zagotavljala polno uveljavitev interesov združenega dela v gospodarjenju z denarjem, smoternejše kroženje v banki združenih in zbranih sredstev, ustreznejše vlaganje v osnovna in obratna sredstva, dosledno izvajanje določil o planiranju ter uspešnejše sporazumevanje članic banke pri reševanju skupnih problemov in interesov. V osnutku samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno banko Velenje je dana vsa potrebna pozornost delegatskemu sistemu tako, da bodo lahko delavci v tozdih in delegati na zboru banke ali konferenci delegatov in v organih banke (izvršilnem odboru in kreditnem odboru) sami odločali o vseh vprašanjih gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Nadalje določa sporazum, da vsa sredstva, ki so jih naložile in pridobile članice s poslovanjem banke, pripadajo le tem in se vodijo na njihovo ime in da so prihodki ustvarjeni s poslovanjem banke obenem skupni dohodek vseh članic banke. Poseben poudarek je v osnutku sporazuma dan planiranju in določanju poslovne politike, informiranju članic, ohranitvi likvidnosti banke, samoupravni delavski kontroli ter oblikovanju, uporabi in razporejanju prihodkov banke. Osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno . banko Velenje in osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v združeno banko — Ljubljansko banko, sta v javni razpravi do konca meseca septembra. V nekaterih delovnih organizacijah v občinah Velenje in Mozirje pa bo organizirana še posebna razprava, na kateri bodo obrazložene bistvene razlike od dosedanjega bančnega sistema in predstavljena podružnica. Posebej pa bo za vsako delovno organizacijo prikazano, koliko in kakšna sredstva združuje v banki, kakor tudi koliko in kakšne kredite koristi. Javna razprava, kije pred nami, mora biti organizirana tako, da bo omogočeno najširšemu krogu samoupravljalcev ne le razčistiti vse oblike bodočih finančnih odnosov, temveč tudi sodelovati pri organiziranju in formiranju novega bančnega sistema. Predor končan pred rokom 26. februarja letos so delavci REK Zasavje, tozd rudarska gradbena dejavnost začeli graditi predor pod razvalino Šaleškega gradu — Prejšnji teden pa so proslavili zaključek gradbenih del — Z gradu ni padel niti kamenček Delavci Rudarsko energetskega kombinata Zasavje, temeljna organizacija rudarska gradbena dejavnost so se v petek, 16. septembra sešli na krajšo, vendar pomembno slovesnost. Končali so gradnjo cestnega predora v Šaleku. Delo so opravili kar mesec dni pred rokom, kar je nedvomno zasluga požrtvovalnosti vseh delavcev in pa dobrega sodelovanja izvajalca z investitorjem (komunalno skupnostjo Velenje) kot je dejal vodja delovišča dipl. ing. Matjaž Cerovac. Vsa gradbena dela so končali, ostala so jim le še manjša dela, med drugim barvanje predora in ureditev zunanjih drenaž. Ta bodo opravili v teh dneh. Najbolj zadovoljni pa so seveda tisti, ki so se ob začetku gradnje bali, da se bo zaradi vrtanja oziroma odstreljevanja v hribu pod gradom poškodoval sam grad. „Način odstreljevanja smo prilagodili sestavi kamenin v hribu in to uspešno, saj, kot pravijo, ni padel niti kamen s kamna, med odstrelje-vanjem," je dejal Matjaž Cerovac. S pričetkom novega šolskega leta smo dobili novo potrditev, kako pomembna in umestna je bila odločitev za gradnjo predora. Predor bo omogočil prestavitev prometa, ki poteka sedaj skozi vas Salek in zaradi česar je ogrožena varnost šolarjev pa tudi drugih pešcev, pridobili bomo prepotrebne površine za gradnjo nove stanovanjske soseske, v primeru potrebe pa bodo lahko tamkajšnji prebivalci lahko uporabljali predor tudi kot zaklon. V nedeljo je partizanska Greta zopet slavila. Na mestu kjer so borci 1. Štajerskega bataljona pred 36. leti bili s premočnim sovražnikom prvo frontal-no bitko v okupirani Jugoslaviji so odkrili spominsko obeležje. Pomnik hkrati spominja tudi na Partizansko slavje na Čreti S partizanskim slavjem na Creti so obeležili 36-letnico prve fronta I ne bitke 1. Štajerskega bataljona s sovražnikom v okupirani Jugoslaviji ter herojske boje na Tolstem vrhu v letu 1942 — Slavnostni govornik je bil generalpolkovnik Janko Sekirnik — Simon — 118 mladincev iz Mozirja stopilo v enote teritorialne obrambe. herojske boje na Tolstem vrhu v letu 1942. Poleg preživelih udeležencev teh bitk in borcev savinjsko celjskega področja v Revirjev predstavnikov družbenopolitičnega življenja teh občin in številnih domačinov so se srečanja udeležili tudi narodni heroj generalpolkovnik Janko Sekirnik—Simon, član predsedstva SRS Tone Bole predsednik izvršnega sveta SR Slovenije, inž. Andrej Marine. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik SO Žalec, Vlado Gorišek. V pozdravnem nagovoru je orisal napore, ki jih občini Žalec in Mozirje vlagata v pospešeni razvoj dokaj nerazvitega področja Črete in omenil uspehe, ki so jih pri tem dosegli. Ustavil se je pri pomenu bitke pred 36. leti in omenil pomen zgodovinsko pomembnih dogodkov, katerih obletnice slavi letos naša družba. Za njim je besedo prevzel slavnostni govornik, generalpolkovnik Janko Sekirnik - Simon. Spregovoril je o pomenu našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije, o uspehih, ki smo jih dosegli v boju za razvoj samoupravljanja in za napredek družbe v celoti ter o naporih, ki jih vlagamo v pro- ces podružbljanja obrambnih zadev, da bi s tem še bolj okrepili obrambno sposobnost naše družbe in ji tako zagotovili nadaljnji, še uspešnejši razvoj. Vsi ti uspehi so neločjivo povezani z osebnostjo tovariša Tita, njegovo ime pa je nesporen simbol neustrašnosti, samoupravljanja, neuvrščenosti in miru v svetu. Ob koncu je ostro napadel dogajanja v sosednji Avstriji, ki z zatiranjem slovenske manjšine in z odkritim oživljanjem neonacizma krepko kali prijateljske sosedske odnose in kot nevtralna država ravna v nasprotju z načeli evropske varnosti in sodelovanja. Spomenik je nato odkril udeleženec bitke na Čreti, Rudi Cilenšek in ga predal v varstvo mladim iz Vranskega in Koka-rij. S svečano zaprisego je zatem stopilo v vrste teritorialne obrambe 150 mladih prostovoljcev iz občin Mozirje in Žalec, samo iz mozirske jih je bilo 118. V kulturnem programu so nastopili združeni moški pevski zbori, godba na pihala in recita-torji, ob koncu pa so z zborovanja poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. J. PLEŠNIK Program prireditev ob letošnjem občinskem prazniku - 8. oktobru 2. oktober 1977 — ob 8.00 uri pričetek avto-rally tekmovanja invalidov celjske regije s spretnostno vožnjo in ciljem na Trebejiškem pri Velenju — ob 14.00 uri otvoritev Gasilskega doma Šmartno ob Paki s kulturnim programom; pred otvoritvijo doma bo skupna gasilska vaja 3. oktober 1977 — ob 17.00 uri otvoritev vrtca „TINKARA S KEKCEM" s programom, ki ga pripravijo cicibani 5. oktober 1977 — ob 16.00 uri otvoritev predora pod Šaleškim gradom — ob 20. uri filmsko gledališče: jugoslovanski barvni film Vrhovi Zelengore." 7. oktober 1977 — ob 11.00 uri otvoritev IV. osnovne šole Velenje — ob 16.00 uri otvoritev drugega vzorčnega sejma sozda Gorenje v Velenju v Rdeči dvorani — ob 19.00 uri otvoritev razstave del likovnikov pobratene občine Split s kulturnim programom v Knjižnici Velenje — ob 20.00 uri prikaz novega filma o Velenju pred Domom kulture (v primeru slabega vremena v Rdeči dvorani) — ob 18.00 uri odkritje skulpture pri Zdravstvenem domu v Šoštanju s kulturnim programom — ob večerni uri slavnostna seja sveta krajevne skupnosti Šoštanj s podelitvijo krajevnih nagrad in priznanj 8. oktober 1977 — ob 9.00 uri slavnostna seja občinske skupščine v Domu kulture s podelitvijo Kajuhovih nagrad in ostalih priznanj občine Velenje — ob 11.00 uri žalna komemoracija pri spomeniku talcev v Šoštanju — ob 19.00 uri prikaz filma o Velenju na prostem pri Kulturnem domu — ob 19.30 uri koncert v Domu kulture — ob 20.00 uri v Domu kulture - Komedija Ivana Cankarja Za • narodov blagor 9. oktober 1977 — ob 10.00 uri filmsko gledališče - slovenski film „Dolina miru" — ob 10.00 uri razvitje prapora pri Lovski koči Lovske družine „Smrekovec" (pri Krišniku v Belih vodah) — ob 10.00 uri otvoritev nove asfaltne ceste Silova - Laze. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IZVRŠNI SVET Številka: 06-51/77-1 datum: 19.9. 1977 Na podlagi 11. člena Odloka občine Velenje sklicujem o Izvršnem svetu Skupščine 105. RAZŠIRJENO SEJO IZVRŠNEGA SVETA v torek 27. septembra 1977 ob 7. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. DNEVNI RED: 1. Analiza izvajanja nalog družbenogospodarskega razvoja v letu 1977 in gospodarskih rezultatov v I. polletju 1977 v občini Velenje. 2. Razno. Predsednik Izvršnega sveta SO Velenje dipl.ing. strojništva FRANJO KLJUN, I. r. OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VELENJE Številka: 3/77-3 Datum: IZ 9.1977 Na podlagi 24. člena Statuta Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje SKLICUJEM 11. sejo skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva, ki bo v TOREK, 27. SEPTEMBRA 1977 ob 16. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. DNEVNI RED: 1. Pregled sklepov in potrditev zapisnika 10. seje z dne 7. 6. 1977. Z Predlog finančnega načrta za leto 1977 - realizacija FN za obdobje od 1. 1. do 31. 8. 1977. 3. Problematika urejanja otroškega varstva v Topolšici. 4. Nova ekonomska cena za varstvo na domu in jaslične oddelke v VVZ. 5. Pravilnik za obračunavanje oskrbnine v VVZ. 6. Imenovanja: — komisija za štipendiranje, — odbor za družbeno samozaščito, — nadomestni član v komisiji za varstvo na domu. 7. Delegatska vprašanja. Predsednica skupščine DANIELA LIPOVŠEK l.r. OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA VELENJE Številka: 06-12/75 Datum: & a 1977 Na podlagi 18. in 19. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje SKLICUJEM IX. redno sejo skupščine OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA VELENJE, ki bo v sredo, dne 28. 9. 1977 ob 16. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Za skupno sejo obeh zborov predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Imenovanje in izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in udeležbe na seji, Z Potrditev zapisnika VII. seje skupščine z dne 28. 3. 1977 in potrditev zapisnika VIII. seje skupščine z dne 8. 6. 1977, 3. Obravnava predloga finančnega načrta Občinske skupnosti socialnega skrbstva za leto 1977, 4. Problematika domskega varstva duševno motenih starejših občanov, 5. Poročilo o navzočnosti delegatov na sejah skupščin OSSS Velenje v celotnem mandatnem obdobju, 6. Obravnava m sprejem statuta Doma za varstvo odraslih Velenje, 7. Razprava o ustanovitvi Temeljne banke Velenje, 8. Obravnava odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 9. Razno. Prosim, da se sklicane seje sigurno udeležite. Predsednik skupščine MARTIN PRIMOŽIČ, s.r. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJE SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Številka: 06-3/1977-1 Datum: 15. 9.1977 Na podlagi 184. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/1974) in 19. člena poslovnika občinske skupščine (Uradni vesnik občine Velenje, št. 7/1974) SKLICUJEM 28. sejo družbenopolitičnega zbora 29. sejo zbora združenega dela in 30. sejo zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Velenje, ki bodo v petek, dne 30. septembra 1977 ob 7. uri zjutraj v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Predlagam, da zbori zasedajo skupaj in obravnavajo naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in mandatnoimunitet-na vprašanja za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti; 2. Poročilo o izvršitvi sklepov skupnega zasedanja zborov z dne 30. 6. 1977, zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 19. 7. 1977 in skrajšani zapisniki teh zasedanj; 3. Analiza izvajanja nalog družbenogospodarskega razvoja v letu 1977 in gospodarskih rezultatov v /. polletju 1977 v občini Velenje (vsi zbori); 4. Predlog odločbe o ustanovitvi I V. osnovne šole v Velenju (ZZD in ZKS); 5. Predlog sklepa o prenehanju medobčinskega sklada za pospeševanje kmetijstva (ZZD in ZKS); 6. Predlog sklepa o soglasju k povišanju stroškovne cene v organiziranem varstvu na domu in stroškovne cene v jaslih vzgojno-varstvenega zavoda Velenje (ZZD); 7. Predlog sklepa o določitvi liste članov, ki bodo sodelovali v disciplinskih komisijah temeljnih in drugih organizacij združenega dela (ZZD); 8. Predlog sklepa o podelitvi priznanj in nagrad občine Velenje za leto 1977 (vsi zbori); 9. Program prireditev ob letošnjem občinskem prazniku 8. oktobru (vsi zbori); 10. Vprašanja delegatov; Predsednik Skupščine občine Velenje NESTL ŽGANK, s.r. številni gostje na sprejem na čast 70-letnice Franca Šmona, duhovnika, člana sveta republike in udeleženca NOV-Šmonovi življenjski poti je spregovoril Tone Fajfar, član koordinacijskega odbora za uveljavljanje odnosov m samoupravno družbo in cerkvijo pri republiški konferenci SZDL Slovenije — Darili RK SZDL in RO ZZB NOV življenjski jubilej, partizanske grafike Ive Šubica ter monografije,,Revolucija in umetnost" - Franc Šmon: „Prav je, sem šel po tej poti in na tej poti bom vztrajal do konca!" Poročali smo že, da sta pripravila republiška konferenca SZDL Slovenije in republiški odbor ZZB NOV Slovenije prejšnjo sredo, 14. september, v vili Herberstein v Velenju sprejem za Franca Šmona, duhovnika, člana sveta republike in udeleženca NOV ob njegovi 70-letnici. in Filip Lesnjak, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Velenje. O življenjski poti Franca Šmona, borca Šercerjeve brigade, verskega referenta IV- operativne cone, člana pokrajinskega odbora OF za Štajersko, sodnika sodišča narodne časti, člana okrožnega odbora OF Celje, člana sveta republike, nosilca reda republike s srebrnim vencem, je spregovoril Tone Fajfar, član koor- Sprejema so se udeležili: Tone Bole, predsednik sveta za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko zvezne' konference SZDL Jugoslavije, Milan Kučan, sekretar RK SZDL Slovenije, Tone Fajfar, član koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in cerkvijo pri RK SZDL Slovenije, Stane Kolman, član koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno diužbo in cerkvijo pri RK SZDL Slovenije, Jože Gregorič, predsednik koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in cerkvijo pri RK SZDL Slovenije, Primož Hajnc, sekretar koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in cerkvijo pri RK SZDL Slovenije, Marjan Stopar, član sveta za organiziranost in razvoj SZDL ter kadrovsko politiko pri RK SZDL Slovenije, Franc Poglajen-Krajnc, predsednik sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri RK SZDL Slovenije, Franc Kunovec-Žiga, član sveta za ohranjevanje in razvijanje tradicije NOB in spomeniškega varstva pri RO ZZB NOV Slovenije, Pavle Žavcer-Matjaž, član sveta za ohranjevanje tradicij NOB in spomeniškega varstva pri RO ZZB NOV Slovenije, Janko Ževart, predsednik medobčinskega sveta SZDL Celje in član republiškega sveta za ohranjevanje in razvijanje tradicij NOB ter spomeniškega varstva pri RO ZZB NOV Slovenije, Nestl Zgank, predsednik skupščine občine Velenje, Franjo Korun, sekretar komiteja OK ZK Velenje, Jože Veber, predsednik občinske konference SZDL Velenje duhovnik je bil zaščitnik prole-tarcev. Živel je med delavci, jih vzgajal in usmerjal ter jim kazal pot iz stisk. Šmonova posebna vrednota je v tem, je med drugim opozoril Tone Fajfar, da je bil eden od najvidnejših ideologov krščanskega socializma na Slovenskem. Veliko je prispeval, da se slovenski krščanski socializem ni izrodil v klerikalizem. Franc Šmon je s članki in predavanji, pa tudi z osebnimi stiki, mnogim kazal pot v OF in v KPS. Zato tudi ni slučaj, da je Partija že kmalu spoznala v njem revolucionarja. O Šmonovem sode- vero ter prepričanjem in zaupal v revolucijo in razredni boj di skega razreda. To skladnost je trjeval s trpljenjem in žrtvami. Po besedah Toneta Fajfaija Franc Šmon izredno širok krog jateljev. Vsi občudujejo njeg trdnost, premočrtnost in hrabi ki jo je kazal takrat, ko je bilo te biti hraber. Med tudi profesor Jože sprejemom je spregoi )fesor Jože Gregorič, p sednik slovenskega » duhovnišl društva in član koordinacij si odbora za urejanje odnosov i samoupravno družbo in cerkvijo republiški konferenci SZDL Sli nije. Med drugim je poudaril, ( Franc Šmon že zgodaj začrtal sebi in tudi mnogim drugim dul nikom. Čestitke in priznanja, ki prejema Franc Šmon, pomenijo besedah profesoija Jožeta Grego tudi priznanje slovenskemu duli niškemu društvu nasledniku < metodijskega društva, ki nadal delo, kot ga je začel in oprai Franc Šmon, kjerkoli je bil. Slavljencu, Francu Šmonu, med sprejemom izročili za njej 70-letnico darili republiške koi renče SZDL Slovenije in repi škega odbora ZZB NOV Slovenj partizansko grafiko Ive Šubica monografijo ..Revolucija in un nost". dinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in cerkvijo pri republiški konferenci SZDL Slovenije. Med drugim je poudaril, da je Franc Šmon že kot mlad študent krenil na pot revolucionarja, posebej pomembno pa je, da se je skozi vse življenje držal te poti. Zaradi njegovega prepričanja ga je preganjala cerkvena oblast; kot lovanju s Partijo pričajo sestanki s tovariši Tonetom Tomšičem, Bori-sem Kidričem, Francem Lesko-škem-Luko itd. „Danes lahko samo občudujemo njegovo premočrtno vero v novo družbo" dodaja ob tem Tone Fajfar. Sicer pa je posebna vrednost Franca Šmona tudi v tem, daje kot duhovnik našel popolno skladje med Ko se je zahvaljeval za pozdt čestitke in darila je Franc Šmoi posebej naglasil, da je med štud Marksovega kapitala, v semeni spoznal, da kapitalističnega sisti ni mogoče razrešiti drugače ko revolucijo. „Prav je, da sem šel po tej pol na tej poti bom vstrajal do kom je še povedal Franc Šmon. Ob priložnosti se je zahvalil za čestitke in darila, ki jih je prejel 70-letnici. Podpisali listino o pobratenji Predstavniki občinske organizacije Rdečega križa Velenje in občinske organizacije Rdečega križa Split so 4. jun letos sprejeli sklep o pobratenju — Listino o pobratenju so podpisali 14. septembra v Splitu — Izdelan načrt nadaljnjem sodelovanju teh dveh organizacij Občinska organizacija Rdečega križa Slovenije Velenje in občinska organizacija Rdečega križa Hrvatske Split sta 4. junija letos sprejeli sklep o pobratenju teh dveh organizacij. Listino o pobratenju pa so podpisali v sredo 14. septembra, ko se je mudila v Splitu 'naša delegacija občinske organizacije Rdečega križa. Delegacijo je vodil predsednik občinske organizacije Rdečega križa Jože Medved. To je bilo že drugo srečanje predstavnikov teh dveh organizacij, na katerem pa niso podpisali le listine o pobratenju, ampak so napravili tudi načrt o nadaljnem sode- lovanju. To sodelovanje naj bi se odvijalo drugače, kot so predvidevali v začetku in sicer na vseh področjih delovanja organizacije Rdečega križa. Organizacija Rdečega križa Slovenije je dosegla v zadnjem obdobju zavidljive uspehe. Z njimi se lahko pohvali tudi naša občinska organizacija in dragocene izkušnje želijo pridobiti tudi člani občinske organizacije v Splitu. Na pogovorih, ki so jih imeli v Splitu so spoznali, da zanima njihove tovariše v tem mestu prav vse od krvodajalskih akcij do vključevanja mladih članov v to organizacijo. Naslednje srečanje bo že pomladi, ko bo odšlo 40 krvodajalcev iz naše občine v Split, kjer bodo darovali kri. Srečali se bodo s krvodajalci iz Splita in izmenjali izkušnje na tem področju. Junija pa se bo udeležila njihova delegacija proslave v Velenju, ki bo posvečena 25-letnici krvodajalstva na Slovenskem. Takrat pa se bodo tudi dogovorili za nadaljne sodelovanje. Predstavniki občinske organizacije Rdečega križa iz Splita so našo delegacijo prisrčno sprejeli. Predsednik občinske organizacije Rdečega križa Velenje Jože Medved je dejal, da se ta sprejem z besedami da opisati. „Bilo je enkratno in i rajda neponovljivo", je med dni| dejal in nadaljeval: „Ko nas h obiskali predstavniki iz Splita bomo to težko vrnili. Sprejeli so kot brate in ko smo odhajali r bilo težko." Predstavniki obd skupščine, Split so še posebe zdravili pobratenje teh dveh org zacij. To sta prvi organizaciji, ki podpisali listino o pobratenju, nijo in želijo, da jim bodo sta tudi ostale organizacije obeh i M. TAl Oddelki za delovno usposabljanj Na Posebni osnovni šoli v Velenju so z letošnjim šolskim letom odprli oddelek za delovno usposobljanje v katerega so vključeni otroci, ki ne zmorejo rednega pouka v razredu. V ta namen so pritegnili k sodelovanju orto pedagoginjo Dorico Do naj, ki je Ma doslej zaposlena v zavodu za duševno motene otroke v Črni na Koroškem. Trenutno je v tem oddelku pet otrok. Dorica Donaj pa je povedala, da je dela kljub temu zelo veliko. Prav vsakega posameznika je potrebno proučiti in ugotoviti, kakšne so njegove sposobnosti in ga nato temu primerno zaposliti. To terja veliko dobre volje in potrpežljivosti, vendar pa je dodala, da je vsak najmanjši uspeh, ki ga marsikdo niti opazil ne bi, za njo silno velikega pomena. Zadovoljna je, ko vidi, da njen trud le ni bil zaman, pa čeprav je določeno stvar z otrokom tudi stokrat ponovila. Meni, da bodo otroci, ki obiskujejo ta oddelek ob koncu leta poznali barvne odtenke, malo bodo tudi pisali, naj bi se znali vsaj podpisati in še bodo poskušali. Osnovni namen tega oddelka pa je, da bi se otrok usposobil do takšne stopnje, da bi lahko opravljal delo v posebnih delavnicah. Otroci se v oddelku dobro počutijo, sicer pa jim je tovarišica resnično prava mamica. Prav gotovo je pogoj za tako velik uspeh tudi ljubezen, ki jo goji do otrok. Tudi otroci so se v tem kratkem času, saj oddelka ne obiskujejo niti en mesec, zelo navezali nanjo. Tovarišica pa se zaveda, da so mnogi otroci iz neurejenih družin, kjer niso bili nikoli" deležni ljubezni in to ljubezen jim želi ona nadomestiti. Ko sem jih opazovala, sem spoznala, da ji to zelo dobro uspeva. Oddelek za delovno usposabljanje na Posebni osnovni šoli je dobro zaživel in tako smo v Velenju dobro poskrbeli t za otroke, ki so doslej ostajali I primernega izobraževanja. 5 Jubilejni kongres emajlircev Med delom v oddelku za delovno usposabljanje S S * S I Od 25. do 29. septembra bo v Festivalni dvorani na Bledu 10. jubilejni kongres emajlircev, ki ga organizirata združenje emajlircev Jugoslavije in TGO Gorenje — Udeleženci kongresa si bodo ogleda tudi eno največjih in najsodobnejših emajlirnic Evropi, ki jo ima TGO Gorenje. e in tovarne goi 5. do 29. septeml Pokrovite SRSli V organizaciji združenja emajlircev dinjske opreme Gorenje Velenje bo v dneh od : na Bledu 10. jubilejni mednarodni kongres emajlircev. Po kongresa, ki bo prvič v Jugoslaviji, je izvršni svet skupščine venije. Nad 200 strokovnjakov iz 30 držav in Evrope, ZDA, Kanade ii Avstralije bo v kongresnih dneh pregledalo in ocenilo najnovejše dosežke in bodoči razvoj industrije emajliranih proizvodov. V delu 10. jubilejnega mednarodnega kongresa emajlircev, ki bo v festivala dvorani na Bledu, bodo sodelovali tudi predsedniki nacionalnih združenj emajlircev držav udeleženih kongresa. Predsednik združenji emajlircev Jugoslavije je Slavko Geratič, direktor TGO Goreif™ Velenje. Prihodnji četrtek, 29. septembra, bodo udeleženci 10. jubilejnega kongresa emajlircev Jugoslavije obiskali Velenje. Po sprejel na skupščini občini Velenje in v TGO Gorenje si bodo ogledali p izvodnjo v TGO Gorenje, kjer je ena izmed največjih in najsodobnejših emajlirnic v Evropi. H/ avzetost za nov položaj delavca S Poročali smo že, da so na zad-n seminarju za sekretarje organi-cij ZK iz občine Velenje podrob-ie spregovorili o vsebinskih pripra-na bližnje volilne konference inizacij ZK. Sprejeto je bilo sta-s, da je treba v času priprav na lilne konference, posebej pa še na lilnih konferencah organizacij ZK, :vnavati najbolj aktualna druž->politična, samoupravna in užbenoekonomska vprašanja tega L V ospredju morajo biti vpraša-kako, s kakšno zavzetostjo in v kšni meri si Zveza komunistov sadeva za spremenjen družbeno-momski položaj delavca v zdru-nem delu. Temu osnovnemu vpra-lju je treba podrediti vse vsebin-e priprave, saj morajo predstavljati ko zasnovane volilne konference ganizacij ZK pomembno etapo v redkongresnem obdobju Zveze lunistov. Ce naj bodo bližnji kongresi Zveze komunistov obračun pretekle aktivnosti ZK in priložnost, da si uravnamo pota do še večjih rezultatov, potem mora biti tako vsebinsko zasnovana volilna konferenca sleherne organizacije ZK. Osrednja vsebinska točka dnevnega reda vseh volilnih konferenc bo ocena družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih razmer v okolju, kjer deluje posamezna organizacija ZK. Seveda pa bodo na volilnih konferencah obravnavali tudi poročila o delu organizacije ZK in njenega vodstva v preteklem mandatnem obdobju. Zapisali smo že, da bo ocena družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih razmer osrednje vsebinske točke dnevnega reda volilnih konferenc organizacij ZK. Pri tem gre za poglobljeno idejnopo-litično oceno družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih t leženci seminarja za sekretarje organizacij Zveze komunistov iz Velenje cine razmer v okolju, kjer deluje organizacija ZK in njeni člani. Razumljivo je, da ocena ne bo mogla zajeti vseh vprašanj, zato morajo organizacije ZK in njihova vodstva opredeliti najbistvenejša vprašanja in probleme, ki morajo najti svoja mesta v oceni, saj morajo biti volilne konference organizacij ZK usmerjene resnično k najbolj aktualnim vprašanjem in nalogam sedanjega in prihodnjega obdobja. Nobenega dvoma pa ni, da bodo morali na bližnjih volilnili konferencah organizacij ZK oceniti, kaj je že bilo doseženo pri preobrazbi družbeno-ekonomskih odnosov ter pri uveljavljanju nove organiziranosti združenega dela. Ugotoviti je torej treba, kako v praksi uresničujemo vsebino zakona o združenem delu. Gre za to, kakšen je družbenoekonomski položaj delavca v tozd, kakšni so odnosi med tozdi in delovnimi skupnostmi skupnih služb, kako je z uveljavljanjem nove samoupravne zakonodaje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kako je z vzpostavljanjem novih dohodkovnih odnosov itd. Nadalje bo treba oceniti dosežene uspehe v prizadevanjih za stabilnejše gospodarjenje, oceniti dosežke na področju samoupravnega planiranja ter pri opredeljevanju razvojne politike, v prizadevanju za povečanje produktivnosti dela, nadalje za urejevanje sistemov nagrajevanja po - delu, pri urejanju sistema svobodne- menjave dela itd. Seveda ne bodo mogle volilne konference organizacij ZK mimo konkretne ocene družbenopolitične aktivnosti komunistov ter obravnave drugih vprašanj. Na volilnih konferencah organizacij ZK v krajevnih skupnostih pa bodo še posebej ocenjevali politično aktivnost komunistov v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju krajevne skupnosti, aktivnost komunistov v frontno organizirani SZDL, uresničuje zakon o združenem delu v krajevni skupnosti itd. Iz prakse družbenega pravobranilca samoupravljanja HONORARNO DELO 2E ZAPOSLENIH DELAVCEV Ker so določene nejasnosti glede honorarnega dela že zaposlenih delavcev, je treba opozoriti na 8. člen Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ št. 22/74), ki še velja do sprejetja republiškega zakona o delovnih razmerjih, ki pa ima v osnutku v 72. členu prepisano vsebino zgoraj omenjenega 8. člena. V navedenih členih je med ostalim omenjeno, da sme izjemoma delavec, ki dela poln delovni čas, delati tudi v drugi temeljni organizaciji, vendar le na podlagi sporazuma o medsebojnem sodelovanju temeljnih organizacij. ki na G 140 tabornikov se je udeležilo akcije čiščenja peš poti do spominskega obeležja 1. Štajerskemu bataljonu na Graški gori — Akcija kljub slabemu vremenu dobro uspela Prejšnji teden je bilo vreme slabo, vendar so člani taborniškega odreda Jezerski zmaj Velenje, kljub vsemu postavili šotore pod Grmado in organizirali akcijo čiščenja peš poti od prostora, kjer je spominsko obeležje 1. štajerskemu bataljonu, do ceste, ki povezuje Plešivec z . Graško goro. Akcija je potekala od srede do nedelje, udeležilo pa se je je 140 tabornikov, ki so skupno opravili nad 400 udarniških ur. Sicer pa je bil glavni namen akcije, kot je poudaril Franc Habat, ki je akcijo vodil, množičnost, in da so taborniki v stalni aktivnosti ter da se znajdejo tudi v slabem vremenu. Ividentirano premalo možnih kandidatov e dni se izteka prva faza priprav na spomladanske volitve, zato je izvršni odbor OK SZDL Velenje na svoji zadnji seji cenjeval opravljeno evidentiranje možnih kandidatov — Tisti, ki nalog iz prve faze volilnih priprav še niso opravili, ziroma ne v celoti,, morajo to storiti nemudoma — Zakaj so ponekod dosedanja opozorila naletela na gluha ušesa Izvršni odbor občinske konfe-nce Socialistične zveze delovnega ldstva Velenje je na zadnji seji, ia je v petek 16. septembra, vodil jo je sekretar Tone Šeliga, obrav-ival poročilo o opravljenem evi-itiranju možnih kandidatov za imladanske volitve delegatov v isko skupščino ter skupščine mpravnih interesnih skupnosti. Te dni se namreč izteka prva a priprav na spomladanske skup-aske volitve. Znano je, da je bilo aradi slabosti v delu splošnih dele-lacij za skupščine samoupravnih nteresnih skupnosti sprejeto stali-da bi na bližnjih volitvah za ipščine samoupravnih interesnih losti volili majmanj 3 delega-Zato bi morrali v temeljnih in organizacijah združenega ter v krajevmih skupnostilTevi-itirati vsaj 2 kirat toliko možnih ididatov, kolikior smo na zadnjih izvolili delegatov. Tega :la evidentiramja možnih kandi-itov v delovnih organizacijah — izjema je rudarskoelektroenergetski kombinat — niso uresničili. Uresničen tudi ni dogovor, da bi morala biti med evidentiranimi možnimi kandidati vsaj polovica novih. Zadnje analize pa kažejo, da so v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih znova evidentirali za možne kandidate skoraj dve tretjini zdajšnjih delegatov. Članom izvršnega odbora občinske konference SZSL Velenje je bilo tudi poročano, da v nekaterih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih skupnih služb še niso opravili prve naloge - to je evidentiranje možnih kandidatov za delegate. Ker delo konferenc delegacij, vsaj za zdaj, ni bilo najbolje ocenjeno je bilo že pred časom sprejeto stališče, da bi morala imeti v prihodnje večina tozdov lastne delegacije, vsaj za zbor združenega dela, občinske skupščine, če že ne bo mogoče uresničiti tega načela tudi pri novih i marmor z Ljubnega volitvah, v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Dokončno stališče o tem bodo izoblikovali na bližnji skupni seji izvršnega odobra in volilne komisije občinske konference SZDL Velenje, ko bodo obravnavali oceno o uveljavljanju delegatskega sistema v občini Velenje Sicer je izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje na petkovi seji soglašal z mnenjem, da je treba bistveno menjati strukturo delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Delegati tega zbora so bili doslej pravzaprav brez stališč družbenopolitičnih organizacij, saj sta bila opravljena le 2 posveta z delegati, zato zbor tudi ni v celoti uresničeval vloge, ki mu gre v skupščinskem sistemu. Med razpravo je bilo nadalje ugotovljeno, da še ni sprejet poslovnik za delo občinske skupščine in njenih zborov ter organov, ni pa tudi poslovnika za delo delegacij. To pomanjkljivost je treba zato čimprej odpraviti. Izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje je na svoji zadnji seji sklenil pozvati vse temeljne in druge organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, kjer še niso evidentirali potrebnega Števila možnih kandidatov, da to nalogo nemudoma opravijo. Za nekatere temeljne in druge organizacije združenega dela je to že tretje opozorilo. Vprašanje, na katerega bi kazalo poiskati odgovor in storiti vse, da se taka praksa ne bi več ponavljala pa je, zakaj so vsa dosedanja opozorila naletela na gluha ušesa. Na petkovi seji je izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje pregledal predloge za podelitev Kajuhovih nagrad ter srebrnih priznanj občine Velenje, člane pa so seznanili z okvirnim programom letošnjega slavja ob občinskem prazniku, spregovorili pa so tudi o težavah, s katerimi se srečujemo pri vro-čanju obveznic republiškega posojila za ceste našim delovnim ljudem in . občanom — vpisnikom posojila. Marjan Skornišek tako množično vključujejo v njihovo organizacijo, vendar nimajo dovolj vodilnega kadra, zato jih morajo pogosto tudi odklanjati. K sodelovanju bi radi pritegnili tudi starejše člane. V njihovem odredu so pred kratkim ustanovili tudi organizacijo Zveze komunistov. Sekretar Miran Rihter meni, daje to zelo velika pridobitev. Organizirali pa bodo tudi vodniški tečaj za perspektivne mlade kadre. Ob koncu sem vprašala še vodjo akcije, kako je zadovoljen. Dejal je: „Akcija je uspela. Takšnega uspeha si lahko vsaka taborniška organizacija želi. Mladi so se aktivno vključili. Vreme jih sploh ni oviralo. Odklanjati smo jih morali pogosto mi, ker so se akcije udeležili preveč množično. Znova so pokazali, da se znajdejo tudi v slabih vremenskih razmerah, do izraza je prišlo tovarištvo. Skratka, akcija boljše sploh ne bi mogla potekati." Mlade tabornike sem obiskala v nedeljo popoldan ob koncu akcije. Močno je deževalo, ko sem prišla do tabornega ognja, kjer sem srečala Marjana Skorniška in Mirana Rihter-ja. Kmalu sem spoznala moč tabornega ognja, kjer sta se grela tabornika, saj tudi mene kmalu ni več zeblo. Povedala sta mi, da ni nobeno herojstvo taboriti v takšnem vremenu, in da je takšno življenje zelo lepo. Marjan Skornišek je tabornik že deset let in ima tako že precej izkušenj. Na akciji je bil načelnik tabornikov z osnovne šole Anton Aškerc. Povedal je, da so se mladi v akcijo aktivno vključili. Kljub slabemu vremenu so se dela lotili resno in tako jim je uspelo akcijo pravočasno končati. Mlajši so čistili pešpot, starejši pa so sekali vejevje, ki je segalo na — to pot. Marjan je vesel, da se učenci — Miran Rihter Mladi taborniki so se torej vrnili z Grmade zadovoljni in prav nič prezebli. Ogreli so se med delom in pa ob tabornem ognju. M. TAMSE Tovarna gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja je na Ljubnem uredila proizvodnjo umetnega marmorja, ki trenutno zaposluje 17 delavcev — Verjetno že prihodnje leto nova tovarna s 60 do 80 delavci i-—- t V hitrejši razvoj Gomie Savinjske bline in reševanj e problema proste ■In jje se ilovne sile in njjene dnevne migra-se vse bolj vlključuje tudi TGO Sorenje Velenje. Junija letos so v »ostore SGP Gradbenik prestavili ■oizvodnjo umet nega marmoija, ki D ga poprej izdelovali v -temeljni ■ganizaciji graidbeni elementi. )premo v sedanjji obrat umetnega larmorja so postavili v juniju in 25. ličeli z enomeseično poskusno pro-tvodnjo. Do 1. steptembra je delala > ena izmena, o>d takrat dalje pa »oje delo opravljia še druga. V obeh kupaj je trenutmo zaposlenih 17 Clavcev, majpomiembnejše pa je to, k so vsi domačinii. , Sezona je trenuitno na višku, zato S z velikimi nap«ori uspevajo zado-titi potrebam ini naročilom. Poleg Btnih robnikov in vrtnih miz iz imetnega marmoirja izdelujejo zlasti unanje in notramje okenske police, lednjih izdelajo dnevno 550 teko-lih metrov. Poliice so debele 20 lilimetrov in jih i izdelujejo v števil-lih širinah in doblžinah. Izdelane so t ulitega marmoMja „silipol", ki je ■odukt smol, svvetlobno obstojnih pigmentov in kremenčevega peska, izdelujejo pa jih v sivi, rjavi in zeleni barvi marmor efekta in enobarvne. Iz enakega materiala in v enakih barvah izdelujejo tudi kotne robnike. Dolgi so 1200 milimetrov in jih lahko uporabljamo za povezavo med talnimi in stenskimi oblogami vseh vrst ali za zaključek talnih oblog. Njihova zaokrožena oblika omogoča enostavno čiščenje in preprečuje nabiranje nečistoče. Vrtne mize so velike 800 x 800 in visoke 700 milimetrov. Namenjene so gostinskim in turističnim objektom in so primerne za vrtove gostišč ob morju, ker sta stojalo in plošča odporna tudi na vpliv obmorskega podnebja. Zaradi primerne velikosti jih lahko postavljamo tudi v zasebne vrtove in na balkone, v veže in hodnike. Na Ljubnem se s trenutnim obsegom proizvodnje ne nameravajo zadovoljiti. Načrtujejo razširitev proizvodnje in popestritev proizvodnega programa. V te namene bodo verjetno že v prihodnjem letu postavili novo tovarno, ki bo zaposlovala od 60 do 80 delavcev. J. PLESNIK piiiiiin | Piše: Jožko Požun, občinski javni tožilec v Velenju [ Nova kazenska zakonodaja t [ m S 1/7—1977 je začela v SFRJ, republikah in avtonomnih pokrajinah veljati nova kazenska zakonodaja. V jj gj kazensko zakonodajo predvsem štejemo zakon o kazenskem postopku in kazenske zakone, v širšem smislu pa g §g štejemo tudi vse ostale predpise, ki vsebujejo določbe o kaznivih dejanjih, gospodarskih prestopkih, prekrških ter J ustrezne procesne kazenske predpise. Vpisna mesta zatajila f Že več kot letoo dni je preteklo kar smo zelo uspešno izvedli vpis posojila sj ceste. Videti paa je, kakor da je akcija v naši občini od takrat tudi zastala. |jj podatkih 1. 7.. 1977 je še veliko vpisnih mest, na katerih se ni zbralo niti = odstotkov preddvidenega denarja. Nujno bi bilo, da bi tam svojo dolžnost ee iprej opravili. Vpisna mesta so zatajila tudi zato, ker je v naši občini || ka fluktuacija,i, novo zaposleni delavci pa so iz akcije posojila za ceste š (činoma izvzeti. = V zadnjem časisu so se pojavile trditve, da je program predvidene gradnje || sst ogrožen. Tajijnik občinskega štaba za vpis posojila za ceste Ivan Gaber = itrjuje, da so te ; govorice popolnoma neosnovane. Tako bomo 5. oktobra = Sprli cesto proti i Paki, takoj nato pa bodo začeli dela na cesti proti Celju. = e letos ali kmalulu spomladi prihodnje leto pa so predvidena začetna dela na llešlri magistrati, i, kjer so se končno odločili za Lokoviško varianto. Za boljše razumevanje pomena kazenske zakonodaje je treba izhajati iz ustave, ki je praktično najvišji zakon in ureja vsa temeljna, družbena, ekonomska in politična vprašanja naše družbe. Ustava pa vsebuje le splošna, temeljna načela in jo ravno zaradi tega v vsakdanjem življenju ne moremo direktno uporabljati za konkretna razmerja. Zato že ustava sama pooblašča pristojne zakonodajne organe — praviloma skupščine - da na podlagi ustave sprejemajo zakone, ki podrobneje urejajo posamezna področja družbenega življenja. Tako poznamo, n. pr., zakone s področja gospodarstva, družbeno-politič-nega sistema, javne uprave, civilno-pravnih razmerij itd. Eno izmed področij družbenega življenja je tudi varovanje temeljnih pravic in svoboščin človeka in občana, njunega družbeno-eko-nomskega položaja, socialistične samoupravne družbene ureditve, neodvisnosti in varnosti države, bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti in z ustavo določenega pravnega reda. To funkcijo pa ravno opravlja kazenska zakonodaja preko pristojnih organov za notranje zadeve, pravosodja, upravnih organov ter drugih služI) in ustanov. Funkcija kazenske zakonodaje je v tem, da določa katera družbi nevarna dejanja so kazniva dejanja, gospodarski prestopki ali prekrški, da zanje predpisuje kazni in druge sankcije, določa pa tudi postopke s katerimi se storilcem izrekajo kazenske sankcije. Načelo suverenosti republik in avtonomnih pokrajin Meje nove kazenske zakonodaje določa 12. točka 281. člena nove ustave SFRJ, ki uveljavlja načelo razdelitve pristojnosti med federacijo, socialističnimi republikami ter avtonomnima pokrajinama. V prejšnjem ustavnem sistemu je imela federacija pooblastilo popolne kazenske zakonodaje z redkimi izjemami, kar se je v življenju kazalo z enotnim kazenskim zakonikom. Nova ustavna ureditev pa izhaja iz načela suverenosti republik in avtonomnih pokrajin glede izdajanja kazensko-pravnih predpisov v celoti, razen na tistih pod- ročjih, ki so jih republike in pokrajini izrecno prepustile federaciji. Zaradi tega je federacija izključno pristojna za določanje splošnega dela kazenskega zakona in za izdajo zakona o kazenskem in drugih postopkih ter za predpisovanje kaznivih dejanj zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti SFRJ, zoper človečnost in mednarodno pravo, zoper ugled SFRJ, tuje države in mednarodne organizacije, zoper gospodarstvo in enotnost jugoslovanskega trga, zoper zlorabo uradnih oseb v zveznih organih, zoper varnost zračnega prometa in za kazniva dejanja s področja varstva pred epidemijami, glede mamil, zatiranja živalskih in rastlinskih bolezni, prevažanja in prenašanja razstrelilnega in vnetljivega materiala, glede prehoda čez državno mejo, izumiteljske pravice, prostitucije in pornografskih spisov. Za vsa druga kazniva dejanja, ki so najbolj številna pa so originarno pristojne republike in obe pokrajini, da izdajo svoje kazenske zakone. Posledica razdelitve pristojnosti na področju kazenske zakonodaje je ta, da od 1. julija 1977 na območju SFRJ velja zvezni zakon o kazenskem postopku, kazenski zakon Socialistične federativne republike Jugoslavije, kazenski za- jj§ koni vseh republik in kazenska = zakona obeh avtonomnih pokra- = jin. Kaj je kaznivo dejanje? | S pomočjo 8. člena kazenskega ijf zakona SFRJ si na kratko razlo- || žimo kaj je to kaznivo dejanje za = razliko od prekrška in gospodar- = skega prestopka. Zakonita defi- s nicija pravi, da je kaznivo dejanje = družbi nevarno dejanje, ki ga || zakon določa kot kaznivo dejanje = in obenem določa njegove znake. = Preprosto bi se dalo povedati, da = je kaznivo dejanje najhujša možna = kršitev ustave, zakonov in drugih = nižjih predpisov, vključno s samo- j= upravnimi predpisi, ki jih spreje- = majo delovni ljudje na vseh pod- §f rocjih samoupravljanja. Glede na §E to, da so kazniva dejanja najhujše |z kršitve, so za njih storilce v kazen- = skih zakonih zagrožene tudi naj- = hujše kazni, in sicer,denarne kazni M do 50.000,— din, izjemoma tudi = do 200.000.- din, nato zapor do g 15 let, izjemoma tudi do 20 let. = Za najhujša kazniva dejanja pa je = izjemoma zagrožena tudi smrtna || kazen z ustrelitvijo. Vse zagrožene = kazni izrekajo redna sodišča na = podlagi obtožb javnih tožilcev, s izjemoma za lažja kazniva dejanja g pa tudi na podlagi zasebnih tožb = posameznih občanov. IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Št. 37 (396)) - 23. septembra 1977 NAS CAS 3 Celodnevna šola na šoli Biba Roeck Letos na osnovni šoli Biba Roeck 479 učencev — Starši in učenci zelo zadovoljni z novo obliko šolanja — Potrebovali bi več sodobnih učil V letošnjem šolskem letu je Osnovna šola Biba Roeck v celoti prešla na celodnevni pouk. Prej je bila ta najsodobnejša oblike šolanja uvedena le do petega razreda. Celodnevni osnovni šoli sta postali tudi obe podružnični šoli v Ravnah in Belih vodah. Tako smo končno tudi v naši občini dočakali prvo celodnevno osnovno šolo, ki je kljub začetnim težavam prav dobro zaživela. Letos je na centralni šoli vpisanih 426 učencev, na podružnici v Belih Slavko Toplak vodah 17, na podružnici v Ravnah pa 36 učencev. Zanimivo je, da je več kot 60 odstotkov učencev, ki obiskujejo centralno šolo, vozačev. Vodja podružnice v Belih vodah Slavko Toplak pravi, da je ta oblika šolanja dosti boljša in vidi velik korak naprej z uvedbo nove oblike šolanja. Učenci naredijo v šoli vse domače naloge in se tudi učijo, tako da so doma prosti in na razpolago staršem. Starši so prav tako s celodnevno osnovno šolo zadovoljni in so se zanjo izredno navdušili. Po- membno je, da imajo šolarji na celodnevni osnovni šoli dobro urejeno prehrano. ..Pokazalo se je namreč," pravi Slavko Toplak, ,,da je prav urejena prehrana manjkala njihovim šolarjem." Šola je bila v glavnem pripravljena na novo obliko dela, dobili pa so nekaj dodatne opreme, kot je epi-skop, diaprojektor, dva radioaparata in drugo. Na šoli imajo tudi različne krožke: šahovski, strelski, smučarski, tehnični, dramsko recitacijski. Priložnostno pa še namiznoteniški. Večina učencev sodeluje v vseh krožkih. Pogovarjali smo se tudi z domačinko Marijo Mazej, ki prav tako zatrjuje, da je zadovoljna z novo obliko šolanja, saj otroci pridejo domov zadovoljni, lahko pa ji doma pomagajo tudi pri delu. Pohvalila je prehrano. Največ pripomb imajo domačini, ki stanujejo daleč od šole in katerih otroci se vračajo domov šele proti večeru. V Ravnah smo se pogovarjali z vodjem podružnice Rudolfom Olupom. Na tej šoli so za razliko od šole v Belih vodah, ker sta zaposlena le dva učitelja, tri učne moči in ena tehnična oseba. Na šoli imajo tehnični krožek, šahovski krožek, strelski, pravljično dramski in smučarski krožek. Občasno pa igrajo tudi namizni tenis. Tudi tu so starši z navdušenjem sprejeli novo obliko šolanja, zadovoljni pa so tudi učenci. Seveda brez problemov ne gre. Tako še ni urejena jedilnica, učenci dobijo malico in kosila v razred, kuhinja je premajhna in potrebovali bi se kakšen dodaten prostor. Tudi dela pri urejanju šolskega igrišča so zastala. Krajevna skupnost, ki je prevzela izgradnjo ocena razreda v prihodnje še višja. Zaradi novega načina dela ni več toliko zadostnih in nezadostnih ocen. Mladina, ki je bila prej prepuščena sama sebi pa se vse bolj vključuje v krožke. Starši so že spoznali prednost te oblike šolanja in številni prihajajo s prošnjami (tudi iz Velenja), da bi njihove otroke sprejeli na to šolo. J.V Marija Mazej tega objekta, sedaj z izvedbo zavlačuje, kar pa prav gotovo ni vredu, saj ga učenci nujno potrebujejo. Kot je dejal Rudolf Olup, je celodnevna osnovna šola pozitivna tudi zato, ker izenačuje pogoje za uspešnost dela, seveda pa se je ob tem spremenila organizacija in vsebina dela. Povečana je skrb za prehrano, prepletajo se obremenilne in sprostitvene dejavnosti. Pri samostojnem učenju pride do izraza tovarištvo, kolektivnost in solidarnost, prosti čas pa je postal enakovredna pedagoška dejavnost, ki učenca sprošča in usposablja za zdravo in kulturno življenje. Na centralni šoli v Šoštanju so letos pridobili 150 kv. metrov koristne površine, v kateri sta sedaj dve učilnici in kabinet. Le s takšno razširitvijo je bila centralna šola sposobna preiti na celodnevni pouk. Ravnatelj šole Matjaž Natek zatrjuje, da se nivo znanja v taki šoli prav gotovo dviguje in da bo srednja Rudolf Olup Celodnevna osnovna šola pa najbrž zahteva tudi nekoliko drugačen profil pedagoškega delavca, ki ga pa akademije še ne dajejo. Na šoli so nakupili tudi precej novih knjig. Sedaj imajo 10.000 knjig. ,,Da pa bi se učitelj počutil bolj varnega, bolj sigurnega pri svojem delu - meni Matjaž Natek - pa bi potrebovali še več sodobnih učil, s katerimi bi lahko pouk posodobili in lažje pripravljali otroke za prihodnost. Brezglave cene pa nam ob majhnih sredstvih onemogočajo nabavo dražjih pripomočkov. Celodnevna osnovna šola pa tudi zato v popolnosti ne izpolni svoje naloge - pripraviti učence za življenje. B. Z. j*********************** j«.**********)«.****.*« Drugi kinotečni večer v velenjskem kulturnem domu je prinesel precej boljši film od otvoritvenega - Vojne svetov. Film slika Doriana Graya (proizvodnja ZDA, režija Albert Lewin) je kljub dejstvu, da je bil napravljen v ZDA, ohranil nekatere značilnosti angleškega filma, predvsem veliko interierov, komorno vzdušje in zasedbo itd. Režijski koncept je zastavljen v čim manj poseganja* Wildov izvirnik, kar sicer pripomore k rekonstrukciji finde-sieclov-skega vzdušja, vendar že tako počasnemu ritmu filma vse prej kol koristi: pripovedovanje anonimnega pripovedovalca - pisatelja? -je že kar se da nespreten filmski oz. nefilmski prijem. Zaplet je znan: lepotec Dorian Gray si ob svoji sliki, ki jo slika njegov prijatelj, zaželi, da bi za vedno ostal mlad in lep, starala pa naj bi se njegova slika. Po dvajsetih in še nekaj letih, ko je slika že daleč od njegove še vedno enako lepe zunanjosti, kar je posledica njegovega nezmernega, uživaškega življenja, jo prebode tam, kjer je na sliki srce. Umre sam in vsa grdobija se ob njegovi smrti preseli s slike na njegovo telo. Wilde je bil med poslednjimi pisci fin-de-siecla, v katerega se je iztekla književnost romantike: gre za podoben angažma, vendar (predvsem francoski) pisci tako zaostrijo vprašanja, s katerimi se je ukvarjala romantika, da odpirajo tudi že novo poglavje književnosti oz. umetnosti nasploh (dadaizem, nadrealizem, ekspresionizem itd.); spomnimo se samo za drugo polovico 19. stoletja škandaloznega izida Baudelairovega Cvetja zla, Verlainovega in Rimbaudovega potepanja d. Slika Doriana Graya Slika Doriana Graya pomeni Wildov obračun z angleško (in ne samo angleško) tradicijo, s samim sabo in (hkrati s tem) s tisto duhovno dediščino, ki jo je spočelo krščanstvo: dvojnostjo telesa i duha v človeku; tako v filmu kot v knjigi je dogajanje razumljivo šel na tej, simbolni ravni. Slika predstavlja Grayevo notranje življenje („dušo"); simbolika je več kot očitna v premestitvi slike v sobo * zgornjem nadstropju, katere ključ ima le on sam, pa še v verzi! Omaga Hajama na začetku in koncu filma. Gray se odloči posvetiti se predvsem čutnemu življenju; čutnost, materialnost kot užitek je od religije obsojeno kot tostranskost par excellence, zlo, končnost, hudič ... za protiutež duhu, večnosti, dobremu, biti. Dorian Gray se tega drugega otepa, kolikor more, vendar svoje duše, t.i. slike ne more izničiti, pozabiti, potlačiti - v tistem trenutku, ko sliko za-bode, zabode samega sebe. Izkaže se stara resnica, da sta tako duh kot telo neizbrisen in nezamenljiv del človeka kot celovitega bitja in da se je nemogoče odpovedati enemu ali drugemu, kajti tedaj človek ni več človek. Oboje, dobro in zlo, duh in telo, sta človek, s Haja-movimi besedami: „Jaz sem raj in pekel". Drsenje iz ontološkega v estetsko in etično (,,enačenje": zli so grdi, vragu zapisani) je mistifikacijska tehnika ideologije meščanskega sveta, ki si - zavedajoč se propada-razpada lastnega (duhovnega) sveta - ustvaija iluzijo polnosti, urejenosti. Tako Lewin kot Wilde puščata to razsežnost odprto; Wildov odnos (morda tudi Levvindov?) se da naslutiti iz navidez samoironične pripombe o „čudnih knjigah nekega Oscaija Wilda": bolj bi verjeli, da sije bil v svesti zgodovinske situacije in zatona sveta, v katerem je živel. LADO PLANKO * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * * ★ ★ ★ * ★ * * * ★ ★ ★ ★ * itd. ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ * * ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * 10. obletnica Kajuhove bralne znački Pretekli petek v galeriji knjižnice Kulturnega centra Velenje odprli razstavo slikanic in mladinskih ilustracij- Proslavili tudi 10-obletnico gibanja za Kajuhovo bralno značko Pri pouku - v Ravnah S prvi Petkovim kulturnim večerom v knjižnici Kulturnega centra v Ali revija ali V Rdeči dvorani v Velenju je bila v soboto tretja revija narodnozabavnih ansamblov za nagrado Velenja, ki so jo organizirali krajevna skupnost Salek — Gorica, velenjsko Turistično društvo in Zveza kulturnih organizacij naše občine. Z njo smo v Velenju sklenili tudi poletne turistične prireditve. Zanimanje za revijo med občinstvom je bilo izredno veliko, saj je do zadnjega napolnilo Rdečo dvorano. Med gledalci pa niso bili le občani Šaleške doline, ampak jih je veliko prišlo tudi od drugod. Na reviji je nastopilo 22 ansamblov iz raznih krajev Slovenije, med njimi tudi ansambel Galebi iz Opčin pri Trstu. Občinstvu so se predstavili tudi trije ansambli iz Šaleške doline: ansambel Jožeta Šaleja, Šaleški fantje s kvartetom Flamingo in ansambel Sušeč. Vsak ansambel je na reviji zaigral dve skladbe, katere je ocenjevala petčlanska strokovna žirija v sestavi profesor Ciril Vertačnik (predsednik), Lado Planko st., Brane Škruba, profesor Silvo Tamše in Jakob Holešek, glasovne lističe pa so dobili tudi gledalci v dvorani. Velenju smo v naši občini obeležili tudi 10-letnico tekmovanja za Kajuhovo bralno značko. Ob tem pomembnem dogodku je organizirala občinska Zveza prijateljev mladine Velenje, skupaj s Kulturnim centrom Velenje razstavo slikanic in mladinskih ilustracij pod geslom „Dobro knjigo predšolskemu otroku". To razstavo je pripravila Mladinska knjiga Slovenije na pobudo Zveze prijateljev mladina Slovenije. Razstava bo kasneje razstavljena tudi v drugih krajih Slovenije. Velikokrat smo že zapisali, da so Petkovi večeri izredno priljubljena mladinski pesnik Niko Grafenauer, Leopold Suhodolčan, priljubljeni mladinski pisatelj in predsednik republiškega odbora za bralno značko pa o gibanju za bralno značko. „Pred šestnajstimi leti smo prišli do ideje," je dejal Leopold Suhodolčan, „da bi mladim za njihovo plemenito delo - za branje podeljevali značke. Takrat je Prežihove bralne značke prejelo 110 mladih bralcev. Prva podelitev bralnih značk je bila na Prevaljah, značke pa je podelil pisatelj France Bevk. Takrat niti pomislili nismo, da se bo ta ideja tako razširila in rodila toliko sadov. ^ ' ""i"- *« ■ mL vi ^H HI J Predsednik krajevne skupnosti Šalek Gorica Mirko Melanšek izroča nagrado Velenja vodji ansambla Vikiju Ašiču Strokovna žirija je največ točk podelila ansamblu Vikija Ašiča iz Celja, ki je dobil tudi prvo nagrado občinstva in pa posebno nagrado revije Stop. Po mnenju strokovne žirije je bil drugi najboljši ansambel Jožeta Šaleja, tretje in četrto mesto sta si delila ptujski instrumentalni ansambel in celjski instrumentalni kvintet, peto mesto strokovne žirije pa so si priigrali Šaleški fantje s kvartetom Flamingo. Drugo mesto občinstva je osvojil ansambel Jožeta Galiča iz Šempetra, tretje ansambel bratov in sestric iz Mislinje (z njimi je igral tudi njihov oče), četrto celjski instrumentalni kvintet, na petem mestu pa je občinstvo podobno kot strokovna žirija uvrstilo Šaleške fante in njihov kvartet. Sobotna revija, ki sta jo uspešno povezovala Jana Cede in Drago Seme je nedvomno zadovoljila glede števila obiskovalcev. To zadovoljstvo predvsem velja za organizatorje, ki bodo izkupiček (prav gotovo so ga imeli) namenili za obnovo Šaleškega gradu. Manj zadovoljni pa smo lahko s kvaliteto nekaterih ansamblov, ki so nastopili v Velenju. Prav gotovo je želja vseh, da bi velenjska revija zaslovela po kvaliteti in predvsem po izvirnosti, kar je bilo še zlasti rečeno pred tremi leti, ko se je razpravljalo o njenem rojstvu. Tedaj je bilo poudaijeno, naj ne bi postala nekakšna „kopija" drugih festivalov - na primer ptujskega, ampak nekaj svojstvenega oziroma izvirnega kot smo že zapisali. Sobotna revija pa se tem predvidevanjem žal ni približala. Slišali smo nekaj boljših ansamblov, mednje vsekakor sodi zmagovalni ansambel, potem ansambel Jožeta Šaleja, ptujčani, celjski instrumentalni kvintet, pa še kakšen, na drugi strani pa je bilo tudi nekaj zelo slabih ansamblov. Najlepši primer za to je ansambel bratcev in sestric iz Mislinje, ki je bil med najmlajšimi, če odštejemo očeta, saj je imel najmlajši član le osem let. Res je, da so navdušili poslušalce v dvorani, vendar prav gotovo ne zaradi igranja (ki jim je še z notami delalo težave), ampak po naše bolj zaradi njihove mladosti. Zdi se nam tudi vmesno vprašanje ali ni 22 ansamblov (organizatorji so jih pričakovali 26) preveč za en večer. Do četrte revije ali kako se bo imenovala, bo treba nedvomno razmisliti tudi ali si želimo revijo tekmovalnega ali netekmovalnega značaja, ali naj na reviji oziroma festivalu v prihodnje nastopi vsakdo, ki se bo prijavil ne glede na kvaliteto. In če se bomo odločili za tekmovanje, ali ga ne bi bilo umesno razdeliti na dva dela, izbirni in finalni del, itd. Seveda s temi besedami nismo želeli zmanjšati zagnanosti in prizadevnosti organizatorjev, predvsem krajevne skupnosti Šalek-Gorica, da so že tretjič izpeljali revijo, da so za njeno organizacijo porabili veliko prostega časa pa tudi živcev. Ne glede na to pa menimo, da tudi organizatorjem ne sme biti vseno ob vprašanju ali naj na reviji v bodoče nastopa neomejeno število ansamblov brez upoštevanja kvalitete oziroma ali hočemo revijo na primerni kvalitetni ravni in za katero bo značilna izvirnost.-Tako pa se nam zdi, da je bil ob letošnji reviji v ospredju izkupiček, ki naj bi ga dobili, zato je bila tudi organizacija same revije temu podrejena. Razumemo željo organizatorjev, da je treba obnoviti Šaleški grad, vendar kljub temu menimo, da ne na račun neizvirne revije. S. VOVK Gosti petkovega večera so bili tudi malčki iz vrtcev, ki so z zanimanjem gledali, kaj je narisala Jelka Reichman Samo lani je na Slovenskem bralne značke kar 110 tisoč : bralcev, kar je več kot polovicah mladih v osnovnih šolah. Danesi učenci potegujejo že za triindvaji bralnih značk in skoraj ni več m kjer jih ne bi podeljevali. V t času je obiskalo šole veliko p teljev, ilustratorjev in drugih ust« jalcev, ki imajo zasluge za rojs posamezne knjige. Leopold Suhodolčan, je n poudaril, da so bili velenjski meni ji iti organizatorji vseskozi medi bolj prizadevnimi organizatorji hi nih značk in jim čestital v imi slovenskih pisateljev in v ime zveze bralnih značk Slovenije, združuje vse bralne značke na SI venskem. Posebno čestitko pa izrekel vsem mladim bralcem, ki v dosedanjih desetih letih osvoj Kajuhovo bralno značko. Na kulturnem večeru je občin zveza prijateljev mladine Vele podelila Kajuhove plakete trinajst posameznikom, ki so prispevali širjenju te priljubljene kulta akcije na osnovnih šolah v obči Plakete so prejeli: Marija Zupi Nežka Mlakar, Rozalija Smrel Marjana Štumberger, Magda Kn vec, Milena Zdovc, Ida Cent Silva Aber, Marija Jakovljevič, I Zakošek, Karel Kordeš in Si Žula. Predstavnica občinske zi Elfrida Ambrožič pa je Kajuh plaketo izročila tudi pisatelju 1 poldu Suhodolčanu, pobudi bralne značke v Sloveniji in t kemu prijatelju pionirjev in t ' cev naše občine, saj jih obišče| vsakoletnih podelitvah. oblika kulturne dejavnosti v naši občini. To potrjuje tudi prvi Petkov večer, s katerim smo v naši občini začeli novo kulturno sezono, saj so obiskovalci do zadnjega kotička napolnili knjižnico Kulturnega centra. Med gosti pa so bili tudi Anita Vadnal, republiška sekretarka za delo s starši, Ivan Bizjak, direktor založbe Mladinska Knjiga iz Ljubljane, Niko Grafenauer, mladinski pesnik, in znana ilustratorja slikanic in mladinskih ilustracij Jelka Reichman in Božo Kos. O pomenu razstave je spregovoril Ansambel Jožeta Šaleja si je priigral drugo mesto strokovne žirije Moskovski godal kvartet v Velenj V okviru turneje po Jugoslaviji bo v Velenju nastopil Moskovski f kvartet. Koncert bo v četrtek 29. septembra 1977 ob 20. uri v domu 1 v Velenju. Moč tega ansambla je predvsem v sveži novi interpretaciji skladb. Navit šuje s svojo perfektno ontonacijo, ritmom, zvokom, ki se stilsko sprem'1 ustrezno karakterju in dobi posameznih skladb, pa tudi s svojo mu jo in sijajnim darom neizrekljivega čustva. Na sporedu so godalni kvarteti Heitora Ville-Lobosa, Dmitrija Šosti in Aleksandra Borodina. Kvartet Villa-Lobosa in Šostakoviča spadata i zadnje skladbe, ki sta jih napisala v njunem življenju. Borodin pa je, nas« no njuni bogati komorni ustvarjalnosti, napisal le dva godalna kvarteta,« spadata med najboljše skladbe komornega značaja. Moskovski godalni kvartet sestavljajo: Mihail SEKLER, prva violina,! KUŠNIR, druga violina, Igor SULIGA, viola in Aleksander OSOKIN.v čelo. Kvartet je dobil prvo nagrado na Mednarodnem tekmovanju v Beo ter na „Tribuni mladih izvajalcev dežel UNESCO-72" v Bratislavi 1971.] 1973 je gostoval na „sofijskih glasbenih tednih", leta 1974 na PoljsI leta 1975 na Mednarodnem poletnem festivalu v Varni. Poleg Velenja bodo mladi Moskovčani nastopili še v Črnomlju, ( Ravnah na Koroškem, Novem mestu, Kočevju, Kranju, Kopru ter v Ljul v okviru abonmaja Slovenske filharmonije. r TURISTIČNI |fi| f * naš čas KAŽIPOT radio velenje Baraka hude krvi v Bevčah Na zadnjem sestanku krajevnih ; organizacij v Bevčah je spet padlo nekaj hudih besedi. „Princip, tovariši. Gre nam za princip. Ne more en človek sam, proti celi vasi. Saj se nam že vsi smejijo," so zatijevali in je bilo veliko jeze zraven. ..Evidenti-ranje kandidatov za volitve ne bomo izvedli," so dodajali ..dokler bo stala tu uta. Krajevne organizacije razpadajo zaradi nje. Nihče nam več ne jerjame, naša beseda je izgubila veljavo. Ta baraka mora stran!" „Na občini so nekateri, ki podpirajo, da uta še stoji", sta menila predsednik KS Grudnik in kmet Koren. „Mi pa nimamo nobene avtoritete." In so se tovariši v besedah tako vneli, da so padle tudi takšne: „Ne preostane nam drugega, kot da vzamemo sekire pa jo posekamo." Tri dni zatem zapeljem avto na dvorišče kmetije, hišna številka 21, = Bevče. Pri Janu sem, pri vaškem advokatu kot pravijo, ki je lastnik sporne ute, barake ali drvarnice, kakor jo sam imenuje. Možak ne več rosnih let, me gleda zvedavo in se prijazno nasmiha. (Predstavim se in povem, kaj me je prineslo. „Aha", se nagajivo čudi. „Da so spet govorili o moji drvarnici. So bili hudi, ha? " Široko se nasmeji in pokaže redke zobe. „Pa saj jo bom podrl, je bil že inšpektor tu. V petih dneh je ne bo več. Kar obljubim to tudi storim." Seveda pod lipo. V ribniku čofo-tajo race, mala vnukinja pa se ob "klopi igra s psom. „Tako ne gre", pravi čez čas." Nič vam ne bom povedal danes. Pridite čez par dni, vse bom napisal," vztraja pri svoji odločitvi in ne preostane mi drugega, kakor da se poslovim. 15. 9. sem spet tam. Baraka je že podrta, Jan pa ne tako redkobeseden, kot ob najinem prvem sreča-: nju. „Sosedje pravijo, da je baraka sporna že 11 let, da ne stoji na vaši zemlji in da se je ob njej prebrnila Tatra, ko se ji je umikala. Kaj merti-te? " Pobaram. ..Drvarnica stoji tu že 21 let. Ko smo jo postavili so bila ob njej še sadna drevesa, ki smo jih kasneje odstranili. Res ne vem na čigavi zemlji stoji, če ne na naši. Tatra pa se ni prebrnila ob drvarnici, ampak niže, ob hiši. Sovraštvo je v vasi. Vsi gospodarji okoli naše domačije so enega rodu. Že, ko sem prišel sem me niso marali. Celo tako daleč so šli, da so zbirali podpise proti meni, da se naj odselim." „Nič ne vem o tem", pravi sosed Koren, pri katerem sem se tudi ustavil. „Jaz nisem imel nič pri tem. Res pa je, da je geometer ugotovil, da stoji baraka 135 cm na splošnem ljudskem premoženju." „Vedno so mi nagajali" meni Jan. „Hoteli so mi izsušiti ribnik, napadali so me, zmeijali. Večkrat sem se že tožil. Pa saj jim nič nočem, le pri miru naj me puste. Sovraštvo je tudi od strani predsednika krajevne skupnosti. Večkrat je dejal: Drvarnica ni napoti, pa jo boš podrl, ker nisi dal za asfalt. Spor je torej šele zadnja tri leta. Najprej so govorili, da drvarnica kvari izgled kraja, ko pa tako niso uspeli, so začeli s trditvijo, da ovira preglednost ceste. Celo iz republike so dobili inšpektorja." „Da, tu je bil republiški inšpektor, Ocvirk mislim, vendar ga mi nismo klicali" meni sosed Koren. ,.Izdal je odločbo, da se v mesecu dni uta poruši, kmalu potem pa drugo, da to ni potrebno." „Republiški inšpektor je prišel k nam", pravi Jan, ,.pogledal drvarnico in dejal, da ni napoti, da je le sovraštvo." „Da bi bilo sovraštvo je iz trte zvito", zatrjuje sosed Koren. „Če ga pa ljudje ne marajo, je to zato, ker Jan Polič: Sovraštvo je v vasi je po vasi tepel žene. Nasprotoval je pri vsaki pridobitvi v Bevčah. Ko smo delali asfalt je govoril, da naj ga naredijo raje bodoči rodovi. Zelo je rezerviran in govori, da nobenega ne mara in ga ne potrebuje. To pa so stvari, ki motijo sožitje. Reči pa moram," dodaja Koren, „da je za delo, je priden in dober gospodar, le sodelovanja ni nobenega." „Ko so imeli sestanek o asfaltu, me tako kot že večkrat prej niso povabili, zato nisem bil tam" pripoveduje Jan Polič, „po sestanku pa sta prišla dva delegata k meni in mi rekla: Jan 2.400 din boš plačal za asfalt. Tako si pa ne pustim diktirati, zato sem se uprl. Potem so se me pa lotili." Govoril sem še s Terezijo Grobel-nik, ki je tudi Janova soseda. „Jaz nisem imela nič z njim, toda z možem sta v sporu, pa ne govorimo. Ce bi bil v redu že nebi bilo tako kot je, saj tako z nikomer ne govori." Predsednika krajevne skupnosti Grudnika mi ni uspelo najti. Morda bi njegova izjava lahko dopolnila sliko, morda tudi ne. Nekaj pa moram kljub temu reči. Tako, kot skoraj vedno, je tudi tokrat resnica prav gotovo nekje v sredini. Na eni strani kmet, ki se čuti ogroženega in osovraženega in brani svojo last z vsemi zakonitimi sredstvi, na drugi strani pa bolestno občutljiva vaška srenja, ki se čuti ogoljufano v svoji zahtevi - podreti barako. Morda so tokrat tudi občinski inšpektoiji malo prepočasi in premalo odločno ukrepali. Vsekakor pa je sramota, da zaradi neke barake niso bile sposobne delovati krajevne organizacije (Res niso bile? ). Veliko vprašanje je namreč, če niso strasti prevladale odgovornost, ki bo jo morali čutiti vsaj predsedniki posamezne krajevne organizacije. B. Z. i* Sporna baraka in „podiralci" ob njej V začetku sseptembra planinci slavimo svoj dam. Tokrat smo ga proslavili že deve;tič, v Gornjih Petrov-cih v Prekmurrju. Udeležili smo se ga tudi mi. Praznik slovenskih planincev se je pričel že v soboto, 10. septembra, ko je na večer: v pozdrav gostom na številnih gričiih zagorelo petdeset kresov. Taborniki in planinci so imeli orientacijsk^XXXXXXXVW**VX\XV^V^^XXXXV>XVV^XWX'> DELAVSKA UNIVERZA VELENJE obvešča vse zainteresirane občane, da bo v šolskem letu 1977/78 poleg šol in oblik družbenega izobraževanja organizirala tudi naslednje oblike splošnega izobraževanja: — tečaji tujih jezikov nemščina angleščina — tečaj strojepisja — tečaj stenografije Posebej opozarjamo na — TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA, ki ga bomo organizirali v oktobru tega leta v sodelovanju s tvrdko „BAGAT" Prijave za navedene izobraževalne oblike bo delavska univerza sprejemala do 7. 10. 1977. Ob prijavi bomo posredovali vse potrebne informacije. Prijavite se lahko vsak dan, razen sobote, med 8. in 12. uro, v ponedeljkih in sredah pa tudi med 15. in 18. uro. Istočasno obveščamo vse, ki so se vpisali v DELOVODSKO ELEKTRO ŠOLO, da podaljšujemo vpis do konca tega leta. Šolo bomo začeli v januarju 1978, če bo takrat zanjo prijavljenih dovolj kandidatov. Pogoji za vpis so: — uspešno končana 3-letna poklicna šola elektro stroke — in 3 leta prakse v stroki po končani šoli. M objavlja TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA Tomšičeva 2 prosta delovna mesta za TOZD Veleblagovnica Velenje 1. ŠEFA STRE2BE 2. ŠEFA KUHINJE POGOJI: pod tč. 1 — hotelska šola in 3 leta prakse na podobnem delovnem mestu ali gostinska šola za natakarje in 5 let prakse na podobnem delovnem mestu, poskusno delo 3 mesece, potrdilo o opravljenem tečaju za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil; pod tč. 2 — hotelska šola in 5 let prakse ali gostinska šola in izpit za šefa kuhinje ter 5 let prakse, poskusno delo tri mesece, potrdilo o opravljenem tečaju za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil. Delo je za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja, Ljubljana, Tomšičeva 2, 8 dni po objavi. ZAHVALA Ob boleči, nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, matere in sestre KRISTINE KLAKOČAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti ter položili na njen grob vence in mnogo lepega cvetja; hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, ki nam je pristopila v pomoč prav v času, ko nam je bilo to najbolj potrebno. Hvala jim za vse. Zahvala tudi duhovniku za opravljen obred ter govorniku tov. Valenciju za izrečene poslovilne besede. Še enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoči: mož Tone, hčerka Bojana, sinova Zvonko in Marjan ter drugo sorodstvo. i\2 „NAS CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velele, Velenje, Titov trg 2, p.o. „NAS CAS" je bil ustanoven 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALESKI RUDAR": kot tednik pa izhaja „NAS CAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika) Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, tele- fon (063) 850-087 - Brzcjavni naslov: Inforfnativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna naročnina 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenj e 52800 - 601 -21420. Grafična priprava CZP „Do-lenjski list „Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ CAS" se po mneiju Sekretariata za informaeje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. Občinska organizacija Rdečega križa Velenje je organizirala v torek in sredo krvodajalsko akcijo. Torkove akcije se je udeležilo 296 krvodajalcev iz tovarne gospodinjske opreme Gor mje Velenje in ostalih delovnih organizacij, v sre b pa so organizirali krvodajalsko akcijo za zai oslene Rudarsko elektroenergetskega kombi nta Velenje. KDAJ OGRAJA? Podjetje Surovina Maribor ima v Šoštanju skladišče odpadnega materiala ob cesti Matija Gubec Skladišče, ki ni ograjeno zelo kvari izgled mesta. O tem smo enkrat že pisali, vendar se do sedaj ni nic premerilo Tudi krajevna skupnost Šoštanj je pri pristojnih organih na občini večkrat zahtevala, da S /ina idi skladišče. Tako so pisali na oddelek za gospodarstvo 11. maja, 29. avgusta in 15. se, emb; i977. Kot menijo v krajevni skupnosti Šoštanj, bi morali inšpektorji sami opaziti takšne nepravilnosti, še posebej ker je eden od inšpektorjev doma, v bližini tega prostora. aiBB Ponedeljkovega srečanja ljubiteljev gob, v 1 lenju se je udeležilo blizu 300 občanov, zna gobarka Mara Bertosi pa je ob pomoči član velenjske gobarske družine pridno ugotavljala,! tere gobe so užitne in katere neužitne. Udeleži ci srečanja so nabrali in prinesli pred delav klub kar devetdeset različnih vrst gob. Ko smo se v pričetku šolskega leta pogovarjali z ravnateljico nove IV. osnovne šole Marijo Zužkovo o pomenu te nove pridobitve, je med drugim dejala, da ni dovolj poskrbljeno za prometno varnost otrok, ki bodo obiskovali novo šolo. Z začetkom pouka so postali zaskrbljeni tudi starši otrok, zlasti tistih, ki živijo v novi stanovanjski soseski Šalek -Gorica in morajo v šolo prek glavne ceste in prek mostu v Šaleku. Znano je, da je promet skozi vas Šalek že vseskozi največje ozko grlo na regionalni cesti Velenje - Slovenj Gradec. Največ zaskrbljenosti pa staršem povzroča most čez Pako. Ta je zelo ozek. Pot za pešce na njem je označena le z belo črto, promet pa dovoljen le s prednostno smerjo. Vendar mnogi vozniki tega ne upoštevajo, kar smo se lahko prepričali tudi sami pretekli teden, ko smo dva dni v jutranjih urah, ko gredo otroci v šolo in proti opoldnevu, ko se vračajo domov, opazovali odnos voznikov do pešcev oziroma do šolarjev. Zapisati moramo, da se precej voznikov na cesti obnaša zelo oblastno in da sploh ne vidijo ali nočejo videti skupine otrok, ki ob začetku prehoda s torbicami na ramah potrpežljivo čakajo, da se jih bo usmilil kakšen šofer, ustavil avtomobili in jim z roko pokazal naj varno prečkajr cesto. Ob našem trikratnem nekaj več kot polurnem opazovanju v Šaleku so le trije vozniki ustavili svoj avtomobil pred prehodom za pešce pa še za te ne bi mogli reči, da so to storili zaradi šolarjev in doslednega spoštovanja prometnih predpisov, ampak smo bolj prepričani, da zato, ker so v naših rokah zagledali fotoaparat. Namreč, ko smo stali le nekaj metrov vstran od prehoda za pešce s fotoaparatom skritim pod suknjičem, je večina šoferjev v nas videla le navadnega in nemočnega pešca, ko pa smo fotoaparat dvignili k očesu, so zavore zacvilile (resnično) in otroci so lahko varno prečkali cesto. Čeprav sta na vsaki strani mostu prometna znaka, ki označujeta prednostno vožnjo čez most, mnogi vozniki tega ob naši navzočnosti niso upoštevali. Nekateri so celo taki junaki, da se odločajo za prehitevanje kar na samem mostu, medtem, ko otroci čakajo, kdaj bodo lahko zakorakali po njem. Zato ni čudno, da nekatere mamice in očetje spre-mljajq svoje prvošolčke zjutraj v šolo. Med našim pogovorom s starši smo slišali tudi veliko vprašanj o tem, zakaj niso odgovorni pravočasno poskrbeli za varnost otrok, zakaj ni bil most čez Pako pri šoli dar za to ni denarja. Že lani smo predlagali, da bi v Šaleku poleg sedanjega mostu naredili še manjši most — brv za pešce. Dobili smo odgovor, da bo vprašanje prometa skozi Šalek rešeno z izgradnjo novega cestnega predora, do tedaj pa se brvi ne izplača postavljati. Skratka, vseskozi je bila naša zahteva, da je treba zagotoviti varnost za otroke in za ostale uporabnike — pešce v Šaleku." Vsekakor za varno pot šolarjev zlasti tistih iz soseske Šalek-Gorica ni bilo dovolj storjeno. In če to vprašanje že ni bilo rešeno z izgradnjo šole, ali bo sedaj, ko so dvignili „Zavedamo se, da je vpraša prometa skozi Šalek in prek sam mostu zaradi njegove ožine perei kar zadeva varnost otrok pa t drugih pešcev. Zato smo sklenili, bomo že ta teden postavili brvi Pako pri šoli, tako da se bodo ot ci, ki prihajajo iz Gorice po a Veljka Vlahoviča, izognili hoje sk vas. Tisti, ki stanujejo na Vrtači bodo lahko uporabljali pot, ki speljana nad predorom in zavj vana z ograjo, prečkanje ceste v leku pa ne bo več nevarno, saj otvoritvijo predora 5. oktobra na cesti ne bo več tranzitnega prome V križišču ulice Veljka Vlahovič Šaleško cesto bomo napravili levo desno avtobusno postajališče in ] ložili cevi za izgradnjo semaforja In kdaj bodo postavljeni? „Za njihovo postavitev bi bovali 600. tisoč dinarjev. ~ Avtomobilov ni, sedaj pa hitro čez cesto. Tovarišice prvih razredov vsak dan spremljajo otroke skozi Šalek na poti iz šole. Tudi Irena Zadravec, ki stanuje v novi stanovanjski soseski na Gorici, ni upala pustiti svoje hčerke same v šolo, „Nenehno sem v skrbeh za njeno varnost. Prve dni sem jo sama spremljala, sedaj pa hodi skupaj s sosedovo deklico, ki obiskuje peti razred. Šola je resnično zelo lepa, premalo pa so naredili v zvezi s tem, kako bodo otroci čimbolj varno prišli do nje. Mnogi vozniki sploh ne upoštevajo prometnih znakov tako, da ima še starejši težave, da pride z ene strani ceste na drugo. Hčerko sem doma učila, kako mora prečkati cesto in kje, ko pa sva prišli do polovice prehoda za pešce, je nenadoma pripeljal starejši voznik in ne vem ali namenoma ali ne, sunkoma ustavil tik pred nama. Razumljivo je, da se je hčerka te njegove drznosti zelo ustrašila in moje delo je bilo za nekaj dni zaman. Vozniki bi morali bolj upoštevati prometne predpise in skrajno previdno voziti tam, kjer so na poti v šolo otroci. Prav bi bilo, da bi tudi delavci milice bolj pogosto nadzorovali promet v Šaleku." Tako se je jezila Irena Zadravec, nič drugače pa niso bile besede oziroma kritike na račun prometne varnosti v Šaleku tudi drugih staršev. Na šoli se zavedajo, da njihovi učenci niso varni na cesti. Zato se njihova skrb zanje ne konča že tedaj, ko zvonec odzvoni zadnjo uro, ampak nekoliko kasneje. Na šoli so trije razredi prvošolčkov, zato so se tovarišice dogovorile, da bodo vsak dan spremljale otroke po končanem pouku Skozi Šalek in to vse dotlej, dokler ne bo poskrbljeno za njihovo varnost. „Spremljale jih bomo tako dolgo, dokler ne bo narejen most čez Pako pri šoli. Seveda pa tudi otroke nenehno opozarjamo, kako in kje morajo hoditi. Temu vprašanju pa bi morali kar največ časa posvečati tudi starši," je dejala učiteljca Roza-lija Crnoviek. v narejen že do začetka pouka, zakaj ni semaforjev na križišču ceste Veljka Vlahoviča s Šaleško cesto, ali bi mogli narediti podhod pod Šaleško cesto itd. Res zakaj. ..? Preden smo skušali dobiti odgovore na to vprašanje smo obiskali še predsednika sveta za preventivo in podpredsednika komisije za sanacijo prometa v naši občini Jožeta Zako-ška: „Starši se opravičeno razburjajo. Promet skozi Šalek še zdaleč ni tako urejen, da bi bila zagotovljena varnost otrok pa tudi drugih pešcev. Prehodi za pešce niso tako obeleženi, kot je bil sprejet dogovor. Pri mostu bi namreč morali pred prehodom za pešce potegniti še debelo črto, ki bi še dodatno označevala, kje se morajo vozniki ustaviti. Seveda je vprašanje, če bi s tem kaj pridobili. Starši se tudi pritožujejo, ker po cesti Veljka Vlahoviča ni urejen pločnik. Naša komisija je predlagala, da bi prehod prek Šaleške ceste rešili s podhodom ali nadhodom, ven- Tega narja nasa komunalna skupno tos nima. Če nam bo izvajal Irena Zadravec s hčerko: Nenehno sem v skrbeh glas starši. S temi vprašanji smo se napotili k Dragu Tratniku, načelniku oddelka za notranje zadeve pri Skupščini občine Velenje. Vozniku tovornjaka pa je bilo kaj malo mar za dečka, ki je čakal pred mostom. Junaško je zapeljal tudi po delu ceste, ki je namenjena pešcem. Konca puščic kažeta črto, ki označuje začetek pločnika. Javne razsvetljave Ljubljana od kredit, potem bomo semoforje) stavili spomladi. Dogovorili smo tudi s postajo milice, da bodo odi njihovi delavci bolj pogosto nad rovali promet v Šaleku, komisiji preventivo v cestnem prometu pi je že povezala s postajo milice i lenje in osnovno šolo, da bodo urejanju prometa v Šaleku pon tudi pionirji. Zavedati pa se J mo, da lahko največ za vai otrok naredijo vsi tisti uporabi cest, ki se vozijo skozi Šalek. Če vsi dosledno upoštevali promet znake, potem vprašanje varno otrok prav gotovo ne bi postalo I ko pereče, kot ga prikazujejo nel teri starši. Seveda morajo tudi ste čim več storiti, in nenehno opoa jati otroke, kako morajo hoditi prometu, kje prečkati cesto. Tli pa se je tudi že zgodilo, da je m ki je zjutraj peljala otroka v i prečkala cesto izven prehoda pešce in tako sama veliko prispe« k napačni prometni vzgoji ot ka ." STANE VO' TRGOVSKO t>OMETJE „VINO" Šmartno OB PAKI sporoča vsem interesentom, da bo imelo v času trgatve na razpolago kvalitetni VINSKI MOŠT Mošt lahko nabavite vsak dan ra zen nedelje od 6.00 ure do 14.C ure od 1.10.1977 dalje.