SubMrlptio« 11.00 YNIIT< 5TEV.—NUMBER 287. AccspUac« (o^dirilUg PRO GLASILO SLOVENSKE N ETA NE PODPORNE JEDNOTE DARDANELSKI PROBLEM BO ZIKH s yM tri atraaka — ameriška, ententna ia ruako-turška — io deloma zadovoljne in de-loma nezadovoljne. Čldlftor KOPIT SVARI * Lauianne, Švica, 7. dec/—Amerika in ententae velesile ao včeraj podale načrte sa rešitev darda-uelskega vprašanja. Cičeriu je dejal, da se deloma strinja s ameriškim načrtom; ravnotako ae deloma strinjajo zavezniki. Torki so tudi rekli, da nimajo nič proti temu, ako sč ameriški in zavezniški nsčrt vzameta sa podlago po gsjsnja. Anglija je dala v svojem načrtu precej koncesij Turkom. Če bodo torej nadaljevali v tem duhu popuščanja, ae iz vseh treh načrtov porodi kompromis. Ameriški zastopnik Child je iz javil, da Amerika zahteva odprte Dardanele in prostost Orne g morja trgovskim in bojnim ladi-jam v mirnem inf vojnem Času, iz vseniši v slučaju, dr je Turčija > vojni. Child je povdarjal, da Ame rika mora imeti odprto morsko pot v vso kraje, kjer žive njeni državljani; njenim trgovskim la-dijam morajo alediti tudi bojne v zaščito prvih. Child je tudi rekel, da intereei driav ob Črnem morju zahtevajo odprto ožino v mirnem in vojnem času. Našrt, ki ga je razohložil Child, se deloma ujema a rusko-turškim in deloma z zavezniikim. V načrtu Anglije in njenih dveh zaveznic je točka, da ja nevtralnost Dardanel pod kontrolo vojaško-mornariške komisije, v kateri bodo sastopane- - w - — — - ----p " ----- — —•— a ~ — -ar—'r ds Amerika ne bo sprejela te točke, ker to pomeni mednarodno vojaško in mornariško okupacijo turške ožine. Amerika se ne pridruži nobeni organizaciji, ki bi imela znake političnega vmešavala v evropnke zadeve. Čičcrin je pobijal zavezniški načrt, rekoč, d« vpostavlja mednarodno tekmovanje in stare prepire za kontrolo Carigrada, iz katerih ae mora prejalislej izcimiti vojna. Načrt bo prisili^ Rusijo ns vzdrževanje močne bojne* mornarice v Črnem morju. Vsaka mvicl na morsko razoroženje, ki je "bila •prožena na washhigtonski konferenci, mora takoj zamreti. Čičeriu vidi v tem načrtu po-»redno nsperjenost proti Rusiji, katera želi mir, toda če bo sprejet ta načrt, ae bo mofala pripraviti na vojno. On ae pridružuje poročilu ameriškega zastopnika Childa v toliko, da rešitev vprašanja ožine mora temeljiti aa vse-Itranakem sporazumu, ne pa na siJi. Zavezniški načrt določa, da ne •me biti ni kakršnih utrd in vo JMkih posadk ob Dardaneiah, na ('•lipoliju, na gotovih otokih v l*:«\jnkem morju, na vseh otokih * Mramornem morju in na obeh aneh Bospora, izvzeraši v Cari-Br*dn, kjer sme Turčija imeti 10,000 vojakov. To znači, da mora tudi Anglija izprazniti Čattek in iialipoli. Trgovske ladije imajo Pr°*to plovbo ekosi ožino brc/ d«vks. v slučaju, da ss Turčija splete v vojno, ima pravico usta-Jlti in preiskati trgovske parnike. |w'jue ladije katerekoli države »'"»jo tudi proato pot akoai ožino v < mo morje, toda skupna tona ** v«eh tujih ladij v Črnem mor j" n« »me presegati tonaie naj ».očnejš« črnomorske sile. To je konereije u Rusijo. Ako se črno-fcornkc države odločijo ca razoro tedaj imajo zavezniki prasko meti hkratu le po tri bojne v črnomorskem vodovju, ie ena ladija sme preeegati MAtototu ^^ ^ . Ta nsčrt je v velikem naaprot Ju k raahiaa. Turki se ne zmenijo 11 ra razorožitev ožine. Trd Ji«v so itsk danes brez posaena J '••»"rije topov ae lahko vsak pripeljejo in odpeljejo, če je lr'he braniti oftino. Irmet p^ft je vferaj večidel *>»*al in prepustil Cičeriau, da OBTOŽNICA UMOROV PROTI RUDARJEM V CLIFTOB-VILLU ZAVRŽENA Wellsburg. W. Ve. — (Fcder. Press.) — Obtožnica umorov, izvirajoča iz bojev med stavkajočimi rudarji in deputišerifi v Clif-tdnvillu v zadnjem juliju, v kate rih je bil ubit Šerif Duvall in šeat stavkarjev, je bila zavržena zad nje dni, ko je bil John Kaminski oproščen. Oatali obtoženi rudarji, katerih jc 220, se 1>odo morali za govarjsti samo zaradi motenja miru in zarote proti Življenju. Zdaj se vrši obravnava preti Petru Radkoviču iz Avelie, Pa. Ako bo še ta oproščen, odpade obtožnica proti ostalim popolnoma. ČRTE OPERATORJEV. Čikaška konferenca se je razbila; prihodnja konferenca bo v Ohicagu namesto v Oleve-landu. TRUS PREDLOGI PREMOGOV NISKIH MAGNATOV 80 PROPADLI/ TAM ZADRUGI OIKAJO LB NA DBLAVdBV GROi. Delavci nimajo besede in fla#« ▼ vodstvu. Chicafo, m. — Preliminarna konferenca operatorjev in rudarskih zastopnikov, predatavljajo&li polje mehkega premoga, se ja sredo razbila. Sklenjenega ni bilo nič. John L. Lcwis in drugi od borniki rudarske organizacije ao zavrgli načrto premogovniških magnetov, katere ao sprejeli nn tajnem zborovanju v Congreas ho telu zadnje dni. Obe strauki sta se razšli z enim samim sporazumom, in ta je, tla se mezdna konferenca otvuri 3. ju nuarja v Chioagu, ne pa v Clave Lan d u kot je bilo prej zaključcho Operatorji »o predložili bevisu in drugim odbornikom W|Ud tri predloge j 1. Da smejo distrikti Nami sklepati svoje pogodbe glede mezde in delovnih pogojev; petnajst d i-striktov pomeni petnajst separatnih in različnih pogodb. 2. Da se vsi spori poverijo ne pristranskemu razsodišču v reftl-tcv. 3. Da se prejme stopnjcvalna mezdna lestvica meato prejšnje b stalno in za vse distrikte enako mezdo. Rudarski zastopniki so zavrgli vse tri predloge brez debate. .< Lcwia je dejal po seji, da ima sicer malo upanja, toda ne verjame, da bi bila januarska konferenca uspešna. Operatorji odprte napovedujejo atavko 1. aprila. Lewis je tudi rekel, da mogoče edino vladna intervencija prepre^ či novo stavko v prihodnjem letu. New York, N. Y. tivna ameriška liga je isdala sva rilo, v katerem izjavlja, "slamnate" zadružne organi cije zopet prodajajo delnice. T) liga ima svoj glavni stan v N Yorku na štev. 167 Zapadni dv najati ulici. Ustanovile so jo d lavske zadruge v svojo obram kot centrslno zadružno orgaftl cijo. Izjava nadaljuje, da ao lavei že izgubili na miljo ne do larjev, ker ao poatali člani aa drug, ki nimajo nobene sveže pravimi zadružnimi društvi. Liga svari, da delavci ne nalo-J že svojega denarja v zadrugah] ako zadruga ne sloni na sledečih' glavnik principih: 1. Vsak član ima samo en glaa ne glede na število delnic. Vae odbornike mora izvoliti članstvo in imeti mora pravico, da jih od4 pokliče. l^MiHHHHl i. Obrestna mera od glavnice; mora biti v soglasju z legalno mero. 8. Prositi se razdele med člani ne po številu delnic, ampak koli' ko je kateri Član kupil v zadrugi. Liga pravi, da ae najrajfie izigra načrt, kakršnega zdaj praktidra neka pittaburika družba, ki iia< zivlje sama aebe Cooperativa Lcague of America, katera pa nima nobenih . stikov s pravo za« družno federacijo v Ncw Vorku. Ncwyorški državni uradniki zdaj preiaknjejo to pittaburško druži bo zaradi kršenja postav. To kom< r»ijč> vodijOtrije zau ovalTTn k a je popolnoma izr ženo vsi v Moekva, 7. dec. — Na četrtom kongresu tretje internaeionale ao zmagali pristaši enotne fronte Skrajni levičarji, ki aovražijo vae nekomuniatične organizacije, najbolj pa Mocialiste, so pogoreli Jkmeriški komunisti ao imeli slab sprejem v Moskvi. Rusi jim najbolj samerijo zaradi njihove neumne tajne konvencije v Miehi. Ko-opera4**nu' kj«* ao se naravnost z vsemi svojimi dokumenti vred is ili v roke detektivom justične a departmenta. HLL STREET JE STEGNIL ROKE PO R RANCIJA UGRABI | NEMŠKE INDUSTRIJE, ae je Ža pripravljeno aa opori ranje tavam in rudnikov ob Boni. ANGLIJA BO NAJBRŽ DOVO LILA. VEL3LA NEZGODA PRI VA-JAH z LETALI. Norfolk, Va. — Blizo Langley jevega letališča sta pri vajah u darili-skupaj dve letali. Ubitih je bilo šest oseb: dvs častnika in štirje vojaki. Pet sežganih trupel eo našli v letelu, šsati ponesrečenec je eI:očil ir letsle. Tskoj po tresku sta bili obe letsli zaviti v plamen. Padli sta doli, kot smrt* no zadeta ptiča. Posode za gazo-lin so eksplodirale in letali sta bili spremenjeni v pepel v dveh minntsh. Ljudje, ki so gledsll vsje v zraku, so hiteli v turšično polje, na katero sta padli letali. Zadr-žela jih je silns vročina. Ko so dospeli do letel, so nsšli le sešjra-ne ostsnke letalcev. Prizor je bil izredno žalosten. NEVAREN BANDIT UBIT. OakSand. Oal. — Policija je prestregla pot benditu. ki je oro-psi Bsn Rsmon Valley banko v Daavillu in odpelja) s sabo v ev-tomobiln devet tisoč doierjev. Na potu je vzel bandit s sabo nekega lolarčks, ds ga porabi zs ščit. Policija je po vseeno odprls ogenj na banditov avtossob.l. Bendit je bil ubit. nedolžni deček pe ne varno ranjen. , je govor« v Imenu Turčija in R*« sije Hejs o dafdaoelekem vpraša nju ee nadaljuje jutri. stvo,' člani pa nimajo kaj govoriti. Tisti, ki vplsčujejo denar nimajo besede v vodstvu, pa tudi nimttjo volilne pravice. Od članov se zahteva, da po pogodbi vplačujejo obroke, imajo pa pra-vi ©o do posojila po tri od sto. Članom se ne Izplsčujejo obresti od densrjn, ki so ga vplačali, pa tudi posojila ne dobe, kadar ga žele. PittaburSks organizacija je 1-mela sitnosti v Wi*oon*inu v msrcu. Napravila je tudi ponesrečen poizkus, da jo sankcijonl-ra provincijonslna leglalatnra v Ontsriju, Can. V Illinoisu je dr-žavni prokurator vložil tožbo, da prepreči pittsburški "zadrugi" poalovati v omenjeni državi. POROČILO O REVOLTI V BOLGARIJI. Trije bivši ministri uzmrčeni. -•. London, 7. dec. — Iz Belgrada in Aten poročajo, da je izbruhnila revolucija v Bolgariji. Revoluei-jonarji korakajo proti Hofijl. Tri-je bi\Hšt ministri Danev, Gučkov in Mslinov so bili ustreljeni. Poznejša vest se glasi, da se je vladi posrečilo pomiriti kmetske rebele. Iz Bdgrads jsvljajo, da je bila brzojavna zveze med Bel-gradom in Hofijo nekej česa pre trgaua; ko je bila vzeza vpostsv Ijens, je prišla vest, da je bolgar-aka vlada razglasila obsedno sta nje. Agrarni rebeli ao okupirali mesto K usten dil, ksterega pa so kmslu izgubili. Knnfuzns pono čils o položaju se nsdaljujejo. i. UBE2NE MORILKE PRIJELI IE Ixm» Angelee, Cal. — Mrs. Clara Phillips, ki je (Mbegnita iz tukaj šnje ječe, je še verlno na prostem. Izginile je kakor, da se je udria v zomljo. Policija nthII. da je najbrž pubfttn"« v Mehiko. Phillip sov s j«- bila oliaojena na 10 let aa-pora, ker je ubila mra. Meaddow> sovo a kladivom iz IjuboeuaMoatl. CMeago ia okoliea! V *>\k><« nestalne i« «neg. Hevomi vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. urah: najvišje 3M, najašžja «1. Holaer uide ob 7t06, zaide ob 4il$. Pariz, 7. dec. — Francija ac je ie pripravila za ugrabljenje to varn, rudnikov« in gozdov na desnem bregu Rene. Ugrabljenje pri tle čez mesec dni, ako se v tem času nc zgodi čudež, da bo Nem je Wall 8treet opazil, da je v filmski industriji velik profit. Odločil se je, da jo pogra bi in podvrže. Pred deaet leti je filmska induatrija obetala, da po atane velik ljudski učitslj. V treh letih je pa filmska induatri ja popolnoma degenerirala v brez arčno kapitalistično zvezo, ki Ima namen, pognati iz industrije vse male produoente, in vpoatavlti filmsko omamilo po naraMajofiih cenah. B Finančni interesi so so pričeli polastovati filmake industrije ne le na ta način, da ao iz nje podili raals produoente, ampak pričeli ao »i lastiti tudi distributivne agen elje in kinogledališče. Svojo kon trolo so raažlrill tako hitro, da nI mogoče več v deželi kinogledall šča prvo vrste, ki ga ne lastuja ali absolutno kontrolira Hruat'* Učinek je ta, da kinogledall šča postajajo verižnilka proda-jalne. Kako s^ je to agodilo, na bo nikdar povsdano natančno. In čs bi se našel kdo, ki bi splaal knjigo, bi bila tako debela, da bi jo nihče ne čltal do konoa. Na kratko povedano t Zgodilo se je tnalih kinogledslišč. Tukaj je ssmo nekaj imen ia ravnateljstev velikih filmskih kompsnijt ■ T. Oolemaa du Pont, B. V. R Tbavern, predsednik Chase Nati ona I J>anke v Naw Yorku, George V. Davlson, predsednik Centra Union Truat kompanije, Edward A. Wiee, predsednik United 01 gar Htores kompanije Hlična imens bi se lahko nada EAVESNIlKE ČETE V NEM OlJI IMAJO 967,000 STEKLE MIOEA VINO. Iparlin, 7. dec. - - Soclaliatični poalanec Btuocklen je predložil abornični proračuuaki komiaiji listo uakupljenih predmetov aa enteatno okupacijsko armado ob ioni. Vse predmete, ki so bili na-tupljeni sa zavesniške in smeri-ke čete, mora plačati Nemčija, iista pokaauje med drugim, da je bilo od leta 1920. uakupljenih 947,000 steklenic sa šatupaneo, vino in druge likerje, 28,000 kosov pohištva, 18,000 preprog, 8000 kosov poeodja za kavo in 4300 sa Čaj ter tri miljone metrov platna. NI čuds, Če zavezniški vo« akl nočejo zapuatltl Porenja! na govore, zakaj js pri vseh sli k sli delodajalce ali podjetnik pa metna, toda Ženijslna in žsnsroa-na osebe, organizator dalavake atrokovne organizacija zvit pod lež, aoeiallst umazan človek bon;gi, bodo povaljali po smoli ln kurjem petju, ker co prejeli dener is Moskve. Predeednik llcrdlng pojde f (Dalja oa X strani.) golote. " Omreživšl" bivšega predsed-jjsvaia. Amnak la navedena ima-laika Tafta v Morae>vi zadevi— = T = CUtmo p i ' h O t« M » M pol lat* | T R O S V C T A" -THE IRUfilTIVMIirr Ba»f Natt—al Ij^r. SISTEM JE KRIV iN NE ČLOVEK. ples. — Vstopnina 50c. Ker ei oela naaelbina želi Nerodnega Dom«, in ker ee vaakdo red malo poveeeli na SUveetrov večer, ja upati, da bo vdeleiba nadvse sijajna. Seje Jugoelovenskega Pipar-skegs Kluba se vrle vsako soboto zvečer v proetorih "Narodne dvo- rane", ne pa — kakor doslej — * prostorih Freda Zaješ. Ker ima ta klub namen sbujati zanimanje za Naro&ni Dom v Ckieagu. je Želeti, da bi bil vsak aaveden n napreden Slovenj učlanjen v • «lJLn> idrJž- ' njem. oralov ma. . Ako se delavstvo organizira politično, ae ne organi-proti Rockefellerju, Guggenheimu ali kateremu drugemu multimiljonarju. Politično zrelo delavstvo razume, da niso kapitalisti kot osebe krivi sedanje mizerije, ampak da je krivec način blagovne produkcije in distribucije, da imamo na eni strani izredno veliko revščino, na drugi strani pa teko bogate ljudi, da se navadnemu človeku zavrti v glavi, ko čita v številkah, koliko je vredno njih premoženje. Ako bi na pr. današnje miljonarje vse razlastili ali če bi miljonarji vse svoje premoženje darovali državi, bi nastali kmalu drugi miljonarji, ako se ne nadomesti sedanji način blagovne produkeije ia distribucije ž boljšim gospodarskim sistemom. Način blagovne produkcije in distribucije se pa lahko spremeni le s postavami. Kakor imamo danes postave, ki zagovarjajo sedanji gospodarski sintem/ ravno teko je mogoče le s postavami nadomestiti sedanji gospo daraki sistem z boljšim sistemom. Postave se delajo v postavodajnih zbornicah, narodnih parlamentih in narodnih kongresih. Ako hočejo delavci imeti vpliv pri zakonodaji, morajo imeti svoje poslance ali zastopnike tam, kjer se delajo postave. Ako hočejo delavci imeti teke postave, kot jih zahtevajo, morajo imeti nad polovično število poslancev v postevodaj-nem zboru. Imeti morajo večino. Da delavci izvolijo svoje poslance, se morajo logično organizirati politično, da ob času volitve postavijo svoje kandidate in agitirajo zanje in svoj politično-gospo-darski program. Delavci morajo financirati vso kampanjo, najetf mo-< rajo govornike, kajti tudi govorniki ne žive od samih božjih besed. Plačati morajo tiskovine, ki služijo v kampanji. Da se kampanja bolj uspešna ne sme prenehati agitacija tudi med volitvami. Vzdrževati morajo svoje časopisja in agitirati od ust do ust Vsaka agitacija zahteva duševne in materijelne žrtve. Noben delavec, pa naj bo še duševno in fizično teko krepak, ne zmore sam teh žrtev. Ako se pač več delavcev združi v politični organizaciji, tedaj ložje prenesejo te žrtve, ker odpade na vsakega delavca majhen del. Marsikaterikrat ae ališi godrnjanje, žs zopet se pobira za socialistično stranko. Pa, tovariš delavec, pobira se. Tudi delodajalec pobira vsaki dan od tebe, pa ne za tvojo osvoboditev, ampak za to, da te še bolj priklene k dolžnostim in delu. Seveda ti tega ne opaziš, ker to stori, ko odmeri mezdo. Od tega, kar delodajalec pobere od delavca, pa da za svojo politično stranko. Včaei da sto-tak, včaai tisočak, včasi pa tudi več tisočakov iz edinef* namena, da bodo socialistični kandidatje kot zastopniki delavstva poraženi pri volitvah, i j . Treba je čita«, kako veliki so stroški v volilni kampanji ene stare stranke in v enUami državi, in prepričamo ss, da izdatki socialistične stranke niso bili v vseh drŽavah teko visoki. Vss ta denar pride nedirektno od delavcev, ki ga dobe stare stranke za propagando v volilnem Času z edinim namenom, da zastopniki delavstva niso izvoljeni. Vedno moramo imeti pred očmi, da brez agitacije in propagande ni uspeha. Brez denarja pa ni propagande in agitacije, ker živimo v gospodarskem sistemu, v katerem ima denar veljavo. Dokler te sistem postoji, bo moralo dslavstvo prispevati v malih darovih za svojo gospodarsko osvoboditev, ki lahko pride le po potu, da izvoli svoje zastopnike v postavodajne zbore, da tem izdelajo poatave ne ie v interesu delavstva, ampak v korist vsega človeštva. Sistem Je kriv, da delavec ne uživa svojih pravic, „ AMim .. ravno tako je sistem kriv,, da mora delava* sam delati in 3, da bi ?ča!£» »alf n"Xe prispevati, da se dela sa njegovo osvoboditev iz mezdne dal kake sale etovenske evetke. Slišnosti. I Tiala nearešn ga je bila sadeU Privatni btattki tnUred nikdar „« godrnjajo h»tarN| > je Uneba prispevati v volilni kampanji aa propagando kan- bilo mogoče od nje obrniU oči, didatov starih strank. Zavedajo ae pač, da stoteki in tiso- i« obetal kot eolneti kip mdoved-Čaki, ki jih darujejo svojima strankama, pomagajo ohra- Ulovi ko " i« nlU gospodarski sistem, nikakor pa ne podpirajo s fMSZifaST'*ln,MXom* posameznih ooeb. In teko je tudi s delavcem. Kar 4» f svrho propagande, ne da sa to, da podpira posamezne ^itatorje, da žive na njegov račun, ampak on dertlje, da •e plača delo, ki ga Isvrše U organiaalorji v njegovem in- = SLIKE IZ NASELBIN. ......ni i „ v UL - Se. Ohioagu. — Kakor ja ie večini čikaških Slovencev in Slovenk znane, priredi Jogeelovan »ki Pipa raki Klub svoje prvo veliko veselie© v proetorik Narodne dvorene ne vogalu IS. eeete in Kacine Ave., v Chteagu dne SI. t. m. v prid Narodnega Dossa v Ckieagu. k Ta prireditov je velikega po mena za ndejatitev že dolgo u ieljene ia gojene ideje aa narodne kilo v Ckieagu. Ne samo to, da je ves Čisti dokodek omenjene prireditve določen za narodno kilo v Ckieagu, nego tudi položitev vsesplošnega delovanja sa ta smoter ja njen nasun. prieetek ta velika veeoUoa bo ob treh popoHae dna #L aecem-bra, ki pade ravno na nedeljo, za katero je prihodnji dan Novo loto. Vepored je joke saniaahr in zabaven, in eieeri OV. izvrstni godbi vsakovrsten piee. Pstje. Vastop slovenskega delavakega Sokola Chicago. Pelje. Šaljiv prizor "Poetopač". Prosta zabava n ples. Šaljiva poita. Petje. Plee za jabolka. Poelovitev Htarega leta. Alegorija Novega !»ta. Novo* in so Optika, kakor bi •uU miijord« dijamantovf" eem vaktikjii!. "Oj kako veličastna vz- * kliknil, France pe me zavrne "Ih ,kaj brenHŠ, njen lep« kot tvoja tolike narava- Njene sinje oči so kejie kot sinje morje in ie druge lepote, ki jih ime, daleč nadkri ljojeje narave. Kar odloči tvojo naravo na drugi krati Ubofol sem. Kaj bi ne, saj Pranee ime v tem odra več tak* ienj kot jas, zalo najbelje, da molčim. Prižel je četrtek s svojim Za-hvelnim dnevom in sopet emo se zbroB v Nerodoem domu. To pot k alavnoetni otvoritvi te ponoene •tavbe, ki jo ja peodaednik atvo-ril v napredna nossese Jokajšnjoga slovenskega naroda. Pri tej priliki je govoril g. [John Titz is Pittoburghe, ki je tudi med dragi vi povedal, kako je tlovenaki narod napreden in ifcirfrjjnben. Bakel je, da v deae-tik letih njegovega slulbovsnja na distriktoem eodišču v Pitto-burghn, Penna., je bilo komaj štirinajst kriminalnih slučajev na njegotem sodišču, kor jf vaeke-kor selo mol odstotek za slovenski narod. PojaanU nam je, zakaj in is kakih vzrokov ja bila odte- etni nagovor. Proeto zabavo ic jujena alkoholna pijača in kdo ——~ - -..... ' 1 1 a kar buren Ubttf, H — Naj-opičem naš 'slavni pečlarski klub, njegove člane in njih delovanje. Co te nanese pot ▼ našo naselbino li-brary, bolje rečeno "Simgns" in •e prav dobro ne pariš, ne boš vedel, si li prišel v prijazno slovensko vaa onkraj morja, ki se nahaja v osrčju 81ovenije ali si v. prijazni slovenski naselbini Zdrur ionih držav Severne Amerike. Da bi ee nosluževali tako običaj-nega slovenskega jezika, boste fcotovo, malokje slišali, kakor ravno v tej v resnici nspredni naselbini. Seveda nas Jfc precej v našem obče spoštovanem peČlar-skem klubu, ki se rasumemo tudi na številne druge jezike. Tako na primer nekateri govorimo bres vs'egs sramu ksr po kraševsko, nekateri po dolenjsko, drugi po notranjsko, nekaj je rdečeltfnih Gorenjcev; pa kdo bi vee preštel, saj eelo po štajersko nekateri govore. Pa vseono med nami vlada mir božji in pečlarska sloga. Cenjeni čitatelji mi bodo gotovo oprostili, da sem zašel malo s tira, pa se povrnimo nazaj v prijazno sloveneko naselbino. Če greš v prodajalno, govoriš slo-vVnski in ravnotako je V meeniei. Ako prideš v Narodni slovenski 'cloln, boš v resnici mislil, ds si prišel v prijazno in gostoljubno gostilno tsm nekje v daljni Sloveniji. Ko smo se v nedeljo dne 26. novembre neprisiljeno zabavali V Nerodnem domu, je bil navzoč Že ves na slavni klub, ko se še en-krst zsrsdi sigurnosti preštejemo, pa vidimo, da nam' enega msnjks. In kdo mislite da je manjkalf Nikdo drugi kot naš gl. steber, naš Fr*n*e iz Finlejrville. Kje pa njega h . . . drži, ko ven-dar ve, ds ee brez njega ne prične nobeno pečlsreko vesolje. Komaj je bila beaeda spregovorjena, pa vidin*. da jo nekdo maha gori po hribu. Bil ni nihče dragi nego naš FVanee. "Hej Pranee, kod pa tebe h... noel," ga pozdravimo vai hksa tu. *'No, no le potrpljenje, * vas j malo, vam bom le razložil, kod eem hodil." tfcj veste, da je Franee naš glavni etefcer, pa vseeno vee nje- pijano najbolj potrebfjs, mu je po govoru sledil solsv/. Za njim je nastopil brat-John Trfcelj, ki je pojasnil občinatvu, koliko trt da in požrtvovalnosti stane, da m poatavi tako ponosna stavba. Poživil ja tukajšnje 81o-vence k ie nadaljnemu stolnemu in naprednemu delovanju. Počival nas je, naj pometemo s sedanjimi voditelji premogarake unije in na njih mesta poslovimo Sonatrašenejše ia zmožps osebe. 'Potrebo je, da aa sedanjih voditeljev čimprej iznebimo. Ni po-ssbil omenili tudi kapitalističnih podrepnikov in njih vohunov, 'llako dotični rosred ljudi Škodn-je sebi in nam. Sodtug Zornik is Herminieja nam je prav po domače rsslošil sedanj) napredek in obstoj edine delavske vlsde ns svetu, bolj-ševiške Rusije. Ns fmem pozabiti slovenskega pevskega sbora ^Prešeren" is Pittebirgha, ki nam je zapel pri-ljubljeno himno in druge narod-ha pesmi, med katerimi Je bila tudi "Lepa naša domovina/'. Lepe hvala za užitek, ki ga nam jo priredila nadebudna naša mladina is Pittebur«hs, Id p organizirana v tamburaikem zboru, U nsm je igralo srce in duše rasveseljujoče komada.' Naj šivi naša mladina, up našega naroda I Siveli naši mladi tamburaši in tamburašice t Ne smem pozsbitl Slovenske (odbSM^Csnonsburgs, ki je tudi igrala lepe komade, le škoda, la ni oetala med nami še en dan n bi bilo veselje dsljše. Ko smo ss zbrali v doljnih prostorih (pečiarji seveda), na mi pravi France: "de kdo naj reče, d s ni luštno v Slovenskem doafa, slovsnska zabava, slovenska godiš na pihala, sloveneki tamburaši, slovenski pevci, slovenske cvetke, slovenski fantje in slovenske eli kranjeke klobase. To ds ne bi šlo ekupajf Oj, pa še ka ko! — Albert T. Kirn. ■ ' ——————— .s | Oraj, Pa. — Rojakom širom Amerike sporočam, kako srečni smo rudarji v Somerset eountjr ju. Koliko so se kompanije trudile, da bi porasile U. H. W." organizacijo, ali nič kaj ne gre po njihovi volji. Sednj pa eo kompanije aame začele uetanavljati svoje "kompanijeke unije". To-da aa tako unijo se delevei nič kaj ne navdušujejo, kajti sposna vsjo, da se e%yo U. M. W. orge nizacija poteguje za svoje člane Kajti ako pri "kompanijski uniji" kdo kaj protestira, mora imeti še svoj kovček pri rokah, da lahko kar na hitro odide z njim. veške družbe, storite \o takoj, dokler lebko etorite, ter nagovarjajte le druge, naj storijo ieto, keterim ni ršeč novopečena uni Poadrar vsem naprednim stav-ksrjem. — Joa. IMAVA LA XV POBJSONJ S njo je iaginiia Sodi (lavna pri ša preti nji Las lag'l'»> ®aL — Klsro FhiNtps je prepilUa mreio na oknu in splezala »kozi okno v prostost. Obsojeno je bilo v ječo od deset let do smrti, bar je s kladivom ubila mlado vdovo Albeoto Meadowfovo, o kateri je sumila, da je ljubica njegovege moža. Beg ao odkrili, ko je poteklo le nekaj ur. Jetničnrica izjavlja, da je bUa ob pol desetih zvečer še njeni oettci Bilo je tiho v nji in jetnieo jo spola. Jetnica je eplesala skozi okno na malo streho, od tnkaj jo pa šla po stopnicah, ki služijo v slučaju vmlara, niadol in js izgšails. Ječa ee nahaja v trgovskem okraju. Tukaj je jetnica lahko etopila v avtomobil, ki jo ja hitro odpa- w. Na steni ee dobro poznajo odtisi njeMih golih nog. iietnioarica mrs. Fishcr izpoveduje, da je bilo v eeliei ob pol deeetih svečer. Je-tnica je bfla v poetelji in je tož»e, da je bolna. Zjutraj ob pol eedmih eo bila vrata eeUce odprta in zajtrk za PfciHipeovo eo poetavlli na polico kot ponavadi. Ko je kasneje jetničariea opazila, da ni Phillip-sove, je vprašala druge jetnice, kje da je. Odgovorilo eo, da je nekje b\ixo in da kmalu pride. Kaaneje je stopila v njeno celico in so je prepričala, da je jetnica ušla. Obvestila je takoj jetnilke oblasti o begu. Kmalu eo (dli tudi drugi varstveni organi obveščeni o begu ieCttioe. Pričeli ao jo iekati Obve-štm so bttlnje oWastij na mehiški meji, da naj pazijo na ubeŽno jetnieo. Nekateri eodijo, da so Phil-Upaova še nahaja v Mehiki. Utekle je s pomočjo avtomobila, letala ali motornega čolna. k. L. Man* ning, ki vodi lov, sodi, da se u-bežna jetnica nahaja že v samotah nižje Kalifornije, vendar pa ipa", da jo primejo. Neki trgovec, ki prodaja gumi-jaete šine, je isjavil, da je neki tujec kunil pri niem dve dobri šini za pufiea /o. Vrgel je na mizo petdeset dolarjev, ni pa zahteval drobiža nazaj. V avtomobilu je sedela ženska, v kateri je spoznal Phillipeovo. Policija izprašuje vee njene prijateljice in prijatelje, ako jim je kaj znaneg^ o begu. Vsi izjav-ljaje, da ne vedo ničeear. Iskali so tudi njenegs soproga, ki je dal sam pozvati policijo, ko se, je nah~. gleškl zunanji minister Fifling. Premier Italije, sifcnor Salamsa. dra, je predlagal, da ee pošlje pe» zd ravna brzojavka Williamu Pie* klefieldu, predsedniku EdrušeniV držav, ki je poslal konferenei 31 mirovnih točk. . M Na dnevnem redu je dardsnel* sko vprašanje in vsa drngs ns* dokončana opravila prejšnjih' konferenc: jndrsnski: problem, Reka, Solun, Vilna, Ruhrt Daa. zif, Severna Traoija, Zspsdns Šlezija, Besarabija, Liberije, ba-i skiška republika, Meka, hrvslks republika, črnogorska repubMks, kočevska republika, Koreje, * Lurd, žabja vaa in olje, olje, olja. . . . . . . I Škode, da ni Rooeevelt le liv. On je bil dober lovec na Tigre. • # • Reporterji javljajo, da je lor-du Curzonu zelo vroče, odksr jt Čičerin v Lausenni. To je zussm. nje, da gre ledena doba h koscu. . / # # # Ako N bodo Turki dolgo klatili po konferencah, poetanejo I« diplomati — in potem gorje konferenca ml a a a Japonci ikriče, da ee Kitajsks pogreša t boljševizem. Krik/je mati želje t zakej •• ne bi kitajska pogresnile v ja-ponski vsmpf ' • a a Jugoslovsnsks vlada je pedls. ■Kam je padUt Kam more pl-sti tista reč, ki leži na krbto is moli vee ;tiri od aebef a a • Kazimir: Veš kej, Hngomirt Čimdalj prebiramo Proeveto ia "Meteorite", tembolj znamo, ^ nič ne znamo. Zato je moje bes«-ds : Ako ne bi bilo Proevete ia "Meteoritov", ne bi bilo nKi aei. Hugomir: Zjokal se bi, če pomislim, kakšna bi bila naša brsv-Ičins. sko bi bila navesans na jolieteko kroajščino. . . "•%. 11 ■A^fb VASMAMILO. ' Dotanont, h. — Nasnsnjsia Členom društva št. SM 8NPJ f Delmontu, Pa^ da ee prične prihodnja seja našega draHvo 10. decembra ob dveh popoM««-Člsnetvo vsbim, ds ss pelnošte-vilno udeleži to ee je in naznanjam, da je sa sseeee SJ eember po SOc doklede sa pokrt-~ drultvsnik strolkov sa člsn* enakopravne članice, ttjudoe r.jaim vee člane in članic«, ds ss odele"1 jo seje, kor bodo ns da«J-nem redu volitve so od bonu" prihodnjege lete. Brstje, sejo dne 10. decembra. — ™ Oiim, ttjnik. tje in proai repu cnci, je preprečila ve« no v od* ku za eabveečno pred-logo. Ttko se je subvenčne pred lo»a zak&suUa za en dan. preden ae predloži aenatu. T:Z dnji dan se sopet poizkusi, da se črta Med denor r.oetavek ia »>r:!uai Len rootov kompromisni predlog. ™ ► Sa LAWNDALE AVL. CHICAGO, ILLINOIS. Isvrimhl od bor t upravni odsek, -,hhr asSiiiw VMriek, It p. o, t. t*Js* MeMk«» T«rW, Uinik bslallkaae edtiha TS aa zadala vretiee, kalere či i tale pred velikim volilnem dnem I med premogarji poteča dietrikta C. M. W .of A. na dvanajstegsl decembra ia vai konesrvstivni is-1 gledi kaftejo oboje: direktna poro-Mis ia fraatičai poiakuai cele "peyrolle" dietrikta obeh etmj, ds bo profreoivai tikat posMte) distrikt kot prerijeki ogenj ki pre-Ima ga 1 korupcijsko msšiao S tremi glasovi proti enemu. Vei po-1 iakuai progreaivcav .10 sedaj kon i centrirani aa preprečtter goljufov lin pijeneev, do m okradejo gls sov, kar os je tolikokrat igodiln poprej. Tajnik ad "Fittsburgk Miners Food Relief Conferenoe" je v sad njih par mssseik prišel v tosao Isveso s tisoči prcmogarji iu jt is-Vedel o navadni korupciji v pro fiih volitvsh ter ponudil 1100.00 I r*grede sa toformseije, da bi slo-Idila obooditov onega. M bi bU kriv podkupnine pri prihodnjih volitvah. POROTNI ODSEK. •I* HoUeeeeavUU. Nh Geoleh, 414 BOLNIŠKI ODSEK. LlKi »U« Nsvslfc pradasdslk* SSS7-SS S. Uesfck A*., UE. ^m^k^MI. gasSOe, Mmm fcamPe. _ Jrnkm Oeafelj. I4SS1 P*ef*r Aee* CUeeM O. . aadsomik: Tonjr Roscns, L. U. S3M, Vsn Voorkis,-1 nsdsornik: August Arual, L. U. 1724. Houston, j Itovoc: John Usniek, L. U. MM, Ooverdale, ttevoci Jooeph Moutlno, L. v, 3367, Wyano, števec; Bobert Baird, L. U. lCftt, Reeeoa, mednarodni lsvrlevslnl odbor nlki W. A. Guilor, t. V. 59», Chsrlerol. POTKA P KOTI sumvm»dM pmiDLoai ji vnmniLA Isjle vidi, da propada, kot da se sprejme s Maddenevias Mat. Chicago, HI. — Društvo čika-*Wh sdravnikov se js ns seji v sredo svečer rsscepilo v dvs tabore asrsdi cepljenja "mladostnih " lles. Dr. k. J. Carlson, pro-fesor na medicinski fakulteti čl-kaike universe, je pobijsl žlese, rekoč, ds ne koristijo nič. Na dragi strani pa stoji dr. Charles Mforgen MeKcnns, ki prsvl, da ileae 00 poketale uspeh in obetsjo veliko bodočnoot Oba sU šolo splsvss. Washington, D. 0. — Kongres- nik Madden iz Illinoiea ja dodal k aubvenčui predlogi amendmont, po katerem mora kongres vsako leto dovoliti izplačilo snbvtaeij. Sobvenčna predloga jo sdaj pred Mostnim odsekom in tnksj so odkrili Maddenovo potoso proti •ubvenčni predlogi. Ako jo predloge sprejeta s Maddenovim a-mendmentom, lskko prihodnji kongres odbije izplačilo subvencije in tudi najvišje sodišče bi ne nogi o pomsgati v tem slučaju. Predsednik je naslovil pismO na •autorjs Jonsss Is Wsshmgtone, predsednika odoeks, t katerem pravi, ds je ves program trgov-•k« mornarico v aevsrnoeti ako m ne sprejme origiaalai odstavek, po katerem se denar ss subvencijo dovoli sa deset let. Menil je, čs bančni interesi ns bodo finan-«irali perobrodnik drulb v takih n'merah. , Predsednik jo šel celo tako dete. da rajše vidi, da je enbvonč-M Predloge odklonjene, kot da * "prejme s Msddenovim ed •tavkom. s^stor Jonee ja 00 želji pred-^nika takoj predlagal odeeka, ae črte odstavek. Proti njego-n®u predloga >e naštele opoeiei-Končae je bil sprejet kom-Pr-misai predlog senetorja Len-»« Wiaeoaeftne, o katerim se atnnjste WiUis k Ohi- * »n MeNsrjr is Orsgone. Kom- predlog določa, de ss J*tno odobrsaje ispUčila eabvea-«) PO kongres« odpravi, a obe-as® določa, da oe ne smejo povi-^ubveasišs hrea koagresove-" dovoljenji. Po predleienem •»^nčnem načrt« jo dovoljeno Pfovbeaem« odbor« povileti eab ^Hje do dvojne vsota. Lenreo-z* kompromU predlog pa pra-'Is n«. (Nadaljevanje s prve straai) samostan, ds se skess svojik grehov, ker jo ispustil Debsa is ječe, governor je Len Smalla pe akuha Ameriško obrSssbno društvo v » lju. Kongres bo prepleokel Hsrry M. Dsughertyje s belim eamjlom, Flinnu ln Burneu ps poetavl spe-meni k kot junakoma HJO-odetot-nege emertfsnstvs. Take posledice ee pričakujejo ' ako se strelen je s ni-Jim park ijem poereči. Esvesnilfce sile in Amerika imajo precej opraviti s Turkom v Leseni in obžslujejo, ds ne vodi mimo Ttvka brsojav-M žice direktno v Moakvo. Tukaj so rssprsvljeli v zadnjem meoee«, de ae dooele s Rusijo diplomati*, ni modna vivendi. Ako pravljice S pridrtammi pravicami, ki sdsj romajo po deleii v čeanikih, ne bedo IsmIo drugega uspeke, todsj bodo p4v zanesljivo odbijele no. vorojeno Šel jo po spo rasama s SistUs, Vak — Svesnl sodnik Jeressish Neterer je oproetil osem želesniškšk stavksrjev ob- tožbe, ds so prelomili DeugkoHjr-jevo prepoved. SLOVBMSCO SAMBO Zakrajšak A CtUiK 70 —» Šah Ave^ Ike Vo^H.V. 'Z////////////, ■ ■ »■ im* »i■■ ^t..... VSAK DOBER ROJAK, KI MISLI NA SVOJCE V STAREM KRAJU, POS^E DARILO ZA "Božič y f • u . i;.... ' j. . ' ■■ . • ivi* Jaz izplačam vsako pošiljafcev hitro in gotovo Se pred božičnim praznikom. i ' * y 't ' ' ' • ■ ? ■ Jaz računam najnižje cene in pošiljam denar popošti in brzojavno. Jt*''Ilire'' t ;'' Pišite po naš. cenik. EMIL KI SS BANKIR 133 SECOND AVE. NEW YORK, N. Y. Prodajam tuk«i Nešiks pe tlko šepets: "Babica, ta svitlrts js Mla Bog, js-lit" - Bsbics pritrdi; sdaj ps BSti v izbo Stopi In povs, ds j« v bablšhti ipslnici Bqs darov« prineeel. To je skakljajo, tS> veeelje, ko vidijo o-svetijeno, okrašeno drevesc« in na «je« kraane dsrit Babiea sicer ni posnsls t« navSd«, na kme-tik tega n| bilo; ali MU je jc pov. leči; davso pred božičem še milil ns dteveeoe in ga pomaga hčeri krasiti. "V Nisi ia v Kladaku je splok ta navada; sli i« pomniš, Os^rf bil si takrat, ko smo tam bivali, U kr«p«k mladenič", reče babiea aian, nekavši hvaliti otrokom dari ia sedši k peši poleg sina. — "Kako ne M to je lepa navada, i« prav imaš Tereziks, da aa jo dršiš; otrokom ostane v dobrem spomina v truda polnem šivi jen ju. Tega dneva ee človek še na ptujem najrajše spominjajJh SS« fli skušal zsno 99 k" krat mi j« bilo pri mojstru dosti dobro, ali vedno eem si mislih da bi pač sedel pri materi in imel kaše z medom, svinjine, makovehr juhe in graha in zelje; vee te dobre jedi vam bi dal za to." "NeŠe jedi", naemeje ae babiea: "ali ai še pozaMl aoheg« sadja!" — "To veete, da eem ga najraj še imel; Dobruški mu previja m lizika. Nekaj drnzega pa ee« ae domislil, kar smo vai radi poalu-šali." — "Vte ve«, kaj niališ; pastirsko koledo; ta je tudi tu kaj v navadi; počakaj, kmalu je sačnješ", reče babica in n« izgovori še dobro, ko s« oglasi zunaj pod oknom pastirski rof. Najpre je se začuje pastirska k o leda, potem pa pes««: "Pogleite, čudo se godi —- kaj mora nek' to biti — svitloba j« o polnoči —- kaj mora pomeniti itd." —- "Flrav imaš, Gašper, ako ne bi slišala te pesai, n« bi «1 nili prazniki tako veseloreče babiea z veseljem rilušaje. I« odide in dobro oblo- paetirja. Na avetega Htefans dan frssta dečka koledovat k mlinarja in loven; da nista bila prišla, mislila bi bila mati mlinarica, da as jc ns nja etrop udri, in senu M bila pritekla na Starp belišče. Ber-tik in Frsnce k pa za povračilo gresta doli koledovat. Drugi dan pa je šenaka« kod dan. Bila j« tapešniea s koledo. Proškovi reno vstanejo in se napravijo; pa Še se za vrsti'.! spis; glas: "Jaz sem mali kolednik", in zdaj nekdo na vrata potrka; Jerica gre odpirat, sli odpira pripraviji % zbero, $0 sc kar lajna, za< r vidno; morebiti sta deška, kar bilo «otovo, da noben znanec t«p«škanja ni priaanesel. Oše mlinar je najprvi izmed vseh prišel in prav po hinavsko š«l«l veselih prsznikov pod snknjo pa i-mcl skrito brezovko; pa kar naglo zamešikne, potegne šibo in začne šenzke napletatl. Vai dobe, tndi goepodlnjo. Nešiko in JmIM-co šlene po krila rekoč, "dk bi bolh n« redile." In kskor vaak drug kolednik, dobi tndi ofie mli- ni Tomaž, s arama, vea dan ni mira, in deklici, ko zagledate mladeniče, pokrijeU gole ame s predpasniki. Boši2ni prazniki mino; otroci jjrie mej seboj govore, da pridejo Sveti trije kralji, da pride goapod učitelj pisat na dveri ave te tri KrŠtje in koledovat; in po štetih treh krsljih praznujejo predice itoprv "dolgo noč". Na Htarem ^lišču in pri mlinarju to ni bilo tako, kakor v vaai, kjer je bilo mnogo mladine; tam so vodil kra-| ija in kraljico, bila je mnzika, naredili so preslieo in povesmo na-fcadili nsnjo. Na Starem belišČu pripravijo dobro večerjo, predice poje se ip je in pije; in kprnenadno oglasi za vrati začjbo v kuhinji plesati, tudi Tomaž, oče mlinar in v«c, pride Še nekoliko drugih, in ples jc gotov. Kuhinja je bila z opeko vložena; ali deklice tega ne gledajo, m ksterim je žal črev-ljev, plešejo bose. "No, kako pa, babica, mogli bi s menoj krilo malo provetriti!" zamežikne oče mlinar, prišedši v izbo, kjer so .'»edeli stari, in stopivši mej plo-sslcc in plesalke v kuhinjo, kjer je bila tudi' babica, da je gledala malih, ki ao se pieli sredi kolobarja ae Sultaaom in Grivcem. "I, mili oče mlinar, bili ao časi, ko nisem nič marala, bilo bi, da sem imela polno nogo krvavih žuljev, da sem le plesala. Da sem sc lc v krčmi Sli poleti ila podu prika-zsls, vže so kričali mladeniči: " Majdalena je tu, zasvirajte po-skošnico! Hajdi, in Majdalena se je zasukala, da je bilo kaj. Ali jgdsj t! mili moj Bog, enaka sem dimu nad streho." — "Zakaj neki nc; vi ate še kakor prepelica, babica; še bi ae mogli zavrteti," steni oše mlinar in zatočl tobačni-co v roci. — "Tu le je plesalka, oče mlinar, ta se zna sakati kakor ledeno," smeje se babica, vzemši a roko mlado Tomažovko, ki itoji a mlinarjem in poslika pogovor (Dalje prihodnjič.) 1 i Ivss Erazsn Iiitikili. ■>. ^ i Ilatarišs« roman ta IT. vil« > im^aamaga^ a^jaalae aiovensas sgoaoviaa, . , h, 1 B Josip Jaritiš. ^ i (Dalje.) f Dekliea aede na travnat jarek i ekrije se ptsd nji«, loko dene ns oU, in Izmed pra to v teko solas, ki prihajajo preksano — po grshu I Sree njeno je njegovo. Vleče jo k njemu. Psdls M pred nj«ffs ia gs proaila, sa odpuššanje njego-n M dala aemljo in nebo — sil noge so proals-bs ,tSŠl jik kskor eenti težka vest, In morilna ss-v«t, ds nI veš vredna ljabeml njegove. Odpaati* ti! AH on more! Nikdar! ' Ksšs — JU js prvo Šenako zavela, ds js psls v iskušnjsvi, ae oglaal tudi t«. Kdo va tvoj ir«k! Samo on, grof sspeljlvse tvoji On bode molčel. AogfTs je miloativ 1 - Dekliea ai izbriše ošl, akloa) ae pokonel. Hoše se premagati, vesela na kale priti naproti, kakor nškdaj. t AH ps ai na njenem Šota sapisan znak nje-ae sramote, tajne njene nezvestobe! Salde med grmovje globlje od grad«. Ta naj jo poišše. V tem pride vsa pamet, sbkro se moči. Juri Gornik je imel na dvoru opraviti, ko Ki-bolj prijaše. "Kje je Ifarijaniea!" je bilo Ribljevo prvo vprašanje. "Deklinat Ne vrta sem jo videl prej." "Sieer kaj novega!" ANičl" odgovori Gornik. * "Je 11 ras. da je bil grof še večkrat tukaj, kar «eas ni bilsf" "Bil," pravi etari. — Da je tndi sdaj tu, to « starcu sli ni tdelo senlmive povedati, sli je srareblti mlaHI, da mora Ribelj ta vedeti aam. < ,Grofov tajnik zarije potem okoli ogla proti Rssjrts HM*' Kaj od aten« —** Proš obraz Prva teas ae je po grahu skrila. A ona js I-»ris maša v tovarištvu. Marljaniea ae je mdrafta ekrivatl ze grmovje, »ama, ne pred Boga« pred mešem I Mala je kakor bi trebila gredico. C«la je stopinje njegove, sree ji ja rekslo, da gre ; . f "Marijaniee!" je aakliesl oa. DekUea ee aklaai pakoael ia poglede ajega. Obraz s* «u je ad Veeelje avelU ia rake ao ae morebiti odpirat* askote. kakor bi menil reši "K meni, eree mojo »M 1« v»# je posabila. etekU k njem« h ee ge aklenila liee .v0># akrtvliae njegov, & tfc j« J« pritleail k aebl. • ^ ''Ne plakaj, ljabica, gle^, jas «« zopet pri tebi. Iti odalej kmalu, bodem zmerom pri teb!,*' prfvi on in vtdigne njeno glsvico od svojih prsi. To so alsdke solze ljubezni, solze veselja, je mulil, In gsnj«n«mu ao ae sams zarosile oči. ' "Pogledi me I" prsvi on. Ona povadigne oči, pogleda ga, boječe, tre-aošs ss. A ssmo za «n hip. Takoj zopet skrije glavo na njega in se ga strastno oklene. "Kaj ti je!" vpraša on nekaj pr«straš«n. Ona n« odgovori. * "Pojdi, Mdiva na ono klop. Pa mi poveš va«, od area, kaj t« teži. Pojdi, n« plakaj, uboži-ca." Vsndsr ona as ne gane z meat«.. Pol e proinjami in neinimi besedami, pol s silo jo prired« do klope«, t«m sede in njo potisne k se bili;. I "Kaj ti je Ifarijaniea!" vpraša zopet "Niš," odgovori ona tiho. "Ali me ljubil!" "Dal" Vin zakaj me ne pogledaš! Zakaj niš ne govoriš! NinsI.M nobene ljnbe besede zane!" To vprManje je bilo stavljeno bolj a ostro besedo. Ona ae zgene. On izpusti njeno roko. "Ti nisuš Čiete vesti!" zavpije Ribelj, oči s« mu zabliskajo in obrvi stisnojo. "Jsz ts ljubim!" pravi .ona at rasi no In ro-ke ist«gn« po njem. Obedva sta bila tako v sebe vtopljene, da nieta dala stopinj tretjegs, ki se je bil približal "Hal" Ta glaa je bil grofov. Ribelj ae obrq* k njemu. Tatenbah je stal ta, paličico v roki, izriena-den in ardit, pogleduje zdaj tajnika avojega,' zdaj deklico. "Kaj delaš tu! Kdo te je klical! Kaj hočeš temu dekleta!" "Za to aieem odgovoren nikomur, goepod grof! Kar ae ti£r tega dekleta, nimate mi ničeaar ukazovati, niti prepovedovati," odgovori Ribelj oeorno. "Iloj goapod pisar je n*en dovolj, da bode* vedel atsre navade: nojpred aede k obedu goapod. da ae naaitl on, potem prihaja na vreto hlapec," reče aaničljlvo Tatenbah. "Kaj mialite! Ta dekliea. . "Je adaj moja" — odgovori g«»f poroglji-vo. "Oez nekoliko čaea bode goepo