#  9 Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. 10 Br` ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa, ki se razpirajo, in Duha, ki se je kakor golob spuš~al nadenj. 11 In zaslišal se je glas iz nebes: “Ti si moj Sin, ljubljeni; nad teboj imam veselje.”    “Ti si moj Sin, ljubljeni,” reèe Oèe Jezu- su, ki se je potopil v Jordan, v vode greha mno`ic, ki so se zbirale ob Krstnikovem oz- nanjevanju. Bog je imel vso veènost za raz- mislek. In vendar ni našel drugega naèina, da se nam predstavi in nas odreši, kot to škan- dalozno dejanje: postaviti se vrsto z grešni- ki. Jezus se razodene kot Sin, ko hodi sku- paj z najrevnejšimi brati; in Oèe ga slovesno potrdi. Krst predstavlja Jezusovo temeljno izbi- ro: solidarnost. Ta izvira iz njegove sinovske narave. Ker pozna Oèetovo ljubezen, jo `e- li pokazati vsem s svojim bratstvom. Èe vr- stice 2-8 povedo, kakšen je èlovek v odnosu do Gospoda, ki pride, nam vrstice 9-11 ka- `ejo, kakšen je Gospod do èloveka. Krst so vrata, ki vodijo v evagelij. Kdor ne gre sko- zenj, ostane ujet v pasti lastnih religioznih pri- èakovanj in ne pozna Boga in njegovega daru. Krstnik nam je pravkar govoril o njem, ki bo kršèeval v Svetem Duhu. Toda ta se na preseneèenje vseh da krstiti Janezu z vodo in prav na ta naèin nam bo dal svojega Duha. Nihèe ne bi nikoli mislil, da se bo Gospod potopil do dna v našo èloveškost in nam dal svoje `ivljenje v zameno za našo smrt. On nas ljubi in se `eli zdru`iti z nami. Ker se ne moremo mi povzpeti k njemu, se je on spustil k nam. Prizor krsta opisuje na najbolj bo`ji na- èin skrivnost utelešenja: on je postal èlovek, solidaren z nami v vsem, da bi mi postali Bog, solidarni v vsem z njim. Njegova èloveškost je zaèetek našega pobo`enja. Na ta naèin zaèenja Jezus svoje delovanje. Namesto velikih programskih govorov naredi resnièno dejanje, izbiro in sprejme stil, ki bo vodil njegovo celotno `ivljenje. Ta zaèetna sli- ka namreè `e napoveduje tisto konèno (15,27- 39): tu ga vidimo v vrsti z grešniki, tam ga bomo videli na kri`u v sredi med njimi; tu zaèenja svojo kraljevsko slu`bo, tam ga bomo dokonèno videli na prestolu; tu se potopi v vodo, iz katere smo mi vsi rojeni, tam bo uto- nil v smrti hudodelca, v kateri vsi umremo; tu se razpirajo nebesa, tam zagrinjalo v temp- lju; tu se spušèa Duh, tam “je izdihnil”; tu ga glas iz nebes proglasi za Sina, tam ga glas z zemlje prepozna kot takega. Krst ima znaèaj “strasti”1 . Razodeva ti- sto strast, ki jo ima Bog do nas, da postane so-èutje in nas nikoli ne zapusti. Krst je kot seme, ki `e vsebuje veliko drevo kraljestva, kri`. Je najskrbneje izdelana miniatura, ki pou- darja tiste poteze “Sina”, katerih poveèava bo nadaljevanje evangelija.            Èe je res, da je Sin kot Oèe, je torej tudi Bog popolnoma drugaèen od tistega, ki ga vsa- ka religija potrjuje in vsak ateizem zanikuje: kdo bi pomislil na Boga v vrsti z grešniki, po- ni`nega in solidarnega z nami? To je najmoè- nejša podoba Boga, ki ga ni nikoli nihèe vi- del in ki nam zdaj ka`e svoje pravo oblièje. V pripovedi sta izpostavljena dva Jezusova naziva, ki ustrezata dvema deloma evangelija: on je Kristus, ker je poln Svetega Duha (v. 10), in je bo`ji Sin, ker je slu`abnik, ki da `iv- ljenje za brate (v. 11). Jezus je “moènejši”, ki ga prièakujemo. Toda prihaja z moèjo Boga, ki je, ker je lju- bezen, skrajna šibkost. Ljubezen se namreè odreèe in da vse, celo samo sebe. Je Kristus in naš Odrešenik, ker je izbral, da bo v vsem solidaren z nami; je bo`ji Sin in naš Gospod, ker je, izpolnjujoè voljo Oèeta, postal slu`ab- nik bratom. Uèenec, kršèen v njegovem krstu, prejme njegovega sinovskega Duha, ki ga naredi za brata vseh.      v. 9 In zgodilo se je. Evangelij pripoveduje zgodbo, nekaj, kar se je zgodilo enkrat za vse- lej in se dogaja vsakokrat, ko poslušamo. v tistih dneh. To so dnevi Janezovega oz- nanila: dnevi `elje, spreobrnitve in prièako- vanja. je prišel. Izra`a prihod Gospoda, “tistega, ki mora priti”. Jezus. Pomeni “Bog rešuje”. Njegovo ime ustreza temu, kar on je in dela. Marko ni govoril o utelešenju ali rojstvu. O njem nam je povedal samo ime v naslovu. Nenadoma, ko kot spokorjeni grešniki stojimo na brego- vih Jordana, nam pride nasproti ta neznani èlovek, o katerem nam povedo samo ime, ki je tudi zelo Passione, je strast in trpljenje, od tu pasijon, Kristusovo trpljenje, op. prev. po- gosto. Tisti, ki ga poznajo, vedo, da je tesar (6,3). To je nepomemben poklic, ki ga oprav- lja, kdor nima zemlje za pre`ivljanje in si po- maga s tistimi deli, ki jih kmetje ponavadi sami postorijo! iz Nazareta. Je majhen kraj, brez slavnega izroèila. “Iz Nazareta lahko kdaj pride kaj do- brega?” (Jn 1,46). Tam je prebival kakih tri- deset let — eno celo `ivljenje! Ta dolga leta ti- šine in dela so velika skrivnost. Bog se je od- loèil deliti z nami vsakdanjost, napore poklica, s katerim se pre`ivljamo. To, kar se nam zdi obièajno, vsakdanje, celo banalno, je privi- legirani kraj našega sreèanja z njim. v Galileji. To je pokrajina, ki je z verskega vidika na slabem glasu. Obmoèje na meji, da- leè od središèa, polno poganskih vplivov, to je Galileja narodov (Iz 8,23 = Mt 4,15). bil kršèen. Jezus, èlovek kot vsi drugi, nez- nani, celo omalova`evan za tistega, ki poz- na njegovo delo, kraj in de`elo, se postavi v vrsto z grešniki in se da krstiti. Marko nas od samega zaèetka poziva, naj vidimo našega Odrešenika in Gospoda v tem èloveku, zadnjem v vrsti: “Glejte vašega Boga! Glej- te, Gospod prihaja z moèjo”, se nadaljuje citat v v. 2 (Iz 40,9). To je nezaslišano! Nikdar si ne bi nihèe zamislil takega Boga. Toda ta nje- gova solidarnost, ki ga vodi v skrajno nemoè, izkazuje moè tiste ljubezni, ki ga razodeva kot edinega in Gospoda. Njegova “simpatija” do nas, ki jo tu kontempliramo, ga bo peljala da- leè, zelo daleè, do tega, da bo “trpel z” nami in za nas našo smrt. On je Emanuel, Bog lju- bezen, ki ne more ne biti “Bog z nami”. Stari Adam se je dvignil, da bi iztrgal ena- kost z Bogom, in je padel v smrt. Bo`ji Sin se je spustil in pridru`il èloveku do same  #  smrti in je zato povzdignjen v novo `ivlje- nje. Novi Adam naredi izbiro, ki je nasprot- na izbiri starega. Njegov krst je podoba njegove smrti. V vodi Jordana se potopi v greh vseh tistih, ki se tam zbirajo. Mi izstopimo oèišèeni, on pa s te`o na- šega zla. On, ki ni poznal greha, je za nas po- stal greh in prekletstvo (2 Kor 5,21; Gal 3,13). Jezus se je odloèil biti s èlovekom na doloèe- ni strani, tam, kjer se on sam cepi in ni solidaren ne s seboj ne z drugimi: v njegovi omejenosti in v njegovem grehu, v njegovem zlu in njegovi smrti. On je “z nami” prav tam, kjer smo sami in izgubljeni, potrebni dru`be, ki pa je èloveško nemogoèa. Njegovo soèutje ga je nagnilo, da je prestopil mejo naše skrajne samote. Kontemplacija Jezusa v vrsti z grešniki, ki se potopi v vodo, ima moè, da v nas razstrupi la` kaèe; popravlja našo la`no podobo Boga, vsemogoènega, strašnega sodnika, in nam predstavi moè ljubezni, ki razda vse in po- stane slu`abnik, ki nosi na sebi te`o našega zla. Sreèanje z njim se dogaja tam, kjer mi- slimo, da je najbolj odsoten: v našem nega- tivnem delu, v naši in njegovi nemoèi. Èe nas je njegova moè ustvarila, nas je njegova ne- moè odrešila. po Janezu. Predstavljajte si njegovo prese- neèenje (prim. Mt 3,14)! Njegovo prièakova- nje moènejšega od sebe je postavljeno popol- noma na glavo. Brez razodetja Duha ne more nihèe dojeti skrivnosti bo`je nemoèi. v. 10 stopil iz vode. Potopitev simbolizira smrt, izstop iz vode novo ̀ ivljenje, preko smrti. Njegova izbira potopitve ̀ e vsebuje izstop: izra- `a namreè ljubezen, ki je moènejša od smrti. je videl nebesa, ki se razpirajo. Odprtje ne- ba, zaprtega nad èlovekom, je veliko mesi- jansko prièakovanje: “ Èe bi ti razprl nebo in se spustil” (Iz 63,19). Jezusova izbira od- strani vsakršno oviro med Bogom in èlove- kom: njegova solidarnost naredi Boga prisot- nega povsod. Krst v Jordanu. Iluminacija iz t. i. Menologija Bazilija II., ok 985, Vatikanska knji`nica, Rim.     Duha, ki se je spušèal. @ivljenje (Duh) Boga (Sveti) se spusti na zemljo in tu prebiva, vra- èajoè èloveku njegovo sinovsko oblièje. Bo`ji Duh, ki je solidarnost, ljubezen, poni`nost in slu`enje, je v Jezusu odslej prisoten med nami. On dela nove vse stvari: daje novo srce in o`ivlja posušene kosti (Ezk 36,26; 37,1-). kakor golob. Golob se navezuje na Noe- tovo barko (1 Mz 8,8-), podobo krsta, ki oz- naèuje zaèetek `ivljenja, rešenega iz voda. Njegovo kro`enje nad Jordanom spominja tudi na bo`jega Duha, ki je lebdel nad vo- dami v zaèetkih stvarjenja (1 Mz 1,2), in mo- goèna krila, ki so povedla Izrael skozi Rdeèe morje (2 Mz 19,4). Jezusov krst je zaèetek `ivljenja preko smrti, novega stvarjenja in dokonènega eksodusa. Golob, ki neprestano gruli, je tudi dobra prispodoba bo`jega Duha, ki od nekdaj poje èloveku svojo lju- bezen, v prièakovanju odgovora. v. 11 zaslišal se je glas iz nebes. Bog nima obraza, temveè glas. Njegov obraz je obraz tistega, ki posluša njegovo besedo. Ta je njegov sin, po njegovi podobi in sliènosti. Ti si moj Sin (prim. 9,7). Jezus je s tem, da je postal brat, poslušal Oèeta, ki ga po- trdi za svojega Sina. Nekdo, ki tako ljubi, je lahko samo “Sin”, neskonèno ljubljeni. V teh besedah zveni Ps 2,7, ki govori o ustolièenju kralja. Jezus je s svojo izbiro kralj, ki ga `e- li Bog — Bog sam, ki kraljuje in rešuje èloveka. Priznanje Jezusa za Sina daje okvir celot- nemu evangeliju: proglasi ga Oèe, ko se Je- zus postavi v vrsto z grešniki, prepozna pa stotnik, ko umre med zloèincema (15,39). Oèe ga bo potrdil tudi na polovici evangelija, po napovedi kri`a (9,7). Edini naèin razodevanja, da je Sin, je deliti iz ljubezni usodo najrev- nejših bratov. Jezus je Sin, ker “ga ni sram, da nas imenuje bratje” (Heb 2,11). Po naslovu (1,1) samo Oèe (1,11; 9,7) in on sam (prim. 8,38: njegov Oèe; 12,6; 13,32) smeta govoriti o tem sinovstvu. Krièijo ga tudi de- moni, a da bi ga skušali (3,11; 5,7); in ga ome- njajo sovra`niki, a da bi ga obsodili (14,61). Obstaja namreè bo`ji in peklenski naèin prepoznavanja njegovega sinovstva. Šele nje- gova smrt pojasni vsako dvoumnost. Kri` na- mreè razdemonizira podobo Boga, ko nam ga v polnosti razodene v Sinu. ljubljeni (prim. 12,6). Pomeni edini in spo- minja na 1 Mz 22,2, ki govori o `rtvovanju sina Izaka. nad teboj imam veselje. Nanaša se na prvi spev o slu`abniku JHWH-ja (Iz 42,1), ki opi- suje tistega, ki rešuje svet, tako da si oprta vse njegove krivice. Oèetov glas torej pro- glasi Jezusovo identiteto: je Kristus in Sin, Odrešenik in Gospod prav v kolikor `rtvo- van v slu`enje bratom. Sinova identiteta na- redi vidno Oèetovo resnico, ki je bila do- slej nedostopna: “kdor vidi mene, vidi Oèe- ta” (Jn 14,9; prim. 12,45).      * Vir: Silvano Fausti. Ricorda e racconta il Vangelo. La catechesi narrativa di Marco. ¡Pomni in pripoveduj evangelij¿. Ancora, Milano, 1991, str. 22-26.