811. Številka. Ljubljana, nedeljo 16. septembra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Iah*j«, viak dan, izvnemii ponedeljke in dneve po praznici h, tor velja po polti prejeinan za avitro-oiersku deželo za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld , k* eetrt leta 4 gld. — Za L j obijano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na lam m računa 10 kr. za mesec, 30 kr. aa eetrt leta. — Za t nje dežele toliko ~eČ, kolikor poštnina iznađu. — Za gospode ačitelje na ljudskih šotah in aa lijake velja aailana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po poiti projeman za četrt leta 3 gld. — Za oznauila se plačuje od eetiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiBka. 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole trankirati. — Bokopiai se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši it. 3 »gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznauila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegrami. London 14. septembra. Dopisnik v „Times" telegrafira iz Radišcva: Polk jVrhangel je 11. sept. ob 7. uri zvečer s jšturmom vzel Grivico-reduto potem, ko so prej Turki sedem napadov Rusov in Humunov odbili. Daljni napadi se morajo vršiti le s pravilnim oblego-va nj em. Poradim 13. sept. Oficijalno. General Skobolev je 12. t. m. pet turških napadov odbil, a pri šestem je moral utrje-nja, katere je bil 11. sept. vzel, zopet popustiti. — Ruščukska kolona se je koncentrirala v novih pozicijah, pol dnevega marša od črnega Loma, katerega črto so Turki zavzeli, Carigrad 14. septembra. Po ofi-cijalnih telegramih od 13. septembra so bili vsi (?) naskoki Rusov pri Plevni do-zdaj odbiti in dve reduti v jugu, kateri so bili Rusi dobili, zopet nazaj dobljeni na turško stran. — Muktar paša poroča, da so baje Rusi Ardahan popustili. London 13. sept. „Daily Nevvsa objavlja tri telegrame od svojega dopisnika pri Plevni. Reduta Glivica je bila v nedeljo zjutraj ob-Btreljavana od severovzhoda in juga. Ruski kanonski ogenj premagujevedno bolj turškega. Šumi a 13. sept. Turška kavaleiija je rekognoBcirala do poldrugo uro od Bjele ne da bi na Ruse trčila. Sulejman-paša je po ostrem boji vzel s šturmora fort Bos tepe mej Travno in Gabrovim. Maršira proti severu naprej. Cetinje 13. sept. Ruska carica je poslala sem 10 000 rubljev, da se razdelu mej rodbine v boji palih Črnogorcev. Carigrad 14. sept. Rusi so zopet začeli Rusčuk bombardirati. Pri Ujeli se pričakuje bitva. Vojska. Denašnji telegrami iz bojišča so inenj ugodni, nego smo jih pričakovali po zadnjih sporočilih. Rusi so v jugu Plevne dve uže osvojeni utrjeni poziciji zopet nazaj izgubili na Turke, gotovo po najbolj krvavem boji, ker so pet naskokov turških vrgli. Najvažnejša pozicija Grivica je v ruskih rokah. Vendar dopisnik „Timesov" meni, da bodo morali Rusi le s p ra v i 1 n i in o b 1 e-ganjem Plevni do živega priti. Torej tako hitro vzetje Plevne ne bi bilo pričakovati. Vzetje Plevue in razbitje Osmanove vojske bode pa le potem mogoče, če so Rusi močni dovolj, da bodo Sulejinana, ki maršira od Balkana gori in Mehemet- Alija, ki od vzhoda prodira, mogli tako do!go na strani držati, da Plevna pade. Ker zdaj vsak dan več redue vojske Rusom na pomoč prihaja in imajo uže garde kmalu enkrat na bojišči biti, smemo upati, da se vse srečno izteče. Na vagi je pa strašuo mnogo 1 O vojnem položenji pri Šibki sote-teski, kjer so se baje zopet boji začeli, piše dopisnik „A. A Z. : Rusi so na vseh viso-čiuah od Gabrova do Šibke utrjenja naredili in toliko kauonov tja postavdi, kolikor so jih mogli pripeljati. Zato se Sulejmanu ne bode posrečilo soteske dobit'. Na drugej strani so Popotna pisma. vi. V Ljubljani. V nobenej literarnej zgodovini, niti v estetičnih pravilih, niti v najsitnejšej kritiki nijsem našel zapisane postave, da kak človek, ako hoče pisati popotna pisma, — da bi v Ljubljano ne smel priti, če nij tam. Mogoče bi bilo ustanovljenje tacega ali enacega pravila le v tistih časih, ko so gospodovali pri nas znani kritiki, ki so hegomouistično podirali, kar nij hodilo z njimi in ti so dejali, da more le isti o kakej reči soditi, ki jo sam zna bolje narediti, akopram tega nikdar nijso sami storili. Čemu pak ima človek fantazijo? Iu čemu jo ima posebno sedaj, v denašnjih burnih časih, ko rožlja orožje po krvavih bulgarskih livadah, in ko Be v vsakej promenadi, v vsakej hiši, v vsakem uradu, povsod, kamor seže člo- veška beseda, tepo in koljejo — se ve da ne krvavo — Rusi in Turki. Čtmu bi neki imel človek fantazijo, ko bi ne bilo treba, da nalaže sedaj turkoljubnega birokrata nemčur-skega, da je Osman-paša ujet, Mehemet Ali potolčeu in Sulejmun uničen, da je vse to tiskano v „\Viener Tagblattu", in da Rusi mar-širajo po poročilu „Neue freie Presse" uže proti Carigradu; ali pa da uniči za treuotek optomistične želje zmagoželjnega Rusoiila z naznanilom, da so Rusi uže preko Duuava vrženi in da je carjevie ujet, in da dotični telegram izide uže v jutrajšnjem „ Slovenskem Narodu". Fantazija je vendar božji dar, pa kadar jo človek porablja, pravijo pobožni ljudje, pa greši, ker se laže. Dobro je le, da je greh daudenes jako relativen pojem. — S to pogumno logiko sem bil tudi jaz denes utolažil svojo vest, ko sem se bil pripravil se svojo dolgo pipo, peresom in papirjem ustvariti novo popotno pismo za nedeljski list. In popotno je zares ! Saj sem vendar pre- se onkraj soteske tudi Turki zašancali, tako da jih bodo Rusi sila teško pregnali, če bodo hoteli prehod čroz Šibko rabiti. Izgube Sulej-manove vojske so prav velike. Cele vrste ni-zamskih polkov so bile od ruskih baterij skupaj sestreljene, tako da so komaj še za boj. Pa tudi Albauezi s svojimi dolzimi puškami, ki dobro zadenejo, so nekaterega ruskega oficirja podrli. O bitvi pri Plevni razmišljava usta-voversk in Rusom sicer neprijazen nemšk list tako-le: „Kakor se da sklepati iz jako skromnih poročil o dogodjajih zadnjih duij, začeli so Rusi to pot napad vse drugače, nego-li ono prenagljeno akcijo 30. julija. Posebno eo zbraU še velikansko moč, ki je veliko večja, nego-li ona sovražnikov. Kajti le 8 presilo morejo dobiti močno pozicijo, ki sama za-se uže odvaga precej veliko vojno oddeljenje. Ker je Osman-paša od 30. julija sem storil mnogo, da bi povišal krepost utrjenj, odločili so se Rusi k pravej pravcatej, pravilnej obstrelbi, katera se izvršuje ne samo po mnogih poljskih baterijah, nego tudi po teških oblegovalnih kanonih, katere so navlašč zato tja privlekli. Ako se obziramo na krepost turških šanc in presma-tramo, da Rusi nečejo prej z infanterijo napadati, dokler ne razdero po večini sovražnih šauc in ne zanniše turških topov, pogodili bo-demo lehko, da bode prošlo nekaj duij, predno se dobo ugoden ortiljerističen vspeh. Turško postavljenje Rusi zasegajo v velikem loku, dočim se vse tako kaže, da zadaj stoječim zvezam sovražne vojske večji konjiški oddelki žugajo, ki segajo preko levega brega reko Vid. 8. t. m. so se bili Rumuni, ki delajo bistveno blodil včeraj brzih nog vse promenade Ijub-ljansk , poeeuši v „zvezdi", po potu od gledališča do kazine, stopivši potem v „laterma-nov drevored" ter počil slednjič malo „pod Rožnikom" pri kupici dvomljive kave. Sam sebi sem bil po godu v roli radovednega turista, tako, da sem se radi same nečhnurno-sti nehote primerjal satanu v IlauiVovih me-moriah, ki srečuje in študira ljudi, akopram jih vse tako dobro — ah tako dobro pozna, ter nosi katalog vseh njihovih slabostij in last-nostij v zadnjem žepu svoje dolge sukuje. In prvo, kar sem srečal, bili so, — kakor pravi navadno vsak slabo poslovenjeni „partezettel- — „ p ozemeljski ostanki" našega ljubeznjivega doktorja Sehreva, Opravljeni v elegantno črno obleko; eleganten je zmirom ta mož, samo tedaj ne, kadar o Slovencih govori. Dejal sem „pozemeljski ostanki", ker duha nij bilo nič čutiti. Pa akoravno ele-gautni, bili so vendar jako potrti vidsti ti ostanki, in en del njihov, namreč isti, ki vedno naprej hodi, in ki se povsod v vsako reč desno krilo napadajoče fronte, bržkone za skrajne turške šanee, in 8. t. m. poskušal je Osman-paša prodreti levo rusko krilo Rusov, kar pa 80 mu nij posrečilo. Osman-paševo položje nij nikakor prijetno, nego pač jako težavno, ako bo Rusom zares posreči, odrezati mu zvezo in s tem sredstvom vzdržanja armade. To težavno položje paševo tudi v Šumli čutijo, in tam se boje, da se bodo stvari zasukale. Kajti kako je padec Plevne važen, o tem menda nikdo ne dvomi. Je-li enkrat Plevna v ruskih rokah, potem Mehemed - Ali ne more več na to misliti, da bi ofenzivo nadaljeval, kajti popolnem osamela bode njegova armada od onih treh, katere bi koncentrovane morale operirati. Osman-paša je iz svoje osa-melosti pri Plevni le po skupnej operaciji z Mehemed-Alijem in Sulejmanom mogel stopiti. Sulejman-paša pa je vsled svojega budalastega narivanja na Šibko-sotesko cel armadni kor akciji odtegnil." O padci Nikšića imajo angleške „Times" iz črnogorskega glavnega stana še sledeče podrobnosti: Garnizija se je brez pogoja udala, ker je bilo vse daljno protistavljenje popolnem zastonj. Prebivalci Nikšića so bili zaradi nevspešnega branjenja tako obupni, da bo nijso več dalje hoteli boriti in so po vzetji zapadne braniteljske črte popustili šance; regularni vojaki pa so jih malomarno in kratko branili, da je bila trdnjava vzeta v — petih minutah. Ko so bile še druge šance napadene, popustili so jih Turki kolikor hitro se je dalo. Ko so Črnogorci posedli redute, bila je čita-dela v trikrat križanem artilerijskem ognji in Btreljalo se je na-njo iz pušk na 300 korakov. Ko je knez zagotovil, da bo ne bodo nikomur nic zalega zgodilo, podal se je Nik-šič brez vsakega drugega pogoja in garnizija je šla z orožjem in bagažo v Gačko, kamor je želela. Trdnjava nij zelo poškodovana, a vendar vsa zapuščena, ker se uže dolgo nij popravljala in se nij dala utrditi niti za nekaj časa ne, ker je materijala manjkalo. Turki so smeli vse orožje vzeti Boboj; Črnogorci so bili zadovoljni se samim živežem, katerega pa je bilo po skladiščih še mnogo nakopičenega. Še vedno cesarjeva napitnica. Magjarski časopisi, ki imajo čudno veliko tiskovno svobodo, bili so jako nesramno začeli vpiti na cesarjevo napitnico, zlasti, da je ce- sar imenoval ruskega carja svojega prijatelja in zaveznika. Mi zavezniki Rusije?! klicali so razjarjeni oni, ki so nekaj dnij po svojih shodih sklepali resolucije: ..dajte nam orožje pa gremo nad Rusau. Da bi temu razburjenju jez postavili, proglasili so magjarski oblastniki v svojem uradnem listu, da cesar nij pristavil ..in zaveznika", temuč, da je pil le na zdravje svojega prijatelja, ruskega carja. In zdaj so Magjari zopet potolaženi, kamen se jim je odvalil od viteških turkoljubnih prs. Le kadar se strahu domislijo, kadar v vseh udih čutijo mrzlo kopel izpoznanja, da bo njih neumno sovraštvo do Ruso v razbija ob o d-ločnej volji našega ces ar j a, kriče zdaj, naj se „korrespondenz-bureau" kaznjuje, ker je „zločin" storil, da je spačil cesarjeve besede. Drugi pa zopet dokazujejo, da o „spačonji" besedij nij govora, ter si prav (smešno hote razložiti, kako je „zaveznik" prišel k „prijatelju", namreč, da je bil prej pač cesarju predložen, a ne govorjen, in potem se je pozabilo zbrisati ga, predno se je izročil dopisniku. Dosti ljudij je, ki na te fabule ne verujejo. Naj se Magjari mej soboj za svoje iz-trezovanje tolažijo, kakor jim drago, drug svet ve, da je čisto vse eno, ali stoji „prijatelj in zaveznik" ali pa samo prijatelj. Poslednji je gotovo še več, nego zaveznik. Prijatelj se ne bode nikoli zapeljati dal, da bi prijatelja napadel od strani, kakor bo Magjari in nemškutarji želeli in zdaj iz cesarskih ust slišali odločen: „ne baš!" Cesarjeva napitnica ne izgublja čisto nič veljave, če ima eno besedo več ali manj. Duh je, ki oživlja. Duh pa kaže, da trocarska zveza (od tod zaveznik z besedo ali brez nje) obstoji še, in da so vse one intrige zastonj, katere so našo monarhijo hotele zapeljati v pustolovno politiko protirusko, katere so hotele, da bi mi, 16 milijonov Slovanov, Runami in drugi pametni narodi peščici Mag-jarov in nekej judovskej podkupljivej nemškej kliki za ljubo orožje nosili zoper svoje Blav-janske brate. Ta skrb nam je s cesarjevo napitnico popolnem odvzeta; pa tudi Magjari, nemškutarji in turškofilni Nemci zdaj vedo, pri čem da so. Če se delajo, kakor da bi bili z magjarskim popravkom potolaženi, kaže to le, ka čutijo svojo slaboto in se morajo na lepši način iz prvega straha ven povleci. Tudi naši ustavoverski psevdo - liberalci so hoteli nekaj demonstrirati. Znani kričae Fux je v fort8chritt8k!ubu vprašal svoje tovariše, ali hoče interpelirati vlado, če ve* kaj za kako zvezo naše monarhije z Rusijo. Do stavljenja interpelacije sicer nij prišlo, ali človeka jeza grabi, če vidi, kako ti p ni sijani zdaj zabavljajo, kako si upa „N. fr. Pr.* lagati, da veČina (!) avstrijskih narodov (!) zdaj zopet prostejše diha itd. Pač pa je cela ta stvar dobra bila. Mej drugim ona višjim krogom zopet jasno posveti, kdo je v Avstriji lojalen, kdo kroni udan, kdo državi zvest, kdo ne! In iz tega izpoznanja se vendar mora kaj roditi. Sad te vojske. Vsa človeška zgodovina od Nimroda, ki je najprej zverino, potem pa ljudi lovil ter si po poročilu sv. pisma ustanovil prvo državo, polna je krvavih bojev, strašnega klanja. Koliko držav je v vojni poginilo, koliko narodov pokončanih bilo! Milosrčni ljudje so uže davno ugibali ter ugibajo še denes brez vspeha, kako bi se moritev mej ljudstvi zatrla, da bi na zemlji vladal večni mir. Nam se zdi, da bo taka ljudomila prizadevanja prazne želje, ker dokler bodo polnile strasti človeško srce, dotlo bo krvava borba na zemlji. Nekateri celo trdijo, in ne brez temeljitih uzrokov, da je potrebna vojna, oni se sklicujejo na naravo, ki bije veden boj in le z bojem sama sebe brani; VBi elementi se bore mej soboj, ogenj in voda, severni in južni vetrovi, morje meče goro-stazne valove, gore blujejo ogenj, potresi podirajo mesta, oblaci se trgajo in povodnji tope stvari, ki žive na kopnej zemlji, Žival je živali smrtna sovražnica. Kako bi tedaj, pravijo ti modroslovci, mogel večen mir z a-se zahtevati človek, ki je pretesno sklenen z naravo; ali ne ve, da brez boja nij živenja na zemlji, ali ne ve, da mu boj varuje telesne moči, da mu boj oživlja dušne kreposti ? Bodi temu, kakor hoče, toliko je gotovo, da je vojna božja šiba in da je ta šiba rodila dostikrat narodu veliko dobrega. Schiller pravi: Vojna jo strašnu šiba iz nobcB poslana, A dobra, kakor druge božje šibe. Mnogo debelih knjig bi moral napisati, ako bi hotel razlagati, koliko hudega in dobrega so rodile vojne. Temu nemam prostora ni časa. Nečem se pričkati, je-li bilo prav vtika, ker ga treba nij, oni del je bil močno, močno, skoro do tal povešen, in nikakoršnega znamenja nij bilo slutiti, da se bode kmalu, ali vsaj prej dvignil, predno bode sklican deželni zbor. „E, preljubi moj, ti pa uže veš, da so Rusi Grivico vzeli," sodil sem sam pri sebi, in pristavil milovaje: „0 Robert, dein Nahme ist Effendi!" Zveselil sem se takoj, ko ugledam par korakov pred soboj dvoje lehkih beloohlačenih nog, katerih lastnik je bil — (kdo ga more uganiti?) — „der schiine Toni", novoizvoljeni poslanec idrijski. Lehko se je zibal, in lepo govoril dvema gospema na desnej in levej, lepše nego v deželnem zboru, in tudi več, nego tam. Rad bi ga bil malo poslušal, ker vsak ve", kako radi se bližamo duhovitim možem, pa dvoje črnih očij, ki so zablisknile pred menoj, prevzele so vso mojo pozornost. Črne oči, — to so moja slabost, moj pogin, moj zapeljivec, in zarad njih bi pozabil lehko sto- krat „den schonen Toni", in tisočkrat duhovitost njegovo. Jaz nijsem več mlad, in ako govorim s prijatelji o življenji in o zaljubljenih pismih, tudi lehko skesano ali pa ponosno rečem: „Auch ich war in Arkadien geboren", pa vse to mi ne brani, da ne bi storil par nepotrebnih in nerodovitnih korakov za kako krasotico, ako ima — črne oči. In tako tudi denes. Solnce je sijalo, gorko je bilo, in drevored tako zelen, kakor „im Avunderschonen Monat Mai"; ?jaz pa sem stopal za črnimi očesi. Začul sem poleg sebe še drug korak, in glej, tu je bil mlad gimna-zijast, ki se je bil menda vrnil iz počitnic, in tega, kakor je bilo jasno, ko beli dan, so menda itak vlekle za soboj — črne oči. Pogledal sem ga zmagovito po Btrani pa se niti zmenil nij za to. Črne oči pred menoj pak so bile spremljane od dvoje plavih, in lastnici teh dveh parov so prav živo kramljali mej soboj. Jaz pa imam hvala bogu, ali žalibog dobre ušesa; žalibog ker bo mi uže marsikateri sanj podrle. „Ali veš Ana, da bo vojska", — meni plavooka. „Nij mogoče," reče črnooka. „Da, da, z Rusom ali pa b Turkom," pravi prva; ,,te dva se uže dolgo bijeta pri Šib — Šib — ne vem, kako Be pravi." „0h, moj bog, tedaj bo moral lejtnant X. proč," vzdihne črnooka. „In lejtnant J. tudi," reče plavooka, jaz pak sem se obrnil s Hamletovo besedo: „The rest, is silence", pogledal pak sem poprej še soseda gimnazi-jasta, se mu li tudi pozna, da ima dobra ušesa. Pa mož jih nij imel. In domov vračujoč se, premišljeval sem Šibko in Plevno, Grivico in dr. Schreya, — Tonija in njegove bele hlače, lejtnanta X. in J. in slabouhega gimnazijasta, črne oči pak sem si prihranil za zvečer — za sanje. X. Z. ali ne, da so Izraelci pokonča val i sosednja ljudstva b pretvezo, da jim je Bog ukazal z orožjem trebiti poganstvo; nečem se spuščati v pretresanje, ali je Karol Veliki delal po božjej volji in človeštvu v blagost, ko je z ognjem in mečem prelival kri široko po Evropi, le toliko omenjam, daje krivična, ostudna, prokleta vsaka vojna, ki izvira iz sebičnih namenov, pa naj je nosil vojno plameniso, kdor koli na zemlji brez razločka, katere vere ali narodnosti je bil. O vojnah, katere so imeli slovanski na-rodje, se pa da dokazati, da so bile njih največje in najslavnejše vojne, katerih večjidel uijso oni vžgali, pravične, človeškemu blagostanju in omiki neizmerno koristne in da ima vzlasti sedanja rusko-turška vojna za človeštvo veliko pomembo, da rodi vsaj Evropi neizmerno dobrot. »Ed." Politični razgled. %«) to* s* nt Je «Refi*>a«. V Ljubljani 15 septembra. Cesar je bil 13. t. m., torej po na-pitnici, v Czegledu, kjer je bil on dan Košut izvoljen, sijajno sprejet. To morda kaže, da v magjarskem ljudstvu samem veje malo drug duh nego v šovinistinem novinarstvu magjarskem. Časniki so raznesli, da ko bi nastala na ruskem W*nlj*lsem kaka revolucija, bi Nem £ija svojo vojsko noter poslala zadušit jo Dunajska stara „Pr." k temu pristavlja, da bi tudi Avstrija vsako poljsko revolueijonarno gibanje zat la. — Prazni strah pred poljskimi šlahčtči. Mltts' i „Golos" je dobil zarad dopisa iz taborja v Bijukmastuflarji drugo vladno p o svarilo. Dopis je najbrž grajal rusko vo-jevodstvo. 7Wi'A'»m v Carigradu je močno greben zrastel. Za Evropo se uže malo pečajo. Oni upajo, da bodo Ruse pretepli in potem samo z njimi mir sklepali, nič ozirajoč se na druge velevlasti. — Utegne še hiter konec priti tej prevzetnosti. Mej fra99ca*kitni republikanci se pokazuje neka nevesela nesloga. Radikalci nečejo konservativcem nič popustiti. ,,S Thierom je politika popuščevanja pokopana, pravijo. Opor-tunstvo je mrtvo." —Dobro, da je onih malo, ki tako nespametno govore. jDopi HI. Oil «rl»*ko-lft<»l;r*ir*k«- iux»Jt» na Timoku G. sept. (Iz pisma slovenskega prostovoljca v srbskej vojski.) Uže dolgo časa vara nijsem nič pisal. No oprostite, ker gotovo bodete tudi sami znali, da posebnih dogodkov tukaj še nemamo. Le redkokrat se nam posreči onikraj Timoka kakšnega ogle-dujočega razcapanega Čerkeza zapaziti, kateri bo na brdkem hitrem konjiči, enako divjemu šakalu v puščavi, na plen in rop prikrade. Kar se Srbije tiče, bodite popolnem preverjeni, da ona ne zaostane, ampak vojsko na smrt in život s Turkom zopet ponovi. Za mobilizacijo je vse pripravljeno, in zdaj samo še na povelje velikega slavjanskega carja Čakamo. Narod srbski iz celega srca želi, da se še enkrat orožje poprime, narod ta se ni-kakovih žrtev ne plaši. Uze od nekoliko dnij smo zopet glavne vojne srbske pozicije zavzeli, topovi so pripravljeni in samo povelje „pali!" „pali!" pričakujemo. Komandant timočkega korpusa, krajinske armade, hrabri in junaški Horvatovič je odšel v Belgrad, da tam nove namere in povelja za daljne predvzetja sprejme. Mnogi od vas si bode mislil, da bi moglo novo postopanje srbskega naroda, Avstrijo iz dena-šnjega položaja v aktivno predvzetie primorati, ali tega tu ne mislimo .... (Kar dopisnik politizira o Avstriji, smo morali izbrisati iz tiskovnih obzirov, in ker so tudi z našim programom po vsem ne sklada. Ur.) Večkrat nas grmenje topov od Vidin-ske strani iz sladkega Bpanja prebudi, ali na to muziko smo se uže lani dobro navadili in naučili — in ko zdaj zopet potihne, se tudi mi prav flegmatično pod svoje bele šotore zavlečemo. Mislim si, da so Vaše mize prepolnene s pitanimi in ne pitanimi novinami. Mi težko kdaj kak časnik dobimo. Pa je tudi bolje, da smo tako daleč od lažniivega novinarskega kokodakanja, ker tolsto izmišljene laži v „N. Fr. Pr." ali pa v „N. Vf. Tagblattu" poslušati ali čitati, bi celo naše močne nerve prijelo. Hvala Rogu, da vendar nij tako, kakor oni čifuti pišejo. Res je, tako sodimo pri nas, da so bratje Rusi preveč lphkomišljeno od počeli akcijo in zastran tega oglasil se je nesrečni zvršetek prve bitke pri Plevni. Ali to jim bode dobra lekcija za dalje operacije. Stvar nij tako lehka, kakor smo Re vsi nndpinli, ker na enej strani stoji samo okolo 250.000 bojevnikov z napetim petelinom na puški, na druge?, ne-priiateljskej strani pak — vse kar v Mohameda veruje. Na enej strani je pod orožjem samo en del carskih boinikov, ali na protiv-nej — ves turški narod. — Tudi mi smo lani skusili, da je Turk boinik, pravi bojnik; lačen kakor pes, raztrgan kakor cigan, se on za vero Mohamedovo bije, kakor razkačena zverina. On ne žali umreti, ker Mohamed ga z odprtimi rokami v raji pričakuje. Povod k njegovej hrabrosti je le njegov fanatizem : fanatična hrabrost pa nij drugo kakor brezkrajna ogorčena div j ost. Ali razpasti mora tudi ona barbarska carevina, katera je s strahom in trepetom v Evropo pridrla, slovanskemu narodu zemljo odropala ali s surovo silo iztrgala, od milosti evropskih velesil živela, ter nam bode žalibog samo strah, razvaline in gole kosti zapustila. Kadar bode pa razpala turška carevina, zgrudili se bodo tudi oni, kateri se dandenes iz sovraštva do nas Slovanov o zmagah turškega orožja veselijo, siromašne slovanske narode v svojih umazanih listih napadajo, z lažnjivimi poročili pošteni svet goljufajo, in se civilizirani imenujejo, pa so barbari. Domače stvari. — (Iz seje dež. odbora 7. sept.) Na vprašanje deželne vlade zarad potrebe in koristnosti enake postave za Kranjsko zoper pijančevanje, kakor je v Galiciji uže vpe ljana, je deželni odbor sklenil priporočiti vpe ljanje take postave, s posebnim ozirom na žganjarje. Sklenilo se je, da se vloži na skupno ministerstvo prošnja zarad naprave železnice iz Ljubljane preko Dolenjskega na Hrvatsko. — (Na korist pogorelcem v Kom-polj ah) se je začelo v ljubljanskej čitalnici kegljanje na dobitke. Vsi dobitki so vredni 280 gld. — (Dramatično društvo) razpošilja svoje knjige za letos, in sicer 4 zvezke, v katerih je pet poslovenjenih iger. — (O r g 1 j a r s k a šola,) katero napravi „Cecilijsko društvo" vsled §. 3. svojih pravil se začne v ponedeljek 1. oktobra v Alojznici. Učilo se bode: cerkveno petje, igranje na glasovir, harmonium in orgije, glasbina teorija, liturgika in zgodovina cerkvene glasbe. Učenci, ki bo se uže oglasili, naj se prej pridejo zapisat k društvenemu tajniku g Gnjezdii v Alojznico. — (Cerkven tat.) Iz Šent Lorenca ob Temenici, se „SI." piše 12. septembra: Pretekli petek, 7. t. m. postavil je bil g. župnik najlepši zlati kelih v neko predalice v zagradu. Ko ga pa v praznik male gospojnice hoče rabiti, ga nij bilo več. Reč se je kmalu razglasila in pri drugem duhovnem opravilu ob 10. uri g. kaplan omeni, da se je prikradla brezbožna roka v svetišče ter storila veliko zločinstvo, in poživlja navzočno ljudstvo, da naj se z njim vred priporoče materi bož* jej, da bi ona dotičnemu brezbožnežu, ali brez-božnici vzbudila vest in ga pripravila kelih zopet nazaj prinesti. V ta namen je molil skupno očenaš in češčeno Marijo. Prišedši z organi-stom v kaplanijo, našel je kelih za vratmi v začudenje ljudstva, ki se je bilo zunij zbralo in enoglasno klicalo, da tat ali tatica ne more biti daleko." — — (Obsojena) je bila od porotnikov v Celji 2G letna Marija Krajčnik, dekla, ker je svoje dete umorila, na tri leta težke in poostrene ječe. — (Banka „Slovenija" v likvidaciji) je imela 12 t m. svoj občni zbor, pri katerom je bilo 308 delnic zastopanih. Na programu je bilo: 1. Poročilo likvidacijskega odbora o stanji likvidacije in 2. potrjilo sklepa občnega zbora od 17. avg. 1874. 1. o 15% doplačevanji. Iz poročila o stanji likvidacije je razvidno, da je bankino stanje aktivno in ugodneje, nego ga nasprotniki sodijo, ki pa niti delničarji nijso in jih tedaj ta stvar pač menj briga. Ker se je po predlogu dr. Blei-vveisovem sklenilo, da se poročilo o bankinem stanji tiska in delničarjem razpošlje, se nam nepotrebno zdi več govoriti. Pri drugej pro-gramnej točki se sklep občnega zbora od 17. avg. 1874. 1. o 15°/,, doplačevanji enoglasno odobri. Takrat namreč bi se bilo po programu imelo samo o 10% doplačevanji sklepati, a sklenilo se je po nasvetu enega delničarja 15% doplačila. Vsled tega so se nekateri delničarji branili 15% doplačati, češ, da je zbor po programu imel pravico samo o 10% doplačevanji sklepati. Ker je bil ta sklep z dotično trgovinsko postavo v resnici v nasprotji in je najvišje sodišče vsled tega uže neko pravdo mej banko in enim delničarjem zavrglo, bilo je potreba, da se tedanji sklep pravilno odobri, kar se je tudi zgodilo, ter vsled tega 15 % doplačevanje pri sodiščih pravno veljavo zadobilo. Tukaj nij tedaj šlo za kako novo doplačevanje, kakor „Laibacher Zeitung" o tem poroča. Dalje se je po nasvetu dr. Bleivveisovem sklenilo, da se likvidacijskemu odboru naroči, bankini hiši po očit-nej dražbi prodati, vendar se pa odboru na prosto voljo pusti, ti hiši, ako bi se po dražbi ne mogli dovolj ugodno prodati, še dalje obdržati in končno kolikor mogoče ugodno prodati. Kolikor se da iz sedanjega bankinega premoženja soditi, ne bo dosedanje doplačilo le popolnem zadostovalo, marveč je upanje opravičeno, da se delničarjem končno še nekoliko povrne, ako mej tem banko kaka posebna nesreča ne zadene. Razne vesti. * (Dobro plačilo.) V Pragi je skopuh. S. izgubil svojo denarno listnico se 4125 gld. in je kričeč in proseč tekal po ulicah. Pa izve, da je neko znano mu dekle denar našlo in da ga je oče uže deponiral pri policiji. Mož gre tja in dobo denar. Potem pride v hišo dekletovih staršev in vzame dekle i-oboj. Starši so mislili, da jej bode za plačo kaj kupil; pa jej je tudi. Dekle priteče k staršem nazaj in pove, da ji je oni gospod kupil za — dva solda cibar! * (Tatvina.) Ko je ono soboto dunajski vlak v Pelzno na Češkem prišel, bilo je nekemu potniku ukradenih dragocenostij za 30.000 gld., in vrednostnih papirjev za 50.000 gld. Prazni kovčeg so drugi dan našli na že-lezniškej črti v nekem predoru pri i Jo/kovu. * (Roman.) Znan gledališk igralec pod-učuje v Berlinu v gledališkej umetnosti. Nedavno pride k njemu krasno 171etno dekle, katero se hoče posvetiti gledišču. Čudno napreduje in ker je poleg tega lepa, zaljubi se njen učitelj v njo. Skleneta se torej poročiti. Naenkrat pa ljubimec izve, da je njegova ljubica nezakonsk otrok. Piše na njen rojstveni kraj in izve, da je bila mati njegove neveste hči trgovca in da je njega, ženina, na svojej smrtnej postelji zaznamovala kot očeta one lTletne deklice. On pove dekletu to skrivnost. Nevesta hči takoj izgine, ženiu-oče pa smrtno zboli. Dunajska borza 15. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 65 gld. — kr. Enotni drž. dolg v srebru Akcijo narodno banke Napol. . . . C kr. cekini Srebro . . , Državno marke 65 gld. — 67 „ 60 60 112 „ 50 856 „ _ 2*0 „ S 5 117 n 85 9 n 45 & n 6-2 104 „ 90 57 „ 90 Vrine cene t Ljubljani 15. septembra t. L Menica hektoliter 9 gld. 75 kr.; — rež 6 gld 34 kr.; — jetmen 5 gld. 04 kr.; — oves 3 gld. — 25 kr.; ajda 6 gld. f0 kr.; — proso 5 gld. 36 kr.; — koruza 6 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. — kr.; — fižol hektoliter 9 gld. — kr.; inatila kilogram — gl. !)1 kr, — mast —■ gld. 85 kr.; — špoh trišen — gld. 74 kr.; — apeh povojen — gld. 78 kr.; jajce po , kr.;— mleka liter 7 kr., govednine kilogram 54 kr.; — teletnine 61 kr.; — ivinjsko meso 56 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.; — slame 1 gold. 51 kr.; —- drva trda 4 k v. metrov 6 gold 50 kr.: — mehka 4 trld. 50 kr. Sirovi loj kupuji-t.v Tsalci '.n po najvišji ceni Kari Pamperl-ova sina, Topilnica la loj. »Tečarlja in milarnlca, taloga rilgalnih, *Tetilnih in raašfobnih tvaiin v CELOVCI na Koroškem. ■ ■ (14-5) rKIl-M + l 1 1 I 1 I I 1 1 1 1 1 !• Proti plači na obroke! * + uijnobarvene podobe in oljnate slike, t HH kot: podobe svetnikov in genre-podobe, pokrajine, ■§■ lovske slike in portrete J v lepih zlatih okvirih + + + Tudi klavirji, gosi', gitare in citre T so prodajaju proti zmernim plačam na ubruku pri ff' (115-6) Ivami Giontiniju. J »I I I I I I I I I I 1 I 1 I I EO X v vrednosti o«f Sn ///«#• 7 a le M /jM. na mesec „ nad J?0 i>i in lui>«» vsakovrstnih oblik in povek-šanj, toriiiomotri lu barometri svoje konstrukcijo, za \.viko visočino regulirani, in so povsod dajo lehko prenašati. Specijalitete očal, cvikarjev in drugih očnih stekl, ki so po natančnem premotrenji vida in z ozirom na individualni poklic posameznega izročajo po specijalistu gosp. MiiUmi Ittvviugirju, iiprašaiiem optiku. ZESep sir sit-ui_r e vseh optičnih, fizikaličnih in matematičnih predmetov se najboljše, najcenejše in jako hi ro vršč. Čestitim prebivalcem po deželi so na zahtevanjo pošlje brošira za navod k rabi očal, kakor tudi ilustrovani cenik franko in gratis. (268—2) XX l xx xt XX ft XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX $ Grobni kameni in grobni spominki s ^ in sicer: y^ * Grobni kameni od 5 gl. naprej za vsako ceno. >fr Tudi imam najnovejše slike grobnih spominkov domaČih in oi»i-li.om|iag'iiic, Wion, Burgring 3. Naročila z deželo proti povzetju urno. (250—2) J'.dateJj in urednik Josip J ure it. Lastnina m tisk »Narodne tiBkarne.u