Letnik 1912.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXIV. — Izdan in razposlan 23. dne marca 1912.
Vsebina: Št. 58. Ukaz, s katerim se oznamenjajo tista učilišča, s kojih dovršitvijo so združene ugodnosti, če se dokaže posebna usposobljenost začeti koncesijonirane stavbne obrti.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumn z ministrom za notranje stvari, ministrom za bogočastje in nank in z ministrom za javna dela z dne 14. marca 1912. 1.,
s katerim se oznamenjajo tista učilišča, s kojih do-vršitvijo so združene ugodnosti, če se dokaže posebna usposobljenost začeti koncesijonirane stavbne obrti.
Na podstavi § 13, odstavek 3 zakona z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 193) o uredbi koncesijoniranih stavbnih obrti se ukazuje tako :
§ 1.
V	§ 12, odstavek 1, zakona z dne 2fi. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 193) za prosilce za stavbno, zidarsko, kamcnarsko ali tesarsko pravico omenjene ugodnosti se priznavajo absolventom šol za nadtalue stavbe in stavbno inženirstvo na tuzemskih tehniških visokih šolah.
§ 2.
V	§ 12, odstavek 2, omenjenega zakona prosilcem za stavbne, zidarske, kamenarske, tesarske in
studenčarske pravice dovoljene ugodnosti se priznavajo absolventom šol stavbne stroke na nastopnih učiliščih :
na državni obilni šoli v I. dunajskem občinskem okraju;
na državni obrtni šoli v Salcburgu; na državni obrtni šoli v Trstu; na državni obrtni šoli v Insbruku; na državni obrtni šoli v Pragi; na nemški državni obrtni šoli v Plznju ; na državni obrtni šoli v Libercu; na nemški državni obrtni šoli v Brnu; na češki državni obrtni šoli v Brnu ; na državni obrtni šoli v Krakovu.
Odhodnim izpričevalom stavbnih strokovnih šol na državnih obrtnih šolah, naštetih v tem paragrafu, je pristaviti naslednjo opomnjo:
„Za imetnika tega izpričevala zadošča v zmislu S 12, odstavek 2, zakona z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 193), kadar prosi za pravico stavbnega, zidarskega, kamenarskega, tesarskega ali studenčarskega mojstra, dokaz nasproti časovnim določilom § 1 1 lega zakona za eno leto krajše praktične izučbe v dotični obrti“.
§ 3.
V tj 12, odstavek 3, omenjenega zakona prosilcem za pravico tesarskega mojstra dovoljena
(iSloTfnlich.)
43
ugodnost nasproti časovnemu določilu točke 2 § 1 1 j tega zakona za dve leti krajše praktične porabe v tesarski obrti se priznava absolventom oddelkov za tesarstvo na nastopnih učiliščih:
na strokovni šoli za obdelovanje lesa in kamenja v Halleinu;
na strokovni šoli za obdelovanje lesa v Ko-lomeji ;
na strokovni šoli za obdelovanje lesa v Zakopanih;
na deželni strokovni šoli za kolarstvo in tesarstvo v Kamionki Strumilowi.
Odhodnim izpričevalom oddelkov za tesarstvo na strokovnih šolah, oznameujenih v tem paragrafu, je pristaviti naslednjo opomnjo :
„ Za imetnika tega izpričevala zadošča v zmislu g 12, odstavek 3, zakona z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 193), če prosi za pravico tesarskega mojstra, dokaz nasproti časovnemu določilu § 11, točka 2, tega zakona za dve leti krajše praktične izučbe v tesarski obrti“.
§ 4.
V	§ 12, odstavek 3, omenjenega zakona prosilcem za pravico kamenarskega mojstra dovoljena ugodnost nasproti časovnemu določilu točke 2 § 11 tega zakona za dve leti krajše praktične porabe v ka-menarski obrti se priznava absolventom oddelkov za kamenarje na nastopnih učiliščih:
na strokovni šoli za obdelovanje lesa in kamenja v Halleinu;
na strokovni šoli za kiparje in kamenarje v HoHci;
na strokovni šoli za obdelovanje kamenja v Saubsdorfu;
na sleški deželni strokovni šoli za industrijo granita v Friedebergu.
Odhodnim izpričevalom oddelkov za kamenarje na strokovnih šolah, oznamenjenih v tem paragrafu, je pristaviti naslednjo opomnjo:
„Za imetnika tega izpričevala zadošča v zmislu § 12, odstavek 3, zakona z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 193), če prosi za pravico kamenarskega mojstra, dokaz nasproti časovnemu določilu §11, točka 2, tega zakona za dve leti krajše praktične izučbe v kamenarski obrti“.
§ 5-
V	§ 12, odstavek 3, omenjenega zakona prosilcem za pravico tesarskega mojstra dovoljena ugodnost nasproti časovnemu določilu točke 2 § 11
tega zakona za eno leto krajše praktične porabe v tesarski obrti se priznava absolventom nastopnih učilišč:
a)	šol za stavbne rokodelce:
na državni obrtni šoli v I. dunajskem občinskem okraju;
na državni obrtni šoli v Linču; na državni obrtni šoli v Salcburgu ; na šoli za stavbne in umetniške rokodelce v Beljaku;
na državni obrtni šoli v Ljubljani; na državni obrtni šoli v Insbruku; na šoli za stavbne rokodelce v Imstu ; na šoli za stavbne in umetniške rokodelce v Bolcanu;
na šoli za stavbne in umetniške rokodelec v Tridentu;
na strokovni šoli za obrtniško risanje v Bregencu;
na državni obrtni šoli v Pragi ; na državni obrtni šoli v Srnichovu; na nemški državni obrtni šoli v Plznju ; na češki državni obrtni šoli v Plznju ; na državni obrtni šoli v Pardubicah; na državni obrtni šoli v Libercu; na državni obrtni šoli v Č. Budčjovicah; na šoli za stavbne rokodelce v Jaromeru; na šoli za stavbne in umetniške rokodelce v Dččinu;
na nemški državni obrtni šoli v Brnu ; na češki državni obrtni šoli v Brnu; na šoli za stavbne in umetniške rokodelce v Spljetu;
na državni obrtni šoli v Levovu; na šoli za stavbne rokodelce v Jaro-slavovu ;
b)	šol za poslovodje stavbnoobrtniške smeri:
na državni obrtni šoli v Insbruku; na državni obrtni šoli v Gradcu ; na državni obrtni šoli v Černovcih; na državni obrtni šoli v I. dunajskem občinskem okraju;
na državni obrtni šoli v Salcburgu; na državni obrtni šoli v Pragi; na državni obrtni šoli v Srnichovu; na nemški državni obrtni šoli v Plznju; na češki državni obrtni šoli v Plznju; na državni obrtni šoli v Pardubicah; na državni obrtni šoli v Libercu; na nemški državni obrtni šoli v Brnu ; na češki državni obrtni šoli v Brnu; na državni obrtni šoli v Levovu;
c)	zimskega tečaja za tesarje:
na strokovni šoli za obdelovanje lesa v Kašperskih Horah.
Odhodnim izpričevalom šol za stavbne rokodelce, oziroma za poslovodje, oznamenjenih v tem paragrafu, in pod c imenovanega zimskega tečaja je pristaviti naslednjo opomnjo:
„Za imetnika tega izpričevala zadošča v zmislu § 12, odstavek 3, zakona z dne 26. decembra 1893. 1 (drž. zak. št. 193), če prosi za pravico tesarskega mojstra, dokaz nasproti časovnemu določilu § 11, točka 2, tega zakona za eno leto krajše praktične izučbe v tesarski obrti“.
§ 6.
V § 12, odstavek 3, omenjenega zakona prosilcem za pravico kamenarskega mojstra dovoljena ugodnost nasproti časovnemu določilu točke 2 § 11 tega zakona za eno leto krajše praktične porabe v kamenarski obrti se priznava absolventom nastopnih učilišč:
a)	šol za stavbne rokodelce:
na državni obrtni šoli v 1. dunajskem občinskem okraju ;
na državni obilni šoli v Linču; na državni obrtni šoli v Salcburgu; na šoli za stavbne in umetniške rokodelce v Beljaku;
na državni obrtni šoli v Ljubljani ; na državni obrtni šoli v Insbruku; na šoli za stavbne rokodelce v Imstu; na šoli za stavbne in umetniške rokodelce v Bolcanu;
na šoli za stavbne in umetniške rokodelce v Tridentu;
na strokovni šoli za obrtniško risanje v Bregencu;
na državni obrtni šoli v Pragi; na državni obrtni šoli v Smichovu; na nemški državni obrtni šoli v Plznju; na češki državni obrtni šoli v Plznju; na državni obrtni šoli v Pardubicah; na državni obrtni šoli v Libercu; na državni obrtni šoli v Č. Budčjovicah; na šoli za stavbne rokodelce v Jaromefu; na šoli za stavbne in umetniške rokodelce v Dečinu;
na nemški državni obrtni šoli v Brnu;
na češki državni obrtni šoli v Brnu; na šoli za stavbne in umetniške rokodelce v Spljetu;
na državni obrtni šoli v Levovu; na šoli za stavbne rokodelce v Jaro-slavovu ;
b)	šol za poslovodje stavbnoobrtniške smeri:
na državni obrtni šoli v Insbruku; na državni obrtni šoli v Gradcu; na državni obrtni šoli v Černovcili; na državni obrtni šoli v I. dunajskem občinskem okraju;
na državni obrtni šoli v Salcburgu ; na državni obrtni šoli v Pragi; na državni obrtni šoli v Smichovu; na nemški državni obrtni šoli v Plznju; na češki državni obrtni šoli v Plznju; na državni obrtni šoli v Pardubicah; na državni obrtni šoli v Libercu; na nemški državni obrtni šoli v Brnu; na češki državni obrtni šoli v Brnu; na državni obrtni šoli v Levovu;
c)	mojstrskega tečaja za kamenarje :
na strokovni šoli za kiparje in kamenarje v Horici.
Odhodnim izpričevalom šol za stavbne rokodelce, oziroma poslovodje, oznamenjenih v tem paragrafu, in pod c) omenjenega mojstrskega tečaja je pristaviti naslednjo opomnjo:
„Za imetnika tega izpričevala zadošča v zmislu § 12, odstavek 3, zakona z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 193), če prosi za pravico kamenarskega mojstra, dokaz nasproti časovnemu določilu §11, točka 2, tega zakona za eno leto krajše praktične izučbe v kamenarski obrti“.
§ 7.
Ta ukaz dobi takoj moč; hkratu izgubi moč ministrstveni ukaz z dne 24. oktobra 1907. 1. (drž. zak. št. 246).
Hcinold s. r.	Uoettler s. r.
Hussarek s. r.	Trnku s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstälte št. 24, tudi v letu 1912.
v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem iu slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1912 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstälte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom od laja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
Letnik 1849.						4 K 20 h		Letnik	1870. za					2 K 80 ti	Letnik 1891.		za .				6 K — h	
	1850.					10 .	50 ,		1871.				. .	4 , — r		1892.					10	
	1851.					2 »	60 ,		1872.				. ,	6 , 40 „		1893.					6	
	1852.					5 ,	20 „		1873.					6 „ 60 ,		1894.	r				6	
	1853.					6 .	30 ,		1874.				. .	4 „ 60 „	n	1895.	ti	•				7	*	»V
	1854.					8 .	40 „		1875.					4 , — .	„	1896.					7	
	1855.					4 ,	70 ,		1876.					3 , - ,	r	1897.	r> •				15	VI	JI
	1856.					4 .	90 „		1877.					2 		r	1898.	n •				6	r	vi
	1857.					5 ,	70 .		1878.					4 „ 60 ,	r	1899.					10	vi T vi
	1858.					4 ,	80 ,		1879.					4 , 60 ,		1900.					7	n	n
	1859.					4 .			1880.	r				4 , 40 ,		1901.	T*	•				6	n	vi
	1860.					3 .	40 .		1881.					4,40 ,		1902.	T				7	, 50 .
	1861.					3.			1882.	r				« , -		1903.	r				9	n	vi
	1862.					2 .	80 „		1883.	„				5 . - ,	r	1904.	T	•				5	vi	VI
	1863.					2 .	80 ,		1884.	v				5 „ - ,	T*	1905.	P	*				6	n	vi
j,	1864.					2 „	80 „	„	1885.					3 „ 60 ,		1906.	„ .				12	VI	VI
	1865.					4 .		 „		1886.				. .	4 , 60 „		1907.	VI				13	VI	P
	1866.					4 .	40 ,		1887.	n				5 , - ,		1908.	VI	•				9	Tl	11
	1867.					4 .		 „		1888.					8 „ 40 ,		1909.	•n				8	. 50 ,
	1868.					4 .		 „		1889.	v*				6 . - .	„	1910.	v				8	, 40 ,
VI	1869.	n				6 .	n	»	1890.	r				5 . 40 ,	n	1911.	n •				7	v*	n
	Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenš													z 1. 1870. se		dobivajo po		istih cenah, kakor				
nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, se dovoli 20% popusta, ako so naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli liedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v Šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omeiyeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah.