poštnina plačana v gotovlnr /Harutorikl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 144 *haja Maribor, petek 27. junija 1930 razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem č#k. z»v. v Ljubljani it. 11.409 ^*lja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doetavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarifu Oglate »prejema tudi oglasni oddelek .Jutra1' v Ljubljani, Preiernov« ulici it. 4 O novi slovanski politiki Je nedavno spregovoril na svečani večerji v pariškem »Institutut za slovanske študije« sloviti ruski zgodovinar in politik Pavel Nikolajevič Mi-ljukov, znan kot vodja kadetov (kon-stitucijonalne demokratske stranke v ruski dumi ter v prehodni vladi Ke-renskega, minister za zunanje zadeve v aprilu in maju 1917. Mož, ki je danes star 71 let, in ki živi po zlomu Prehodne vlade, ko so boljševiki uzur Dirali vlado in oblast v Rusiji, v pro-Knanstvu, je znan kot politik, znanstvenik in govornik velikega stila, kot mož izredne inteligence in kulture, in splošno spoštovan v vsem kulturnem svetu. Ob gori navedeni priliki, ki je bila Prirejena njemu na čast, je Miljukov Postavil nove teze o slovanski politiki. Nekoč — je dejal — je slovanska Politika pomenila rusko politiko. Kajti ni bilo nobenega drugega neodvisnega slovanskega naroda. Ruska politika je obstojala v zaščiti drugih slovanskih narodov, zlasti onih. ki so bili Pod jarmom otomanske Porte. Ta politika je imela svoje korenine že v Početku 15. stoletja, ko se je veliki moskovski vojvoda smatral dednim 'neprijateljem Turčina, In ko mu je ambasada vladarja svetlega nemške-Sa cesarstva predložila zvezo proti otomanskemu cesarstvu, kar je pa iz opurtunističnlh razlogov odklonil. Ta Politika je bila bolj pravoslavna nego slovanska. Svoj pravi izraz je našla v 19. stoletju začasa borbe turških kristjanov za svojo neodvisnost: Grške, kneževine Srbije in končno Bolgarske. Vsi tl narodi so bili kristjani Vzhodne cerkve. Rusija je imela drugi cilj, imperialistični: osiguranje prostega Izhoda Iz Črnega morja. Borba za to je s krimsko vojsko končala z neuspehom. Evropske sile so z nezaupanjem pedale na Rusijo, ki se je pojavljala kot šampijon preganjanih narodov. po osvobodilni vojni leta 1877., ki je vodila do osvobojenja Bolgarov, so se. pričeli razvijati tesnejši odnošajl med Rusijo in drugimi slovanskimi na r°di, ki so gledali v Rusijo kot svojo zaŠčitn!co proti tlačiteljem. S svojim osvobodilnim prestižem je Rusija smatrala, da lahko vpliva na politiko osvobojenih narodov. Gledala je na nje kot na varovance, ki so pod nje-skrbstvom. Toda mentaliteta teh arodov se je spreminjala. Zlasti pri “[»garlh, ki so trdili, da so si pribo-* svobodo s svojimi lastnimi nacionalnimi žrtvami in da je Rusija za-ua*a samo končni udarec. • koncem 19. stoletja pa se je pojavi-a nova ideja: niso vsi Slovani pravoslavni, niso vsi pod jarmom never-Jk°v- Hrvati, Slovenci, Slovaki in Jasti Cehi so dotlej smatrali Rusijo naravnega borca za slovansko . var. Toda Rusija je bila avtokratska Zava zaveznica vseh drugih avto- Mala antanta pobornica ideje miru DANES ALI JUTRI BO KONFERENCA ZAKLJUČENA. — RAZPRAVA O ZVEZI BALKANSKIH DRŽAV. STRBSKE PLEŠO, 27. junija. Zunanji ministri držav Male antant« so na svoji današnji konferenci nadaljevali razpravo o gospodarskem sodelovanju držav Male antante. Tozadevni sklepi bodo objavljeni po konferenci v posebnem komunikeju. Kakor se poroča, so zunanji ministri dr. Marinkovič, dr. Beneš in Jr. Miro-nescu razpravljali v zvezi s tem tudi o zvezi balkanskih držav, pri čemer so zlasti naglašali, da je Mala antanta kot pobornica ideja miru vedno pripravlje- na aktivno sodelovati pr] pomirjenju Balkana in z vsemi svojimi močmi podpirati konsolidacijo balkanskih držav. Konferenca zunanjih ministrov držav Male antante bo najbrže zaključena že danes ali pa jutri dopoldne. Soglasno se ugotavlja, da se je tudi na tej konferenci manifestirala popolna solidarnost držav Male antante in da so bili zgrešeni računi vseh onih, ki so mislili, da bo prišlo radi Izpremembe na romunskem prestolu med članicami Male antante do kakega nesoglasja. Dr. Schober odpotuje u Budimpešto DUNAJ, 27. junija. Začetkom meseca julija bo avstrijski zvezni kan-celar dr. Schober posetil Budimoe-što. V vladnih krogih se govori, da gre za čisto nepolitičen poset, s katerim namerava dr. Schober vrniti po-sete madžarskih ministrov na Dunaju. Kljub temu pa se pripisuje Schob-rovemu posetu tudi gotov političen značaj, ker se smatra, da spada v okvir njegove zadnje inozemske turneje. Vendar pa ni misliti, da bi se od-nošaji med obema državama radi tega poseta bistveno izpremenili. Reuolucija u Boliuljl NEWYORK, 27. junija. Uporniško gibanje v Boliviji se vedno bolj širi in je zavzelo že tak razmah, da vlada v državi prava anarhija. Uporniki imajo v svojih rokah že vse vzhodne pokrajine in so se utaborili v La Pazu, kjer imajo tudi svoj glavni stan. Za La Paz so se vršile krvave borbe med uporniki in vladnimi četami, pri čemer je bilo 30 mrtvih in več sto ranjenih. Upor je naperjen pred vsem proti sedanjemu predsedniku Silosu, ki je hotel ostati na predsedniškem mestu, Čeprav je njegova štiriletna funkcijska doba že potekla. Po še nepotrjenih vesteh se je predsednik Silos, čim so vladne čete prešle na stran upornikov, zatekel v poslopje ameriš kega poslaništva. Z La Pazom so prekinjene vse telefonične in brzojavne zveze in zato teh vesti tudi ni mogoče kontrolirati. _____________________ NEWYORK, 27. junija. Letalo »Južni križ« je na poletu iz Evrope v Ameriko pristalo snoči ob 7.29 na letališču Rooseveltfieldu. Pilotom je priredila ogromna množica ljudi viharne ovacije. Potujoče kobilice u Rustriji DUNAJ, 27. junija. Včeraj so se spustili na železniško progo Pottendorf— Dunajsko Novomesto ogromni roji potujočih kobilic in jo.pokrili v dolžini 100 m, širini 5 m in višin 15 cm. Dva tovorna vlaka sta imela radi tega enourno zamudo. Potujoče kobilice so v kratkem času oskubile vsa bližnja polja in travnike. Na pomoč je moralo priti vojaštvo, ki je kobilice uničilo z metalci ognja. RIM, 27. junija. Papeža sta zadnje dni preiskala neki francoski specijalist, ki je svoječasno operiral tudi Poincare-ja, ter neki nemški zdravnik, ki se mudi v Milanu. Zdravnika sta ugotovila, da trenutno operacija ne bi bila umestna, pač pa sta svetovala papeža, naj opusti vsako delo in gre na oddih na deželo, ker bivanje v Rimu preko poletja zanj ni priporočljivo. Silen orkan BUFALO, 27. junija. Nad mestom divjajo silni viharji, ki so dosegli hitrost 100 km na uro. Cela vrsta ribiških čolnov se je potopila, več oseb je utonilo, telefonske in brzojavne zveze z mestom so prekinjene, električna centrala je močno poškodovana. V mestu vlada med prebivalstvom velika panika. Iz Italijanskega senata RIM, 27. junija. Zunanji minister Grandi je predložil senatu zakonski načrt o ratifikaciji pristopa Italije k fakultativnim določbam statuta o stalnem mednarodnem razsodišču, ki predvideva obvezno podsodnost tega razsodišča v vseh mednarodnih vprašanjih pravnega značaja. SOFIJA, 27. junija. V Dobrovu so našli umorjenega znanega sofijskega tovar- kraclj, država v bistvu pravoslavna. V Pragi se je pojavil mladi profesor Masaryk, ki ga je Avstrija preganjala, borec za svobodo svojega naroda. Osnoval je svojo šolo, ki ni smatrala več Rusije kot naravnega zaveznika slovanske stvari. Trdil je, da ni slovanskega naroda, ampak da so slovanski narodi, ki so ločeni drug od drugega po drugih vmes naseljenih narodih, Nemcih in Madžarih. -Nekate ri češki voditelji so gledali na te nazore kot na blasfemijo in proglašali Masaryka za narodnega izdajalca. To da Masarykove ideje so se širile, njegov vpliv je rastel, njegovim naukom so sledili dijaki vseh slovanskih de- žel. Tudi on — Miljukov — sam je takrat imel priliko, da je potoval skozi razne slovanske dežele in spoznal to novo duhovno stanje v prvem desetletju sedanjega stoletja. Povsod je prihajala v tem času na oblast nova generacija in Masarykove ideje so se bližale uresničenju. Masaryk je stvarno imel jasen pogled. Rusije ni bilo zraven, ko se je odigravalo zadnje dejanje osvobojenja slorvanskih narodov. Miljukov to obžaluje. Dve novi slovanski zemlji ste dobili neodvisnost Poljska in Češkoslovaška, Jugoslavija je kot naslednica Srbije združila v svojem okrilju razne izpod madžarskega in avstrij- narja Vanče Popova, svaka bivšega zunanjega ministra Kalmova. O morilcih ni nobenega sledu in tudi vzroki umofa niso znani. Usesofcolshi zlet u Beogradu BEOGRAD, 27. junija. V tekmah za jugoslovansko sokolsko prvenstvo v višjem oddelku so bili doseženi ti-le rezu* tati: 1. Prvo mesto: Ljubljana 553.50 toSK ali 86.49%. — 2. Drugo mesto: Celje s 474.23 točkami ali 74.09%. — 3. Tretje mesto: Maribor 454.75 točk ali 70.05%. — Poedinci so se plasirali tako-le: 1. Primožič Tošo, Maribor, 96.57 točk. — 2. Gregorka Boris, Ljubljana, 95.25 točk. — V tekmah srednjega oddelka so bili doseženi ti-le rezultati: 1. Novi Sad, župna vrsta, 582.75 točk ali 91.05%. — 2. Kranj, župna vrsta, 555.51 točk ali 86.76%. — 3. Beograd I, 542.58 točk alt 84.75%. — Poedinci pa so dosegli te-le placemente: 1. Zakič Mladen, Novi Sad, 98.25 točk. — 2. Pristav Janko, Kranj, 97.15 točk. — 3. Pavšič Peter, Ljubija-na, 96 točk. —- Pri teh tekmah je sode-levala tudi vrsta saveza poljskega sokolstva iz Varšave, ki je nastopila kot gost in izven konkurence ter dosegla 587.50 točk ali 91.75%. Tekme članic v višjem oddelku: Tek« movalo je 26 članic. Rezultati so nastopni: 1. Marjanovič Olga, Pančevo, 52.25 točk. — 2- Krajšinovič Živka, Pančevo« in Krizmarič Marija, Celje, po 48.40 točk. — 3. Tucak Milka, Maribor, 48 točk. Radi slabih šolskih spričeval po svetil, Včeraj zjutraj je izginil od doma v Pristaniški ulici 12-letni sin Karl stroj«' nega pomožnega delavca drž. železnic Karla Rola. Stariši so pozneje ugotovili, da je odšel skupno s 13-letnim Jožefom Korošcem, ki je tudi brez vednosti staršev (Ob bregu) izginil. Napotila sta se proti Pohorju. Med potjo sta nekemu so* učencu izjavila, da se vrneta šele, ko bo-ta stara že 14 let. Vzrok so baje slaba šolska spričevala. Ljudje, ki tipe na otežkočeni telesa! potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prena-polnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jose* fove« grenčice. Vodilni zdravniki kirur-gičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Joselove« vode po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Jose. fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. L skega gospostva osvobojene narode. To osvobojen je se je izvršilo v bist* veno demokratskem okviru. Miljuko* va to posebno veseli. Danes pa je na dnevnem redu sve« tovna politika in evropska politika Vkljub temu pa misli Miljukov, da mora obstojati tudi slovanska politi* ka. Vendar ta ne more in ne sme biti agresivna, ki bi bila proti komu na* perjena, ampak mora biti obravnava-na kot vprašanje čustev, ki slone na zajednici rase. kulture, umetnosti itd Takšna politika, v svojem bistvu demokratska, bi se lepo krila z okvirjem pacifistične in demokratične organizacije Evrope in -celega sveta# Mariborski in daeani j (Tlaribor sprejema če-škoslouaško sofcolstua Včerajšnji dan je pomenil za^ naš obmejni Maribor težko preizkušnjo: kar sedem Češkoslovaških posebnih vlakov se je ustavilo na mariborskem kolodvoru in zahteva gostoljubnosti, slovanske solidarnosti in sokolskega bratstva je bila, da smo jih vse sprejeli in pozdravili z odprtimi jokami in odprtimi srci. In Maribor včeraj ni odpovedal: že davno ni mariborski kolodvor odmeval tako silnega navdušenja kakor včeraj ves dan od 10. do 17. ure. Od vlaka do vlaka se je stopnjevalo navdušenje, nad kolodvo rom in na vseh visokih kandelabrih pa so jugoslovenske trobojnice ponosno plapolale in pozdravljale tisočere goste, ki so prihajali s posameznimi vlaki. Domače ženstvo je obdarjalo goste s črešnjami in cvetjem. Neumorno so svirali godci »Drave« pri vsakem vlaku in dvigali razpoloženje. Bilo je vse ena sama velika manifestacija za sokolske ideale, za slovansko bratstvo, in geslo »zvestoba za zvestobo!« je dobilo v teh manifestacijah svoj odločni povdarek. Posamezne vlake so že v Št. liju pozdravili odposlanci mariborske sokolske župe skupno s tamošnjim prebivalstvom. V Mariboru so jih sprejemali oficijelni zastopniki Sokolstva, Jugoslov.-češkoslovaške Lige, državnih oblasti, mestne občine in velike množice naroda. Prvi so prispeli kma lu po 10. Bafjevci, drugi ob 11.40 Moravci, severnozapadni Slovaki in Dunajčani, kot tretji ob 12.45 južnočeške sokolske župe, kot četrti ob 13.45 pet praških žup, kot peti ob 14.45 srednje-češke župe, kot šesti ob pol 17. zopet deloma Pražani, širša praška okolica in ruski Sokoli, kot sedmi ob 17. uri vzhodnočeške, krkonoške in podkrko noške župe. Izmed odličnih funkcijo-narjev češkoslovaškega Sokolstva so se vozili s posameznimi vlaki načelnik ČOS br. Štepanek, podstarosta JČOS br. Keller, član predsedništva ČOS br. dr. FlajŠman, ruske Sokole je vodil br. dr. Vergun. V vseh šestih sokolskih posebnih vlakih se je vozilo nad 4000 Sokolov in Sokolic. Pozdravne nagovore so pri posameznih vlakih izrekli imenom Sokolstva, 'JČL, mesta itd. min. v p. dr. Kukovec, dr. Irgolič, dr. Lipold, dr. Reis-man itd. Bafjev in vsi sokolski vlaki so imeli s seboj tudi svoje sokolske godbe, ki so pri postankih svirale našo češkoslovaško državno ter sokolsko himno. Vsi sprejemi so se izvršili — hvala vzorno požrtvovalni službi železniških organov! — brez vsakega incidenta in nezgode. Le Sokolico Ljudmilo Novakovo iz JindFihovega Hrad ca, ki ji je v vlaku postalo zelo slabo, so morali v Mariboru izročiti organom rešilne postaje, ki jo je odpre-mila v bolnico, njeno oskrbo pa je prevzel za češko kolonijo mariborski češko-slovaški »konzul« br. Bureš. V ostalem pa bo ostal včerajšnji dan neizbrisno zapisan v analih našega mesta. Črešnje pri sprejemu Sokolov. Ne samo z velikanskim obiskom, tudi t ljubkimi, drobnimi pozornostmi so Mariborčani pri sprejemu češkoslovaškega Sokolstva na kolodvoru pripomogli, da so si odnesli Čehoslovaki, Lužiški Srbi in Rusi kar najprijetnejše utise in spomine na Maribor. Posebno ljubko pa so razven s cvetlicami dojmile drage goste mariborske gospodične in gospe, ki so prinesle v čednih košaricah sveže čre- Snje in jih delile Sokolom in Sokolicam. 'o je bil klasičen vzgled gostoljubja, le koliko, ampak kako obdariš gosta! In )e želimo, da bi naš Maribor še večkrat tako lepo izkazal svoja slovanska čustva S skromno, a tem lepšo pozornostjo. Ravno tako smo opažali številne ljubke prizore pozornosti, ko so naši ljudje posredovali gostom pri nakupu razglednic in |ih odnašali na pošto, nekateri so celo prinesli seboj slatino in malinovec, majhna deklica je delila kar iz košare za- voje sladkorčkov itd., tako da smo u-prav občudovali iznajdljivost naših gosto ljubnih src, ki se je že in se bo še gotovo stotero poplačala, ko pridemo zopet mi v gostoljubno Češkoslovaško in zlasti v zlato slovansko Prago. Onim, ki so vse to storili, pa naj bo poleg hvaležnih oči češkoslovaškega Sokolstva v zadoščenje tudi zavest, da je opazila vse to tudi naša javnost. — Obisk praških dijakov in dijakinj. Češkoslovaška-jugoslovanska liga v Pragi se je dogovorila z ministrstvom prosvete v Beogradu, da bo letos otvor-jena prvič skupna kolonija srednješolskih dijakov in dijakinj na otoku Hvaru. Pod vodstvom profesorja Františka Oupicke-ga iz Prage in njegove soproge, se pripelje dne 9. julija s praškim brzovlakom v Maribor 28 srednješolskih dijakov in 7 srednješolskih dijakinj, ki bodo ostali preko popoldneva v Mariboru in tudi tukaj prenočili. Naslednje jutro se odpeljejo praški dijaki in odpotujejo od tam skupaj v Split. Češkoslovaško - jugoslovanska liga iz Prage je naprosila mariborsko ligo, da preskrbi češkim dijakom in dijakinjam v Mariboru prehrano in prenočišče, ter jim razkaže v Mariboru, kar se ji bo zdelo umestno. — Prihodnja številka »Večerniki« izide v podeljek, 30. t. m. ob običajni uri. Avtobusne vožnje na Mariborski otok. Radi velikanskega navala občinstva na mestne avtobuse ob nedeljah, je ukrenilo vodstvo mestnega avtobusnega prometa vse potrebno, da se omogoči brezhibni prevoz občinstva do Mariborskega otoka, v kolikor je to pri sedanjem stanju vozil sploh mogoče. Za slučaj ugodnega vremena ob nedeljah in praznikih se vozni listki na progi Glavni trg - gramozna jama - Kamnica ne bodo izdajali več po šoferjih nego samo v predprodaji od 8. do 20. ure zvečer po uslužbencih na Glavnem trgu pred Marijinim kipom in v Kamnici pri cestnem odcepu, ki vodi do otoka. Vstop v avtobuse brez voznega listka se ne bo dovolil. — Opozarja se nadalje občinstvo, da je avtobusna postaja v Kamnici za posetnike kopališča samo pri cestnem odcepu. — 20% popust za avtobusne vožnje na podeželskih progah. Dne 1. julija se uvede na vseh podeželskih progah mestnega avtobusnega prometa za sem in tja vožnje 20% popust in sicer samo za vožnje preko skupno prevoženih 20 kilometrov. — Knjiga za pritožbe na avtobusni postaji. V prometni pisarni avtobusne postaje na Glavnem trgu je od danes naprej občinstvu na razpolago knjiga za morebitne želje in pritožbe. — Avtobusni promet v Rogaško Slatino. Na Vidovdan ne vozi avtobus, pač pa se uvedejo počcnši z 29. t. m. razen običajne nedeljske vožnje v Rogaško Slatino tudi posebne vožnje iz Rogaške Slatine na kopališče Mariborskega otoka, ako se prijavi šoferju najmanj 10 oseb. Avtobus bo odhajal iz Rogaške Slatine dopoldne ob 9.30, dohod na Mariborski otok ob 11. uri, kjer je posetnikom na razpolago tudi restavracija. Vozna cena sem in tja 80 Din- Inženjerski diplomski izpit iz šumarstva je položil z odličnim uspehom g. Vladimir Karba v Zagrebu. Naše čestitke! — Prva drž. dekliška meščanska šola v Mariboru. Vpisovanje za šol. leto 1930-31 bo 30. junija in 1. julija, vselej od 8.—12. in od 15—17. ure. V 1. razred se sprejemajo učenke, ki so uspešno dovršile 4. razred osnovne šole. K vpisu naj pridejo novinke v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Prineso naj seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in potrdilo o cepljenju koz. Pri vpisu plača vsaka učenka 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učenk. Siromašne učenke so te pristojbine oproščene. Revne učenke dobe učne knjige v šoli brezplačno, ravnotako toplo juho, kadar imajo popoldanski pouk. Ravnateljstvo. —, Pred otvoritvijo moderne javne kuhinje v Mariboru. Dela na adaptaciji nove javne ljudske kuhinje v Mariboru, ki jo pripravlja Delavska zbornica, gredo h koncu. Z otvoritvijo se računa okoli 10. do 15. julija. Te dni montira v kuhinji mestna plinarna veliko plinsko in lektrično kuhinjsko opremo. Kuhinja bo, kakor znano, v hiši OUZ na Slomškovem trgu 6. — Prva matura na mariborski trgovski akademiji. Na mariborski trgovski akademiji je opravljalo 33 kandidatov završni izpit. Na Vidovdan, v soboto priredijo v spodnji veliki dvorani hotela »Orel« komerz. na katerega so vabljeni zlasti starši abi-turijentov V torek, dne 1. julija ob 3.45 zjutraj pa se podajo z graškim brzcvia-kom na poučno turnejo skozi zapadno Nemčijo, Holandsko, Belgijo, Francijo in Italijo. —- Na državni realki v Mariboru bo razstava šolskih jrisb in slik in ženskih ročnih del v sofoto 28. in v nedeljo 29. junija od 9. do 14. ure. Vstop je prost. Smrtna kosa. V cvetu življenske mladosti je preminula včeraj gdč. Vera Kutinova, učenka IV. razreda vadnice ženskega učiteljišča. Pogreb bo jutri, v soboto, ob 4. pop. izpred kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju. Bodi ji ohranjen blag spomin, težko prizadetim starišem naše iskreno sožalje! — Mlad repatriranec iz Avstrije. Snoči je moral mestni magistrat v Mariboru prevzeti od obmejne železniške policije pol leta staro dete, Rozmana Ervina, ki je bil repatriiran z Dunaja. Na mariborskem kolodvoru bi ga imel prevzeti zastopnik neke občine blizu Celja, ki pa ni prišel. Ubogo dete, ki samo niti ne sedi še, je bilo do nadaljnjega oddano v mestni mladinski dom. — Delo na novem uradniškem zakonu je komisija pod vodstvom dr. Ninka Periča končala in je elaborat izročen v pretres vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Poročajo, da bo novi zakon mnogo boljši od sedanjega. Delil bo uradnike v deset skupin. Predvideval bo plače ne kot položajne in po stopnjah, ampak po kvalifikaciji in službenih letih. Razdobja za napredovanja bodo manjša. Naši gospodarski krogi vrnejo obisk grškim. Gospodarski krogi iz cele države se pripravljajo, da v avgustu vrnejo poset svojim grškim tovarišem. Vrše se vse potrebne priprave, da bo obisk Čim lepša manifestacija narodnega gospodarstva. Tudi grški gospodarski krogi že pripravljajo vse za čim lepši sprejem. Motorni čoln »Maribor« so davi začeli izpopolnjevati. V zgodnjih jutranjih urah je bilo ogrodje, za streho gotovo in »parnik« ima sedaj čisto drugo sliko, kakor ob svoji deviški vožnji. Zanimanje za jutrišnji krst je zelo veliko. — Tudi postajališče ob »Pristanu« se dovršuje z mrzlično hitrico. Davi so namestili gibljivi most, ki bo omogočal brezskrbno vkrcanje potnikov. Tudi okolica postajališča se zelo okusno urejuje. — Škorci in vinogradi. Iz Sv. Petra pri Mariboru nam pišejo: Naši nezaželjeni, črnokrilati prijatelji sočnih češenj in sladkega grozdja so že tu. Da obirajo češnje, naj še bo; a da so vinogradom v prav veliko šl odo, o tem sem se lani sam prepričal. G. R. lastnik obsežnega vinograda, me je povabil, da naj si ogledam po škorcih povzročeno, škodo. Ob severnem pobočju je gozd, ki služi škorcem za skrivališče. Nižji deli goric so bili le malo oskrbljeni, najvišji in najlepši del pa je dobesedno docela obran. Le obilno ogrodje je pričalo o škodi — 5—7 lil najboljšega pridelka. Pa boste menda rekli, zakaj pa se lastnik ne ubrani teh škodljivcev. To je težko. Če se jih ubrani eden, odlete k drugemu. Neki viničar jih je pregnal s staro, predpotopno puško. A glej spaka! Že drugi dan mu je bila puška zaplenjena, ker ni imel dragega orožnega lista. — Neki viničar je pritrdil na visokem drogu orjaškega »deda« z dolgim bičem in čuda visokim cilindrom. Črni navihanci so se že čez nekaj dni navadili na mrtvo strašilo, sedali na cilinder in odlagali tamkaj svoje — vizltnice. Koncert v mestnem parku priredi v nedeljo od 10.30 do 12. godba »Drave«. — Izlet planincev! Mariborski planinci pohitijo v nedeljo 29- t. m. k Ribniškemu jezeru na Pohorju, kjer se bodo ta dan izvršile zadnje priprave za pričetek gradnje nove planinske postojanke. Odhod iz Maribora v soboto s popoldanskim in večernim vlakom in v nedeljo z jutranjim vlakom do postaje Brezno - Ribnica. Sestop se bo vršil na postaji Mislinje ter je za povratek preskrbljeno za polovično vožnjo. Članske planinske legitimacije vzeti s seboj. Istotako tudi prehrano. — Zopet poskus samomora v DravL Danes zjutraj krog 6. je uradnik železniške tajne policije Lojze Florec ribaril v Dravi blizu tovarne Halbarth. Naenkrat je zagledal v valovih žensko truplo, skočil je v Dravo in jo potegnil na suho, še živo. Takoj avizirani rešilni oddelek jo je odpremil v bolnico. Ugotovilo se je, da gre za 201etno služkinjo Stanko Rajt-majer, rojena na Pragerskem, uslužbeno pri Marjeti Skok v Maistrovi ulici. Skočila je v Dravo v bližini državnega mostu, valovi so jo zanesli proti levemu bregu. Pravi vzrok samomorilnega po« skusa še ni znan. V Dravi najdena utopljenka iz Maribora. V noči od 15. na 16. tm. je izginila od doma železničarjeva žena Alojzija Krempl. Ker je bila živčno bolna, so že takrat domnevali samomor. Dne 19. tm. pa so na obrežju Drave v občini Obrež pri Središču našli naplavljeno žensko truplo. Železničar Krempl je, o tem obveščen, tudi šel tja in spoznal v utopljenki svojo ženo. Pokopali so jo na pokopališču v Središču. Kupujte srečke dri. rszredne loterije samo v upravi „Jutra“ In »Veternika1, Maribor, Aleksandrova cesta 13« Kačja nadloga. Okoliški kmetje, ki so sedaj delom« že opravili košnjo, nam poročajo, di je letos tudi v senožetih solnčnih leg izredno mnogo strupenih kač, ki so zlasti nevarne bosi deci, nabirateljeiti jagod in malin ter koscem. — Celo inozemski izletniki poročajo o tem po* javu v svojih listih. Bilo bi umestno« da bi srezka načelništva (kakor je to običaj v drugih državah) razpisala po« sebne nagrade za uspešno ugonablja-nje strupenih kač, ki se najraje držijo med jagodičjem, na skalnatem terena in na solnčnih bregovih rek in potokov. — Vsem rezervnim oficirjem! Jutri, 28. t. m. bo na tezenskem vez* bališču postroj ob 7.45. Ob 8. bo pomefl v spomin na Kosovsko bitko, nato pa odhod v mesto, kjer se bo vršil v stolnici ob 10. slavnostni relikvijem. Obleka svečana za stroj, ali civilna z društvenim znakom. — Predsednika pododbora. — Hotel HalbwidL Jutri, sobota (Vidov dan) zvečer, 20. uri, družinski večerni koncert s P°* sebnim programom. V nedeljo dne 29. t« m. jutranji in večerni koncert s pomno* ženim orkestrom. Živahna godba. Obl* čajne cene. — 1873 Trajno ondulacljo z najnovejšim in najpopolnejšim »Tuva« aparatom Izvršuje salon Juratič, Olavj* trg 1, pod Veliko kavarno. — 1®^* Iščem k dobremu zakonskemu paru z enim °" trokom, za vodstvo gospodinjstva, satl1^ stojno vdovo ali ločeno ženo. y.e uprava »Večernika«. — * v OTariDura, cme 27. vt. I930L ■/rr+vmmvf-r* vwrff VTIf 7flTW Mi K Na Sentpetrski ,.Gorci M Sv. Petra zlati ključ, nabrušen meč in tri lilije v cvetu in vonju poletnih dni tvorijo našega St. Petra značilen grb, ki krasi vhod v prostorno, skromnem gradiču podobno župnišče. To župnišče in zraven njega dvigajoča se, za podeželske razmere zelo velika, naravnost mestno opremljena župna cerkev, s svojo zelenečo gorico še danes okrog in okrog obdana od močnega zidu, sta nekdaj morala služiti kot trdnjava, ki je močno za-Dirala pot skozi sotesko med strmo »Gorco« in globoko Dravo, kajti tesni Pas sveta, ki ne vleče pod planino z župno cerkvijo ob Dravi navzgor in nav zdol, so naši predniki z lahkoto zaprli in branili pred valovi prodirajočih turških roparskih čet. Kdor je o srednjeveških taborih slovenskih kmetov, ki so v obrambi proti krvoločnemu sovragu bili Popolnoma prepuščeni samim sebi, že či-tel v knjigah, a jih še ni videl, naj si o-gleda ta zanimivi položaj in takoj mu bo iasno ne samo, v čem tiči bistvo slovenskega srednjeveškega tabora, temveč tudi, da so njih graditelji z občudovanja vredno bistrostjo znali presoditi nakte-ro mesto jih je treba postaviti. In tako so se Turkov znali v kratkem boju vedno ubraniti in jih potolči'toliko, da so ostali rajši zbežali ali črez Dravo na širno, ravno in odprto Dravsko polje ali pa Črez strmo razvodje med Dravo in Pesnico, črez »Vavtošek« in dalje mimo Smarjete in Sv. Lenarta nazaj v globoko Turčijo. Kar jih pa je bilo pobitih v teh bojih, vse to je sedaj pokopano in trohni v grobovih na onem »Vavtošku« tik nad mično kapelico, do katere pelje sedaj ena najlepših in najjnteresantnejših avtomobilskih cest v celi tej pokrajini. Sredi nje, kakor da bi bila po premišljenem načrtu od rtaravnih sil semkaj postavljena, stoji kot njena dominalna točka št. Petrska »Gora«, okrašena z visoko gotsko cerkvico Matere Božje, pobrita z zračnim in solnčnim pokopališčem, ogrnjena na solnčni-strani z vinogradi, na orojni pa z zelenim, hladnim žajem. Razen skritih stez sredi duhte-cega trsja se vijeta dve prav različni po-“ sori na to mično »Gorco«. Stari, veličastni topoli, simetrično v dvoredu razvrščeni, kažejo izpred žiipne cerkve stner in pot, ki pelje po poraslih kamnanih stopnicah mimo napol razpadlih zidanih postaj križevega pota k Materi “°žji na »Gori«; spotoma te spomni na-Pis na kameniti piramidi na mesto, kjer le župnik Matija Breznik pri izvrševanju svojega poklica 3. aprila 1. 1817. na Poti k cerkvici omagal za vedno. Popotniku pa, vspenjajočemu se na vrh, se širijo od svežega zraka ob hladnih sapicah, prihajajočih od spodaj šumeče Dra-Ve. pljuča in prsi; širi se mu svet in razjed, čim bolj se bliža zračnemu svetišču. Okoli njega je sto in sto grobov, starih in svežih, bogatih in priprostih. Pokopališče bi rekel. Toda na tem pokopališču ni nič žalostnega in turobnega, kvečjemu da opazi bistro oko kako resno potezo; drugače pa je vse živo, vese-o in razigrano. Tu ležiš ali sediš na zeleni trati in sredi grobov, pa ti ne pride °a misel ne smrt, ne kazen, ne pokora *a storjene grehe. Samo življenje, vese-Jo. brezskrbno, razposajeno se tl odpira |n razodeva na vse strani. Drava z žejnim otokom pod mestom, velik del me-samega z visokimi tovarniškimi dimniki, Dravska dolina in Dravsko Polje s prelepimi vasmi in še lepšimi cerkvicami od Selnice, Ruš in Limbuša doli do sv. Miklavža in Hajdine, gozdnate terase zelenega Pohorja do Sv. Bolfen-,a; ^ \ellke in Male Kope, ves vzhodni d K£ziaka’ in Haloze s Črno in Kogasko goro, potem pa hrib za hribom, breg za bregom v Slov. goricah s starim gradom Vurberkom: vse to diha življenje, polno veselja in radosti, da, med grobov1 počivajoč in razgovarjajoč se z mmi in onimi, ki jih krijejo, moraš s pe- snikom reči, da ni nesrečen, kdor v takem grobu leži. Iz Malečnika, iz Freigrabe, z Vodol, s Hreme, iz Kamenščaka in Trčove, iz Celestrine in z visokega Vavtošeka so jih prinesli k večnemu počitku tu gori. Če hočeš jih spoznati po zunanjosti in iz njihovega lica soditi o njihovi duši, si moraš ogledati sliko rajnega posestnika in gostilničarja Muršeca in njegove žene, ki tujca kot prva, komaj da stopi na to pokopališče, že od daleč pozdravljata. Nekaj veselega in samozadovoljnega, nekaj krepkega in zamozavestnega je v njih, da se spomniš podobnih podob na pohorskih pobočjih. A če hočeš spoznati njihove potomce, ki sedaj kot posestniki in kmetje, ali kot viničarji in delavci z veseljem in ljubeznijo obdelujejo polje in vinograd, potem pridi semkaj na Petrovo, na Malo in Veliko gospojnico, na velikonočni in binkoštni pondeljek, ko pomešani s številnimi romarji iz Prekmurja s sveto, potem pa s posvetno pesmijo opravljajo in obhajajo svoje praznike, pa se boš prepričal, da so zvesti ostali svojim očetom in praočetom. Petrov ključ za vrata, ki pelje skozi nje trnjeva pot do boljše in lepše bodočnosti, nabrušen meč, ki brani podedovano in le s težavo ohranjeno domačo grudo; pa tri lilije, znak veselja in zadovoljstva s tem, kar narava nudi in lastna pridnost zmore, vse to boš videl na njih in razbral z njihovih lic; vesel jih boš in rad se boš še vrnil med nje na njihovo »Gorco«. D r. F r. M i š i c. sovem polju. Tri dni je trajalo strašno klanje, tretji dan — na Vidovo, 28. junija, pa je 7 ^ala velikanska premoč Turkov in P iski polotok je padel v temno noč, \ ,.;rško sužnost. Iz prelite krvi jugoslovenskih junakov pa je vzklila rdeča cvetlica božur — (tako trdi narod), ki še danes pokriva ob rožnen času Kosovo polje liki v svežo kri namočen prt. »Vidov dan« je simbol našega trpljenja, ki pa je rodilo vedno več moči za končno odrešenje in danes ga obhajamo svobodno v svobodni Jugoslaviji. Ameriška gospodarska politika AMERIKA IN SVETOVNA VOJNA. - EVROPA IN NJENI DOLGOVI. — POSLEDICE AMERIŠKE EKSPLOATACIJSKE POLITIKE. — PROGNOZE. Vidov čan Zaori: »Vidov dan!« — v daljine, naj glasno zemlje rod zazve, Jugoslovan da kelh skeline izpil je, — tugo in gorje! Poljana Kosovo! — Tam vpije jugoslovenska kri v nebo, božur-cvetica iz nje klije, pa groze zgodbo pravi to: Na Kosovem nasprotna voja se srečata: tu križ luči, tam Mohamed, — Turk srdi, boja, oj bitka strašna, dan krvi! — — j 'P<., Jugoslovenski Leonida — kralj Lazar — tu je čete zbral, — dan svetega je bilo Vida — da Turka vstavil bi naval. Od solnca sem, — od tam, kjer jasna je Krista luč zasvitala, od tam je Turka moč opasna gorje v naš dom zasiknila. Kot iz pekla zakleti roji zmračijo v temo svit neba, — tak divjih Turkov besni voji zasuli v smrt so Lazarja. Prelita kri, bridkost, trpljenje, gorje in tuga groze dni — v dom trdno druži nas življenje, — naj Jugoslavija živi! — Še Soča solza je ihteča, še Drava ... tužno v dom šumi, še Istre rana je skeleča, še Adriji se val kali... »Dan Vidov« vse objema k sebi, božur-cvetlica k njim dehti, — »Dom neodrešen!« — tudi tebi še dan vstajenja zažari... Oj »Vidov dan!« — objemaj k slogi naš rod, ki vneto te slavi, ga varno vodi k sreči mnogi, mu v dom zariši jasne dni! Popotnik iz Slov. gor. • * * Bilo je v letu 1389 — torej pred okroglo 550 leti, ko je izkrvavel kralj Lazar s svojo junaško obrambno četo na Ko- Vse one države, ki so bile pri svetovni vojni aktivno udeležene, so bile gospodarsko poražene, pa najsi so tudi vojaško, politično in diplomatično zmagale. Delno izjemo tvori izmed evropskih držav samo Anglija, absolutno zmago pa je v vsakem oziru odnesla Amerika. Ta ogromna velesila se je že od vsega po-četka dobro zavedala svoje vloge, zato je bila dobaviteljica denarja, orožja, mu-nicije, živil in drugega blaga za vse antantne sile. Evropa je ameriško pomoč tedaj drago, silno drago plačala. Ta privilegirani položaj upnice skoraj vse Evrope pa je Amerika, pravzaprav točneje povedano USA, spretno izkoriščala tudi po vojni in ga izkorišča še vedno. Da bi se obvarovala pred brezposelnostjo, ki je za Evropo, celo tudi za Anglijo, eno izmed najtežjih bremen in najbolj pasivnih postavk, je na minimum omejila priseljevanje in ga vedno bolj in bolj omejuje, saj je baš te dni zapisal nek nemški publicist, da je v Združene države Severne Amerike težje priti kakor v nebesa. In imel je popolnoma prav. Tako je Amerika odvzela Evropi največjo prejšnjo možnost eksporti-ranja svojih odvišnih delovnih moči, presežka svojega prebivalstva. Njenemu zgledu je kmalu na to sledila še Kanada in tako je danes evropskim izseljencem zaprta skoraj vsa Severna Amerika, iz-vzemši Mehiko, ki pa v tem oziru skoraj ne prihaja v poštev. Druga poteza Amerike je bila, da je rano in energično pričela iztirjevati svoje evropske dolgove. Ker je pri tem imela na razpolago dovolj sile in sredstev, je tudi na tem področju svoje taktike popolnoma zmagala. Ves odpor posameznih dolžnic je bil zaman, In zdaj romajo leto za letom v Združene države ogromni milijoni, ki ji jih pošilja Evropa za obresti in amortizacijo svojih obveznosti. Tretji in najtežji udarec pa je zadala Amerika Evropi te dni, ko je uvedla za uvoz tako velike carinske tarife, da je vsaka konkurenca evropskega blaga na ameriškem trgu za vedno izključena. Združene države bodo tedaj odslej dalj« lahko nemoteno prodajale svoje trgov* ske proizvode Evropi, konkurirale s svojimi ogromnimi in cenenimi zalogami na našem tržišču in izsesavale iz nai nadaljne ogromne milijone. Tako tedaj vidimo, da postaja naš stari kontinent vedno bolj brezmočna ameriška kolonija, eksploatacijska pokrajina, kakor je za Evropo n. pr. Afrika. Toda denarna prenasičenost postane za državo lahko prav tako usodna, kakor je na drugi strani denarno pomanjkanje, in posledice te resnice, ki izgleda na prvi pogled sicer paradoksalno, pričenja Amerika že uvidevati. Prvi udarea je bil zadnji ogromni borzni polom v Newyorku, drugi pa bodo kot logična posledica sledili. Med najbolj vidnimi naj omenimo to, da se obrestna mera za vloge v vseh ameriških bankah vedno bolj krči, ker banke v njih nakopičenega kapitala že ne morejo več v zadostni meri investirati v posojila, odnosno v podjetja. Tu vidimo tedaj velezanimiv pojav, da izgublja denar, čeprav je z zlatom’ nadnormalno krit, svojo vrednost baš zaradi tega, ker ga je — preveč. Verjetno pa je nadalje, da bo imela ameriška gospodarska politika še druge, vse težje posledice. Te bodo represalije Evrope, ki je kljub vsemu še dovolj močna, da jih v sporazumu izvede. Take represalije, ki bi predvidoma obstojale v prvi vrsti v tem, da bi se odklanjal ameriški kredit, da bi se bojko* tiralo ameriško blago ali pa da bi se celo ustavilo odplačevanje obresti in amortizacije na stara posojila in vojne ter* jatve, bi utegnile Ameriko prizadejati vse bolj kakor sama pričakuje, ker je ne bi zadušile samo v lastnem kapitalu, ampak tudi v lastnem blagu. To bi pa pomenilo za novi svet največjo katastrofo. Zato je zelo verjetno, da bo Amerika morala že v bližnji bodočnosti popustiti in svojo gospodarsko politiko napram Evropi podvreči temeljiti reviziji. V interesu svetovne politike bi pa bilo to želeti tudi z našega, ne samo z ameriškega stališča. /ladkorno bolezen (Diabetes) ozdravite lahko in hitro z Radensko zdravilno vodo. Navodila za pitno zdravite v doma dobite na zahtevo od zdravilišča Slatina Radenci. XI Razstave u osnovnih šolah Vso javnost, zlasti še starše in prijatelje mladine opozarjamo na razstave pismenih izdekov ter deškega in dekliškega ročnega dela, ki jih prirede mariborske osnovne šole v svojih prostorih na Vidov dan in sledečo nedeljo. Ob takih prilikah ima vsakdo najlepšo priložnost, da se prepriča o sadovih, ki jih rodi tiho in neumorno šolsko delo. Obenem dobi učiteljstva zadoščenje, mladina pa pobudo, ko vidi, da se tudi javnost zanima za uspehe celoletnega dela in truda. Moralna dolžnost slehernega bi bila, da po-seti te razstave in s tem dokumentira, da ima smisel za pospeševanje narodova kulture na pravem mestu, to je v srcu. Tudi podeželskemu učiteljstvu, ki bo došlo te dni v Maribor, bo nudila razstava marsikaj koristnega. — Spomini za obalno veselico v soboto v Veliki kavarni so da< rovanl od tvrdke .ZLATOROG' Voz sena pokopal pod seboj 4 Uudt. Včeraj popoldne se je na glavni cesti med Mariborom in Hočami prevrgel voz sena, ki je pokopal pod seboj kar štiri o-sebe. Nezgodo je povzročil osebni avtomobil, katerega so se prestrašili konji Ker je šofer pravočasno ustavil avto ter sam pomagal odmetavati seno, je bib prometna ovira kmalu odstranjena. — Začetek točno ob 21. (9.) url. Odločilna finalna tekmovanja v mednarodnem rokoborbnem tekmovanju se vršijo v soboto, nedeljo In ponedeljek v verandi „Unlo < >4 > a |< i i »a « Najmodernejše kopalne obleke 1 s primernimi kopalnimi čepicami in čevlji dobite pri nas. Velika Izbira frottč-blaga za kopalne plašče. Pri nas dobite tudi za mal denar nekaj lepega, prosimo,le obiščite nas. C. Biidefeldt, Maribor ♦♦ to* ■ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦■♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o** Motvoz (špaga) vrvi, Strange, gurte, galanterija, drobnarija, pletenine, papir i. t. d. Na debelo in 1858 na drobno’ MARIBOR VETRINJSKA ULICA 26. karibor TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV MEINEI & HEROID Gramofoni Mandoline Violine Gltare Trombe Bohe harmonike od Din 298 — dalje 3361 PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Scharbaumova zgradba Zahtevajte povsod „Večernik Preprodajalci popast! Pošilja se na vse strani! Poiskusite naše nove pekarske špeciialitete kakor: Stole a la cokosatte, sijajne v okusu in trajne Samostanske rogljičke iz francoskega testa Pravi tirolski sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi izdelki) v vsaki velikosti, trajen Oastelnski prepečenec v vseh oblikah, izvrstno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski prepotene«, izvrstnega okusa in naSi vsestransko znani in priljubljeni orehovi rogljički, potunjskl upognjenci'" n vinske palčica, venčasti kolači Itd. Pekarna Schmid, Maribor, JurElteva ulica 6 iiiiuiiiiimiHimimiiniiiiiiiuiiuiiiiHiiiuuiiHiiiuniiiiiiiuiii Lepa obleka za mal denar Dobro moiko blago v vseh barvah in modernih vzorcih, 3 m za kompletno obleko samo Din 180"- Cola Oblaka po sporočilu prsne širine, trebušnega obsega in hlačne dolžine samo Din 330*- Vpošiljatev se izvrši pri predplačilu zneska ali po povzetju franko vsake pošte, nezacarinjeno. Arnold Weisz, 1524 expedit, Levico 42 CSR. iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sanatorij v Mariboru 1117 ♦ Gosposki! 49 Tel. 23-38 Najmodernejše urejen za operacije. Električni zdravilni aparati: diater-mija, višinsko solnce, tonizator, intrardeča žarnica. Cene zmerne. „EdelwelB“ 1900 v Mariboru V nedeljo, dne 6. julija 193(y velika ljudska veselica povodom 30letnice obstoja, pod košatimi lipami n« vrtu g. Anderle v Radvanju. Dve godbi! Začetek ob 16. uri PlesiSče na prostemI Vstopnina Din 5— lotiod v spiemstvu staršev imajo prosti vstop) Avtobusna zveza do ztnrijučka veselit« V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica v verandi in dvorani pivovarne Union. Bliža se sezona kumaric Preskrbite se pravočasno z najfinejšim vinskim in špiritnim kisom tvrdke | Jakob Perhavec -• Maribor Gosposka ulica št. 9_ Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik: FRAN BRO ZOV1C v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ oredstavnlk STANKO DETELA « Maribora