Leto uz. števiiKa zbj. u Ljubljani, v toreli 14. septembra 19Z6. Ceno nin no Ähaja vsak dan popoldne, iivzemal nedelje in praznike. — inseratl: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji in sera ti petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — lnseratni davek posebej. — „ Slo venski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420. D i Vpravnlstvo: Knallova ulica štev. 5f pritličje. — Telefon stev. 304. Uredništvo: Hnaflova nlica st. 5, I. nadstropje. — Telefon itev. 34 Poštnina plačana v gotovini. mil volitev Mesta, trgi in drugi večji kraji volijo strnjeno proti klerikalcem. — Tudi številni pristaši SLS glasujejo za stanovske liste združenih gremijev in zadrug« Od vseh strani prihajajo vesele vesti, da na celi črti zmaguje kandidatna Hsta združenih trgovskih srremijev in obrtniških zadrug. Mesta, trgi in večji Kraji se drže krepko in so tamkaj zavedni trgovci in obrtniki volili z ogromno večino za svojo stanovsko listo. Skoraj v vseh večjih krajih znaša ta večina po doMih poročilih 70—S0% od vseh volilnih upravičencev. S tem dobivajo prve tri kategorije trgovcev in obrtnikov, ki volijo 24 članov, sigurno jamstvo za popolno zmago. Treba pa je, da bo zmaga trgovske in obrtniške zavednosti uničujoča za klerikalce in njihove zavoznike, ki hočejo potegniti Trgovsko-obrtno zbornico v vrtinec strankarske politike. Zato naj v zadnjem času store svojo stanovsko dolžnost šc vsi, ki je dosedaj še niso storili. Leoe izglede na uspeh pa kažeta tudi IV. trgovska in IV. obrtniška kategorija in Prav posebno je treba po-vdarjati, da se vrši za te dve kategoriji živahen boj tudi po vaseh. Navzlic ogitaciji in pritisku duhovščine glasu- jejo trgovci in obrtniki v velikem številu proti konzumarjem. Prijatelje stanovske Hste prosimo, na i sedaj zastavijo svoje delo zlasti tu, da bo presenečenje za klerikalce in njihove pomočnike popolno. Naj iih nikakor ne sraši veliko število volilcev v zadnjih dveh kategorijah in tudi ne njihova raztresenost po vaseh. Vsak glas je tndi tu lahko odločilen in zmaga stanovske zavednosti trgovcev in obrtnikov bo tem sijainejša, ako se poderejo zadnje konzumarske nade, ki jih goje na IV. trgovsko in obrtniško kategorijo. NajznaČinejše na zadnjih treh volilnih dneh je to, da glasujejo za stanovsko listo gremijev in zadrug tudi številni pristaši SLS, ker so prišli zlasti v nižjih kategorijah do spoznanja, da g- Jelačin in Ogrin ne moreta biti v zbornici zastopnika malih obrtnikov, malih trgovcev, sejmarjev in branjevcev. Oba gospoda bosta obsedela med dvema stoloma. Iz kategorij večjih trgovcev in obrtnisov sta zbežala, mali trgovci in obrtniki jih pa ne marajo. Sporazum med vlado in rudniki? Rudniki pristali na vladne zahteve- — Podaljšanje dobavnih pogodb. — Skorajšnja obnovitev dela v trboveljskih revirjih. — Beograd, 13. sePt. Tekom včerajšnjega dne in današnjega dopoldneva so se vodila ponovna pogajanja med vlado in zastopniki privatnih rudnikov. Ravnokar -zvem, da je prišlo do sporazuma. Rudniki so akceptirali vladino zahtevo ter so pristali na to, da znižajo cene premoga za državne železnice za 15%. Vlada se je na drugi strani obvezala, da sklene s privatnimi permogovniki dobavne pogodbe, veljavne do novega proračunskega leta in da takoj prične prevzemati od njih zopet premog za državne želez ce. — Ljubljana. 13. sept. Trboveljska premogovna družba ie opoldne preje- la obvestilo, da je v Beogradu dosežen sporazum. Podrobnosti še niso znane. Trboveljska družba bo takoj obnovila v vseh svojih revirjih obrat in ie pričakovati, da bo jutri ali v sredo že vse delavstvo zopet moglo na delo. Vesti, da je bil danes tudi v Trbovljah ustavljen obrat, niso resnične. Pokvaril se je le veliki transformator in ie vsled tega delo za nekaj ur počivalo. Še tekom popoldneva pa bo poškodba zopet popravljena. (Službenega potrdila, da je spora* zum res dosežen, do zaključka lista ni* smo mogli dobiti. Op. ured.) Novinarska uredba podpisana — Beograd, U. septembra. Minister za izenačenje zakonov dr. Milan Srskič in minister za socijalno politiko Milan Simo-novič sta podpisala uredbo o novinarjih. Naredba bo še ta teden objavljena v »Službenih Novinah« ter stopila takoj v veljavo. Prvotni osnutek je deloma izpremenjen. Vprašanje novinarskih pokojnin je rešeno na ta način, da priznava država pravico pokojnine do največ 3O0O Din. Pravo na polno pokojnino imajo novinarji s 30-letno novinarsko službo, pravico na pokojnino sploh pa po lOletih novinarskega dela. Ravnotako imajo tudi rodbinski člani pravico do pokojnine in sicer poleg žene še petero dece. Zena dobiva dve tretjini pokojnine, otroci do 20 let gotove dodatke. Ravnotako ima vpokoieni novinar pravico na dodatke za imenovano število rodbinskih članov. S to uredbo je urejeno nadalje vprašanje odpovednega roka in sicer na ta način, da pritiče novinarjem, ki služijo v podjetju do 5 let odpovedni rok 3 mesecev, od 5 do 10 let 6 mesecev, pozneje pa za vsako leto po en mesce k prejšnjim 6 mesecem. Razun tega rešuje uredba še druga važna vprašanja glede odnošajev med delodajalci in novinarskimi nameščenci. Glavni urednik n. pr. ima pravico, da. odkloni ob-u vo spisa, ki mu ga izroči ali naloži Iast-T.lk lista, ako ne soglaša z njim, odnosno, da zahteva za Članek podpis lastnika ali pravega pisca. Pribičevic v Splitu Za ustanovitev velike jugoslo-venske stranke. — Split, 13. septembra. Včeraj se je \ ršil na dvorišču .Juxoslovenskcga trgovskega društva velik shod Svetozarja Pri-bičeviča, katerega se je udeležilo krog 4000 ljudi iz Splita in okolice. Svetozarju Prfbičeviču, ki je dospel v Split že v soboto zvečer, so priredili pristaši viharne ovacije in so ga zjutraj v veličastni novor-ki spremili od hotela na zborovališče. Pribičevic je razpravljal o političnem položaju. Grajal je zunanjo politiko vlade, ki ni v skladu z ugledom in gospodarsko in politično močjo Jugoslavije. Opozarjal je na žalostne posledice, ki iih je rodila ta politika zlasti v naših pomorskih krajih, ki so izročeni na milost in nemilost Italiji. Govoreč o notranji politiki Je izjavil, da je politika sporazuma doživela popoln polom in moraio današnji sporazumaši prej ali slej izginiti s površja. Administracija države je slaba. Odločno je treba protestirati proti praksi, ki se uveljavlja v zadnjem času, da pošiljajo iz južne Srbije v pre-čanske kraje uradništvo, ki ni sposobno za opravljanje odgovorne službe. SDS ne bo več reševala radikalne stranke, pripravljena pa je sodelovati pri ustanovitvi velike jugoslovenske stranke, ki naj združi vse, kar je zdravo v državi in naj dovede narod in državo do treznejše politike.* Gosp. Prepeluh vladni komisar nad TPD Minister trgovine in industrije £. Krajač je presenetil javnost z imenovanjem svojega strankarskega prijatelja s. Albina Prepeluha za vladnega komisarja pri TPD. Rudniki kakor znano spadajo kot podjetja pod kom-petenco in nadzorstvo ministrstva^ za šume in rude in le č e so delniške družbe, vrši nad njimi, kakor nad vsemi delniškimi družbami, nadzorstvo tudi ministrstvo trgovine, ki ima po svojih zastopnikih paziti, da je delovanje delniških družb v skladu z zakonom, ki določa njih ustroj in njihov delokrog. Vladni komisarji za delniške družbe so se dosedaj postavljali izključno iz vrst strokovnega državnega uradništva ter se dosedaj §e ni zgodil niti eden primer, da bi bila tudi ta funkcija izročena političnim ljudem. Vladni komisarji pri TPD kot delniški družbi so bili izključno vedno le rudarski strokovnjaki, nazadnje državni rudarski rnženjer Belančič iz ministrstva za šume in rude. Z imenovanjem strokovno nekvalificiranega strankarja g. Prepeluha je tudi na tem polju po-gažen princip objektivnosti Ker imajo vladini komisarji strogo po zakonu omejen delokrog, je seveda trditev prijateljev g. Prepeluha, da ima «obsezna pooblastila» običajni humbug. REFORMA BELGIJSKE VALUTE. — Bruselj, 11. septembra. Vlada je sklenila, da izvode stabilizacijo belgijskega franka v razmerju 175 belgijskih frankov za en angleški funt. Vlada namerava vpeljati novo denarno edinko v vrednost i pol zlatega franka. NikoiB Pošti o svojih namerah' Pašič na povratku v domovino* — Ostra obsodba notranje tak tike v NRS. — Prevzel bo zopet sam strankino vodstvo. Beograd, 13. septembra. Iz radikalnega vira se doznava, da je Nikola Pašič odpotoval iz Monte Carla in da potuje s posebnim salonskim vozom po železnici do Trsta, kjer bo prestopil na parobrod za Cavtat. Pašič ostane v Cavtatu pet dni, na kar hoče odpotovati v Beograd. Nikola Pašiča jc obiskal v hotelu Alirabeau beogradski novinar, ki je našel starega premijera pri polnem zdravju. PaŠič je Čvrst, gleda bistro, na očeh mu poigrava tisti stari njegov karakteristični nasmeh. Na njem ni opaziti niti sence porušene moči ali razpadanja. Vrstni red njegovih misli, gibi telesa in besede dokazujejo, da se Pašič počuti dobro in mladostno. ;a znatno spremenili. Ne soglašam in ne odobravam mnogih stvari, ki škodujejo j splošnim stankarskim interesom. Kar smo zgradili, moramo očuvati, ne pa j rušiti. No, o vsem tem bomo govorili, ko prispem v Beograd. Ako najdem ljudi, s katerimi bom lahko delal, bo vse dobro. Kdor ne hrani in ne spoštuje velikih svoboščin, ki smo jih z mukami in krvjo izvojevali v času, ko se je ves svet boril za te svoboščine, se je s tem pridružil tistim, ki hočejo vse uničiti. Jaz bom šele v Beogradu odredil pra-vec svojega nadaljnega dela in to v smislu razčiščevanja situacije.» Ponesrečen bombni atentat na Mussolini ja Čudežna rešitev italijanskega ministrskega predsednika. - Atentator član velike zarote? — Številne aretacije. — Napadi na Francijo« — Rim, 13. septembra. V soboto dopoldne kmalu po 10. uri je bil izvr* sen na ministrskega predsednika Mus* solinija atentat z bombo. Kakor po eu* dežu je ministrski predsednik Mussoti* ni ostal nepoškodovan. Atentatorja je policija prijela na begu. — Rim, 13. septembra. Kmalu po sobotnem atentatu na ministrskega predsednika Mus9olinija so se podali vsi pri Kvirinalu akreditirani posuuuki tujih držav, ministri in vodilne osebnosti fašistovske stranke v palačo Chiggi, da čestitajo Mussolini ju k njegovi čudežni rešitvi. Par minut po atentatu so vest sporočili tudi Vatikanu. Med fašisti glavnega mesta in po vseh pokrajinah je povzročila vest o. atentatu silno razburjenje. Fašistovski direktorij je prepovedal vse re-presalije, kljub temu 60 v Milanu fašisti vdrli v redakcijske prostore * Avant i ja c i a razdejali opremo. Tudi ponekod je prišlo do izgredov proti nefašistom. Števflo ranjenih ni veliko. U robci bombe so zadeli sedem oseb. Od teh je ena težko, druge lahko ranjene. >Popolo d* Italia«, glasilo ministrskega predsednika, objavlja v posebni izdaji zanimiv telefonski razgovor med Mussolinijem in njegovim bratom, direktorjem lista. Arnaldo Mussolini: >Hočem slišati tvoj glas.« Benito Mussolini: z Moj glas je trd in odločen. Gre za žalostno epizodo. Ne bojmo se ničesar. Jaz sem na delu. Ostani miren, ti bom še pozneje telefoniral. Za podrobnosti se ne zmenim. Sem popolnoma zdrav. Treba je obvladati živce in ohraniti mirno kri.< >Popolo d' Italia< pristavlja kratek komentar, v katerem navaja, da je atentator navaden zavratni morilec, ki 60 ga oborožili zločinci onstran meja (v Franciji). Treba bo zadeti prave morilce in zločince. To zahteva domovina, to hoče fašizem. Notranji minister Federzoni se je ob Času atentata nahajal v Anconi, kjer je ol-kril spominsko ploščo italijanskemu državniku Crispiju. Komaj je končal svoj govor, ga je pozval prefekt k telefonu, kjer so ga klicali iz Rima. Na telefonu se je nahajal sam ministrski predsednik Mussolini, ki je Federzonija obvestil o atentatu, nakar je takoj odpotoval z avtomobilom v Rim. Atentatorju so bile dobro znane osebne navade Mussolinija. Ko je Mussolinijev avto prispel v ulico Nomentana, je Šofer zapazil pri kiosku moža, ki je segel v žep ter dvignil bombo. V tem hipu je šofer avtomatično pritisnil na plin ter pognal avto tako, da je bomba za par centimetrov zgrešila cilj in padla na karoserijo ter od tam na tla. V nasprotnem slučaju bi bila bomba eksplodirala v notranjosti avtomobila. Takoj za Mussolinijem je vozil drug avto s policijskimi agenti. Ko je šofer tega avta zapazil atentatorja, je zavozil proti njemu, ki pa se je izognil ter zbežal v bližnjo vežo. Policijski agenti so skočili z avta in v veži dohiteli atentatorja. Takoj po izvršenem atentatu je Mussolini sporočil kralju atentat s sledečo brzojavko: >Danes dopoldne, ko je moj avto hotel kreniti iz ulice Nomentana na Corso d' Italia, sem razločno čutil udarec trdega predmeta proti strehi mojega vozila- Sprva sem mislil, da gre za kamen, pozneje po par metrih pa sem zaslišal tipičen pok in razstrel bombe. Atentator je bil aretiran. Po poklicu je kamnosek, prihajajoč iz Francije. Nekaj pasantov je bilo lahko ranjenih. Prefektom sem naročil, da morajo vzdržali javni red. Frestolica je živa, toda mirna. Sprejmite, Veličanstvo, mojo vdano spoštovanje. Mussolinix Ko je popoldne Mussolini odgovarjal množicam, ki so ga prišle pozdravit, je z jasnimi, vendar še vedno indirektnimi besedami ostro napadel Francijo, ki da je so-kriva atentatov, ker sprejema proti fašiste in s tem omogoča komplote proti Italiji Policija je tekom popoldneva zasedla vsa križišča ter močno zavarovala francosko poslaništvo v palači Farnese. Vsi listi ugotavljajo soglasno, da gre zi zaroto in da bodo preiskave prihodnjih dni odkrile zanimiva ozadja tega najnovejšega atentata proti rešitelju Italije in proti Italiji farni. — Rim, 13. septembra. Policija je ugotovila, da je pravo ime atentatorja Gin o Luzzetti. Atentator se je nahajal v Rimu od 2. februarja. Po dosedanjih ugotovitvah je gotovo, da je atentator član široko zasnovane zarote. Policija je izvršila številne aretacije. — London, 13. septembra. Ko je ministrski predsednik Mussolini sprejemal čestitke diplomatičnega zbora je ostal v daljšem razgovoru z angleškim poslanikom. Mussolini Je iziavil, da so atentati na njegovo osebo brez pomena. On verjame v prorokovanja. Pred kratkim mu je bilo pro-rokovano, da bo umrl naravne smrti. Zato je prepričan, da ga tudi v bodoče ne bo doletela nesreča. Jugoslovenske aspiracije na Jadran in pravice Italije Pod tem naslovom se zaganja v »Pic-colu della Sera« od 7. trn. B. Maineri, ki se večkrat peča z jugoslovenskimi vprašanji, v zadnji kongres »Jadranske Straže«. »Ta kongres — pravi Maineri — je pokazal pomorske aspiracije Jugoslovenov v najbolj jasni luči. Govori, ki so jih imeli na tem zborovanju odlične osebnosti Kraljevine SMS, sklepi, ki so bili sprejeti, predlogi, ki so bili stavljeni vladi, in resolucije, ki so bile odobrene, so važen opomin za Italijo in se jih mora vpoštevati v vsakem oziru.« Posebno važnost vidi Maineri v tem, da sta se udeležila tega zborovanja dva odlična admirala, admiral Priča kot zastopnik kralja in admiral Wickenhauser kot zastopnik vojnega ministra. Svoj članek končuje z besedami: »Jezik »Jadranske Straže« je, kakor vidimo, različen od jezika, ki se rabi v oficijelnih krogih drŽave SHS, kadar sc govori o sodelovanju z Italijo. Italija ie vedno z dejanji (?) pokazala, da je iskreno pripravljena za tako kolaboracijo, samo da je lojalna in ako prinaša koristi obema državama, ki sta dolgo časa občutili isto, to je avstro-ogrsko zatiranje. Toda dasi ima Italija najbolj konciliantne namene, ne sme in ne more pozabiti besed viteza, ki ga vsa Italija časti, ekscelence Paola Bosellija, ki Je na nekem kongresu društva Dante Alighieri v Pallanzi izzval Habsburžane z Izjavo: Nihče ne more ločiti valov z enega in drugega brega našin morja, ki kamor butnejo, kričijo: 2ivela Italija! To bi si morali v svojem interesu zapomniti jugo-slovenski nacijonalisti, sedaj in vedno, in si ni smejo ustvarjati iluzije, ki bi bile nekoliko preveč nevarne.« VELIKO STEDENJE FRANCOSKE VLADE. — Pariz, 11. septembra. Predsednik republike je podpisal ukaz, s katerim je odpravljenih 106 mest podprefektur ter 70 generalnih tajništev podprefektur. Jadranska železnica zagotovljena — Beograd, 13. septembra. Danes je poselil ministra saobracaja baron KajaČič, ki je bil ponudil vladi, da zgradi njegova družbn z angleško - jucroslovenskim kapitalom i* Južne Amerike jadransko železnico Beogravt — Split. Minister saobračaja je predstavil barona Rajačtča speci ja Inemu odboru, ki proučuje načrt jadrauske železnice. Pri vhodu v ministrsko predseduištvo se je Vas« Jovauovič sestul z notranjim ministrom Maksimovičem ter pritegnil v razgovor tudi barona Rajačiča. Po tem sestanku je izjavil baron Kajačič novinarjem, da je zgradba jadranske železnico na Split povsem gotov« KRALJEVIČ PETER ZOPET NA BLEDU — Bled, 13. septembra. Kraljevič Peter, ki je preživel vec tednov na morju v KaštH Kambelovcu pri Splitu, se je vrnil na BL* 1 z dvornim vlakom in z vsem spremstvom. Pred odhodom iz Splita je splitski župan dr. Tartaglia izročil kraljeviču kito cvetja ■ Marjana. Kraljevič Peter ostane na Bledu do odhoda kraljevske -hojice v Beograd. SPREMEMBE V CARINSKI SLUŽBI — Beograd. 13. septembra. Z ukaztin finančnega ministrstva jo premeščen dosedanji upravnik carinarnice v Mariboru Peter Ubavkic v Sremsko Mitrovico, na izpraznjeno mesto v Maribor pa Pragut in Boguer. Deficit državnih posestev Burna seja finančnega odbora. — Beograd, K. septembra. Danes sc e V Narodni skupščini vršila seja sekcije finančnega odbora, na kateri je bilo razprav-Ijano o poročilu glede stanja državnih poljedelskih posestev. V nato vršeči se plenarni seji finančnega odbora je poročal poslanec dr. Šečerov, ki je predložil obsežno poročilo o stanju državnih posestev. Iz njegovega poročila je razvidno, da je položaj na državnih posestvih skrajno slab in da izkazujejo ta posestva ogromne deficite, ki gredo na breme državnih financ. Samo v sladkorni odbor ie na podlagi poročila posl. dr. Šečerova sklenil, da zasliši generalnega direktorja državnih posestev in načelnike. Finančni odbor se bo napotil na posestvo Belje, da sam ugotovi dejansko stanje. Prihodnja plenarna seja bo v torek. Razprava tekom seje je bila zelo živan-na. Skoro vsi člani finančnega odbora so sodelovali pri debati ter ostro obsodili površno in skrajno malomarno gospodarstvo na državnih posestvih, ki bi morala dona-šati državi precejšnje dohodke, ki pa pomagajo obratno tlačiti državne finance ter večati nepotrebne deficite. Radič o Nemčiji — Ženeva, 1\ septembra. Po včerajšnji seji, na kateri je bila sprejeta Nemčija v Društvo narodov, je izjavil Stepan Ra-rič novinarjem: »Slišal sem, da je Bria.id za današnjo sejo pripravil drugačen govor. Ko pa je slišal Stresemana, ga Je spremenil ter podčrtal človečanske ideje. Nemčija \e izgubila v* vojni eno armado, eato je dobila štiri: 1. s silo kvalificiranih delavcev, ki tvorijo moč njene Industrije, 2. napredno poljedelstvo, 3. žensko volilu«* pravo. 4. po vseh šolah na Saksonskem učt obrti kot temelj bodoče vzgoje. Nemčija je ekonomski gospodar Evrope; s Francijo skupno pa je protiutež Ameriki. Od danes pričenia nova Evropa, ki se Ji bosta priključili tudi Rusija in Amerika. Najslabše je odrezala Italija, ki ostaja na strani.» Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Wien 795.90—799.80, Berfa 13.4372—13.4772, Italija 2Ü2.88— 204.) London 274.20—275.40, Newyork ček 56.295 —56.595, Paris 160—16S, Praga 167.24— 168.24, Curih 10.9194—10.9594. Efekti. 75jc/c invest. posoj. 1921 70,' ■• do 78, 2xAc?o drž. rente za ratnu šteta 3DSK-—310, 309 ^310^, Ljubljanska kreditna 165—170, Hrv. eskomptr.a banka 100 do 101, Kreditna banka. Zgb 100—102, Hipotekama banka 55. Jugobanka 92—94. P; stadiona 865—S76, Slavenska banka 30—40, Eksploatacija 10—11, Drava d. d. Osijck 242— 250, Šečerana, Osijek 365—400, Isis d. d. 50—53, Gutman 2.10—260, Slaveks 115—125, Slavonija 32.—32.50, Trboveljska 340—350. Union, paromlin 360, Vevče H>5 do 115, Agr. 42K—43K-. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.14, Pariz 14.90, London 25.13, Newyork 517.625, Milan 18.625, Praga 15.34, Dunaj 73075. — Trst: Beograd 48.50—49, Pariz 80 — S0.50, London 143.2O—234.70, Newyork 27.50 27.70, Praga 81.70—82.20, Curih' 533—536, Dunaj 3S9—391. * 06 «SLOVENSKI NAROD* dne 14. septemBra 1926. Ste*. 2U/. Spoštovane gospodinje! Pri nakupovanju zahtevajte vedno le našo „Koiinsko cikorijo", ifi gotovo boste Hite izvrsten pridatek. ti tale lavi Mer okus, iziahosl io lepo barvol Ljubljana u jeseni" tt Danes je zadnji dan pokrajinske razstave, ki bo zaključila s popolnim moralnim in najbrže tudi zadovoljivim gmotnim uspehom. Včerajšnji poset proti pričakovanju ni bil tako velik, ka? ior smo prvotno mislili. Nedelja je Že običajno dan raznih športnih in drugih prireditev, poleg tega je bilo vreme včeraj lepo in tako je odšlo mnogo Ljubljančanov na izlete ali pa s prav* niki v Celje in Maribor. Kljub temu je bilo na sejmišču ves dan živahno, oso* bito okrog vrtiljakov. Število posetni* kov je znašalo včeraj nad 8000. Ves dan se je vršila detajlna razprodaja, ki se danes nadaljuje. Danes je seveda poset razstave slab, ker je začelo že dopoldne močno deževati. Današnje posetnike opozarjamo, da se vrši v pa* viljonu «E» razprodaja vsega razstav* Ijenega sira na drobno po cenah, ki so običajne pri prodaji na debelo. Kdor si hoče torej poceni nabaviti sir, naj ne zamudi te ugodne prilike. Ob zaključku pokrajinske razstave lahko mirno rečemo, da je rodila ideja njenih prirediteljev prav lepe sadove. Razstavo je posetilo najmanj 70.000 oseb, kar je za naše razmere in glede na strokovnospoučni značaj razstave gotovo zelo razveseljiv pojav. Nekate* ri razstavljalci morda z gmotnim uspe« hom niso povsem zadovoljni, pač pa moraj-o objektivno vsi priznati, da so dosepli na pokrajinski razstavi velik moralni uspeh. To velja v prvi vrsti za naše umetnike in vrtnarje, pa tudi za druge^ razstavi j alce, ki so na razstavi znatno razširili krog svojih interesen* tov. Slabo je odrezal menda samo ve« selieni prostor, odnosno prodajalci jest* vin in pijač, izvzemši tiste, ki so imeli svoje paviljone v neposredni bližini «Pratra». Kriv je največ «Prater» s svo* jimi vrtiljaki, ki so privabili vso publi* ko. Deloma je krivo tudi dejstvo, da je na veseli enem prostoru prodajalcev j est vin in pijač preveč in da so tudi ce* ne v mnogih slučajih nekoliko pretira* ne. Majbolj so lahko veseli gmotnega uspeha lastniki obeh vrtiljakov, ki sta jim vrgla lepe denarce. Naši agilni in požrtvovalni sejmski upravi gre vsa čast in priznanje, da je organizirala v Ljubljani obsežno in le* po gospodarsko prireditev, ki je žela od vseh strani hvalo. Ljubljana in z njo tudi vsa Slovenija, je lahko ponos* na, da je pokazala gostom iz drugih po* krajin tako pregledno sliko svoje go^ spodarske delavnosti in marljivosti. Pravniki v Celju in Mariboru V soboto popoldne so bili pravniki po oiicijclnem zaključku kongresa, v kolikor sc niso udeležili zborovanja odvetnikov, prosti in so si ogledovali znamenitosti mesta in okolice. Mnogi so napravili ponovno izlete na Gorenjsko, nekateri so se že odpeljali v Rogaško Slatino, večina pa jih je ostala le v Ljubljani. Zvečer sta se vršili v obeh gledališčih slavnostni predstavi, ki sta bili zelo dobro obiskani ter sta tudi v vsakem ozira dobro uspeli. V nedeljo zjutraj so se kongresniki s posebnim vlakom odpeljali v Celje in Maribor. Povsod jim je bil prirejen lep spre-icm. V Celju, kamor ie dospel vlak kmalu po S. uri, so jih pričakovali na kolodvoru stanovski tovariši in številno občinstvo. Podali so se nato v Celjski dom, kjer jih je pozdravil v imenu mestne občine celjski župan g. dr. Hrašovcc. Nato so si gostje pod vodstvom domačinov ogledali mesto in razne zgodovinske znamenitosti. Opoldne so pravniki nadaljevali pot v Maribor, kamor so dospeli krog 2. ure popoldne. V Mariboru je bil prirejen pravnikom lep sprejem. Na kolodvoru jih je pričakala velika množica ter jih živahno aklamirala, podžupan dr. Lipoid pa jih je v imenu mariborskih pravnikov in prebivalstva pozdravil v daljšem govoru. V spremstvu domačinov so se gostje nato podali na Glavni trg, kjer jih ie raz balkona magistrata pozdravil v imenu občine župan dr. Lesko-var ter se jim zahvalil za njihov poset. Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se citati tudi ponoči. En primer: • NOCAV1CE,, KLJUČ' i —fitai v t Ji Nato so si gostje ogledali mesto ter napravili kratke izlete v okolico, ob 17. uri pa jim je priredila mestna občina zakusko. Med zdravicami in nagovori je kmalu potekel kratko odmerjeni čas. Ob 19. uri se je večina gostov odpeljala domov oziroma v Rogaško Slatino. Večje skupine so ostale v Mariboru ter so posetile Še falsko elektrarno in druga večja podjetja v Marfboru in okolici. Udeleženci kongresa so -bili za-divljeni nad krasoto naših krajev in prijetno presenečeni nad prisrčnim sprejemom, ki so ga doživeli povsod, kamor so tekom svojega bivanja v Sloveniji dospeli. Ljubljanska porota Podjetna služkinja. Danes je bilo otvorjeno jesensko porot* no zasedanje pri ljubljanskem okrožnem sodišču. Prva se je zagovarjala pred porots niki mladoletno služkinja v Ljubljani, An* pelica J. Njen delodajalec je odšel s svojo družino na letovišče in je pustil vse gospo* dmjstvo svoji služkinji. Ta je bila nekaj časa pridna in poštena, toda začela se je dolgočasiti. Zate si je najprej oslajšala svo* je samotne urice na ta način, da je jemala pri trgovcu na knjižico svojega gospodarja razne jestvine in sladkarije, zabeljene z raz? nimi priboljški kakor salamo, rumom, čoko* Iado likerji itd. Tako se je sčasoma nava* dila udobnega življenja in pohajkovanja. Doma ji je postalo prepusto in začela jc prirejati sprehode po Ljubljani. Pri tem pa je opazila, da imajo druge ženske mnogo lepše obleke kakor ona. Ni dolgo premiš* Ijala, temveč je kar krenila v neko znano ljubljansko trgovino ter se izdala za konto* ristinjo svojega gospodarja in predložila po* trdilo, da lahko na njegov račun in z nje* govim jamstvom vzema razne obleke. Po* tem si je na isti način pribavili še par finih čeveljčkov, tako da je bila res lepa dečva, za katero so se ozirali vsi moški. Ko pa se je bližal čas povratka gospo* darja in družine, je postalo Angelci malo vroče in se je preselila v Beograd. Kako je tam živela in kaj je tam počela, ni zna* no; ve se le to, da jo je nekega dne pripe* ljala policija nazaj v Ljubljano in jo izroči* la sodišču. Pri današnji razpravi se je zagovarjala, da je s svojim zaslužkom podpirala svoje starše in jim tudi pošiljala živil, ki jih je kupovala na račun svojega gospodarja. Sod* nikom se je sicer malo čudno zdelo, da bi samo v enem mesecu poslala staršem kar za 1400 Din salame, sira, ruma in likerjev, ker bi ti gotovo sumili, da si blaga ne pri* dobiva na pošten način. Obtoženko je zagovarjal odvetnik Mo* l die, tožbo pa jc zastopal drž. pravdn. dr. Ogoreutz. Senat, kateremu je predsedoval v. s. s. dr. Kaiser, votanta pa sta bila v. s. a. Vi die in s. s. Avsec, je stavil porotnikom samo eno vprašanje za vse goljufije. Porotniki so potrdili vprašanje radi go* ljufije, nakar je bila Angelca obsojena na 15 mesecev težke ječe. Sport - Maribor 8:2 (6:1) Finalna pokalna tekma. V včerajšnji finalni tekmi za prehodni pokal LNP je Ilirija gladko odpravila SK Maribor je napravil dober vtis z dostojno in je imela Ilirija celi dve tretjini igre v svoji roki. Maribor si je opomogel še le sredi drugega polčasa. Ilirija je imela zopet najboljši del moštva v napadu, ki je znal uveljaviti svojo precizno kombinacijo in izredno prodornost. Najboljši je bil gotovo Herman, ki je poljubno pasiral nasprotnika. Doberlet in Oman sta se izkazala kot nevarna strelca, a tehni-car Martinak kot spreten, vendar prepočasen vodja napada. Krilci bas niso imeli najboljšega dne. Prvi polčas je sicer krilska vrsta držala napadalni kvintet Maribora v šahu, v drugem pa je precej popustila. Gabe so je proti koncu izčrpal, ravno tako Dekleva. Oba stranska krilca imata slab plasma, tehnično pa je Verovsek gotovo najboljši half. Obramba je delovr.h. brezhibno; Miklavcie" pa je s svojo ležernostjo kriv prvega gola. Maribor kljub trenerju ni pokazal posebnega napredka. Moštvo ima sicer dobor start in je vztrajno, manjka mu pa skupne igre. Kombiniralo se je mestoma dokaj čedno, toda brez prave energije. Trener Wening, ki je igral srednjega napadalca, je tehnično izpopolnjen ieralec, razpolaga^ z o3trim strelom, podajanje pa mu je netočno. Omeniti je tudi agil nega Vodeba ter ^ prodorno desno krilo. Krilci so bili slabi, v obrambi pa je briljiral markantni levi branilec. Vratar je držal, kar se je pač dalo. je napravil prav dobre vtis s svojo dostojno igro in svojo vzomo disciplino. Tekma je bila lepa in zanimiva. Prvi polčas se je vršila v znamenju absolutne premoči Ilirije, v drugem pa si je Maribor opomogel, nudil je trd odpor in cesto preha-hajal v nasprotno polje. Gole so zabili: Oman3, Doberlet 3, Herman 1, Verovsek 1 za Ilirijo; za Maribor Wen ing in Hrešcak T. Sodil je g. Smole povoljno. Tekmi je prisoiivovalo lepo število gledalcev. Predtekma: Primorje — reprezentanca LNP 5 : 0. Kot predtekma se je vršila tekma ijubljanske reprezentance, sestavljene iz igračev Jadrana, Hennesa in Slovana, proti I. moštvu Primorja. Moštvo reprezentance je bilo dokaj srečno sestavljeno in se je borilo z elanom proti homogenemu Pri-morju. Najboljši igralci reprezentance so bili beki, centerhalf in Rape kot vodja napada. Tekma ni bila na posebno visokem nivoju, kar gre deloma na rovaš veliki vročini in soparici. Igra je bila večinoma odprta, premoč Primorja se j3 kazala le v boljši lehniki. Polčas je bil 4 : 0. V drugem polčasa je Primorje igralo le z 10 igralci, ker je enega sodnik izključil, a je kljub temu obdržalo igro v svojih rokah. Lep je bil zadnji goL ki ga je Erman zabil z razantnim šulom iz daljave 30 m. Sodnik g. Kemperle je bil dober, le preveč se pusti še vplivati od publike. Nedeljski nogomet ZAGREB. Včeraj se je vršila v Zagrebu nekaka revanžna tekma Zagreb — Beograd, ki je končala s ponovno zmago Zagreba v razmerju 4 : 3 (2 : 2). Dasi je Zagreb nastopil brez Gillerja, Cindrica, Reme-ca, Vrbančiča in Hitreca, je predvedel zelo dobro in efektno igro ter je zasluženo zmagal nad Beograjčani. Najboljšo igro sta podala pri Zagrebu Premrl in Leinert, Be> grad pa je imel najboljšo moč v Ivkoviču, V golu Zagreba je uspešno branil Sifliš. Gole so zabili Leinert in Agič po dva za Zagreb ter Jovanovic, Lugurič in Petkovič za Beograd. BEOGRAD: Bačka (Subotica) : Jediu-sivo 2:1. GRADEC: A d mira (Dunaj) : Sturm 3 : & DUNAJ: Prvenstvene tekme Sportklub : Amaterji 1 : 0. Admira : Si mm er ing 1 : 0. WAC : Wacker 3 : 1. Rapid : Vienna 2 : 2. Tekma Hakoah : Rudolfshügel je bila pri stanju S : O radi teme prekinjena. LVOV: Poljska : Turčija 5:1. BRX0: Židenice : Moravska Slavi ja 4 . o. PRAGA: Slavija : Slovan (Dunaj) 3 : 0. Cafc : Cechic Karlin 9 : 2. BUDIMPEŠTA: MTK : FTC 4 : 2. Hazena Atena - Primorje Neodločen rezultat. Včeraj dopoldne je agilno vodstvo TK!) Atena zaključilo športno proslavo svoje 23-letnice s hazensko tekmo svoje družine proti družini Primorja. Atena je nastopila s številnimi rezervami, ki naravno niso mogle nadomestiti manjkajočih sil prve družine. Igra je vsled tega potekala v vidni premoči hazenašic Primorja. Atena je imela svoje najboljše moči v napadalki Jancigajevi ter v odlično disponirani vratarki Cernetovi. Zlasti poslednja je ubranila nebroj strelov ter se izkazala tudi z odbijanjem nizkih žog. Primorje ima dobro obrambo in tudi napad napreduje zadovoljivo, le 6istem napada ne odgovarja bazenski igri. Kombinacija niora služiti predložkom in solističnim akcijam, za kar treba seve urnosti. Napad Primorja pa hoče skonibiuirati do vrat, kar je pri količkaj dobri obrambi povsem nemogoča stvar. Od tod tudi večinoma mehki streli. Tekma je stala tik pred koncem 5:3 za Primorje, na kar je Atena izenačila z 2 kazenskima streloma. Sodil je g. Baltezar prav dobro. poražen Lahkoatletska senzacija v Berlinu. V Berlinu se je vršila v soboto ena naj-senzacijonalnejših lahkoatletskih prireditev letošnje sezone. Na startu za tek 1500 m so se pojavili najslavnejši svetovni tekači, Nemca dr. Peltzer in Böcher, sloviti Nujrni njegov ostri konkurent Šved Wide. Gigantskemu boju je prisostvovalo 25.000 gledalcev. Absolviranih je bilo naprej nekaj tekov na krajše proge, ki pa niso vzbudili posebnega zanimanja, ker je bila vsa pozornost koncentrirana na boj Ilirih svetovnih mojstrov. Na startu je imel Wide notranjo progo in je vodil izmenoma z Nurmijem. Po 600 m je Nurmi razvil izreden tempo in Böcher je odstopil. Dr. Peltzer je bil tretji do 200 m pred ciljem. Tu je zbral vse svoje sile, v grandijoznem spurtu prehitel najprej Nur-mija, nato Wideja ter z naskokom enega metra ob viharnem navdušenju publike rezal cilj. Drugi je bil Wide, tretji Nurmi. Dr. Peltzer je tekel 3 min. 51 sek in postavil s tem nov svetovni rekord; dosedanji svetovni rekord Nurmija je znašal 3 : 52.6, njegov čas na pariški olimpijadi pa celo 3:53.6. eležnica KOLEDAR. Danes: 13. septembra 1926; katoličani: Amat; pravoslavni: 24. avgusta: Evtih; mu* sljjnani: 3. rebiml-cvela 1345; židje: 3. tišri 5687. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: «Na lepem plavem Düna* vu»; Kino Ideal: «Pazite na svoje žene» in aBustie in ona»; Ljubljanski dvor: «Charle* stona ljubav in umor». Pokrajinska razstax'a ^Ljubljana v je* seni». Razstava Magoličev v Jakopičevem pas vüjomu». DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta: Levstek, Resljeva cesta. Solnce zaide danes ob 18.17 in vzide ju* tri ob 5.36. Mesec zaide danes ob 21.28 in vzide ju* tri ob 12.39 ter zaide ob 22.05. Vrhunec kopalne sezone Nesreča pri kopanju, — Izreden obisk mestnega kopališča. Na včerajšnjo nedeljo je letošnja kopalna sezona dosegla vrhunec. Čeprav smo že sredi septembra. Kljub temu, da je bilo v Ljubljani več atrakcij-skih prireditev, so zapustile mesto velikanske množice kopalcev ter se napotile proti Savi, Ljubljanici in na druga prosta kopališča. Na Savi je bilo opažati najživahnejše vrvenje v tej sezoni. Bilo je na obeh bregovih od črnuškega mostu tja do Tomačevega nad 5000 oseb. Sava bi včeraj smalu zahtevala novo človeško žrtev. Pri Tomačevem. kjer je reka na nekaterih mestih prav deroča, se je kopal mlad čevljarski pomočnik A. M., zaposlen pri tvrdkl Novak v Gosposki ulici. Ni še ugotovljeno, kaj je bil vzrok, da se je Al. naenkrat začet potapljati. Najbrže ga Je prijel krč, ni pa rudi izključeno, da je zadel v valovili ob kamen. Kopalci so ga pravočasno opazili tr so ga izvlekli na suho že popolnoma nezavestnega. Dva v bližini se kopajoča mlada zdravnika sta utopljenci spravila potom umetnega dihanja toliko k življenju, da so ga pozneje lahko z vozom ljubljanske rešilne postaje odpeljali v bolnico, kjer pa do danes dopoldne še ni prišel k zavesti. Izreden obisk kopalcev je beležila včeraj tudi Ljubljanica. V mestnem kopališču je bila letošnja sezona ofk -jeliio otvorjena 19. junija t, 1. Z ozirom na neprestane deževne dneve je bil v prvih dneh poset kopališča minimalen, z nastopom lepega vremena pa je vedno bolj naraščal.. Včerajšnji poset cenijo na -400 do 500 kopalcev. V kopališču se jc vse drenjalo, mlado in staro, mišičasti kopalci in brhke kopalke. Polno je bilo tudi kopališče v Koleziji, na Pasjem brodu pa se je zbralo z Gline, Viča, Trnovega in bližnjih ulir vse. kar leze in gre. Ako današnji dež ne bo samo prehoden naliv, je verjetno, da je bil včerajšnji višek ob enem tudi zaključek letošnje kopalne sezone. Kmetijske nadaljevalne šole Na sestanku učiteljev kmetijskih nadaljevalnih šol dne 8. t. m. 1926. v Celju se je sklenilo sledeče: 1. Lansko leto začete kmetijske nadaljevalne šole se naj letos nadaljujejo iu otvori povsod 2. razred. Kmetijsko izobrazenstvo naj se jih oklene z vso ljubeznijo, naj nudi vso- mogočo pomoč in naj jim skuša pridobiti sredstva za vzdrževanje. Z dobro voljo bomo zmagali začetne težkoče. 2. Ustanavljanje novih kmetijsko nadaljevalnih šol naj se do razčišcenja položaja opusti, razven v krajih, kjer bi lokalni faktorji popolnoma mogli kriti vse stroške iz svojega. 3. Med tem časom naj bi Kmetijska družba, njene podružnice ter občine opetovano opozarjale kmetijsko ministrstvo na potrebo kmetijskega nadaljevalnega pouka. Narodni poslanci se naprošajo, da pri novem proračunu ščitijo to za naa potrebno postavko. 4. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani se naproša, da podpira kmetijske nadaljevalne šole, kakor podpira Zbornica za trgovino in obrt v Ljubljani obrtnonadaljeval-ne šole. 5. Kmetijska družba, Sadjarsko in vrtnarsko druStvo, Čebelarsko društvo, ljubljanska in celjska Zadružna zveza se prosijo, da pošiljajo brezplačno en izvod svojih publikacij za knjižnice teh šol. 6. Za izobrazbo učiteljev na kmetijskih nadaljevalnih šolah naj priredi država med počitnicami Ctedenske tečaje na kmetijskih šolah s popolno brezplačno oskrbo. Za mariborsko oblast bi bil najprimernejši Sv. Ju-rij ob j. ž V umetniški razstavi Pred sliko «Jutro» v umetniški raz: stavi «Ljubljana v jeseni* stojita dva znana gospoda. Ogledujeta sliko, ki je dvignila že precej prahu, — in zmaju* j et a z glavo. Pa meni prvi: «Jaz te slike ne bi pustil razstaviti.* Spremljevalec ga pogleda malo za* čudeno: «Kaj si tudi ti še tako konser* vativen, da vidiš pohujšanje v naslikani goli ženski?* <*To ne. Bojim pa se, da se ne bo ho; tel oženiti noben fant, ki bo videl to sliko...» Originalne potrebščine za Opalograph, Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. Lud. Baraga LJUBLJANA Telef. 980 Selenbnrgova 6 20-T Maurice Boue: im ŽBH8" Roman. — Resnično, pritrdi Morlon. Toda Jajva, poglejva, mogoče so ostavili ka? ke sledove. Prijatelja jameta vnovič razisko* Viiti, a brez uspeha. Zagonetka se je zdela nerazrešljiva. Sveča je žc dogo* revala in Noisy predlaga, da za enkrat opustita preiskovanje. Vrata zopet za* kleneta in se vrneta po stopnicah. — Za zdaj sva opravila, dc Morlon. Le najino opazovališče šc uredim, po* tem pa greva k obedu. S temi besedami je začel vrtati Iuk* nje v stopnice. Ko je opravil to delo, se z zadovoljstvom obrne k Noisyju. — Vse v redu. Zdaj naj le pridejo banditje. V tem skrivališču sva varna pred njim. Vreme je lepo in prijalo bi mi malo svežega zraka. Dobro nama bo delo, če se nekoliko raztreseva od teh fantastičnih prividov. To rekši prime prijatelja za roke in oba se napotita proti krčmi starke Ane, kjer ju je čakalo obilno kosilo. Čim se je noč spustila na zemljo, sta bila Noisy in Morlon v svojem skri« vališču. Tiho sta se pomenkovala, zra* ven pa pokušala buteljsko vino, ki jima ga je dala starica Ana, staro vino, skrivnostno kakor bretanjska legenda ii opojno liki morski vetrič, ki veje čez pusto. — Izborno vino, pravi Morlon, mlaskaje z jezikom, takega ne pijem v Parizu vsak dan. Zunaj je tulil veter. Njegove tožbe so se zlivale z ječanjem oknic in vrat. V dimnikih je piskalo kakor v orgijah. — Čudna dežela, šepne slikar. Lepo vreme je tod skoro redkost. Podnebje je izpremenljivo in mrko kakor so mrki ljudje, ki bivajo v tej starinski Armoriki. Morlon ga je raztreseno poslušal. Od časa do časa je pritisnil oko k odprtinam, ki jih je bil izrezal v stopnice, ter zašepetal prijatelju, naj obmolkne. Potem pa sta zopet začela s pomenki. Počasi so tekle ure. Prijatelja sta si jih krajšala, kakor sta vedela in znala. Obujala sta spomine na Pariz, na mladost in se pogovarjala o bodočnosti. Utrujenost jima je čimdalje bolj legala v ude. — Zdi se mL meni Noisy, da so naju ban d iti pozabili. — Koliko je ura? — Ena... Kaj praviš, če bi odložila na jutri... Ni še dogovoril, ko se je od nekod začulo zateglo ječanje. Morlon prisloni oči na stopnice in prisluhne. Prijatelja o drevenita. Strahotno teko sekunde. Nič ni groznejše-ga kakor nevarnost, ki jo slutiš, pa ne vidiš. Ko se ti razodene, ti odleže. Takrat se vzbudi za hip omrtvičeni razum in po bliskovito švignejo misli po mozgu. Tisti mah zavalovi v pokojno noč nov šum: bilo je Škripanje ključa v ključavnici In tedaj zapazi Morlon, kako se vrata počasi odpirajo. V belo ograjena postava se pojavi na hodniku, pripre jedva slišno dveri in se nameri k stopnicam. — Pst zašepeče Morlon prijatelju, ga že imam ... Ko je izgovoril te besede, se Je »duh« že vračal po stopnicah dol. Morda ga ie vznemiril kak nenavaden glas izpod stopnic, ali pa se je nemara prikradel žarek skozi Morlonovo odprtino? — Kaj se je zgodilo? vpraša Noisy. Odgovora ni dobil. Hitro kakor misel je švignil Morlon iz zavetišča na hodnik in podrl z udarcem pesti du- ha na tla — baš v hipu, ko je ta hotel planiti k izhodu. Neznanec je obležal omamljen na tleh. Prijatelja potegneta rjuho z njega in izrabljaje njegovo omotico mu zve-žeta noge in roke. da ne bi mogel pobegniti. Ujetnik se je kmalu zavedel. Morlon, ki je bil silno močan, si ga je naprtil na rame in odnesel v atelje. — Pričakoval sem te, zarenči Morlon. Kaj počenjaš v tej hiši? Ujetnik ne odgovori. Z obupnim naporom si skuša raztrgati vezi. Noisy potegne revolver in mu pritisne cev na lica. — Če se gane, de Morlon zapovedujoče, ga ubij! Neznanec od strahu otrpne. — Govori zdaj! krikne Morlon. Govori ali pa je po tebi. Kako ti je ime? — Kličejo me za Yvona, odvrne drgeta je nagovori enec. Drugega imena nimam. — Lažeš! — Resnico govorim! — Kaj si iskal v hiši? Si prišel uirjat? — Ne. — Krast? — Ne. Morlon skomigne z rameni. — Kdor ponoči vlomi v tujo hišo, stori to le iz enega od obeh omenjenih nagibov, ali pa iz obeh. Ujetnikov obraz se spači od sovraštva. — To drznost boste §e drago plačali! Morlon se porogljivo nasmehne. — Glej, vzklikne naenkrat Noisy, poglej skozi okno! Ali vidiš migljajočo lučko? Tam so njegovi pajdaši! Morlon se ozre proti vrtu. V resnici je plamenček poskakoval skozi noč in se vidno bližal hiši... Jedva slišno so prihajali na uho glasovi poka jočih vejic. Morlon ugasi svečo In reče Noisyju: — Prinesi mi mojo karabinko. Vzel sem jo s seboj za vsak slučaj, če bi prilika nanesla lov na galebe in kor-morane. Toda kakor kaže, bo služila drugim namenom. Orožje je bilo sila precizno in Morlon izboren strelec. Hladnokrvno je nameril cev na vrt. V sobi je ležala strahotna tišina. Zunaj je zopet zavladala tema. Čez nekaj minut se šele pojavi lučka. Morlon sproži. Iz dalje se začuje bolesten krik. — Zadet! klikne slikar in znova zapali svečo. Majhna, okrogla luknjica v okenskem steklu je kazala sled, kjer je švignila krogla, Morlon pogleda na ujetnika. 16 Siev. 207 -SLOVENSKI NAROD» dne 14. septembra 1926. (Držite se stare navade _ in uporabljale še nadalje davno preizkušeni Pravi Francko** kavni pridaiek mm Ig pocenjuje kavo.io krepca in ji daje dober okus. Tudi k žiru spada neobhodno Pavi Franck^ dnevne vesti. V Ljubljani, dne 13. septembra 1926. — Špecijalne doklade za šolske nadzornike. V ministrstvu prosvete se izdeluje naredba, ki določa za Šolske nadzornike, ki vrše posebno odgovorno in težavno službo, specijalne doklade, najmanj 1000 Din mesečno. Minister prosvete bo na eni prihodnjih sej ministrskega sveta o tem poročal in predložil tozadevno naredbo v odobritev. Finančni minister je na predlog že pristal. — Železnica Krapina-Rogatec. Direkcija za zgrodbo novih železnic je zahtevala od velikega župana v Mariboru, da odredi posebno komisijo, ki naj še enkrat pregleda teren in traso zvezne proge med Krapino in Rogatcem. Proga, ki je že dalje časa projektirana in ki meri samo 11 km, je velike važnosti za gospodarsko, pa tudi strate-gično zvezo med hrvatskim Zagorjem in Slovenijo. Po zatrdilu merodajnih krogov se bo pričela proga graditi že prihodnjo pomlad in bo že na jesen izročena prometu. Posebne važnosti bo ta proga tudi za Rogaško Slatino, ker bo s tem skrajšana železniška zveza za celih 7 do 10 ur za vse one geste, ki prihajajo iz ali preko Zagreba in so morali sedaj potovati preko Zidanega mosta čez Grobel-no, dočim bodo potem lahko direktno iz Zagreba potovali v Rogaško Slatino. — Za zgradbo jadranske železnice. Generalni direktor državnih železnic, ki je dobil nalog, da izdela pismen predlog za ministrski svet, je odpotoval te dni v Dalmacijo, da na licu mesta prouči traso zamišljene proge. Čim se vme in dovrši svoj elaborat, bo ministrski svet sklepal o ponudbi južnoameriškega konzorcija za zgradbo jadranske proge. — Odlikovanje rezervnih oficirjev. S kraljevim ukazom je odlikovan z redom belega orla V. razreda rez. peš. kapetan II. ki. gospod Riko A. Jug, bančni ravnatelj iz Ljubljane in predsednik nadzornega ob-bora ljubljanskega podpornega Udtruženja rezervnih oficirjev. — Služba kmetijskega strokovnjaka. Kmetijska družba za Slovenijo razpisuje službeno mesto kmetijskega strokovnjaka bodisi kot strokovnega uradnika, bodisi kot praktikanta. Prosilci z akademsko naobraz-bo in primerno kmetijsko prokso imajo prednost. Nekolkovane prošnje s potrebnimi dokazili svoje usposobljenosti je vložiti na Glavni odbor Kmetijske družbe do 15. oktobra t. 1. Honorar, oziroma plača se določi dogovorno. Nastop službe čimpreje. — Kmetijska družba za Slovenijo. — Proslava obletnice solunskega pro-boja. Dne 15. septembra se bo vršila v smislu sporazuma med raznimi prosvetnimi in humanitarnimi društvi vsakoletna proslava obletnice proboia na solunski fronti. Ta dan bo ob enem posvečen spominu onih, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino. V vseh cerkvah v državi se bodo vršile maše zadušnice, v šolah in zavodih pa se bo ta dan obhajal kot svečan narodni praznik. — Šolski muzej v Beogradu. Beograd-sko poverjeništvo Udruženja jugoslovenske-ga učiteljstva že delj časa zbira predmete za šolski muzej, ki ga otvori v Učiteljskem domu v Beogradu. Za ureditev muzeja je ministrstvo prosvete prispevalo 3000 Din. — Uradniške stanovanjske hiše. V ministrstvu socijalne politike pripravljajo načrt uredbe o fondu za zgradnjo činovniških stanovanj, kakor to predvideva finančni zakon. Uredba bo kmalu predložena ministrskemu svetu. Iz tega fonda bodo finan-sirali gradnje malih in velikih stanovanjskih hiš za državne nameščence. — Razširjenje mariborske kaznilnice. še tekom tega leta prično s preureditveni-mi deli m z razširjenjem kaznilnice v Mariboru, ki postane na ta način eden največjih in najmoderneje urejenih kazenskih zavodov v državi. — Savinjska podružnica SPD naznanja, da se bo koča na Korošici v slabem vremenu zatvorila 15. t. m., v lepem vremenu pa 20. t. m. Pozneje ne dobi ključa od koče nihče, ker bo Kocbekova koča odprta celo zimo in preskrbljena z drvami. Frischaufov dom na Okrešlju se zatvori 30. septembra. Piskernikovo zavetišče je vedno odprto in se dobi po sezoni še kava, čaj, konzerve in vino. — Jugoslavija na internacij onalneni kongresu litogralor. V Londonu prične dne 16. t. m. mednarodni kongres litografov, na katerega je bila pozvana preko Saveza grafičnih delavcev tudi naša država. V imenu Saveza jugoslovenskih grafičnih delavcev se bo ubdeležil kongresa g. K. B. Jošt, ki bo ob enem zastopal tudi našo državo. Na :em kongresu ee bo sklepalo tudi o izmenjavi mlajših litograJov, ki je zlasti za nas ze-iO važna, ker bi bila na ta način dana našim ljudem prilika, da si v inozemskih moder-oih podjetjih izpopolnijo svoje znanje in se ernejo kot strokovnjaki. — Zagrebška kokainska in falzilikator ska afera pred sodiščem. Kakor poročajo iz Zagreba, prične dne 23. t. m. pred zagrebškim sodiščem razprava zoper dr. Mrvoša in lovarfše, ki so obtoženi radi tihotapstva in razpečevanja kokaina ter radi falzificiranja bankovcev. Za razpravo vlada med zagreb-ikim občinstvom velikansko zanimanje. — Smrtna kosa. Danes je preminula v Ljubljani gdč. Brigita Souvan iz znane in splošno priljubljene Souvanove rodbine. Pogreb bo jutri v torek ob treh popoldne iz Selenburgove ulice k sv. Križu. — Po dolgi in mučni bolezni je umrla danes soproga stavbenika ga. Mirni Mudrovčič, roj. Strgulec. Bila ie blaga in plemenita žena, ki jo ohranijo vsi sorodniki in znanci v najboljšemu spominu. Pogreb bo jutri ob petih popoldne iz Vošnjakove ulice 4. — Danes je umrl v Ljubljani brzojavni in telefonski nadzornik g. Dragotin Oblak. Pokojni je bil vesten uradnik in simpatičen diužabnik. Pogreb bo jutri ob petih popoldne iz deželne bolnice. Blag jim spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje. — Grozen umor očeta. V selu Spase pri Sremskih Karlovcih je bil te dni izvršen grozen zločin. Seljak Djoko Radjonov, kateremu je nedavno oče prepustil posestvo, je skrajno grdo postopal s sivolasim starčkom. Starček ni imel prostora v hiši, zakaj sin in snaha sta ga vrgla iz nje. Ves boleli cn je ležal v nekem kotu na dvorišču, sin in snaha pa sta mu nosila in metala večinoma pokvarjeno jed kakor psu. Toda tudi to jima je bilo preveč. Pretekle dni je prosil starček sina, da naj mu da prgišče moke iu malo drv. Sin je očeta nagnal iz hiše, ker pa ni hotel oditi, ga je udaril e palico po glavi, da ga je oblila kri, snaha pa ga je udarila še s sekiro. Starček se je zgrudil mrtev. Orožniki so prijeli morilska zakonca in ju izročili sodišču. — Smrtonosen kačji pik. Tragičen slučaj se je primeril v malem bosanskem selu Drenovicu. Na paši je pastirja pičila strupena kača. Ko mu je njegov tovariš prihitel na pomoč, se je kača pognala tudi nanj in ga pičila v nogo. Oba dečka sla umrla. — Smrt na blejskem jezeru. Drago M o-8 e r, rodom Dunajčan, zaposlen kot risar v Jugoslovenski tiskarni v Ljubljani, je včeraj napravil izlet na Bled, kjer se je sam vozil po čolnu. Okoli 17. so drugi veslači opazili, da leži nepremično v Čolnu, ne da bi dal kako znamenje življenja. čoln so spravili k bregu ter poklicali zdravijka, ki je konstatiral, da je mladeniča zadela kap. — Iz Logarske doline nam pišejo: V ponedeljek dne 6. t. m. sta šla neka dama in neki gospod na Mrzlo goro ter sta obtičala v bližini mesta, kjer 6e je ponesrečil Pavle Šuman. Tam ?ta v velikem strahu prenočila. Drugi dan je organiziral rešilno akcijo g. Robert Diehl iz Celja, ki je bil slučajno na Okrešlju in ju je rešil. — Za letošnjo jesen obnovi naša domača tovarna čevljev Peter Kozina & Ko., Tr žiČ, v svojih lastnih prodajalnah zopet prodajo čevljev po amerikinskem sistemu, da postreže svoje konzumente za čevlje dvakrat na leto po izredno znižanih cenah. Prodaja se prične 28. t. m. in traja do vštevši 15. septembra. Opozarjajo se na to ugodno priliko starši Šolske mladine. Ljubljane —lj Naliv v Ljubljani. Po več kakor štiri tedne trajajočem lepem vremenu se je danes dopoldne izlil močan naliv. Okoli 9.30 se je stemnilo, na kar je začelo okoli 10. močno deževati. Dež je bil za polja in vrtove že zelo potreben, ker je bila suša ponekod, zlasti po Notranjskem, že prav občutna. Tudi meščanom bo prijalo, da bo prenehala neznosna soparica zadnjih dni. —lj Pritožbe brezstanovanjcev. Delavec na pokopališču, Anton Vidmar, »stanu-jec že od 21. julija na travniku pri št. pe-terski vojašnici. Žena in štirje otroci, od katerih ima najmlajši jedva tri imeseca, najstarejši pa 5 let, so že popolnoma pre-hlajeni in se je bati, da ob nastopu hladnejših noči resno obole. Mož je stanoval s svojo družino v Zeleni jami ter ie plačeval za sobo in kuhinjo 300 Din. Ker pa ni mogel plačati zahtevane povišane najemnine 900 Din mesečno. — zasluži samo 1O80 Din, — ie bil sodno deložiran in sedaj že vse mesece zaman prosi za streho i pri občini i pri stanovanjskem sodišču. — Drugi tak revež je čevljarski pomočnik, 60% invalid Leopold Križišnik. Stanoval je s svojo družino, ženo in dvema otrokoma, kot podnajemnik v Vodmatu. Ker pa je gospodar hotel hišo prezidati, se je moral izseliti. Že 10 mesecev prosi za stanovanje, a za-mani. Visoke najemnine ne more plačati, ker si z delom komaj in komaj prisluži toliko, da prehrani sebe in družino. Oba nesrečneža sta se danes oglasila v našem uredništvu ter izjavila, da bi bila priprav-rjena, da bi si sama zgradila kako barako, ako bi jima občina odkazala primeren svet ali dala tak svet za gotovo dobo v najem. Vsekakor bo treba resno misliti na to, da se te nesrečne žrtve stanovanjske bede vsaj pred nastopom hladnih jesenskih noči spravijo pod streho. Prepričani smo, da bo gerentski svet, ki je že mnogokrat pokazal svoje razumevanje za te nesrečneže, tudi tokrat našel kak izhod. —I j Gostovanje VI. Maj he niča v operi. V >Grofici Marici* je v nedeljo gostoval v vlogi Kolomana Zupana g. Vladimir Majhe-nič, član osiješkega Narodnega - gledališča. Gost si je s svojim prvim nastopom pridobil simpatije ljubljanske publike, ki ga je ži- vahno aklamirala ter ponovno tako na odprtih scenah kakor po dejanjih priklicala pred zastor. Gost razpolaga z dobrim glasovnim materijalom in je tudi v igri sami zelo simpatičen. Pozna se mu, da ima ca seboj izvrstno šolo. Želimo ga 5e večkrat videti na našem odru. Poleg gosta so bili tudi naši domači igralci deležni obilega aplavza in >Grofica Marica« je kljub svojim že neštetim reprizam še vedno privabila v gledališče mnogo občinstva. Salve smeha je vzbujal originalni Penižek, ki je na počitnicah nalovil zopet vse polno >vicovc, ki jih zlasti smehaželjna mladina sprejema z viharnim aplavzom. —lj Snaženje štedilnikov po dimnikarjih ie mnogim gospodarjem neprijetno, ker si seveda ne morejo Izbirati časa, zato odpravljajo dimnikarje z raznimi izgovori, najčešče s tem, da bodo štedilnik že same osnažile. Tako prihaja do ponovnih konfliktov, ki navadno končajo z občutno globo za prizadeto stranko, ker oblastveni predpisi zahtevajo snaženje po dimnikarjih in je to zahtevo že iz ovirov na varnost pred ognjem nemogoče opustiti. —lj Petdesetletnica hiralnice. Danes obhaja tukajšnja »Hiralnica pri sv. Jožefu« na Vidovdanski cesti petdesetletnico svoje ustanovitve. Zavod jc bil ustanovljen 13. septembra 1876 za stare fn onemogle vseh stanov in ga vodi in oskrbuje od početka sem »Družba usmiljenih sester Sv. Vincen-ca Pavlanskega.« —I j U druženje rezervnih oficir a i rat-n-ka — pododbor Ljubljana sklicuje na dan slave Udruženja dne 15. septembra 1926 ob 2. v proslavo osme obletnice prebitja solunske fronte svečani članski sestanek v lastnem lokalu v 2. nadstropju Kazine na Kcngresuera trgu v Ljubljani. Na dnevnem redu je slavnostno predavanje o pomenu solunske fronte, nato pa razgovor o stanovskih zadevah. Udeležba častna dolžnost. O udeležbi se bo vodila evidenca. — Uprava pododbora. —lj Vreme. Danes ob 7. zjutraj je kazal barometer 766, termometer 19 C, vlažnost 100?*. Opoldne barometer 764, termometer 17, vlažnost 100%. Zjutraj soparno, opoldne deževno. —lj Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje novih pevcev in prijava dosedanjih članov se vrši v torek in sredo 14. in 15. sept. od 18.—19. v sobi št. 6. Vegova ulica. Prvi sestanek in vaja celega mešanega zbora bo v četrtek 16. septembra ob 20. v pevski dvorani. Točno in vsi! — Odbor. —lj Oražnov »Dijaški dom« v VVolio-vi ulici so začeli pretekle dni prenavljati. Kakor znano, se izvrše pri objektih na dvorišču razne potrebne prezidave za knjižnico, stanovanje za hišnika i. dr., pri glavnem poslopju pa se olepša fasada in napravi na njej napis »Oražnov Dijaški dom.« —lj Lov za deklico. Snoči okoli 23. je bilo opaziti po Prešernovi ulici neobičajno tekmo. Naprej je drvela lepa in lahkoživa Gabrijelca, doma tam iz nekega predmestja, za njo pa mož postave. Gabrijelca, vneta zagovornica lepega življenja, ni hotela delati, a je vendar na lahek način prejemala vedno novce, darila in obleke. V nekem hotelu se je znala na rafiniran način vtihotapljati v sobe bogatih prenočevalcev, zlasti italijanskih trgovcev. Včeraj pa jo je zalotil hotelski vratar. Opozoril je nanjo službujočega stražnika, ki jo je hotel odpeljati v zapor, toda Gabrijelca jo ie popihala in začela bežati po ulici. Na Marijinem trgu jo je prijel drug stražnik in odpelial na stražnico, kjer so ji preskrbeli neudobno prenočišče. —lj Nesreče. V ljubljansko splošno bolnico so danes zjutraj pripeljali 211etnega posestnikovega sina Stanka Prešerna iz Spodnje Šiške. V hlevu ga ie danes ob 1. uri zjutraj konj udaril v glavo. Je močno poškodovan. Pokladal je konju kraio. — iz Polhovega gradca so v bolnico včeraj pripeljali 4oletno bivšo kuharico Jožef o Snšnik. Z nožem se je zabodla v levo prsno stran nad srcem. Kakor zatrjujejo, je izvršila samomor v duševni zmedenosti. — V Velikih Laščah je v soboto 471etni kočar Josip Kastelic razstrelieval kamenje pri napravi novega vodovoda. Ker mina ni eksplodirala, ie šel do nje, a v tem trenutku je mina izbruhnila. Kastelic je bil močno poškodovan po glavi in obeh rokah. —Ij Pretepi in poškodbe. Neka razposajena družba je odšla v nedeljo na Posav-je Po gostilnah je prepevala tudi nemške pesmi, kar je dalo povod, da je neki gospod protestiral proti temu. Veseljaki so ga napadli in močno pretepli. — Pred neko gostilno v šentpetrskem predmestju sta dva hlapca napadla delavca M. F. ter ga močno poškodovala po glavi. V gostilni sta popre-je razgrajala, a so iu ven vTglL — V Rožni dolini ie neki delavec napadel invalida Ivana P. ter ga pretepla brez vsakega povoda. —lj Tatvina kolesa. Vozniku mestne občine Josipu Andrijčiču je bilo včeraj okoli 10. dopoldne izpred veže hiše Pred Škofijo Št. 1 ukradeno 1500 Din vredno kolo znamke 2>Waffenrad<. Kolo je imelo Številko 812.155. —lj Kaznovana konja. Poročajo nam: Tista dva podivjana konja pogrebnega zavoda, ki sta zakrivila pred dnevi nezgodo dveh višiili magistratnih uradnikov, bosta za kazen premeščena na mestno pristavo, kjer bosta vozila pesek in kamenje ter ce- stno blato tako, da ne bosta preveč spočita. S pristave pa prideta mrliče vozit k zavodu dva mirna črna konja. Ta ukrep je bil že davno potreben, ker sta bila do-tična konja na glasu kot prava divjaka. —lj Policijska kronika. V mnogem ozi-ru je bila včerajšnja nedelja mirna. Ljudje so v pretežni večini napravili izlete na Go- renjsko, na planine in v ckolico. Policijska kronika beleži samo eno aretacijo radi suma tatvine in dve radi telesne poäkodbe. Ponekod so se v gostilnah nekoliko stepii, drugače je v mestu vladal popoln mir. Prijavi jenih jo nekaj tatvin, goljufij in manjših policijskih prestopkov. IV. redni gospodarski kongres Naša trgovinska bilanca pasivna, — Dinar bo začel padati? — Zapravljivost v naši državi. — Optimizem trgovinskega ministra. V soboto dopoldne je bil otvorjen v Beogradu IV. redni gospodarski kongres, ki se ga udeležujejo poleg številnih zastopnikov vlade in Narodne banke zastopniki vseh gospodarskih organizacij in korporacij naše države. Slovenijo zastopajo na kongresu prvi tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Fran W i n d i s c h c r, tajnik g. Ivan M o h o r i č, generalni ravnatelj Kranjske industrijske družbe g. Karel N o o t, v imenu Zveze industrijcev v Ljubljani z. Anton K r e j č i in g. dr. G o 1 i a. Kongresu je predsedoval predsedoval predsednik beograjske trgovske zbornice Gjorgje Radojlovič. Po njegovem pozdravnem govoru je referiral podpredsednik beograjske trgovske zbornice Milutin Stanojevič o gospodarskem položaju naše države. Uvodoma je naglašak da gospodarski krogi v Narodni skupščini nimajo svojih zastopnikov in zato mora priti glas gospodarskih krogov prej ali slej tudi v Narodni skupščini do popolne veljave. Nato je govoril o naši zunanji trgovini. Prvotno se je računalo, da bo znašal naš izvoz od 1. septembra 1925 do 1. septembra 1926. 10 milijard. V resnici je pa znašal samo 8„129,399.000 torej za 1„870,601.000 ali 28 odstotkov manj. Ta primanjkljaj pa je največji pri koruzi gradbenem lesu in moki. Moke smo izvozili lani za 198,678.000, uvozili pa za 228,281.000 od tega samo iz Italije za 173,200.000 Din. Vlada bi se morala bolj zanimati za ta značilni pojav v naši zunanji trgovini. Od 1. 1919.—1925. smo uvozili za 42„296,115.000 Din izvozili pa za 34„651.510.000 tako, da je naša zunanja trgovina zaključila po sedmih letih s pasivo v znesku 7, 644,605.000 Din. Naš uvoz je stalno večji kot izvoz. Samo 1. 1924 je bil izvoz večji za 1 milijardo 317,031.000 in lani za 151.661.000 Din. Ta prebitek je pa neznaten, ako vpo-števamo prebitek uvoza v sedmih letih in državna potrebnost v devizah za nova posojila oz. odplačevanje dolgov. Ta potrebnost znaša letno okrog 1 milijardo 400,000.000 Din. Deficit v trgovinski bilanci nas lahko dovede do finančnega kraha. Vrednost dinarja bo padla, mesto da bi naraščala. Zadnja tri leta so bila dovolj rodovitna, da bi lahko popravili in obdržali dinar na visokem tečaju. Ako pa pride slaba letina, kar ni izključeno, nimamo nobene rezerve, ker smo vse zaloge porabili. Kupna moč našega naroda in državni izdatki bi se morali kretati strogo v mejah izvoza. Država bi mo-znaša vrednost izvoza. S tem bi prišli polagoma do rezerve in dinar bi poskočil. Lani v septembru, ko se je vršil III. gospodarski kongres, je notiral dinar v Curihu 9.21. Glede na izvoz in uvoz s m) opozarjali, da bo dinar nekoliko padel, kar se je tudi zgodilo. Celo leto je dinar počasi padal tako, da notira zdaj 9.12. Tudi če bo znašal naš izvoz od 1. septembra 1926 do 1. septembra 1927 8„100.000.000 Din in uvoz približno isto toliko, se bo vrednost dinarja manjšala, ker bo vplivala na njegov tečaj državna potrebnost v devizah. Začetkom prihodnjega leta bo začel dinar najbrže Dada ti tako, da bo notiral izpod 9 švicarskih frankov. To se da preprečiti s štedenjem v državnih izdatkih. Ako bi bil naš izvoz pet let zaporedoma za 1 milijardo večji kakor uvoz, bi dinar dosegel predvojno vrednost. Ker pa je vrednost izvoza stalno padala, bi bilo treba naj-vojno vrednost. Naš izvoz ni nazadoval po količini, pač pa po vrednosti, ker so manj 8 let, da spravimo dinar ca nred-cene v državah, kamor izvažamo, padle. Večina držav, ki skrbe za svoje gospodarstvo, je produkcijo povečala, izdatke pa znižala, mi pa trosimo in razmetavamo denar na vse strani. Od leta 1921—1925 smo uvozili in porabili v milijonih dinarjev kave za 826,115, premoga za 900,546, sladkorja 826,115. riža 526,821, masti za 187,855, pomaranč in limon za 117,597, čaja za 66,101, fig za 42,364, rozin za 39,668, pudre in parfumov za 31,823 itd. Samo za teh 12 predmetov smo izdali v petih letih nad 4 milijarde Din. V Franciji, Italiji in Belgiji so začeli štediti celo pri kruhu, mi pa plačujemo inozemstvu milijarde za predmete, ki niso neobhodno potrebni. Po Stanojevičevem referatu se ie oglasil k besedi trgovinski minister dr. Krajač, ki je izjavil, da se vlada zelo zanima za gospodarske probleme in da skrbno zasleduje delo gospodarskih kon. gresov. Kritika gospodarskih krogov pomeni dobro voljo in željo, da dosežemo Še večje uspehe kot doslej. Zato pa je potreben jasen in strogo opredeljen program novega racijonalnega gospodarstva. Nar. gospodarstvo je del narodnega organizma. Gospodarskega položaja ni mogoče zboljšati v enem dnevu pač pa se bo po ministrovem prepričanju zboljšal v 1—2 letih. Naše gospodarsko življenje sloni na treh stebrih. Prvi steber je stabilizacija dinarja. To stabilizacijo smo dosegli in zdaj je treba tečaj dinarja še zboljšati. Drugi steber je proračun. Po napačni teoriji se pri nas misli, da je država vsemogočna. Toda zavedati se moramo, da ima vsaka stvar svojo logiko. Državni proračun je reduciran in v tem pogledu ne smemo pod nobenim pogojem popustiti. S to prvo redukcijo smo položili temeljni kamen bodočega dela. Tretji steber je aktivna trgovinska bilanca. Prvi korak k temu cilju mora biti reforma nas samih. Ta velika delikatna naloga je odvisna od gospodarskih krogov samih. Vi sto tolmači želja najširših ljudskih slojev — je izjavil minister — i n vi morate odločno izjaviti vladi: To mora biti! Vi morate pokazati svojo moč In ko boste končali v najširših slojih propagando za štedenje, bo postavljen temelj in bodočnost našega gospodarstva. Nato je govoril dr. Krajač o aktivi-ziraniu naše trgovinske bilance ter na-glašal, da moramo izkoristiti vsa tržišča, skrbno zasledovati kretanje izvoza ter si prizadevati, da sklenemo z drugimi državami Čim ugodnejše trgovinske pogodbe. Končno je naglašal važnost sodelovanja med vlado in gospodarskimi krogi. O gozdarstvu in pogozdovanju je referiral tajnik splitske zbornice Bo-škovič, o lesni industriji pa tajnik sarajevske zbornice dr. Besarovič. Nato je bilo izvoljenih 7 sekcij, ki so popoldne razpravljale o raznih aktualnih problemih. Včeraj se je nadaljevalo delo v plenumu kongresa. Iz Celja —c Usatnovni sestanek Narodne odbrane. V soboto zvečer se je vršilo v mali dvorani Narodnega doma ustanovno zborovanje, na katerem se je ustanovila Na-redna odbrana za Celje. Udeležilo se je sestanka precejšnje število občinstva. Pu-kovnik g. Jovan Naumovlč je uvodoma razložil pomen organizacije ter prečita! nato pravila. Pri volitvah so bili izvoljeni gg.: pukovnik Jovan Naumovlč predsedbik, PrekorŠek Ivan podpredsednik, poročnik Slekovec tajnik ter Logar Ivan blagajnik. Že prvi večer se je prijavilo članom lepo število navzočih. —c Konj je udaril s kopitom v trebim nekega mladeniča iz Košnice v celjski okolici in ga težko poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. —c Nagrada za najlepše okrašen j okna in balkone. Olepševalno društvo v Celju je svoj čas sklenilo, da nagradi s primernimi darili tiste, ki bodo najlepše okrasili s cvetlicami svoja okna in balkone. Te dni se je vršil komisijonalni ogled In društvo bo v prihodnji sej! sklenilo, komu se podelijo določene nagrade. Iz Maribora —m Minister narodnega zdravja v Mariboru. V petek je prispel Iz Beograda v Maribor minister za narodno zdravje dr. Krsta Milene. Na kolodvora so ga povdre-vili odposlanci tukajšnje bolnice m zastopnik v elfter» ž trpana. .Minister le izjavi, 4a prihaja po zasebnih opravfcfa ter ss je tefcot nato odpelial z avtornotoflotn v Trasa am obisk k neki rodbini. OMNbtt je, da te ho osebno udeležil otvoritve novega rdravtfS sca za tuberkulozne, k! ga ja zgradila Pre-tituberkulozna liga v Mariboru. —m Razpis gledališkega abonma*. Gledališka uprava razpisuje za sezoao 1926/27 abonma, obsegajoč 30 predstav, polovico opernih, polovico dramskih. Csae aboamanom so 20 do 25% nižje od obicalafe večernih cen ter se plačajo lahko v osmih obrokih. Razen abonmanov Izda letos uprava še posebne bloke, ki upravičujejo do Istega števila predstav, a also vezane as abonma. Prfglase sprejema gledališka blagajna med uradnimi urami. Za lanske abo-nente ostanejo sedeži rezervirani samo do 16. t. m. \ m •SLOVENSKI KAROD» 3nc 14. septembra 192b. btev 20'/ ~4 To in ono 7 Francozi morajo kaditi Pomcarč si na vse načine prizade-flra, da reši Francijo Finančnega poloma *Med drugimi važnimi ukrepi je sprejel parlament tudi njegov predlog, naj se ustava iz leta 1875 do, _,ini s posebnim členom o tobačni režij;. Ta člen pravi, da bo Francija plačala svoje notranje dolgove 2 izkupičkom od tobaka. Iz tega sledi, da mora vsak zaveden francoski patrljot kaditi. S 1. septembrom je začel poslovati odbor za eksploatacijo tobačnih izdelkov, ki propagira kaje-nJn kot patrijotično dolžnost. Tobačrri monopol je uvedel v Franciji prvi Ludovik XIV. s tem da so plačeval tovarnarji državi letno 600.000 šterlingov. Napleon je uvedel državno tobačno režijo. Na to idejo je prišel slučajno. Na plesu, ki ga je priredil povodom poroke z avstrijsko nadvejvodinjo Marijo Lulzo, opazil razkošno oblečeno dam, ki se je vsa lesketala v zlatu in draguljih* čim je izvedel, da je Jotična dama žena nekega tobačnega tovarnarja, je sklenil uvesti državno tobačno režijo. Cez nekaj dni je izšel zadevni dekret in država je odkupila vse tobačne tovarne za 100 milijonov frankov. Poincare' je sklenil sedaj oddati tobačne tovarne v najem. Pt njegovem mnenju bo imela država ovi tobaka v privatni režiji najmanj 50 odstotkov več dohodkov kakor bi jih imela ako bi ostala tobačna industrija v državnih rokah. Lani so znašali dohodki francoske tobačne režije 1935 milijonov frankov. Po nedavni 100 odstotni podražitvi tobaka je pričakovati, da se bodo dohodki zvišali na okroglo 3 milijarde. In tako so začeli Francozi navdušeno kaditi. Qre za finančno sanacijo države in zato morajo vsi pomisleki proti nikotinu izginiti. V vseh manjših gledališčih, plesnih dvoranah in drugih javnih lokalih je kajenje dovoljeno. Samo v glavnih gledališčih je še vedno prepovedano kaditi. Zadnje čase se je lotila vlada tudi žensk. Tobačna režija izdeluje posebne damske cigarete »Nataša« ki jih prodaja v škatljicah z napisom: »Za vas, dame«. Poleg tega ic vlada dovolila prodajo cigar in cigaret tudi po večjih trgovinah.. Trafikanti so poslali radi tega k finančnemu ministru protest no deputacijo, ki pa ni dosegla svojega namena Finančni minister je namreč izjavil, da morajo ženske tudi kaditi. Ženske pa ne morejo kupovati cigaret po barih in gostilnah. In tako je prodaja cigaret po vseh modnih trgovinah dovoljena. Parižanke pušijo, da je veselje. Časi. ko so se Parižani zgražali nad vojvodinjo Berry, ker je kadila tudi v javnih lokalih, so že davno minuli. Pa tudi če bi še ne minuli, bi morali predsodki izginti zdaj, ko je pušenje patri-jotična dolžnost. Rumunski novinar pri razbojnikih Sotrudnik rumunskega lista »Biruin-ta« Justin Ilies je imel nedavno v svojem poklicu srečo, kakršne menda še ni imel noben novinar. Bil je na dopustu pri svojih roditeljih v Dornavatri. V soboto je za jahal konja in se napotil na planino Rotundo, od koder je najkras-nejši razgled na okolico. Tu je prigriznil, legel v travo in zaspal. Zbudil se je šele proti polnoči. Noč je bila svetla, konja ni bilo nikjer, pač pa je zagledal pred seboj dva oborožena razbojnika, ki sta mu velela, naj gre z njima. Hočeš nočeš je ubogal. Odvedla sta ga v gozd in po dolgi hoji so se ustavili pred skalnato votlino, v kateri je sedelo okrog ognja dvanajst razbojnikov, med njimi tudi neka ženska, ki je pekla na ražnja slanino. To je bila poglavarjeva ljubica. Ilies je takoj spoznal, da ima opraviti z nevarno razbojniško tolpo, ki jo vodi neki Haralamba. Poglavar je premeril novinarja od od nog do glave in ga vprašal, kdo je, Ilies se je legitimiral. Haralamba je prikimal z glavo Češ, vse je v redu. Potem so razbojniki pogostili novinarja z dobro večerjo in izborno kapljico. Po večerji je dal poglavar novinarju nekatera pojasnila o svojih ciljih. Sovražim Žide, — je izjavil med drugim. — Večinoma napadamo samo Žide. Posebno bukare-štanski židovski novinarji so mi trn v peti, ker pišejo o meni. da morim, kar pa ni res. Naj mi le pride kak židovski novinar v roke. Zapomnil si bo, kaj se pravi javno obrekovati Haralambo. Tu so prekinili poglavarja obupni klici na pomoč. Tu imamo židovskega gosta — je nadaljeval Haralamba ter od-vedel novinarja k drevesu, kjer je bil privezan bradati žid. Ujeli so ga, ko je nesel svojim delavcem v tovarno plačo Vzeli so mu 125 tisoč lejev ter ga privedli v brlog. Na Haralambovo povelje so razbojniki Žida odvezali ter mu za-povedali plesati. 2id je plakal in javkal, toda plesati je moral. Proti jutro so privlekli razbojniki pred brlog dva avtomobila. Potnike so oropali in izpustili. Ilies je ostal pri njih dva dni. Potem so mu vrnili konja in ga izpustili. Samo pazi, kaj boš pisal onas. mu je zaklical poglavar pri odhodu. Ne pozabi, da te lahko dosežem tudi v mestu. Poglaver je dal novinarju 2000 lejev na pot. Vitezi cetiisn» kam ste namenjeni? bi vprašal Človek številne gospode, ki zavijejo vsak dan proti Dvornemu trgu. Za odgovor bi dobil: gremo si nabavit jesenskih oblačil k tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Z nožem na leva Južna Afrika je znana po množini divjih zveri in divjačine. Po vojni z Buri so angleške oblasti izdale stroge odredbe proti lovu na divje koze in drugo divjačino. Polagoma je prišlo v južni Afriki do takozvane rezervacije. Oblasti so odredile, da se v nekaterih pokrajinah divjačina sploh ne sme pobijati. Nadzorstvo nad temi naravnimi zveri-njaki je poverjeno angleškim uradnikom Ki jim pomagajo domačini. Življenje teh uradnikov je običajno zelo burno. Tako pripoveduje kapitan Geo Haigh zanimivo zgodbo iz življenja svojega prijatelja Wohntra. Wohnte r je bil paznik v takozvani Sabie Game Reserve. Nekega dne je odšel iz taborišča, da pregleda okolico. Sseboj je vzel lovskega psa in stražn-nika domačina. Tretji dan je naletel v gozdu na leva. Lev je planil nenadoma iz gošče, podrl Wohntrovega konja na tla in ga hotel odvleči v goučo. Wohnter se je pri padcu sicer pobil, vendar pa ni izgubil poguma. Edino njegovo orožje je bil kratek lovski nož. Lev ga je vlekel s konjem vred v goščo, kjer je začel rjoveti, da bi priklical levinjo. Wohnter je vedel, da bo po prihodu levinje izgubljen. Ko je lev konja izpustil in hotel planiti nanj, je potegnil Wohnter nož in ga zasadil levu v prsa. Lev je takoj nehal rjoveti. Zamajal se je in izginil počasi v goščo. Wohnter se je splazil do bližnjega drevesa in zlezel nanj. Kmalu se je pojavila iz gošče levinja. Ustavila se je pod drevesom, na katerem je sedel Wohnter, ter se začela poganjati proti njemu. Ako bi ne bilo v bližini lovskega psa bi bil Wohnter izgubljen. Tako je pa pes neprestano dražil in odganjal razjarjeno levinjo, ki je skakala zdaj po deblu, zdaj zopet za psom. Ubogi Wohnter je čepel na drevesu vso noč. Zjutraj je levinja izginila v goščo. Kmalu so prispeli domačini, ki jih je poklical Wohnterjev spremljevalec in našli v bližnji gošči mrtvega leva. Darujte za sokolski Tabor! Prodana žena V Evropi se redko pripeti, da bi zakonski mož za denar prepustil svojo ženo drugemu. Nedavno pa je imelo opraviti sodišče v nekem angleškem mestu s tako originalno prodajo. Proces proti inženjerju Alanu je vzbudil v angleški javnosti splošno senzacijo. V pre napolnjeni sodni dvorani je vladala grobna tišina, ko je obtoženej vstal in izjavil, da žene že dolgo ne ljubi. Prvotno je bil zakon srečen, pozneje so pa začeli domači prepiri. Allan se je bal, da ga žena nekega lepega dne ne zapusti. Ta čas se je seznanila žena z nekim njegovim prijateljem Filipom in kmalu se je njeno, pa tudi njegovo srce vnelo. Inžerjer je bil v denarnih stiskah in ko je prijatelj ponudil za ženo 500 šilingov je radevolje pristal na prodajo. Ta izjava je napravila na sodnike zelo mučen vtis. Občinstvo se je razdelilo v dva tabora. Eni so obsojali umazano kupčijo in zahtevali, naj sodišče Allana strogo kaznuje, drugi so o:a pa zagovarjali Češ, da je bil v denarnih stiskah in da stroge kazni ne zasluži. AHanov zagovornik je skušal prodajo zakonske žene pojasniti z zgodovinskimi in spiho-loškimi motivi. Pred razpravo sta mu obtoženec in prodana žena izjavila, da je bil njun zakon nesrečen in da sta se itak hotela ločiti. Allanova se je protivi-la ločitvi samo zato, ker se je bala bede. Slučajno se je seznanila z moževim prijateljem in sicer v času. ko je bil mož brez zaslužka. Prijatelj je ponudil Allanu 500 šterlingov. ako mu prepusti ženo. Pred sto leti je bila prodaja zakonske žene v Angliji dovoljena. L. 1801 so bile take kupčije med angleškimi kmeti na dnevnem redu. Toda že 1. 1805 je izdala vlada zakon, ki strogo prepoveduje prodajati zakonike žene. Sodišče je z zanimanjem poslušalo zagovomi-kova izvajanja, ki pa niso imela zaže-Ijenega uspeha. Allan je bil namreč obsojen na 20 mesecev ječe. Gospodarstvo —g Neposredni da* ki. \ ju; iiobÜH iržava na neposro.inih davkih ;;i davčnih pribitkih l."U,o36.öii3.71 Din, l.im v istem času pa 12*2.971.013 Din tako. da zikiki prebitek v primeri z lanskim letom SO.565JS30 Din 71 ]•. Od 1. januarja do junija 19:26 dali neposiedni davki <►>%.'>,1H2.33S. 13 Din, v istem času lanskega leta )>a 728,1 17 .">S»-> !> •:7 p tak^>. da zna-a i>rinmnjkljaj 1- los J3 mi I i jonov (»85.248 Din 44 p. —g Albansko jueosloven^ka |>(>«udl>:t .ued ratifikacijo. Iz Tirane poro -j . da sc« 38 in 9. Preskrbbhe si \stopnice pravočasno, ker tudi včeraj je bilo vse razprodano. ELITNI KINO MATICA. — Tel. 124. Izven programa: Matica žurnal II: Šahovski turnir v Ljubljani, Kolesar ska dirka Zagreb-Ljubljana itd. Opr. št. 27182/24 ad 12. Razglas. Gospod minister socijalne politike v Belgradu je s svojim odlokom z dne 29. julija 1926 O broj 167/IV znižal počenši s 1. avgustom 1926 prispevek za delavske zbornice, določen z odlokom z dne 12. avgusta 1924 S broj 49/IV, od 0.5% na 0*3 % zavarovane mezde, ki služi za podlago pri odmeri prispevkov za bolniško zavarovanje. Prispevek za delavske zbornice se predpisu(e samo za one osebe, ki so uvrščene v VI. do vštevši XVIII. mezdni razred. Prispevek za delavske zbornice znaša v mezdnem razredu: vi. vil vin. ix. x. xi. m xiiL xiv. xv. XVI. xvii. XVIn 0-10 t>li 014 0*17 021 0-2.J 03U U-36 0 13 052 0*61 0'/2 0*8. Din na teden. Prispevek za delavske zbornice je dolžan plačevati delodajalec, ki ga pa sme v celoti odtegniti od nameščen-čevega zaslužka. Ob priliki znižanja prispevkov za delavske zbornice je izdal Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu nove tablice prispevkov, ki si jih delodajalci morejo nabaviti pri podpisanem uradu po Din V— (en dinar) komad Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani dne 26. septembra 1926. Ravnatelj: dr. Bohinjec s. r. Pozor čevljarji! Gornje dele vseh vrst čevljev dobite — dobro in solidno izvršene — po najnižjih cenah pri: I. Marchioiti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 123/T Trg. pomočnik vojaščine prost, izurjen v mešani trgovini — želi premeniti sedanje mesto. — Ponudbe pod «Pornoc* ni k/2614 o na upravo «SI. Narod a*. Gospodična, zmožna slovenskega in nemškega jezika, steno* grafijc, strojepisja t^r vseh pisarniških del — išče službo; gre tudi na deželo. — Ponudbe pod «Zmožnost/2616» na upra„ vo «SIov. Naroda». Kapitalistom ki se resno zanimajo za rentabilne lesne industrije in večje gozdove v Bosni, je pod ugodnimi pogoji na razpolago z važnimi podatki proračuni in stroko« nimi nasveti uveden lesni strokovnjak, ki ima dobre zveze in 15letno prakso kot vodja lesnih industrij v Bosni. — Posredovalci izključeni. Samo i es rr reflektanti naj pošljejo svoje naslove na upravo lista pod .Bosanske šume/2647. Proda se malo rabljena omara za akte in pisalna miza po ugodni ceni. Naslov pri upravi lista. 2645 Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Ouna 5ka cesta 15 in uosposvetskd <. * ■ dvorišče kavarne ..Evropa") Se priporoča. — izvršitev točna, cene zmerne. -t78 t RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5 Brzojavni In telefonski nadzorniki pošto In telegrafa naznanjajo tužno vest, da je pieminil nj;h stanovski kolega in tovariš, gospod Dragotin Oblak brzojavni io telefonski nadzornik Pogreb bo v torek, 14. t. m. ob 17. (petih) po poldne iz deželne bolnice. Nepozabnega tovariša ohranimo v trajnem spo minu. Ljubljana, 13. septembra 1926 26» Prazna soba velika, lepa, centralno le> žeča — se odda. — Na* siov pove uprava «Slow Xaroda». 2639 Foto-aparate, risalna orodja strokovne popravlja mehanična de lavnica Anton Kozina Ljubljana, Cegnarjeva ulica 12. 2538 Profesor sprejme 1—2 srcdnješoJ. ca na stanovanje in hra* no. Svetla soba, solidna hrana. Dopisi na upravo mSL Naroda» pod « Nad* zorstvo 9,2o25». Stare kovine vseh vrst plača najbolje Strzalkovsky, Za greb. Meduličeva ul. 20 Družabnik s kapitalom Din 30.000 pristopim k trgovini z n-ešanim blagom na pro» mctueiu kraju. — Dopisi pod "Družabnik/2628* na uprav o « Slo v. Na ro d a». RABIČ Ljubljana Javna dražba. V nedeljo, dne 26. septembra 1926 ob 11. dopoldne se vrši javna dražba najemnine lesnega skladišča s pisarno in lopo na prostoru odsot-nega Jakoba Šlebirja v Zg. Domžalah št. 110. Najemna doba na a 3 leta in e obojestransko do-čena trimesečna cdpoved. Županstvo trske občine Domžale. 2646 Brc* potebneg» obvMtQa. Umrla je po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. Zakramenti naša ljuba sestra, oziroma teta, stara teta in svakinja, gospodična Brigita Soüvan Pogreb predrage pokojnice bo v torek, dne 14. t. m. ob 15. uri (3.) popoldne iz hiše žalosti Selenburgova ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale, v sredo 15. t. m. v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob ö. in 10. uri. LJUBLJANA-TRST, dne 13. sbptembra 1926, Marlana Kup roj. Soüvan, Mor© Maria Frans da Slon, sestri. — Dr. Hubert Soüvan, brat. — Leenija Soüvan. roj. Soüvan, svakinja. — Matija Kamp, kr. kapetan v p., svak. Val nečaki In nečakinje, pranecakl In pranečaklnie. Tužnim in potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, hčerka, ses'ra, snaha, svakinja »n teta, gospa i soproga stavbenika po dolg' in mučni bolezni, previdena s sv zakrament za umirajoče, danes 13. septembra ob polu štirih zjutraj izdihnila svojo blago in dobro dpšo. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne H. t m. ob petih popoldne iz hiše žalosti, Voš njakova ulica 4 (preje Cesta na gorenjsko železnico), na pokopalište k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu miru. Maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 16. septembra 1926 ob devetih dopoldne. Blago pokojnico priporočamo v prijazen spomin v LJUB M ANI, 13 septembra 1925. Žalu oči ostali Priporoča se samska konfekcija In modni atelje Mestni trg 14 Ljubljana Pod Tranče 2 Paviljon »H« št. 455 i onopce in vrni nudi tvorni« KAMPA \ UŽARIJE D. C ODZACI (Bačka) Zahtevajte cenik Zahtevajte cena 46-T Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*; Fran Jezeršek. — Za tnseratni del lista: Oton Christof - Vsi v Ljubljani 8181