Prvi slovenski dnevnik v Zj edin j enih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v cAmeriki Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Yore, N. Y., under the act op Congress of March 3, 1879. Stev* lOS. NEW YORK, maja, 1904. Leto XI. Strajki. V Novej Angliji štrajka mnogo delavcev. v Strajk stavbinskih. delavcev v Philadelphiji. Strajk mašinistov Santa Fe železnice. Boston, Mass., 3. maja, Mesec mai. v kterem delavci Nove Anglije izredno rado štrajkajo, prinesel je tukajšnjemu občinstvu štrajk pekov. Slednjim so ee pridružili tudi peki v Cambridge, Lynn, Salem, Brockon, Abington, Rockland, North Easton, Stoughten. Weymouth in Bridgewa-ter. Strajkarji zahtevajo skrajšanje tedenskega delavnega časa na 00 ur in povišanje tedenske plače na $16. Philadelphia, Pa., 3. maja. Razne lokalne unije bo odredile štrajk 50001 stavbinskih dela vcev, kteri zahtevajo 30% povišanje plače. Podjetniki upajo , da bodo štrajkarji v kratkem krotki. Tudi v Oil City, Pa., štrajka 200 stavbinskih delavcev kterim se bodo pridružili tovariši v Fredoniji, Ja-mestownu, in Olean, N. Y., in v Bradtordu, Warren Erie, Titusville, Franklinu, Dubois, Richway in Cor-ry, Penna. V Waterbury, Conn., štrajkajo tesarji za povišanje plače za 30 centov. Topeka, Kana., 3. maja. V Tukajšnjih delavnicah Santa Fe železnice štrajka 2000 mašinistov. TOGO ZOPET PORAŽEN. Rusi razdejali osem japonskih parnikov in dve torpedovki. 0b Yalu so Japonci in Rnsi imeli velike izgube. — Kuropatkin hiti z 20,000 možmi proti Feng-Wang-Chengn. — Rusko umika-, nje. — General Sasulič seje bojeval, mesto da bi se umikal. London, 4. maja. Iz Chefoo se br-zojavlja: "Japonci so se pri New Chwangu izkreali. me.sto napadli in osvojili. Rusi so se umaknili." Petrograd, 4. maja. Geneual Ku-ropatkin brzojavlja caru, da so v bojih ob Yalu zgubili Japonci in Rusi najmanj 3000 mož. + Paris, 4. maja. Iz Petrograda s< brzojavlja, da se poroča iz Vladivo-stoka, da so v bojih ob Yalu padli trije ruski generali in da je bilo 35 častnikov vjetih . Petrograd, 4. maja. Ob Yalu se je bojevalo 25,000 Rusov proti 100,000 Japoncem. Rusi je vodil general Sasulič, kteri je dobil povelje svojo postojanko držati 10 ur, prodno se srne umakniti. Kuropatkin je brzojavno naročil, da se mu pošilja nadaljne čete. Tudi je priporočil, da sibirska železnica preneha s tovornim prometom in da razvaža edino le vojaštvo. etrograd, 4. maja. Nadadmiral, veliki knez Aleksej, dobil je od podkralja Aleksejeva uradno poročilo o zmagi Rusor pri Port Arthuru. Po- "Zajedno z napadom pri Potjet-skein, napadli so Japonci tudi naše krilo pri Turenehenu. "Na to so &e naši umaknili med neprestanim streljanjem Japoncev. "Naši so poslali dva bataljona 11. ■polka in 3. baterijo 3. brigade v Lak-funclni. da je bila tako zavarovana pot proti dapadu. "Jeden bataljon 11. polka je napadel Japonce z bajoneti. Prvi ?o korakali hornisti, — toda Japonci se niso upali bojevati mož proti možu in so bežali. '"Pred polkom sta pogodili dve krogli kaplana, kteri je nosil križ." "Ko je dospel na pomoč bataljon 18. polka, so se naši v redu umaknili. "Izgube 11. in 12. polka so vi like. Med mrtvimi 11. polka feo polkovnik Lavink in podpolkovnika Demetič in Rajevskij. "2. in 3. baterija G. brigade je zgubila večino konj in možtva, radi česar so topove zabili in jih pustili ležati. "Do sedaj je prišlo S00 ranjencev, med njimi 14 častnikov v bolnico v ponce le opazovati in nadlegovati, ne pa zadrževati, česar pa ni storil. + + + Tokio, 3. maja. Admiral Hosaya poroča, da mu je poveljnik Maha-guva. kteri vodi japonske topničarke, priposlal sledeče poročilo: V nedeljo dopoludne ob J,2l0. uri odpljula je topničaraka divizija po reki Yalu navzgor in sicer tako daleč, kakor je bilo mogoče. Topničarka 'Maya'bombardirala je Antushan, dočim so iz l ju streljali na Liudongkau in okolico. Na to je torpedna flotila odpljula proti Sudonghau. Ko so se la-dije vračale napadli so jih Rusi, ne da bi napravili kako škodo. Petrograd, 3. maja. Generalni štab je naznanil "Ass. Pr." izkaz o ruskih operacijah v minolem tednu. Ruske čete so obstale, vštevši rezervo, z divizijo strelcev generala Kastalinske-ga. kozakov pod poveljništvom generala Miščenko in brigade topništva. Vrhovno poveljništvo teh čet prevzel je general Sasulič. Ruske bojne črte so bile v Kjulienchongu, nasproti Wiju in Antunga. Miljo severno od Kiulienchenga nahaja se vas Potje-tinski, blizu pritoka reke Lizavena in pet milj dalje proti severu je vas Chingov. Na nasprotnem bregu pritoka je vas Lizavena in Ilusan. Še dalje na mandžurskem bregu reke \ alu in ob ustju reke Aipike je vas Ambihe. Vso deželo ob toku Yalu med Ambihe in Antungom dele otoki, kterih največji je Somalinda pri Kiuliencliengu. Zopet drugi otok je pri Sindiagovu. Japonsko vojaštvo je Štelo kacili 100,000 mož, od kterih jih je šlo v boj 4 divizije, 13 bataljonov in 56 baterij. Japonci so se pripravili na prehod preko reke s tem, • ia so poslali vse svoje topove, kterih je bilo petkrat toliko, kot ruskih, na $350,000 škode. Indianapolis, Ind., 4. maja. Poslopja Union Stock Yards in Belt železnice so včeraj zjutraj zgorela.! Požar je napravil za $350,000 škode.! Zavarovalnina znaša pa le $100,000.' Razun Idevov, zgorelo je tudi 35 glav | goveje živine in mnogo krme. 5001 glav živine so s skrajnim naporom redili. Železnici zgorelo je 350 vozov. Carmel, N. Y.. 4. maja. Smith Memorial Hall, tukajšnjega dekliskec0 Bcminara, je zgorela. Sedemdeset go-jenk je moralo bežati v nočnih oblekah. Most zgorel. Crockston, Minn., 4. maja. Os ob ni vlak Great Northern železnice je na potil iz Dulutha v Larimore, N. Dak. zavozil na gorež železniški most, ob kterej priliki je bilo 25 potnikov ranjenih. Ko je dospel vlak na most. ki vodi preko reke Clearwater, so železničarji opazili, da je del mostu v plamenu. Toda bilo je prepozno vlak vstaviti in tako so vozili dalje po gorečem mostu. Vlak je prišel srečno preko, mostu, toda pri tem se je vnel zadnji voz in med potniki je nastala največja panika. Sprevodnik Bryant je skušal ljudi pomiriti, toda vsakdo je skušal priti na prosto in tako je bilo vgneči 25 osob ranjenih. Nori zrakoplav. San Francisco, Cal., 3. maja. Dr. Avgust Greth, in njegovi pomočniki, odpotoval je včeraj s zrakoplavom v San Jose, 50 milj južno od tukaj. Vzletel je blizo Market St. Ko je dospel zrakoplav par sto čevljev visoko, pokazal je dr. Greth, kako lahko je krmiti njegov zrakoplav, a tem, da je letal dalj časa v krogu in v razne smeri, dokler se ni končno napotil v San Jose. Daairavno je vel veter naravnost proti njemu on ni spremenil svojega pravca in je kljub !temu letel hitro proti svojemu cilju. Toda vožnja vendar le ni bila srečna. Ko je prišel kakih 5 milj daleč, moral ae jo podati zopet na zemljo, ker se mu je aparat nekoliko pokva ril. — Neifoda na morju. Philadelphia, Pa., 4. maja. Petro lejski parnik 'Hudson' od Standard Oil Co., kteri je odpljul od tukaj v Singapore, je 80 milj daleč od Cape Henlopen zadel v jadranko 'T. Char-leton Henry'. Sprednji del parnika je poškodovan, radi česar bo nekoliko blaga morali pometati "v morje. Ja-llranka je zelo poškodovana. Potop japonske vojne ladije pred Port Arthurom. (Po fotografiji poročevalca "Ass. Pr.") IW)C ročilo javlja, da so včeraj po noči skušali Japonci zapreti portarthur-sko luko. Pri tem so Rusi potopili osem velikih japonskih parnikov in 2 torpedovki. Do sedaj so našli Rusi 30 Japoncev in dva častnika kteri so se rešili iz potapljajočih se parnikov v čolne. Rusi niso imeli izgub. Večina mornarjev na japonskih parnikih je bilo potopljenih. Rano zjutraj opazili so Rusi da je na potopljenih japonskih parnikih, kterih jambori so bili še nad vodo, več japonskih mornarjev, ktere so pa Rusi rešili. Dosedaj je umrlo 13 ranjenih Japoncev, ostalim so dali Rusi hrano in obleko. V mestu vlada mir. Petrograd, 4. maja. Genial fvu-ropttkin brzojavlja caru: "General Sasulič poroča o boju 1. maja: "12. in 22. polk, kakor tudi 2. in 3. baterija 6. brigade topničarjev, so se udeležili boja, pri kterem so Japonci streljali iz oblegovalnih topov iz Wiju. "Po kratkem odmoru pričel se je boj proti levem našem krilu pri Tu-renehen in proti postojanki pri Pot-jetinskem. "Položaj naših je bil vedno bolj težaven, zlasti pri Potjetinskem, ker so se borili ob obeh krilih. "Trideset japonskih topov napadalo je našo jedno baterijo, ktera je pa kljub temu pognala \ beg japonsko topništvo. "Japonci aop ričeli tudi z bajoneti napadati. Kraj reke leže kupi mrtvih Japoncev. | . Fengwangchengu. Večina ranjencev dospelo je s pomočjo tovarišev peš v bolnico. Hodili so 18 ur. ^ "General Sasulič izjavlja, da so vojaki kljub izoubam pripravljeni na nove praske. "Japonske izgube so bile velikanske pri prehodu reke Ai, pri Turenehenu in na gričih. Na obeh straneh je bilo najmanj 3000 mož usmrtenih. Tokio, 4. maja. General Kuroki brzojavlja: "Male ruske čete vedno nadlegujejo našo vojsko, tako, da smo dne 2. t. m. izgubili nadaljnih 300 mrtvih. Sovražnikse je trdno držal, dokler ni izgubila njegova baterija konje in moštvo. "V našej bolnici imamo 100 ranjenih Rusov. "Prvi zdravnik 1. japonske vojske poroča, da smo dosedaj izgubili 7i»8 mrtvili, in sicer: cesarska garda 132, druga divizija 350, tretja divizijp 316. Petrograd, 4. maja. Generala Sasulič in Kaštalinskij sta ranjena. Pri Kjulienchengu bojevalo sa je le i>000 in ob reki Licavena 3000 Rusov proti 80.000 Japoncem. General Sasulič je v lepem redu in kljub rani umika. Japonci mu ne slede. Vojskovodje ob reki Yalu so postopali samovlastno, kajti general Kuropatkim jim je ukazal, da se Japoncem ne smejo mnogo upirati, česar pa niso storili. Petrograd. 4. maja. General Kuropatkin poroča da so Čete generala Sa-suliča prišle v najlepšem redu v Fengwa n preheng. General Sasulič je imel nalog Ja- višine pri Kiulienchengu in Antun-gu, kjer ao iz krcali iz vojnih ladij večje topove. V varstvu baterij severno od Sandiacova odšli so Japonci v Husan, kjer so zasedli tamošnje višine, od kjer jih je pa general Sasulič minoli petek zopet prepodil. V soboto so pa Japonci zopet prišli in Rusi so se umaknili preko Licavene in nadaljevali boj pri Chingovu, kjer so napadli Japonce v krilu. Ruske čete pri Antungu in Kiulienchengu so se med tem bile zopet umaknile. Ruske čete so bile razpostavljene v polukrogu, kteri 2e je pa pomanjševal in se umikal. Petrograd, 3. maja. Občinstvo se vedno bolj zanima za poročila o bojih pri reki Yalu, zlasti radi tega, ker se je tudi uradoma poročalo o boju. Vendar .se pa ljudstvo čudi, da vojna komisija ne objavlja vse brzo-jave generala Kuropatkina. Tukaj se tudi zatrjuje, da vojno ministerstvo ni več zadovoljno z generalom Sasuličem, ker se je pri umikanju preveč upiral Japoncem. Dasiravno se v vojnem ministerstvu čudijo, čemu se je Sasulič Japoncem tako trdovratno uprl, so uverjeni, da tega v nadalje ne bode storil, dokler ne dobi tozadevno povelje. Petrograd, 3. maja. Uradoma se poroča iz Port Arthura, da je japon sko brodovje pod vodstvom podadmi-rala Togo, ponovno skušalo zapreti portarthursko luko kar se pa Japoncem ni posrečilo. Podkralj Aleksejev je poslal proti Japoncem oddelek svojega brodovja, katero je potopilo oeem japonskih kamenjem naloženih parnikov in dve torpedovki. Vhod v luko je prost. Japonski poraz uradoma potrjuje podkrtlj Aleksejev. Japonci so poslali proti luki osem parnikov, ka tere so nameravali potopiti pri vhodu v luko. Ruske torpedovke so pa vse po vrsti potopile zajedno z dvema japonskima torpeJovkama. Japonsko brodovje so Rusi po noči ugledali z "pomočjo reflektorjev kmalo po polunoči. Admiral Aleksejev je odpljul proti Japoncem z ladijo "Otvažnij". Med tem so iz trdnjav in vojnih ladij zajedno pričeli streljai na japonske ladije, kar je trajalo do 5. ure zjutraj. Rusi so pri tem vjeli več japonskih mornarjev in dva častnika. Petrograd, 3. maja. Tukaj vlada velika nezadovoljnost, ker vlada še vedno neče objaviti poročil o bojih pri reki Yalu, radi česar krožijo po mestu vsakojake vznemirljive vesti. Tako na.primer trdijo nekteri, da so ruske izgube velike. Velike izgube je itak pričakovati, tod a, splošno se trdi, da so Rusi do sedaj izgubili le par sto mož in nekaj topov. Semkaj se poroča, da so je general Sasulič umaknil v najlepšem redu ob glavnej cesti. Japonci mu niso sledili. Podrobnosti je pričakovati, kakor hitro pride Sasulič do zvezinih črt. Dosedaj še niso objavili niti je-dne brzojavke iz bojišča. Boji pri Chin Gowu so bili vroči. Japonci so zasedli obe strani okolice od kjer so jih pa Rusi pregnali. Tu je prišlo tudi do boja mož proti možu M nogo ruskih vojakov se kljub povelju ni hotelo umakniti. Pri Kju Lien Chengu se je bojevalo z Japonci le 9000 Rusov in pri Licaveni le dva polka sibirskih strelcev. General Miščenko je imel na razpolago 1500 kozakov, kteri so podpirali rusko desno krilo. General Ka-eov s 1500 kozaki je bil višje ob Yalu Him. 3. maja. Semkaj se brzojavlja da se je general Kuropatkin napotil na čelu 20,000 mož ir .Jaovanga v Feng Wang Cheng, da tamkaj prvič zgrabi Japonce. Petrograd, 3. maja. General Kuropatkin brzojavlja caru, da je izredno zadovoljen, da so Japonci prekora čili reko Valu, ker to je njegovim operacijam zelo v prid. General Kuropatkin bode najbržt pripustil, da vodi japon-ski general Kuroki 20,000 mož proti Port Arthuru, kjer pa imata generala Suiir-nov in Stoessel 35,000 mož na razpolago, tako da se Japoncem ne bod«.-posrečilo doseči Port Arthur j a. General Kuropatkin zamore poslati v Yinkow ali pa v Port Arthur v 24. urah pomoč, ako hoče napasti Japonce za hrbtom. ^ Dosedaj še ni prišlo do resne bitke. Kuropatkin je prepričan, da bodo Japonci skušali takoj pričeti z večjimi bitkami, toda on ne bode pričel z ofenzivo pred koncem maja ali sredi junija, ko bode imel na razpolago 500,000 mož. Petrograd, 3. maja. General Kuropatkin je caru natančno brzojavil, kako je odredil, da se morajo čete pod vodstvom generala Sasuliča, ki so se bojevali z Japonci, umikati. Kuropatkin je odredil, da se morajo čete iz Antunga in Kulienchenga umakniti po glavnem potu, ki vodi v Feng Wang Cheng. Japonci so imeli pri umikanju Rusov velike izgube. Nikdar prepozno. Med nekim pogovorom, omenil je star mož, da se človek njegove starosti ne more priučiti novemu jeziku. Krylov, ruski pesnik, pa je stavil, da se nauči grščine t dveh letih, dasi je bil takrat že nad 68 let star. In dobil je stavo. Bil je sicer že star, toda zelo energičen mož. Ne smemo misliti samo na našo preteklost, marveč tudi na našo prihodnost. Poskusiti moramo ohraniti svoj mladeniški duh. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino poživlja kri, uravnava prebavljenje ter pokrepčuje energijo našega duha. Izdelovano je iz čistega, naravnega vina ter nekaj izbranih zdravilnih zelišč, brez vsakoršne strupene primesi. Ono deluje nepo-sred na želodec in notranje dele telesa ter spopolnuje tako prebavljenje in dela novo, čiato in zdravo kri. To delovanje je popelnoma naravno. Zdravila, ktera razdražijo žalodec. ne morejo čistiti krvi. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ozdravi VBak želodec. Dobi se v vseh lekarnah in dobrih gostilnah ter pri edinemu izdelovalcu Jos. Trinerju, 799 So. Ashland Ave., Pilsen Sta., Chicago. JQL _____________ Kretanje vojnih ladij. Križarka "Albany" dospela je v Cavite, na Filipinah, šolska ladija "Peoria" v Newport. Va.. monitor Arkansas' v Annapolis, topničarka "Concord" v San Francisco, Cal., in "Osceola" v Key West Va. 1'morili kapitana. New Orleans, La., 3. maja. Dva nepoznana roparja sta umorila kapitana Karola Uphovena od parnika "Alps", kteri je last U. S. Fruit Co. Kapitan je bil star 30 let in rodom Nemec. Rodbinska žaloigra. Ltica. X. Y.. 3. maja. Šestindvaj-setletni delavec Henry Burkarth. povabil je včeraj popoludne 20-letno Annie Wil^undovo, od klere se je preti tednom dni soduijski ločil, na šetnjo. Ko sta se vozila po poidičnej železniei. je pričel na njo streljati, kakor hitro tra prišla na neko osamljeno mesto. Streljal je petkrat in vse kroglje so jo pogodile. Vendar pa njegova žena že ni mrtva, dasiravno je smrtno ranjena. V bolnici je izpovedala, da je v pričo nje revolver nakrcal z krogljami, ktere so bile njej namenjene. Napadalea so kmalo vjeli. Na veftalih. Dallas, Tex., 3. maja. Včeraj so v Houstonu obesili zamon-a Henry Simmonsa, kteri je pred par dnevi zlorabil in umoril Leno Sanbergovo v Manoru. Prodno so ga obesili je izjavil, da je storil zločin, in da je pripravljen iti v smrt. Nevihta v Coloradu. Florence, Colo., 3. maja. V Greenhorn Range, osem milj južno od tukaj. razsajala je včeraj izredna nevihta. Arkansas Kiver je v jednej uri narasla za osem do devet čevljev. Voda je odplavila most in napravite ogromno škodo. Tirovi Santa Fe železnice so preplavljeni. Ulice v severnem deiu mesta so slične rekam in vse kleti s*. preplavljene. Vse trgovine so zaprte. Škoda v sadnih vrtovih v dolini je velika, kaji toča je deloma uničila vsa drevesca. Colorado Springs, Colo., 3. aprila. Kadi deževja, ktero je trajalo nad 24 ur, so razni pogorski potoki izstopili iz svojih strug in železnice imajo na tisoče dolarjev škode. V mnozih krajih je železnični promet zelo oviran al i pa popolnoma ustavljen. Cripple Creek, Col., 3. maja. Med tem. ko je minolo nedeljo tukaj deževalo. razsajal je včeraj pri nas pravi "blizzard". Že opoludne je bil sneg na ulicah dva čevlja visok, dočim je bil v gorovju izdatno višji. — Promet popolnoma počiva. Znižana vožnja. Sledeče parobiodne družbe bo znižale vožnje cene za potnike iz Kranjske, Hrvatske, Istre, Dalmacije in Ogrske: Red Star črta: Iz Antwerpena do New Yorka $24.50 iz Ljubljane do New Yorka 32.95 iz Reke (Fiume) do N. Y. 34.00 iz Zagreba do New Yorka 34.05 iz Karlovca do New Yorka 34.35 Parniki te družbe so fino urejeni in pljujejo 8 do 9 dni preko vode. North German Lloyd: Iz Bremena do New Yorka regularni parniki . . . $24.50 brzoparniki .....29.50 iz Ljubljane do New Yorka regularni parniki . . . 33.95 brzoparniki .... 38.95 iz Reke (Fiume) do New Yorka, regularni parniki . 35.15 brzoparniki .....40.15 iz Karlovca do New Yorka regularni parniki . . . 33.65 brzoparniki .....38.65 Hamb'urg-American črta: Iz Hamburga do New Yorka regularni parniki . . . $24.50 brzoparniki......29.50 iz Ljubljane do New Yorka regularni parniki .... 31.30 brzoparniki......36.30 iz Reke (Fiume) do New Yorka, regularni parniki . $1.80 brzoparniki..........36.80 iz Karlovca do New Yorka regularni parniki .... 31.50 brzoparniki......36.50 Listke za vse črte prodaja Frank SakBer, 109 Greenwich St., ter daje vaa potrebna navodila in pojaaaila. .-L. IJHPIUIVL...MWUJ.. . „ i 9.m mjammmmmmm-mmi^ - - "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev r Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " ' " pol leta.......2.50 " Četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. 'GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «GL/ S NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiliati po Money OrdeT. Pri spremen-bi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon t 379S Cortland. Japonci v Maridžuru. Pred tednom dni poročalo se je iz PetrogTada, da namerava general Kuropatkin Japonce izvabiti preko reke Yalu v Mandžur, da jih potem prisili k odločilnej bitki, v kterej bodo imeli Japonei reko za hrbtom. — Istodobno se je tudi poročalo, da bode Kuropatkin skušal Japoncem pri prehodu reke prizadeti kolikor mogoče velike izgube, dočim je zajedno ukazal, da se morajo ruske čete v neprestanem bojevanju redno umikati proti glavnej ruskej vojski. Dosedanji dogodki na bojišču se, kakor je razvidno iz najnovejših poročil, natančno in do pičice strinjajo s Kuropatkinovim vojnim načrtom. Japonci so prekoračili reko in Rusi so se umaknili potem, ko so v nepre stanih bojih pobili kacih 1000 Japoncev, dočim tudi njihove izgube niso mnogo manjše. Koliko Japoncev je sedaj v Mandžuru, ni znano, toda najbrže se ne motimo, ako trdimo, da se na obeh straneh bojuje ka cih 30,000 mož, ali manj, nego po jeden kor. Po evropskem smislu to-raj dosedaj ne more biti govora o bitkah, temveč le o bojih in pra ska h. Vendar sta si pa obe sovražni si vojski zelo blizu, tako da do večje odločilne bitke ni več daleč. Še le potem se bode pokazalo, bodo li Ja ponci Rusom tudi na kopnem kos. Vojna na Iztoku ni navadna, kajti ona znači boj med belim in rumenim plemenom, za kterega izid se zanima ves civilizirani svet. Mongolci, od severne Kitajske pa vse do Indije, so sedaj nekako elek-trizirani in žive v nadi, da je končno vendarle napočil čas, v kterem se bodo zamogli belim osvetiti. Azijski slon ima dober spomin in že dolgo pričakuje priložnosti, da bi svojega belega jezdeca otresel. Azijatje na celini sicer niso prijatelji Japoncev, toda oni vidijo v njih vendarle sorodnega voditelja. Ako sedaj zmagajo Japonci, bodo v svetu mandari-nov, kteri vladajo Kitajsko, istotako gospodarili, kakor gospodarijo sedaj v Koreji. In kaj potem? Bodo-li Anglija, Zjedinjene države, Francija itd. mirno gledale, kako je dobila Kitajska svoje vodstvo v Tokio? Ali ne bode potem tudi Avstralija vzrujana in ne bode-li prosila Anglijo za varstvo proti rumenej nevarnosti? Ako bode pa ležala Japonska mrtva pred ruskimi nogami, potem napočijo časi, ko postane tudi Kitajska, ter Indija last Rusije. Zaista, naj že izpade bližajoča se odločilna bitka kakorkoli, od nje ni odvisna le osoda Koreje in Man-džura. Tibet. — Balkan. Solun. Mohamed an i so uprizorili pred ječami v Jadiku-lah velike demonstracije ter hrupno protestirali proti vladni odredbi, da izpuste vse Bolgare, ki so bili obsojeni in zaprti v zadnjih 18 mesecih. Tudi Grki glasno mrmrajo proti izpustu Bolgarov. V Radni so bili o pravoslavni Veliki noči veliki pretepi med Grki in Bolgari. Solun. Načelnik lanskega gibanja v Monastiru, Gruev, I.ozančev in Sugarov, so ponudili po civilnih agentih, da se podvržejo. Hilmi paša jim je zagotovil pomiloščenje. Carigrad. Armenski vodja Andra-nik je a svojimi četami napadel v okraju Genoe tri armensko-kurdijske vasi ter jih požgal, ker se prebivalci niso hoteli pridružiti njegovim četam. V neki drugi vasi je njegova četa pomorila 30 Mohamedancev. Cetinje. Zaradi ribarstva na Sken-drskem jezeru je prišlo v Vrači do spopada med Turki in kristijani. Pet kristjanov je močno ranjenih, eden pa je ubit. Črnogorski in ruski kon-ral sta zahtevala, da se k jezeru takoj pošlje vojaška posadka. Angležki filozof in publicist Arnold White obrača pozornost svojih sonarodnjakov Angležev na veliko nevarnost, ki preti Angliji neizogibno od strani Rusov. On pozi vije an-gležko vlado, da se hitro odloči, ker čas je dragocen za Anglijo. Ona da se nikakor ne sme več obotavljati. Ona da mora delati takoj in modro. Angležem da preostajati dve sami alternativi: aut — aut! Ali: da se Anglija čim prej sporazumi z Rusijo glede vsih onih kontaktnih in spornih toček, ki pravijo med Rusijo in Anglijo večno os nemira in zavisti, pa da sklene z Rusijo trajen, prijateljski, lojalen in rešilni dogovor; ali: da vrže odločilno kocko, pa da začne grozno, in v zgodovini še ne-doživljeno vojno z močno in v centralni Aziji vplivno Rusijo. Ta zanimava izjava Arnolda White čudno zveni danes in to ravno v ta Čas, v kterem Rusija v Mandžuriji in na širokih obalih reke Yalu bije z Japonci najinteresantneji svetovni in zgodovinski boj. Ta obupni poziv angložkega tilo-zofa na adreso angležke vlade je ja-ko karakterističen. Ta poziv je zanimiv in poučen v obče, ne saino s psihološkega, ampak tudi z moralnega gledišča, ker nam odkriva vznemirjeno dušo angležko. A ta poziv je pomemben za nas Slovane posebej, ker iz njega doznajemo, da se velika in svetovna Anglija boji močne Rusije in velikega slavjanskega sveta, ker se ta poziv lancira v javnost ravno sedaj, ko "diploinatična" angležka vojna ekspedicija pod vodstvofti an-gležkega polkovnika Younghusband. a pod vojno strategičnim nadzorstvom angležko - indijskega generala Macdonalda, prodira v srce Tibeta proti Lhasi, tajinstveni prestolnici tibetanskega Dalaj-Lame. Arnold White ni vojak. On celo diplomat ni. In on je samo publicist White misli in računa hladnim razumom, mirno dušo, iskreno poezijo svojega čutstvenega srca. On kakor da s svojo fantazijo sluša daljne in nervozne stresljaje angležke nesigur ne bodočnosti, kteri grozi črna in velika nevarnost! On, filozof, motri ru sko-japonsko vojno drugimi očmi in sluša končni izid te vojne drugimi ušesi. On, kakor neka vrst preroka pogaja tužno glasbo neizogibne res nice, da Rusija groznim udarcem zmrvi Japonce. Ali istodobno ve in občuti, da je mnogo in premnogo kriva njegova domovina Anglija na tej ubijalni in obupni vojni, v kteri se bori bela ruska rasa z žoltim mon golskim azijatstvom. On, filozof, ve, občuti in predvidja, da so v tej vojni zapisane najgrenkeje posledice politične in gospodarske osode Japonske, Koreje in Kitaj a. V megleni daljini, kakor da opaža on fata morgana — in osodo angležke Indije, z njo tudi angležkega svetovnega go-spodstva. Zato tudi Arnold White vprašuje svoje srce: je-li to moralo biti tako?! A kakor nevidni duh sluša njegovo uho hripav odgovor: da, zares, tako je moralo biti, ker tako je hotela to Anglija! Ako premotrimo perijodo, v kteri je prišel ta znameniti poziv Arnolda Wliita na angležko vlado, pa ga še točneje, še bolje, še pazljiveje analiziramo, najdemo po njem ravno v tej perijodi jako važen kavzalni neksu v istočasnosti rusko-japonske vojske angležko vojno ekspedicijo v Ti betu. Ni-li angležki filozof in publi cist Arnold White morda samo govorniška cev ali tipalnik namer an gležke vlade? Ali ni ravno angležka vlada morda izvirni inmoralni začetnik te klasične izjave, ki se preko filozofskih ust in preko publicističnega peresa Arnolda White-a lancira v beli svet?! Ali ne namerava morda sama angležka vlada, da preko Arnolda White-a čuje mnenje angležkega naroda o tej izjavi ?!! Morda se angležka vlada v ta čas hudo kesa, da je zagrešila politično brezsmotreno neumnost, ko je poslala v Tibet vojno ekspedicijo ravno sedaj, ko se Rusija na 'skrajnem Iztoku bori z Japonci. Da. To je zares največja neumnost, ki jo je Anglija kedaj mogla storiti. Ona je s tem še bolj razjarila Ruse, pa hi oni mogli izgubiti ono lepo in slovansko strpljivost in zamahniti onim koncem ruske knute, ki bi neusmiljeno zadel Angleže preko Indije po au-gležkih njih plečah. Tibet je sladko-grenko Faridovo jabolko, ki je istotako za Ruse, kakor za Angleže življenske važnosti. Tibet leži med 27—36 stopinjo severne ^irine in med 78—99 iztočne dolžine Od Gr. Zavzemje prostor od 1,993.000 kvadratnih kilometrov ter ima danes 1,785,000 stanovnikov. Tibetanci, ali Bodči, so mongolske krvi, a buddhi-Stične vere. Meječi proti jugoza-padu z Indijo, oziroma z glavno verigo himalajskega gorovja z Rusijo; ob planinah Altyn Taga in Humbol-tovega gorovja severno z Nan-Šana-nom in s kitajskima pokrajinama Kansu in Sečuan, predstavlja Tibet v najjasneji obliki oni znameniti prehodni most, ki; od ene strani spaja Indijo s Kitajem, a z druge Rusijo in Indijo. Z narodno-gospodarakega stališča je Tibet bogata in neizčrpna zemlja. Rudninstvo je osobito izdatno blagoslovilo to tibetansko ozemlje z zlatom, železnimi rudami, mineralno soljo, boraksom, sal petrom, dragoce -nim kamenjem in drugimi surovimi kovinami. V rastlinstvu so zastopane najlepše trave, stebla in rastline. Tibet ima krasne jelove, smrekove in bukove šume. Tibetanski vrti in vinogradi v dolinah Lhase so jako znameniti. Posebno bogato je živalstvo. Poleg koristnih domačih in poljedel-skih--živali ima Tibet obilo vsakovrstnih divjih in poludivjih živali in zveri. Tibetanska antilopa-četvero-rožka, divji konj, sirski medved in neštevilno raznih družili živali, med kterimi bodi omenjen tudi mošuso-vec, slikajo zadostno živalstvo Tibeta. Trgovina Tibeta je znamenita. Posebno živahen promet obstoji s Kitajem. V Kitajsko se izvažajo volna, sukno in kovine v manufakturnih oblikah; zlato v šibah iz zlatokopa v Tokdharakunu in Sartalu; kože in kožnate podstave; runo, mošus, je-lenski rogovi, dragoceno kamenje in drugo razno. Kovna industrija, tkal-stvo, slikarstvo in druge obrti sojako razvite. Znamenit je trgovski promet z Mongolijo, Kašniirom in Indijo. Uvozna trgovina v Tibet sestoji v tobaku, svilenih robcih in čaju. Lhasa ta verska metropola Lha-maitešhega buddhisma, ta intere-santna prestolnica Tibeta, ktero Tibetanci polnim pravom nazivljajo sedišče bogov", opila je in omamila angležko zemlježrstvo. Po Lhaso hrepene Angleži kakor žejen po vodi. Pa kdo bi bil srečnejši od angležkih ko-lonijalnih pustolovcev iz Indije, ako bi se ravno njim posrečilo, da na tri-glavem Poali, v srcu Lhasse, zasade na misterijozni palači Dalaj Lame zmagonosni drog Velebritanije ?! Pa kakor so na ^faraonskih piramidah pri Kairu plapolale angležke zastave ob prihodu angležkega protektorata v Egipet, tako bi John Buli okrasil se svojo zastavo tudi visoki spomenik Dzambe, ki je postavljen sredi nad-svečeniškega Laminega dvorca na Potali, v Lhassi. Zastonj. Svetovna zgodovina hodi svoja neizogibna pota. Ona vstvarja in razdeva države in narode. Kje so danes silni Huni, Avari Mongoli? Kje Rimljani, Perzijci in Turki i Vse je razpadlo. Vse je izhlapelo. Xove države, novi narodi so nasto pili in vstali na žalostnih ruševinah njihovih. Tudi močna Anglija se trese za svoj obstanek, za svojo bodočnost. ni izhoda. Moči naravnega toka in razvoja ruske države in ruskega naroda, ruske moči in vpljiva ne zaustavi nikdo in ne za preči. Kdo mjre zabraniti rekam in potokom, da bi ne tekle v morje?! Kdo more preprečiti, da ne pride Rusija počasi ali sigurno preko srca velike Azije na Indijski ocean? Morda Angležka? Mari njena ekspedicija v Tibetu! Ne. Nikdar! Tioet ne postanne nikdar plenom nenasitne Anglije. Preko Tibeta pre dejo se v Indijo neutrudne niti ruske države in ruskega naroda. Anglija bo občutila vse težke posledice tega dela. ko napoči za to pravi čas. F. K. Evropejske in drage vesti. Budimpešta, 4. maja. Znani ma-djarski pesnik in politik, Mauro Jo kaj, je na smrt obolel. Dunaj, 4. maja. Iz Besarabije v Rusiji se poroča, da so- v kišenevskej okolici, zlasti pa v vasi Bender pričeli zopet preganjati Žide. Ko se je minolo soboto zbral tamošnji Izrael v sinagogi, je ljudstvo oplenilo židovska stanovanja. Baje so dva či-futa in jedna deklica usmrteni. Kozaki so zopet napravili red. Vest še ni uradoma potrjena in je najbrže dunajska laž. Lvov, avst. Poljska, 4. maja. Minolo soboto so tukajšnji meščani priredili velike protižidovske izgrede, ob kterej priliki je bilo pet osob usmrtenih in mnogo ranjenih. Rim, 4. aprila. Papež se je pri katoliških vladarjih Evrope po svojih "poslanikih" pritožil, ker se Francija povodom obiska predsednika Lou-beta v Rimu ni zanj zmenila. Predsednik je namreč popolnoma prezrl vatikan in papeža. Zajedno je tudi Loubet francoskemu poslaniku ukazal, naj vatikan ne obiskuje. Francija bode v kratkem odpravila svoje poslaništvo pri vatikanu. Lopa prilika. Zaradi ODPOTOVAXJA V STARO DOMOVINO in zaradi smrti soproge, prodani svoj lepi salon. To je edina slovenska gostilna v mestu. mnogo let poznana. Slovenci in Hrvatje, kteri hodijo v železne rudnike. jo vedno obiščejo. Jako lepa prilika za pravega moža. Več pove: JOSIP SCHARABOX, 217 W. Superior St., Duluth, Minn. Kranjsko slovensko katoliško KJE STA? Frank in Jože if Račič, doma iz Viher št. 1., sodni okraj Krški. Bivala sta nekdaj v Diamondvile, Wyo., potem 10S26 Torenee Ave., So. Chicago. 111. Xju žalostna mati bi rada zoedela, ali sta živa ali mrtva. Znance in prijatelje prosimo pojas-nilaglede imenovanih rojakov in naj se bližnji podatki blagovolijo poslati "Glas Narodu7'. (4-1^ 5) pip. društvo svete Barbare KJE JE t Tomaž M i j o r. Pred 16. meseci je bil v Mexico, potem pa nisem o njem več slišal. Zanj bi rad zvedel njegov vnuk: Frank ePterlin, P. O. Box 902, Ely, Minn. (2-3 4) v Forest City, Penna. Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 t PennsjlTanJJL ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa* Podpredsednik: Josip Zidan, P. o. Box 478, Forest City, Pb L tajnik: Ivan Telb4n, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, P«. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip bucinelr star., P. o. Box 591, Forest City. Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 5C9, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli nil., P. O. Box 591, Forest City Pa. Karol Zalar, F. O. Box 28, Forest City, Pa. J Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. KJE JE! Gregor Put z, doma iz Žirov na Notranjskem, star je kakih 36 let, majhen, plavolas. Poslednjo vest o njem sem dobila pred jednim letom iz Rugby, Colo., pred tremi leti se je pa nahajal v Gallup, N. Mex. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova žena: Marijana Putz, care of Pavi Oblak, 2014 Lorain St., Cleveland, Ohio. (2-7 5) Dopisi naj se pobijajo I. tajniku: ftHQBt City, Pa. John Telban, P. O. Box 60^ Društveno glasilo je "Glas Naroda". Dr. Collins dobiva od bolnikov pisma, ki spri čujejo o nenavadnem vspehu njegovih zdravil. VSAK DAN KJE STA! Frank in Jakob Peklenk. Frank je bival na Calumetu, Mich., Jakob pa v Cle\elandu, O. Za njih naslov bi rada zvedela njuna sestra: Uršula Peklenk, Box 62, Burglar, Washington Co., Pa. (3 5) V FRONTEN AC, XANS., in okolici je moj zastopnik Mr. Leopold Krushitz. Imenovani gospod deluje že mnogo let z menoj in sva vedno v najlepšem eoglasju, zato ga rojakom toplo priporočam. Fr. Sakser, Knrz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temn še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. Lepi poštni pa mik LA GASC0GNE odpljuje dne 7. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Ta parnik vzame samo potnike II. in III, razreda ter je posebno fino j vrejen za družine, ker bodo prostori j U. razreda prirejeni za III. razred in oni I. za II. razred. Pljuje 8 dni preko vode. Lepi poštni parnik "Red Star črte"! YADERLAN1) odpljuje dne 7. maja ob IOV2. uri dopoludne iz New Yorka v Antwer-pen. (Zelo lepa vožnja je na parni-kih te družbe. P Skrivnost Dr. Collinso- S Vega zdravljenja obstoji $ vtem, da je po dolgem [f študiranju v šolah ® Ekspresni parnik "francoske družbe'' LA LORRAINE odpljuje dne 12. maja ob 3. uri pop. iz New Yorka v Havre. Ekspresni parnik DE IIT80HULN1) odpljuje dne 12. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Hamburg. Najnovejši ekspresni parnik KAISER WJLLHELM II. odpljuje 17. maja ob 7. uri zjutraj iz New Yorka ▼ Bremen. in 13 bolnicah iz našel zdravi- | lo, ki ne-le ozdravi vse 15 l>oliio org-ano, | temveč tudi deluje na ves jjj živčni sistem, ga ojaei in jji uravna celo truplo, da se jjj lahko ubrani poznejših $ uapadov bolezni. S IVikar 110 va- [J raj samegal sebe. Ne napenjaj preveč svojih m oči j in ne čakaj, do- 8 kler te bolezen ne spravi v postelio! Težko bi bilo preceniti dobra dela, ki so jih že storita Dr* Ej Collinsova zdravila ali, množino sreče, ki so to prinesla v ame- jf riSke hiše zadnjih 12 let, odkar jih je prvič ponudil ljudstvu in mu j« povedal, da z njimi lahko prepreči ali ozdravi skoro vse bolezni. $ ki prete življenju starišev in otrok. Vsako obljubo je držal, koli- }3 kor zmore človeška moč in danes so Dr. Collinsova zdravila pri- 'J poznana ne-le samo med ljudstvom, ampak tudi med zdravniki, La po zdravniških šolah in celem zdravniškem svetu. [3 [jf Sokrarjeui želodec ozdravljen. Bolan sem bil na želodcu in jetrah, od leta 1878, to je 25 let. Poskusil sem mnogo ljekov in bil sem pri različnih zdravnikov, pa nobeden mi ni mogel pomoči. Konečno obrnil sem se na Prof. Dr. Colliusa in on mi je poslal ljeke, po katerih sem se kmalo popolnoma ozdravil. Vsakemu bolniku svetujem toraj naj se na njega obrne, ker on ga gotovo ozdravi. Ostanem Vam do groba zahvaljen, Va5 Bartol Jenček. Ekepreani parnik LA SAY0IE odpljuje dne 26. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka r Havre. Simon Luzar, 41 North Front St., Reading, Pa. Od plučnice ozdravljen. Ekspresni parnik "francoske družbe" LA T0UBAINE odpljuje dne 2. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka ▼ Havre. Vožnje listke za te parnike prodaja Fr. Sakser. 109 Greenwich St., New York. Za ekspreene parnike ai je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod cotom brzojava ali pa nas pokličite 1Ar telefonu- 3795 C« rt land t. ako ste na kaki postaji v 7° •w Yorka. Dobro ci to zapomnit« Bi UST POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, III., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu'\ 617 So. Center Ave., blizu 19. nlice, kjer točim pristno uležan<-< ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, na jbolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve« vrsti za cočno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakon. da me blagovolijo večkrat počasti;' s svojim obiskom! Mohor Mladič. 617 So. Center At., blizo 19. nI- CHICAGO, ILLINOIS. 1 1 1 ifaš -3ŠŽ 69 Third Avenue. New York, 7. marca 1904. Cenjeni gospod zdravnik! Priloženo Vam pošljem mojo sliko z pošujo da isto z pismom vred javno priobčite. Bolana sem bila mnogo let na razširjenjih jetrah, slabem želodcu, nervoznosti in maternici. Slišala sem od Vas in poskušila Vaše ljeke, ter se po Vaših navodil ah ravnala, tako da sem bila po nekaterih tednov prosta vseh omenjenih bolesti. Srč na zahvala Vam za ozdravljenje od teh bolesti ter svetujem vsem ženam, katere trpe na teh slabosti, da se obrnejo na Vas, ker jim boste gotovo do zdravja pomogli. Vaša hvaležna M. Čampaniak. Collins je brezdvomno dokazal, da njegovo zdravilo za prehlajenje ozdravi nova prehlajenja, zastarela prehlajenja in prepreči pljučnico, bronhitis, gripo, katar in celo nevarnejše bolezni. Njegovo zdravilo za revmatizem ozdravi gotovo najrazličnejše oblike revmatizma. Navadno odpravi bolečine v 1 2 urah. Njegovo zdravilo za ledvice je ozdravilo več boleznij ledvic m pregnalo več slučajev Bright-ove bolezni, kakor katero drugo danes znano zdravilo. Njegovo zdravilo za jetra in kri doluje kot čudež s tem, da ozdravi zabasanost, rumenico, kožne izpuhline, glavobole. Njegovo zdravilo za kašelj ozdravi kašelj in mu brani razširiti se dalje po sapniku in to bolj gotovo kakor katerokoli druj>;o zdravilo. a ostala zdravila so istotako vspešna pri zdravljenju bolezni, istotako vaana in istotako gotova v svojih vspehih kakor zgoraj omen je- I na zdravila. ^ ™ A1 i si bolan? Piši Dr. Collinsu o svoji bolezni brez odloga in on Ti bo poslal zdravil, ki Te bodo ozdravila in Te privedla nazaj k popolnemu zdravlju. PROF. Dr. E. C. COLLINS, NEW YORK MEDICAL INSTITUTE, g j 140 W. 34th St., New York. i-1 i Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. v ELY, iVlIININESOTA. URADNIKI j Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredeednik' JOHN KERŽISNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn, n. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumel, Mich. Blagajnik: IVAN GOV2E, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1705 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, ™ ™ POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., PitUbura, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box -^056, Ely, Minn, Dopiii naj se blagovelijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brosich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat*« naj se pošljejo blagajniku: Ivan Gevža, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopnika. Društvene glasilo je: "GLAS NARODA". Droknosti. Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. Janez Klopčič, čevljar v Cemšeniku, je bil krivim spoznan hudodelstva oskrumbc. Dne 12. sušca t. 1. grozil je v zaporu na Brdu Frančiški Grobljar, češ, da je ona kriva, da je v arestu, da kadar pride ven, da bode že on skrbel za to, da ne bode leto dni na svetu. Klopčiča je obsodilo na dve leti težke, 6 postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — Marka Bičanic, hrvatski delavec pri zgradbi Bohinjske železnice na Rečici, je bil obdolžen, da je svojemu gospodarju Omero Bruni polagoma pojemal več dinamitnih patron, kap-Kelnov in vžigalnih vrvic, ki so jih našli shranjene v neki vreči pod njegovim ležiščem, vrvice pa v njegovi postelji. Vzel je tudi Mariji Šimic rjuho, ki jo je raztrgal ter rabil za cunje v čevljih. Bičanič le-to tatvino priznava, taji pa glede pod njegovo posteljo najdenega dinamita, trdeč, da bi se nikdar ne bil upal spati v baraki, če bi bil vedel, da je spravljen pod njegovim ležiščem dinamit. Misli, da rnu je to podvrgel kdo drugi. Obsojen je bil ln zaradi priznane tatvine rjuhe na 48 ur zapora. — Janez Škafar, hlapec v pivovarni Auro-vih dedičev v Ljubljani, jc bil oproščen pregreška zoper varnost življenja, da je v pivovarni na Dolenjski 1 cesti nad 2()0 klg težko trugo k zidu tik ceste prislonil tako nerodno, da je dne 23. prosinca t. 1. padla 6letni Antoniji Vider na glavo in jo ubila. Ker je sodišče verjelo njegovemu zagovoru, da je bila truga pravilno pii-slonjena, in da r.i izključeno, da jo je kdo drugi potisnil bolj k steni in s s tem provzročil nesrečo, oproščen. — Anton Nagode, posestnik v Gorenji vasi, je bil obdolžen, da je dne 27. decembra 1903 okolu 9. ure zvečer z ko-lesljem v Hotederšici 71 let starega Antona Pivka povozil tako, da je ponesrečenec čez dva dni umrl. Ker tega dejanja nobena priča ni mogla dokazati, ga je sodišče oprostilo pregreška zoper varnosti življenja natepel. Neža Dermota je bila obso-sojena na 40 K globe, ker je Matjaževega očo-z oprano metlo poškropila. Pavel Drmota pa jc bil oproščen. Nesreča v Trstu. V Trstu sta dva železniška voza 28letnegi delavca Jožefa Požrla tako stisnila, da je Požerl umrl na poti v bolnico. Po-žerl je bil doma iz Dolenjih Vrem, postojinskega okraja. — llletni Ernest Martinčič je v Trstu, ko je bil sam doma, iztaknil očetov revolver ter se igral ž njiin. Revolver se je sprožil in kroglja je llletnega dečka smrtnonevarno ranila v trebuh. Vroče poletje. Neki mete-reolog trdi v nekem dunajskem listu iz svoje 201etne izkušnje, da je letos pričakovati izvanredno vročega poletja. Posebno vroči bodo bržkone meseci maj, junij in avgust. 1909 proslavi Osek lOOletnico, odkar je kraljevo svobodno mesto. V ta namen se zgradi nova mestna hiša ter se priredi razstava. Istotako se pripravlja Varaždin. da proslavi leta 1909 TOOletnico. — Žalostna rodbinska slika. V Brestovem je pred tremi leti neki Svetozar Aracki odvedel deklico .Jeleno Protič njenim starišem. Poročiti pa se ni mogel ž njo, ker še ni zadostil vojaški dolžnosti. Lani je bil res potrjen v vojake ter je moral iti služit na Dunaj. Med tem časom je bila nevesta pri njegovih stariših. Ker pa mu je mati umrla, prevzela je njegova nevesta gospodinjstvo pri njegovem očetu. Kmalo pa je nastalo med obema ljubezensko razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Za pravoslavno Veliko noč je prišel sin na dopust Z očetom sta se takoj spopadla in sin je očetu razklal s sekiro glavo. — Grof Khuen Iledervary je prišel dne 11. aprila tajno v Spljet. Spremljal ga je njegov stari prijatelj grof Szaparv, znan iz proslule afere. no društvo proti jetiki. — Irma Ti- han.vi, ki je imela na Dunaju dvoumni zavod '-Pension suj>erbe". ki so ga obiskovali najvišji aristokratje, je bila radi ponarejanja menjic obsojena na tri leta ječe. Značilno je, da je eno teh menic prostovoljno plačal baron Chlumeeky v znesku 20.000 K. — Snaga pri Japoncih. Skoraj jedina lepa navada Japoncev je telesna snaga. Celo japonski delavec se vsaj enkrat koplje v gorki vodi. Kdor bi tega ne storil, izogibali bi se mu kot nečistemu tudi njegovi tovariši. V toplih letnih časih se kopljejo boljši sloji najmanj trikrat na dan. Mrzle kopeli Japonec ne trpi. Kopel mora biti skoraj vrela. V Tokiju, ki ima 1,250,000 prebivalcev, je nad 1000 javnih kopališč. Za kopel z milom vred se plava 2—3 vinarje. Skoraj vsaka hiša ima kopališče. Na deželi zakurijo na prostem pod kad ter se takorekoč nad plamenom kopljejo. Ako človek hodi po japonskih ulicah ter se ozre za hišo na dvorišče, naleti često na domačo hčerko, ki gre iz hiše h kopalni kadi. Mlada Japonka je pri tem popolnoma naga, toda če tujca zapazi, se smehlja, se prikloni in pozdravi ter zdrkne v vodo do ram. Kopanje traja dolgo, toda če tujec potrjn na mestu, bo videl isto smehljajoče dekle, kako se vrača brez zadrege z malimi koraki v hišo. Darovi. Rojaki v Huntington, A.rk., darovali so za podružno cerkev sv. Martina v Podpeči, fara Dobre-polje, svoto $10. Anton Strle. John Medol. Simon Kokole, Martin Pucelj in Jožef Koprivnikar po $1; Jožef Sustar, Jolm Jercinovich in John Trhlen po 50c; Georg Skina, Jakob Janež, Alois Laushe, Frank Žitnik, John Peterlin. John Kitloš, Marija Petrnel, Andrej Podbilšek, Mart. Po-vec, Matija Ogradi, Frank Vidmar, Joh n Repolusk, Frank Golob, Alois Zore po 25c. Svoto nabral in doposlal nam je rojak Anton Adamič ktero smo nakazali na določeno mesto. Otrok vsled zavžittga žganja umrl. V Mokronogu je umrl pet in pol letni kočarjev sin Nikolaj Barie-ra, ker mu je nekdo dal piti žganja. Ispred okrožnega sodišč a v Novem mestu. Alojzij Pavle-tič iz Št. Jerneja je dne 20. marca t. 1. Urši Lipan ukradel praseta in bankovec za 20 K. Kaznovan je bil že večkrat radi tatvine. Zagovarjal se je, da je s prasetom hotel le 'špas" narediti. Obsojen je bil na tri mesece ječe. — Urša Jelene, dekla, 17 let stara, iz Podboršta, je v noči od 9. na 10. januvarja vzela brez vednosti gospodarja bankovec za 20 K in 10 dni pozneje zopet dva bankovca po 20 K. Obstane, da je prvikrat vzela 20 K iz listnice, v koji je bilo 1000 K, a drugič ne. Nima je pa gospodar tožiti, ker sta se "vglihala' za 62 K povračila. Ignacij Knez pojasni to s tem da on ni mogel tožbe vstaviti, ker je bilo po orožnikih ovadeno. Istotako izpove njegov brat Matija. Tatica je bila obsojena na dva meseca ječe. — Janez Perovšek iz Su-Sja jo je leta 1901 popihal v Ameriko ne da bi ztdostil vojaškim dolžnostim Zadolžena domačija gnala ga je.v tuji evet. Prislužil si je precejšnjo svoto. Oglasil se je oblastvu sam. Sedel bode 7 dni in plačal 10 K.— Istotako je šel v Ameriko Jožef Rus iz Strug. Tudi tega domačija je bila zadolžena. Ves denar je poslal materi. Sedaj je dolg poplačal. Obsodba jednaka prejšnji. Iz Sore pri Medvodah se piše: Zanimiva obravnava je bila 15. aprila pred škofjeloškim sodiščem. Tožena je bila Neža Drmota, ker je na Sori 13. marca popoludne ob 4. uri nekega Matjaža iz Zgornje Se nice z metlo poškropila. Tožen je bil tudi Pavel Dermota ker je svojo ženo branil, da je ni Matjažev o5a P ovodenj na Koroškem. Iz Celovca poročajo: Radi hitrega tajanja snega pogorah so narasle v Ziljski dolini vse reke. — Tudi v Kanalski' dol ini stopajo reke čez obrežja. Vedno je še zelo vroče. Pri Žabnici je voda odtrgala 900 metrov državne ceste. Radi naraščanja vode na Beli se je moralo odstraniti mnogo mostov, ker bi jih drugače odnesla voda. Skrivališče v kiti. Dekla Marija Košnik iz okolice ljutomerske je v Gradcu ukradla svoji gospodinji več stvari. Ukradeni prstan so dobili skrit v kiti tatice. Obsojena je bila na tra mesece težke ječe. Roparski umor poizku-Š a n. Nad Solkanom se je dogodil v petek, dne 15. aprila ponoči drzen roparski napad v gostilni Štefana Ceja. Kaka dva kilometra nad Solkanom se cesta deli na dve poti: Ena pelje na sveto goro, druga pa v Gr-garje. Tam je gostilna Štefana Ceja. Dno 15. popoludne je prišel v to gostilno Franc Pregl, krojač iz Sv. Lucije. Sedel je dolgo v gostilni. Prihajali in odhajali so delavci, ki lomijo kamenje za bohinjsko železnico. Proti 9. uri zvečer j* bil Pregl že sam v gostilni. Krčmar je bral neko knjigo, njegova žena je pesto-vala majhnega otroka. Poleg je bila še 121etna hčerka. Dve drugi hčerki sta šli že spat. Kar stopi Pregl pred Cej a in ga ustreli z revolverjem v glavo. Žena, držeč z eno roko otroka, hoče z drugo zadržati morilca. Zdaj pa Pregl nameri revolver nanjo. Štefan Cej se pa vrže nanj in z udarcem toliko odvrne roko, da je strel zadel le roko njegove žene. Začel se je zdaj obupen boj. Ženske so kričale oba moža sta se pa borila. K sreči je prišel iz Čepovana Šuligoj z vozom jagnjet ki se je iavno takrat ustavil pri Cejevi gostilni. Ko je videl, kaj se godi, je hitro prihitel Ceju na pomoč, izbil revolver Preglu, ga vrgel na tla in pokleknil nanj. Zdaj sta prihatela še sosedna gostilničarja, Čeme in Lazar, eden s palico, drugi s puško. Tu so videli grozen prizor. Žena vsa krvava, Cej je imel rano na sencu, Šuligoj jc pa tiščal Pregla k tlom. Lazar je nastavil puško morilcu, druga dva sta ga pa zvezala. Izročili so ga orožnikom. Ko so ga vprašali, zakaj je o storil, je rekel, da iz obupa. Pravi, da je izgubil na potu 140 K. Ker jih ni mogel najti, se je hotel najprej samega usmrtiti, a potem je sklenil, da na kakršenkoli način dobi nazaj ta denar. Nabralo se je mnogo ljudstva, ki je vpilo nanj in žvižgalo, ko so ga ponoči gnali v Gorico. — Male hrvatske novice. Dva jubileja hrvatskih meat. Leta — Kitajec o Evropi. Odlični kitajski uradnik Huan-Ilsing-Fu je potoval po Evropi ter razodel svoje vtise rojakom v posebni knjigi. Najbolj se mu zdi čudno evropsko poljubovanje: "ustnice se položijo na spodnji del brade (?) in se cmokne. Celo žene store to, kar vpliva posebno zoperno." Nadalje se ne more prečuditi načinu, kako postopajo Evropejci napram ženskam. "Mož in žena se držita sklenjena ined sprehodom po cesti in nobeden se zaradi tega ne smeje; mož opravlja najnižje posle za ženo in nihče ga zaradi tega ne zasmehuje... Ako se dva človeka srečaa, smatrata za vljudno, da vzameta klobuk z glave; nekteri le vzdignejo roki (?) do ušes ter z njimi pomigajo (z rokami namreč, ne z ušesi), ne da bi sneli klobuk?' — O ženskah se piše tudi: "Vsak dan se morajo iti po ulicah sprehajat; ako bi mož držal ženo v hiši, spravili bi ga za svarilo v ječo. Mož sme imeti le jedno ženo; celo vladar sme imeti le jedno kraljico." Posebno se čudi kitajski uradnik našim jetnišnicam. "Zapori so nenavadno prostorni in čedni. Videti je, da uprava skrbi edino le za to, da se noben jetnik ne čuti nesrečnega, temuč zdravega. Za Kitajsko bi taki zapori bili nemogoči, zakaj celokupno lopovstvo v državi bi se spuntalo, da bi prišlo v ječe." Natanko je Kitajec tudi opazoval, kaj in kako Evropejci jedo in pijo; pri tem je prišel do prepričanja, da je takozvano portsko vino iz — ovčje krvi. Tudi samomori v Evropi se mu zde nemoralni in neesteti-čni. Na Kitajskem velja samomor kot nekaj čednostnega in junaškega; posebno ako se izvrši zaradi skrbi in žalosti, dobe samomorilci čestokrat celo spomenike. Toda življenje si sme Kitajec ali Kitajka vzeti le z morfijem ali pa z vtopljenjem. Zato se naravnost zgraža, da se evropski samomorilci mečejo na železnice ali skačejo z visokih skal, da se jim celo kosti porazdrobe. — Evropski ples opisuje Kitajec sledeče: "Ljudje imajo vabila za skakanje in določeno gibanje. Pri tem prirdeitelj določi, kteri mož naj bo par za ktero žensko in narobe. Potem se oklenejo z obema rokama, zapuste svoje sedeže, spar-jeni se sučejo in skačejo in se kre-tajo v določenih oblikah ter ponosno korakajo po dvorani v medsebojno zabavo. Tako skakanje imenujejo "tanshun". — Razne male novice. — 19 deklic je utonilo v reki Gran pri vasi Ivovassi. Peljale so se v čolnu od maše, ko se jim je sredi reke čoln prevrnil. — Snežni plaz v švicarski vasi Grengiols podsul je pet his z 20 osobami. — An*rležki prestolonaslednike, princ Valeški, je prišel na Dunaj s soprogo ter ga je cesar slovesno sprejel. Na celem potu iz Londona ga je spremljalo šest tajnih policajev. — Tajnik bivšega italijanskega ministra Nasija, je sokriv vseh sleparij ter je pribežal v Budimpešto, kjer ga išče policija. — Hugo Hitschmann, organizator avstrijskega kmetijskega časopisja, je umrl na Dunaju 66 let star. — Boj jetiki. V Brnu se je ustanovilo dežel- Kretanje parnikov. V New York so dospeli: Pr. Alice 3. maja iz Bremena s 1377 pot. Prinz Adalbert 3. maja iz Genove z 3214 pot. Vaderland 3. maja iz Antwerpena z 1090 pot. Dospeti imajo: Pretoria iz Hamburga. Philadelphia iz Southamptona. Waldemar iz Hamburga. Astoria iz Glasgowa. Carpathia iz Reke. Princess Irene iz Genove. Teutonic iz Liverpoola. Pennsylvania iz Hamburga. Deutschland iz Hamburga. Laurentian iz Glasgowa. La Lorraine iz Havre. St. Paul iz Southamptona. Umbria iz Liverpoola. Celtic iz Liverpoola. Kroonland iz Antwerpena. Anchoria iz Glasgowa. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama. Odpljuli so: Oceanic 4. maja v Liverpool. Odpljuli bodo: Barbarossa 5. maja v Bremen. La Touraine 5. maja v Havre. Mol tke 5. maja v Hamburg. Bulgaria 7. maja ^Hamburg. Irene 7. maja v Genovo. Astoria 7. maja v Glasgow. Lucania 7. maja v Liverpool. La Gascogne 7. maja v Havre. Germanic 7. maja v Southampton. Vaterland 7. maja v Antwerpen. NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Cirila in Metoda št. 1, J. S. K. J., v Ely, Minn., da je bilo sklenjeno pri redni seji društva dne 27. marca, da mora vsaki član točno plačati vse svoje redne prispevke, to ' je na dan seje, za vse oddaljene člane pa je čas podaljšan do vsacega prvega dneva v mesecu. Vsak, kteri tega ne stori, bode kot tak suspendiran od društva, toraj bratje, pošiljajte točno svoje mesečne doneske. Nadalje uljudno prosim vse odsotne člane, da mi naznanijo njih natančen naslov, da jim potem zamorem doposlati Certifikate in pravilne knjige. Nadalje tudi prosim, da vsak oboleli član dopošlje zdravniško spričevalo kadar zboli, kakor tudi, kadar ozdravi. Pisma je nasloviti na prvega tajnika. Mathew Levstik, (12-12-5) Ely, Minn. Naravna kalifornijska vina na-prodaj. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona; staro belo ali črno vino 50 centov galona. Rees-ling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati $2.00 za posodo. Drožnik od $2.25 do $8.75 galona; slivoviea po $3.00 galena. Pri večjem naročilu dam popust. S spoštovanjem ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett, Calif, Contra Costa Co. Urll-m ta _. CUNARD LIINE ~"PARNIKI PLJUJEJO MEDi TRSTOM, REKO >n NEW YORKOM UltoDia New Yorka due 24-Slavonia ffi^; pljuje i z junija H>01. PsDDonifl sdp,juje iz Vorka due Ultonia, Slavonia in Pannonla so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in WeCunard Steamship Co., Ltd. 29 Broadway, New York. 126 State S.*., Boston. -J5- •K- 67 Dearborn Street, Chicago. -S- at -x- Parniki imajo jako obsežen pokrit prestor na krovu za šetanje potnikov tretjega razreda BENZIGEIi BROTHERS, NEW YORK, N. Y., ! CINCINNATI, OHIO, 36-38 BARCLAY STREET. ! 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE. POZORj) SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! ---- Izdclovalci bande^ i-o-v, društvenih zastav, znakov- in regalij po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in _ ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vain bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša. T^oolo S^tozr^Loli,,, 89 E. Madison Street, Chicago, 111. Slika predstavlja srebrno tiro za gospode. 18 Sire Screw B navijak. tm ^ CX st Lena uram: Nikel ura........$ G.00 Srebru a ura...... Screw navijak.....#12.00 Srebrn; ~*ra...... z dvema pokrovima $13.00 Akn želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- ■ field" jamčene 20 let: Mp ' 16 Size 7 kiiiji uov $15.00 16 " 15 " $18.00 i ,-18 " 7 " $14.00 Jlfcj 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za dam j * kamnov........$14.00 - Opomba: Vse ure sr. najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam Jacob Sfoniclip 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. Hallo, rojaki! •lovencem naznanjam, da sem kupil S-^-ZE-OOl^T ou gospoda J. Stublerja ir Duluth, Minn.? 217 W. Superior St, Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče ZS potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino, liojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-mak. Rojake Slovence in Hrvat«, kteri potujejo eez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreženi. Si spoštovanjem (31jl) Josip Scharabozx. Podpisana priporočani Slovencem in Hrvatom svgj m&m lOS Greenwich St-, New York, v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey; prodajam dobre smodke in imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč stanovanje in hrano proti nizki ceni. Za obilen poset se priporom Frida von Kroge, 109 Greenwich Stro«^ .NW York. _____ ___ Arabela. Koma*. Spiaala Pavliaa Pajtoera. no", prigovarja potem ona ihleeej deklici; a tudi sama ne more več vzdrževati solz. Nato molčite nekaj časa obe v žalnih občutkih. KNJIGE, (Dali«.) Toda zdaj ni bilo časa premišljevati. "Gospa!" nadaljuje Arabela v pretrganih besedah, kakor da jo je tega strah, kar jej hoče odkriti; "včeraj mi je teta izročila neke lastnoročne spise moje pokojne matere. Iz njih sem zvedela za neverjetno hudodelstvo, ktero so moji lastni so rodniki ueinili z menoj. Za Boga, kaj mi je storiti?" vzklikne s tiho grozo in bridkostjo ter zagrebe lice med svoje roke. "Pomislite, gospa: jaz, jaz sem krščena, a vzgojili so me v veri — židovske j I" Waldekovka je z na pol odprtimi usti in široko uprtimi očmi stala za nekaj trenotkov okamenela. Tako je začudjena in zavzeta o tem, kar je slišala, da jej je zmanjkalo glasu. A kmalo se zave in odvrne z radostnim obrazom: "U tolaži te se, gospodična; saj je, kolikor je tudi ta pogreha proti vam nezaslišana in "eodpust ljiva, pri vsem tem vaša vest, in to je glavno, vendar le čista. Vi si ni česar ne morete očitati. Kar ste zamudili, to se da, mislim, v kratkem popraviti. — Glej, glej 1 trdila sem vedno", pristavi gotovo in odločno, da nimate vi nič židovskega na sebi. niti v črtah na lici, niti v obnašanji niti —", tu pa utihne, ker se jej v arce usmili nepopisljiva tesnoba, ktero je pri teh besedah zapazila v Ara belinem pogledu. "Toda seveda le zato ne, ker ste vi očetu vsa podobna" nadaljuje potem Waldekovka v zadregi in na tihem obžalujoč svojo prejšnjo izjavo; "samo oči imate materine." Arabela se jej nenadoma primakne bliže, prime njeno roko in prosi ne-strpljivo: "O, povejte mi vse, kar veste o mojih roditeljih; dobrega, ako morete, hudega so mi Karpelesovi itak našteli dovolj !" To izrekši, spreleti jej strah bledo čelo. Bala se je, da bi bilo življenje njenih roditeljev tako, da bi se dalo po njem kaj ne ugounega posneti. Zlato srce gospe Waldekovke je takoj uganilo, keri dvom muči v tem trenotji Arabelino dušo. Stisnola je iskreno Arabelino roko in dejala povdarkom: "Ne bojte se, draga gospodična! O vaših roditeljih vammo rem samo dobrih reči j povedati. Vaša mati je bila blaga, ljubezniva žen-ka. Vaš oče, prvi knjigovodja vašega starega očeta, bil je marljiv, po šten mladeneč. Jaz se ju še obeh prav dobro spominjam kot lepih in mladih. Jedino, kar sta onadva za krivila, bilo je to, da sta si bila drug drugemu srčno udana, dasi vedoča da jima različnost vere brani zdru žitev." Arabela to začuvši zgane se s ži-vahnosjo ter upre sramežljivo r tla svoj pogled. — Ali se njej ne godi enako ?I "Ko so sorodniki vaše matere", na daljuje doktorica, "oaobito pa njen polbrat, ranjki stric Karpeles, — njen oče, vas dedec, bil je tedaj vsled starosti svoje že top in pri njem je ona živela — zvedeli za to tajnost, bili so silno razjarjeni. Storili so potem vse, da bi se to znanstvo razrušilo. Ali bilo je prepozno. Govorilo se je namreč, da se je vaša mati na skrivnem cerkveno poročila z vašim očetom; brž pa, ko postane polnoletna, hoče tudi ona prestopiti h kato-liškej veri. Karpeles to zvedevši, pa pozove vašega očeta na dvoboj in ga tako nesrečno v srce zadene, da je v malo trenotkih smrtno obležali" "In vi mi niste nikdar tega povedali, da je bil stric morilec mojega očeta?" seže jej Arabela solzna v besedo. "Sodila sem, da vi s svojimi sorodniki dobro izhajate in zato nisem hotela razpora sejati med vami", izgovarja se blaga starka, potem pa za-molkne. "O nadaljujte, nadaljujte 1" prosi Arabela nestrpljivo, kakor da je od vsake besede, ktera zadeva njene roditelje, vsa njena sreča in nesreča odvisna. "Ali zdi se mi, da pri tem preveč trpite", opomni Waldekovka skrblji-vo. "Menda bi bilo bolje, ko bi jaz pustila za zdaj to žalostno pripovedovanje in bi vam o priliki nadaljevala, kadar bodete mirnejša in bolj krepka." Ko jej pa Arabela prigovarja, naj nadaljuje, izpolni jej ona to željo. "Nenadoma", tako povzame Waldekovka zopet besedo, "izginola je vasa mati od tod. Govorilo se je na tihem, da jo je brat odposlal na deželo. Leto pozneje pa se naenkrat širi novost, da je pri porodu umrla. Vas pa, dojenko, dal je Karpeles najprej nekam na deželo v rejo, potem pa vaa je kot hčer vzel zopet k sebi in vas vzredit Vaša mati pa ni bila umrla, ampak — strahovito 1 strahovito I" pretrga si Waldekovka presu-nena besedo, pokrije si z roko za tre-notek oči in maje pomilovalno t glavo. TTtolažite se vendar, gospodična 1 Baj je zdaj vse končano in maščeva- no v materinih spominkih, o kterih ste mi pripovedovali?" oglasi se zopet Črez nekaj časa Walkekovka. "Oprostite, ako vam s tem vprašanjem obnavljam rane; a moram zvedeti, da vem potem, kaj je nama storiti." Arabela seže v žep in vzame iz njega materina pisma. "Le malo je v njih jasnega, kar je ranjka mati zapustila", pristavi ona. Na tej poli izjavlja dan in uro, v kterej sem se narodila, in sicer popolnoma resnično, kar mi daje upanje, da je bila takrat, ko je pisala to, še pri zdravej pameti. — Potem piše, da me je dala po očetovej želji na skrivnem krstiti, in da je moje ime Arabela Trapes. Tedaj ne Karpeles, kakor se je pisala moja mati", opaxuje Arabela proti gospej. "Iz tega pa sodim, da sem zakonski otrok. — Nadalje piše, da zvem vse natanje pri vikarji stolne cerkve, gospodu Aleksiji, ki me je krstil. Ker je bolna in preslaba, ne more dalje pisati. Kar sledi v drugih polah, je zmedeno in nejasno. Tudi po pisavi se zna, da je bilo to o drugih časih napisano, menda nekoliko let pozneje, ko je bila mati že v oblasti strašne bolezni. Tako sem sklepala vsaj jaz po dolgem prevdarjanji in potem, ko sem več kot tridesetkrat preeitala in premislila, kar sem našla napisanega." Tako končuje Arabela in zloži pisma. Kako pa je vaše mnenje o tej stvari", popraša .po kratkem molku plaho gledajoča Waldekovko, kakor da se boji, da bode ona dvomila o resničnosti njene izjave. "Da je vse gola resnica seveda", odvrne doktorica slovesno, ki je ves čas pazljivo poslušala Arabelino pripovedovanje. "Bolj ko stvar premišljujem, tem bolj se mi vidi, da je prav tako in ne drugače. Od kod bi pa imelo iz vir Karpelesovo sovraštvo do vaše uboge matere, če ne iz takih okolnostij?! Sluteč, da se hoče vaša mati pokristjaniti, zaprli so jo, da bi ne mogla storiti tega; zvedevši pa, Bog zna kako, da je svojega otroka vendar dala krstiti, vzeli so jej vas, hčerko njeno, da bi jo vzgojili v svojej veri. Vaša mati, nesrečnica, pa je zblaznela potem vsled moževe in otročje izgube. Čisto naravno! Tudi jaz bi v enakem slučaji prišla ob pamet. Ker ste pa vi po materinej srečki nenadoma obogateli, določili so vas potem Karpelescvi v nevesto svojemu sinu. Tako je in ne drugače", beseduje zgovorno gospa s pre pričanjem, kterega bi jej nihče ne mogel vzeti. "Da pa se o resničnosti te stvari prepričave, hoče ve takoj iti v župnijo stolne cerkve in pogledati v krstno knjigo. Izvrstnega gospoda Aleksija, žalibog, da ne najdeve več. Umrl je preteklo spomlad. A njegov že drugi naslednik, sedanji vikar go spod Sebastijan, moj izpovednik, je tudi jako postrežljiv. Gotovo nama bode rad pripomagal." Zastonj je potem kuharica, prej z lepimi, nato pa s hudimi besedami branila gospej, naj ne gie iz hiše o takem vremenu; češ za protin bilo bi ono pravi strup, in nihče drug, kakor ona, mora potem gospejino nogo ma-zati in zavijati, kedar zopet oboli. (Dalje prihodnjič.) ktere imamo v naši zalogi in jih od- "Kaj pa stoji prav m prav zapisa- |D0Žliem0 poštnine prosto, ako se nam znesek naprej posije: Molitvene knjice: Spomin na Jezusa 35 ct. ! Jezus dobri pastir 60 ct. iPresveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Zvonček nebeški 80 ct. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 et. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct. Navedene mašne knjige no s zlato obrezo. Druge knjige: Zbirka domačih ^dravil 60 ct. Mali vitez, v tren zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 50 ct. Skozi širno Indijo 40 >ct. Na indijskih otokih 30 ct. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemŠki besednjak 90 centov. Prva nemška vadnica 35 et. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčevski katekizem 15 ct. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 30 ct. Admiral Tegetthcf 30 et. Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI it SIDRO 99 Pain Expeller kot najboljši lek zoper RETJMATIZEM, P0K0ST2TIC0, PODAGEO itd. in razne renmatične neprilike. SAnoj 25ct. in 5Oct. v vseh lekarnah aH prt &£ Richter & 215 Pearl Street, New York. Pavlin, angleški slovarček 40 et. Erazem Pred jamski 15 ct . Naselnikova hči 20 ct. Eno leto med In-Iijanci 20 ct. May, Ery. 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ct. Narodne pripovedke za mladino, T. in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 ct. Najčenček 20 ct. Grof Radecky 20 cv. Lažnjivi kljukec 20 ct. Reuoštev 20 ct. Vrtomirov -prstan 20 ct. Hubad, pripovedke I., II., III zvezek, vsak 20 ct. " ---- Cesar Maksimilijan I., 20 ct. Sv. Genovefa 20 c„. Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 ct. Spominjski listi iz avstrijske igodo- vine 25 ct. Doma in na tujem 20 ct. Na Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanac 20 ct. Srečolovec 20 ct. Avstrijski junaki 90 ct Kako je zgorel gozd 20 ct. Šalj ivi Slovenec 90 ct. Navodilo za spisovanje raznih f.isem 80 centov. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Stoletna pratika 60 ct. Izidor^ pobožni imet 25 ct-Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ct. Sanje v podobah 15 ct. Zemljevid 25 ct. Koledar za leto 1904 25 ct. RABI telefon kadar dospei na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sjlksebju. Pokliči številko 3796 Cortland in govori-slovensko. Oompapie Generale Transatlantiqufc Francoska parobrodna družba v ... JUT? v K??®?? DIREKTNA ČRTA DO KAVRE-PARES-SVICO-INNSBRUK LJUBLIANAt POŠTNI PARNIK! SO l aa dva vijaka.____________..... 12.000 ton, ,,La Lorraine Savoie", „ ,, h ------------------------ia.000 jifLa Touraine", ,, ,, ,, .........................10.000 IjL'Aquitaine", ,, ,, ,, ................. 10.000 ,,La Bretagne".......................................8.000 ,,La Champagne",....................................8.000 ,,La Gascogne",______......................... 8.000 toil. 2$.oc» konjakih 25.000 ,, • ,, 12.000 „ m 16.000 ,, h 9000 „ „ 9.000 ,, ,, 9.000 ,, ,, Parniki odpljujejo od sedaj- naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoludne. Tari iki odpljujejo is priifcaniiča itv 42 North River, ob Morton BSieož: *La Touraine 5. maja 1904. *La Lorraine 0. junija 1904. *La Lorraine 12. maja 1904. La Gascogne 16. junija 1904. La Bretagne 19. maja 1904. *La Savoie 23. junija 1904. *La S*V0ie 26. maja 1904. La Champagne 30. junija 1904. *La Touraine 2. junija 1904. *La Lorraine T. julija 1904. &ST" Parnik' z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. oljše vrste, ker je na isti način kuhano kakor doma na Krr.njskem. Za driave:Ohio, Pennsjrlvanijo in Illinois plačam prevozne »troške, pogodo ne računam. Za mnogotera naročila se priporoča: JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Rojaki, podpirajte rojaka I Podpisani priporočam svojo dobro urejen« GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE TIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi d-,bi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vnraŠa za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak sret, naj se name obrne. Naše geslo toraj bodi: svoji ic svojim! Martin Muhič, lastnik. Holland-America. Line (HOLLAND-AERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo mzoza.mrkc in pošto Zjedinje^h držav filed NEW YORKOf! m ROTTERDAM©!* preko Sou I Mtešie-sur-rier. parnik z dvojnim vijn kom, 12,500 ton." purnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. N00RDAM, RYNDAM STATEKOAftS, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Naj cenej a vožnja do ali ud vseh krajev južne Avstrye., Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih; DUNAJ, I. Kolov/ratring io.IINOMOST, 3 Rudolfstraisse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona, Iz ROTTERDAM A P a r n i k i o d p l j u j e j o: vsak retrtrk in iz XK\Y YORKA vsako sredo uvi /iitlia j. -—■—^^ ■ ■ ■ •■ ■ .• . : U) HGliAKD-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. <*ft-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL £.11 ti^i n IP iX II (Trekoinorska parol; rod u a družba ,.I»ndeča zvezda") ofinn, f o rv .č < nm 1 parniki med * * * * postnimi p osreči oje rcano veznjo New Yorkom in Antwerpenom, + * * *> * + * Philadelphia in Antwerpenom^ Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki: oštwe vse potrebščine, dobra irana, najboljša jnistrožha. Pot v'ez A nt \\ nrpen jr jedrni najkrajših in najprijetnejših za •potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjski«, Štaji-rsko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in ornge dt*le Avstrije. Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako sol«oto ob 10. uri lopoludne pomola št>v. 14 „;» vzno/.j« Pulton Street. — I/. PHILA-3ELPH1JE vsako drugo sredo od pomolu ob vznožja Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se e obrni ti na: Office, 9 Broadway, New Ycvtk City. 90—96 Dearborn Street, CHICAGO, Century Building, SAINT LOUIS. 21 Post Street, SAN FRANCISCO, — ali na njene zastopnike.