Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 51 J0L1ET, ILLINOIS. 23. MAJA 1916 LETNIK XXY. Avstrijski vojaki že na laškem ozemlju. Prestolonaslednik vodi vojsko v južnih Tirolah, kjer se Lahi naglo umikajo čez mejo. Nad 23,000 Lahov ujetih. 172 topov in 68 strojnih pušk uplenjenih. Topniški boji ob Soči. Amsterdam, 18. maja. — Tristotisoč . avstrijskih vojakov, zbranih ob tirolski meji na petintrideset milj doljji fronti, je začelo odločno ofenzivo, največjo ofenzivo proti Italiji izza pričetka vojne. Uradne brzojavke iz Dunaja ne vsebujejo nobenih podrobnih podatkov o namerah ofenzive. ! Razni vojaški ve-scaki iz Berlina pravijo danes, da Avstrija namerava zasesti zgornjo Italijo. Boji se razširjajo vzhodno od Adi-s, e doline čez visoke planinske vrhe in skalne planote. Italijani so že bili na ^i'j dolgi fronti potisnjeni nazaj Proti jugu, od Piazze do zgornjega to-a Astico. Dunajski vojni urad je naznanil zavzetje mesta Zagnatorta, južno od Rovereda. Vojaški kritik berlinske "Morgen O®1' ^javlja, da so avstrijske zmage ocividno več nego krajevnega pomena. Cadorna išče tolažbe. , Rim, 18. maja. (Čez London.) — Iz italijanskega glavnega stana je danes dospelo sledeče poročilo: "V Ledronski dolini je sovražnik v Jutro 16. t. m. po silnem bombardiranju napadel naše postojanke na strminah (gore) Monte Pari. Bil je pa od-k>t z resnimi izgubami. . V Lagarinski dolini je sovražnik Včeraj $ številnimi svojih najtežjih ba-jer>j zopet obstreljeval naše postojan-e pri Zegnatorti. Potem je podjel „ , naPadov, ki so bili s krvavimi izgubami odbiti. n'im^ TerraKno'sko dolino in zgor-, Asticom je sovražnik neprestano streljeval naše glavne obrambne po-stojanite. Na več točkah sq bili odbiti ° 'čajni navidezni napadi. V -odseku rzica (Monfalcone) so naše čete z Jantnim protinapadom vzele nazaj zakopov, ki so po boju dne 15. t. ostali v rokah sovražnikovih." Dunajsko dnevno poročilo. IaVr'in' 18' ma'a" ~ °b celi avstro" skl fronti se vrše topniški boji v zvezi to S ■ z avstro-ogrsko ofenzivo, priče-Pred nekaj dnevi. Uradno dunaj-s^Poroči.o z dne 17. t. m. pravi, da "ile zavzete nove postojanke na ^erdobski visoki planoti. „ dnevno poročilo se glasi: ti MPniški boji se vrše ob celi fron-SniQ Doberdobski visoki planoti sk'1 "aSe post°janke s pomočjo min-vra£ .razstrclb raztegnili dalje. So-^n'k je nameril bobneče streljanje na našo fronto in potem podjel napad, ki pa ga je naš hrabri pešpolk št. 43 odbil z ročnimi granatami. "Topniško bombardiranje je bilo prav silno tupatam ob goriškem pred-mostju, v odseku Krna, pri Bovcu in na drugih točkah koroške fronte. '"Ponočni napadi sovražnikovi v dolomitskem odseku, proti Hexenfelsu in severnemu razrastku Fienberga so bili uspešno odbiti. "Močni oddelki vojaških in pomorskih zrakoplovov so razvijali prav živahno delavnost včeraj in v prejšnji noči. Spuščali so z dobrim uspehom bombe na železniške postaje in druge zavode v Benetkah, Mestru, Čedadu (Cividale), Vidmu (Udine), Pelocar-dinu in Ervisu. Uspehi so bili razločno vidni, posebno v Vidmu, kjer je kakih 30 obrambnih topov brezuspešno streljalo na naše zrakoplove." Lahi se povsod umikajo. Dunaj (brezžično čez Berlin), 19. maja. — Današnje dnevno poročilo se glasi: "V obmorskem in koroškem odseku je topniške boje zelo ovirala gosta megla. Jugozapadno od Tržiča (primorskega) so se Italijani trudili, pridobiti nazaj nedavno izgubljene postojanke pri Bagniju, ali vsi napadi so bili odbiti. "V okrožju Col di Lane je sovražnik ponovno poskušal prodirati, ali brez uspeha. Na južnem Tirolskem so av-stro-ogrske čete zasedle pogorje Mag-gio med dolinama rek Astico in Leno, prodrle čez Luansko dolino južno od Piazze in zavzele Costabello. Več sovražnih napadov južno od krajev Moschere in Zegnatorta je bilo odbitih. Nad 900 nadaljnjih ujetnikov. "Včeraj smo ujeli nad 900 Italijanov, med njimi 12 častnikov, ter uplenili 18 topov in strojnih pušk. "Italijanski glavni stan poroča z dne 16. in 17. maja, da so bile avstro-ogr-ske izgube v teh bojih ogromne. To poročilo je iz trte izvito in preračunje-no na to, pokazati italijanski poraz in italijanski umik v manj sramotni luči. Izgube sovražnikove v njih polnem obsegu je mogoče preceniti samo tistim, ki obdržujejo bojišče. Naših žrtev ni bilo preveč; smemo celo izjaviti, da so bile nenavadno majhne. Za to gre hvala hrabrosti naše pehote, naše artiljerije in vojni izkušenosti naših poveljnikov." Velika ofenziva napreduje. Berlin, 19. maja. — Avstro-ogrska ofenziva južno in jugovzhodno od Rovereda dobro napreduje. Napadajoči prodirajo vsak dan dalje, na več točkah so napredovali že nad S milj. Te pridobitve .na ozemlju so tem važnejše, če pretehtamo težave, ki jih je bilo in bo še premagati. Gore so šc pokrite s snegom. Avstro-Ogri so prodirali bojujoč se, navzgor po visokih gorah, čez skaline in strmine, in zopet navzdol, dostikrat 4,000 čevljev nad morsko gladino. Vojni plen na ujetnikih, topovih in vojnih zalogah narašča vsak dan. Do-sedaj je bilo ujetih 7,300 Italijanov ter uplenjenih 31 topov in 35 strojnih pušk. Osvojene postojanke so branili Italijani več mesecev in so strategično največje važnosti. Tako je bila n. pr. zasedena visoka planota Folgaria, ki jo je označil italijanski generalni štab kot opirališče "temeljne važnosti", ki da se mora na vsak način obdržati. Lahi priznavajo poraze. Rim, čez London, 19. maja. — Tukaj danes izdano italijansko uradno naznanilo priznava, da so Italijani zapustili Zegnatorto (v Legarinski dolini južno od Rovereda) ter tudi linijo od Monte Maggio do Sagliodaspia, med Tarrangnolsko dolino in zgornjim Asticom, po večdnevnem silnem topniškem bombardiranju. Nad 13,000 Lahov ujetih. i Dunaj, 20. majta. (Čez London.) — Kakor ugotavlja današnje dnevno poročilo avstro-ogrskega generalnega štaba, so bili Italijani prepodeni s pogorja Col Santo, jugovzhodno od Rovereda. Izza pričetka avstrijske ofenzive je bilo ujetih 13,157 Italijanov, med njimi 257 častnikov, ter uplenjenih 119 topov, med njimi 12 havbic po petindvajset centimetrov debelih, in 68 strojnih pušk. Avstrijci sijajno prodirajo. Berlin, 21. maja. (Brezžično v Say-ville.) — Uradni poročili avstro-ogrskega vojnega vodstva z dne 19. in 20. maja ugotavljata več nadaljnjih, sijajnih uspehov nove ofenzive, ki je napredovala iz južnih Tirol že na laško ozemlje. Odbiti napadi. Poročilo z dne 19. maja se glasi: "Ob primorski in koroški fronti je včeraj boj začasno prenehal. Davi so Italijani podjeli dva popolnoma brezuspešna napada na postojanke vzhodno od Tržiča (primorskega), ki smo jih nedavno zavzeli. "Eden naših oddelkov pomorskih zrakoplovov je z dobrim uspehom napadel železniške postaje in vojaške zavode v San Giorgiu in Dinogari, kakor tudi sovražne zrakoplovske postaje blizu Gradeža. Pod vodstvom prestolonaslednika. "Na južnotirolski fronti je naša o-fenziva nepremagljivo pridobivala na ozemlju. Odbili smo šest italijanskih protinapadov na Armantarsko sleme. Med Astiško in Lensko dolino so naše čete pod vodstvom feldmaršallajtnanta nadvojvode Karel Franc Jožefa (prestolonaslednika) prodrle dalje in pognale sovražnika nazaj ob celi fronti. Močno obkopane sovražne postojanke pri Campontonu in Toraru so bile vzete z naskokom. Med Ledom in Bren-to sni oprodrli blizu Vallarse do severnega roba pogorja C51 Santo. Število doslej ujetih neranjenih Italijanov je naraslo na 196 častnikov in hoto« bv t.„ y 1 urttm°um Pictures Corporat Ion. x VOJAKI V MEHIKI NA MARŠU ČEZ GOROVJE. ^'"e. v Mehiki napredujejo kajpada le počasi, ker morajo marširati čez gorovje v zasledovanju 0v'"kih, ulj j 0 S0 Pred kratkim posnete na licu mesta in kažejo, kako'morajo vojaki potovati naokrog po NEMŠKI USPEHI PRED VERDUNOM. Pariz priznava, da so Nemci zavzeli nekaj zakopov na Mrtvega moža griču. Z Balkana nič važnih novic. Na ruski fronti le nekaj prask. V Aziji Rusi napredujejo. Pariz, 18. maja. — Francoske čete so z naskokom vzele majhno, dobro hranjeno nemško trdnjavico severovzhodno od Griča 304 v ostrem napadu na nemške postojanke severozapadno od Verduna ob 3 .uri davi, kakor je naznanil vojni urad danes. Ob istem času so francoski oddelki zavzeli nemški zakop na Griču 287, za-padno od Griča 304, tčr usmrtili ali ujeli njegove branitelje. Ta uspešna francoska naskoka sta sledila odbitju nočnih nemških napadov na francoske postojanke severozapadno od Verduna v boju, ki je trajal celo noč. Berlin, 18. maja. — Odbitje treh na-adov po Francozih proti nemškim ostojankam na Griču 304 severozapadno od Verduna je naznanil vojni urad danes. Nemška zmaga ob reki Meuse. London, 19. maja. — Ljuto bojevanje se je zopet začelo v Verdunskem okrožju snoči, ko so Nemci napadli na vfhodnem in zapadnem bregu reke Meuse. , Berlin poroča, da so bili francoski zakopi na obeh straneh velike ceste Haucourt-Esnes zavzeti po . Nemcih. Pariz pravi, da so bili napadi v glavnem delu brezuspešni, čeprav so se Nemci ustanovili v malem stražišču južno od Griča 287, ki leži vzhodno od Avocourtskega gozda. Boj je danes zopet odjenjal. Uradno naznanilo iz Pariza pravi, da so čete, ki se jih Nemci poslužujejo v svojih napadih, dospele pred kratkim na verdunsko fronto. Nemci pravijo, da so bile francoske izgube strašne. Nemci, ljuto napadajo. Pariz, 20. maja. — Nemci so včeraj obupno napadali na treh točkah, za-padno od reke Meuse in severno od Verduna. Nocojšnje uradno naznanilo vojnega urada priznava, da se je Neiticem posrečilo zavzeti prednje zakope na severnih slemenih Mrtvega moža griča. Prodrli so v drugo linijo, a sof bili pozneje izgnani z velikimi izgubami. Nemški napadi na belgijsko postojanko ob Yserskem kanalu in na francoske linije v Champagni so bili odbiti. vse svoje razpoložne čete proti italijanski fronti, nameravajoč navaliti na zgornjo Italijo in prisiliti kralja Viktorja Emanuela, da naprosi za poseben mir. Ofenziva je bila sklenjena baje v konferenci na Dunaju med avstrijskim generalnim štabom in zastopniki nemškega cesarja. Nemški agentje so imeli povzročiti socialistovske mirovne demonstracije v italijanskih mestih za časa, ko Avstrijci začno prodirati. Ruska fronta. Petrograd, čez London, 19. maja. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes: "Severozapadno od Kremenca (južno od Rovna) so naši saperji (podkop-niki) odkrili avstrijsko minsko galerijo in naglo vdrli vanjo. Presenečeni sovražnik je pobegnil, zapustivši ves svoj material. Poskus, zopet zavzeti galerijo, je bil odbit z našimi granatami. "V Galiciji severno od Toporovca so naši razgledovalci zajeli sovražen oddelek blizu njegovih zakopov in ga uničili." Nemški napadi odbiti. Petrograd, 21. maja. — Vojni urad naznanja danes, da je bil nemški poskus ofenzive v okrožju Iljukst in severno od Ilsenskega jezera odbit po ruskem streljanju, s težkimi izgubami za sovražnika. Turki odbili napade. Carigrad, 18. maja, čez London, 19. maja. — Turški vojni glavni stan je danes izdal sledeče naznanilo: "Napadi po sovražniku proti našim postojankam pri Heurskem jezeru in Zeret-Tepu, 40 kilometrov vzhodno od Baiburta, in tudi proti našim postojankam blizu Ackdagha so bili odbiti z ogromnimi izgubami." RuSi v Mezopotamiji. London, 21. maja. — Oddelek ruskega konjištva se je združil z britansko armado od Tigridi v Mezopotamiji . Na Balkanu. Avstrija in Rumunija. Berlin, 18. maja. (Brezžično v Say-ville.) — Iz Bukarešta poročajo, da sta Avstro-Ogrsko in Rumunsko dosegli obojestransko popolnoma zadovoljivo pogodbo glede zamenjave trgovinskih predmetov. Že podpisana nova trgovinska pogodba je utemeljena na enakih pogojih, kakor pogodba sklenjena med Nemčijo in Rumunijo. Rumunska vlada bode postavila pod javno upravo vse tiste mline, ki so bili z britanskim zlatom napeljani k prenehanju svoje delovršbe. Britanska oblastva so ukrenila to, da preprečijo izvoz moke na Nemško in v Avstro-Ogrsko. Potrošila so v omenjeno svr-ho nič manj nego 15 milijonov frankov. NOV NAPAD V MEHIKI ODRU, Ameriški vojaki napadeni po Villovih razbojnikih, ki bili pognani v nagel beg. Le en vojak težko ranjen. Ameriške čete nadaljujejo svoj marš proti severu. Glavni stan ekspedicijskega voja v Mehiki, 20. maja, brezžično v Columbus, N. M., 21. maja. — Trinajst mož močna patrola 7. konjiškega polka je bila včeraj popoldne blizu kraja Temo-sachio napadena iz zasede in en vojak je bil težko ranjen. Napad pripisujejo mehikanskim razbojnikom, ki so bili skriti v bližini omenjenega kraja pod mostom mehikanske severozapadne železnice. Ameriška patrola je potem tudi streljala, prepodila razbojnike v beg in nadaljevala svoj marš. Ranjenec je bil izročen v vojaški lazaret. ' Razkropljena vojska. Dognano je bilo nadalje, da Mehikanci slede ameriškim četam proti severu, a se skrivajo in naznanjajo samo prebivavcem krajev, skozi katere mar-širajo Američani, da "odganjajo zoprne Gringos iz Mehike". Kadarkoli a-meriške čete počivajo, se ustavijo tudi oni in se skrijejo; pa tudi svoje orožje poskrijejo in se delajo mirne prebi-vavce, če se jim Američani malo preveč približajo. Na umikanju. Mehikanci so ali Carranzovi vojaki, ki izkušajo pri prebivavstvu vzbuditi vtis, da so v resnici oni prisilili Američane k umikanju; ali pa so Villovi razbojniki, ki čakajo na priložnost, napasti manjše oddelke ter tu pa tam ustreliti kakega moža. Zadnja domneva utegne biti bolj upravičena. Tornado. Pariz, 19. maja.—Stoinpetdeset par-nikov je zbranih v ogrski luki Reka (Fiume) za ftrevoz čet, streliva in za-, log pod zaščito avstro-ogrskega bro-dovja v Drač, Albanija. Tako nazna-1 njajo brzojavke iz Inomosta. Tu mislijo, da nameravajo Avstrijci podjeti močan napad na albansko mesto Va-lona, ki je v italijanskih rokah. Cesar Franc Jožef naglo odpošilja Ali vstopi Rumunsko v vojno? Washington, D. C., 20. maja. — Po tukajšnjih govoricah je Rumunsko blizu preloma z zavezniki vsled nedavno sklenjene trgovinske pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. Po nekem nepotrjenem poročilu je Francija odpo-klicala svojega poslanca v Bukareštu- na vrh gorovja. nad 10,000 mož. Nadalje smo uplenili 51 strojnih pušk in 61 topov." Avstrijci zasedli Roncegno. Poročilo z dne 20. maja, ki je bilo na kratko brzojavljeno že včeraj, se glasi: • . "Avstro-ogrske čete so pognale sovražnika v južni Suganski dolini dalje nazaj in zasedle Roncegno. Na Ar-mantarskem slemenu smo vzeli z naskokom Sasio Alto, prelaz Delia Vena, Tonesso in Monte Meligone, vzhodno od vzete utrjene postojanke pri Cam-pomlonti. Na tej točki so Italijani naglo zbrali svoje čete za protinapad, ki pa je bil takoj odbit. Naše čete so pregnale sovražnika tudi z yišin pogorja Cof Santo. Vojni plen. "Izza pričetka ofenzive je bilo ujetih 257 častnikov in nad 12,900 mož ter uplenjenih 68 strojnih pušk in 107 topov, med njimi 12 havbic po petindvajset centimetrov debelih. "Naši letavci so spuščali bombe na železniške postaje v mestih Peperi, Vi-čenca, Ca.-telfranca, Treviso, Casarza, Cervadale in Čedad (Cividale) ter na sovražne postaje za pomprske zrakoplove. Dobri uspehi so bili povsod opaziti." 23,883 Lahov ujetih. London, 22, maja. — Avstrijski vojni urad naznanja, da je število laških ujetnikov v novi ofenzivi naraslo na 23,883, med njimi 482 častnikov, in število uplenjenih topov je 172. Švedsko ostane nevtralno. Stockholm, 18. maja. — Švedska kriza je minila. Švedsko ostane trdno in popolnoma nevtralno. Vlada ni več razburjena, ker Rusija utrjuje Aland-sko otočje, ležeče blizu vzhodne bre-žine švedske, med Bothnijskim zalivom in Baltiškim morjem. Tako je bilo danes naznanjeno v obeh zbornicah riksdaga. Vladi je bila potem izrečena zaupnica. Denison, Tex., 21. maja. — Devet oseb je bilo usmrčenih in osemintride-set ranjenih in kraj Kemp City, Okla., osem milj vzhodno odtod, je izginil z mat>e vsled tornada, ki je razsajal snoči v tem okrožju na širino treh četrtin milje in na dolžino petih milj. Samo tri lesene hišice so preostale od celega kraja, ki je štel 300 prebivavcev. Des Moines, Ia., 21. maja. — Tornado je lomastil danes popoldne čez srednji del države in povzročil znatno škodo. Povodenj. Needles, Cal., 18. maja. — Dvajset hiš v neki indijanski naselbini je narasla reka Colorado odplavila. Na polju je bila napravljena velika škoda. Posrečilo se je, odvrniti poplavo mesta. Jolietska novica. — Pozor! Prihodnja seja novega Slov. pevskega društva "Soča" bo v četrtek, dne 25. maja, zvečer ob 8. uri v šolski dvorani. Povabljeni so vsi pevci in pevke naše naselbine, da se , udeleže te zelo važne seje in pristopijo v društvo, da se potem takoj pri-čno priprave za dostojno udeležbo vseh ' slovenskih pevcev in pevk v Jolietu na ' slavnostih srebrnega jubileja naše cerkve sv. Jožefa. Na noge torej vsi pevci in pevke ter pokažite, kaj premore naša naselbina, če vlada prava sloga! POŠILJATELJEM DENARJA v staro domovino javljamo, da so vse denarne pošiljatve, za katere izda pobotnice Amerik. Slovenca bančni oddelek, popolnoma zajamčene, da je vsakoršna izguba ali odbitek nemogoča. Kadar mi zapišemo, da smo poslali 1000 kron, jih oni, na koga so naslovljene, tudi prejme celih 1000 kron brez odbitka. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka. Ako slučajno ne dobi pošiljatelj nobenega obvestila o denarju, in tako ne ve, če je bil prejet ali ne, mu mi na zahtevo izposlujemo izvirno potrdilo, opremljeno s poštnim pečatom, katero je prejemnik lastnoročno podpisal, ko mu je c. k. pošta izplačala denar v stari domovini. Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Ker so cene nestanovitne, zato bomo poslali denar po ceni onega dne, ko denar prejmemo — več ali manj kron. Danes pošljemo v staro domovino: 5K za. .$ .85 200 K za. .$ 28.75 10 ti . 1.60 300 it 43.25 15 " . . 2.35 400 tt . 57.75 20 ti . 3.05 500 it . . 72.00 25 tt . 3.80 600 tt . 86.50 30 tt . 4.50 700 tt . 100.75 35 tt . 5.25 800 tt . 115.25 40 ti . 5.95 900 it . 129.00 45 ti . 6.70 1000 " . . 142.00 50 ti . 7.35 2000 ti . 283.00 60 " . 8.80 3000 . 424.00 70 . 10.25 5000 tt . 705.00 80 ti . 11.70 6000 tt . 846.00 90 ti . 13.15 8000 it . 1127.00 100 It . 14.40 10,000 ti . 1418.00 Denar nam pošljite po bančftem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. 2. AMERIKANSKI SLOVENEC. 23. MAJA 1916. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 22. maja. — Danes sta bila poročena v naši cerkvi g. Jos. Ad-lesich in gdčna, Ana Klobučar, hči g. Mike in ge. Ane Klobučar. Bilo srečno! — Novo žensko društvo. Včeraj popoldne je bilo ustanovljeno novo slovensko katoliško žensko podporno društvo, ki sprejema članice v starosti od 16. do 55. leta ter jih zavaruje po $250 in $500. — Novo pevsko društvo. Ustanovljeno je bilo včeraj popoldne Slovensko pevsko društvo "Soča" J>od vodstvom organista g. George Malovrha. — Prvi društveni piknik priredi letos društvo sv. Barbare št. 65 in sicer v Theilerjevem parku prihodnjo soboto, dne 27. maja. Piknik se prične ob 3. uri popoldne in bo trajal do polnoči. Vstop Slovanom prost. — "Trije tički" se imenuje vesela igra s petjem v 2 dejanjih, ki jo uprizori Slov. izobr. in podp. dr. Triglav prihodnjo nedeljo, dne 28. maja, popoldne in zvečer v Sternovi dvorani. Spored objavimo prihodnjič. — Na predvečer Spominskega dne, to je prihodnji ponedeljek, dne 29. maja, priredi Klub Slovenskih Deklet majnikovo plesno zabavo v dvorani K. •S. K. J. — Memorial Day ali Spominski dan bo v torek prihodnjega tedna, dne 30. maja, ko bomo obhajali narodni praznik venčanja grobov. — Dne 4. julija. Takozvana "preparedness parade" ail velika poulična demonstracija za vojaško pripravljenost v obrambo dežele na suhem in mokrem se bo vršila v Jolietu dne 4. julija, kakor smo že naznaniH. Mesto Chicago je naprosilo jolietskega župana, naj Joliet priredi omenjeno parado Sstega dne kakor Chicago, to je, dne 3. junija. Toda župan Barber je odgovoril, da je Joliet že določil dan za svojo patriotično demonstracijo in da se bo ista vršila na vsak način dne 4. julija. — Illinois Steel Co. misli kupiti veliko zemljišče, na katerem stoji sedaj državna kaznilnica. Kakor znano, bo sedanja kaznilnica opuščena, ko se dogradi nova severno od Jolieta na zapadnem bregu reke Illinois. _Vreme. Včeraj je bilo mraz, danes je vroče, in tako se vreme neprestano izpreminja. _ Vodna pot zagotovljena. Guverner Dunne je na nekem banketu v Woodruff Innu v petek zvečer izjavil, da bo vojni tajnik Baker v kratkem dovolil, da se prične z delom za napravo vodne poti (waterway) in za tozadevno poglobitev reke Illinois. — Stavka v roekdalski tovarni American Can Co. še vedno traja. Stavkajoča dekleta upajo, da kmalu dosežejo svoje zahteve. Med drugim zahtevajo povišbo dnevne plače na $1.50 Družba jim ponuja $1.25 za deseturno delo. Dekleta so baje voljna delati deset ur, a zahtevajo pa $1.50. Joliet-ski unijiski voditelji so obljubili dekletom podporo jolietskih unij v njihovi borbi. — Po nedolžnem zaprt. Štiri leta je že presedel 221etni črnec Geo. Williams v državni kaznilnici v Jolietu zaradi nekega zločina, katerega pa ni izvršil on, kakor je dognala sedaj dolgotrajna preiskava, nakar so črnca takoj osvobodili, namreč zadnji četrtek. RESNICI NA LJUBO. Dr. Martin Ivec, vrhovni zdravnik K. S. K. J., je v Glasilu K. S. K. J. z dne 17. t. m. objavil nekak članek, ki se začenja takole: "Ako zasledujem delovanje in napredek naše si. podporne organizacije tekom zadnjih 17 mesecev, moram priznati, da smo dobili trikrat toliko novih članov in članic v našo K. S. K. J. kakor kedaj poprej v desetih letih v istem času in odkar sem jaz v uradu te Jednote. Kot edini vzrok tega napredka smatram dejstvo, ker je pričela naša si. Jednota pred 17 meseci izdajati svoje lastno glasilo. Nepobitna je torej resnica, da je lastno glasilo najboljši agitator za K. S. K. J." — Tako trdi dr. Ivec, in kar trdi kak doktor, se rado verjame. Nismo pa verjeli mi, ker vemo, da našemu doktorju ni verjeti vsega, kar zapiše. In da se prepričamo o vrednosti njegove trditve, smo pogledali v zadnjih- deset letnikov Amer. Slovenca, ko je bil še glasilo K. S. K. J., in gredoč nazaj po sedemnajst mesecev, smo prišli do dne 1. febr. 1905. Takrat, dne 1. febr. 1905, je štela K. S. K. J., kakor kaže prvi tajnikov tedenski izkaz za dotični mesec, 7,655 članov in 2,355 članic, skupaj 10,010. Dne 1. jut. 1906, to je sedemnajst mesecev potem, je bilo 9,872 članov in 2,782 članic, skupaj 12,654. Narastek v sedemnajstih mesecih od 1. febr. 1905 do 1. jul. 1906 znaša torej 2,644. Dne 1. dec. 1907 je bilo 12,565 članov in 3,458 članic, skupaj 16,023. Narastek v sedemnajstih mesecih od 1. jul. 1906 do 1. dec. 1907 znaša torej 3,369. Dne 1. maja 1909 je bilo 13,915 članov in 4,072 članic, skupaj 17,987. Narastek v sedemnajstih mesecih od 1. dec. 1907 do 1. maja 1909 znaša torej 1,964. Dne 1. okt. 1910 je bilo 16,832 članov in 4,694 članic, skupaj 21,526. Narastek v sedemnajstih mesecih od 1. maja 1909 do 1. okt. 1910 znaša torej 3,539. Dne 1. marca 1912 je bilo 18,105 članov in 5,202 članici, skupaj 23,307. Narastek v sedemnajstih mesecih od 1. okt. 1910 do 1. marca 1912 znaša torej 1,781. Dne 1. avg. 1913 je bilo 19,433 članov in 5,771 članic, skupaj 25,204. Narastek v sedemnajstih mesecih od 1. marca 1912^0 1. avg. 1913 znaša torej 1,897. Dne 1. jan. 1915 (oziroma 13. jan. 1915, ko je izšla prva št. lastnega Glasila K. S. K. J.) je bilo 20,633 članov in 6,249 članic, -kupaj 26,882. Narastek v sedemnajstih mesecih od 1. avg: 1913 do 1. (ozir. 13.) jan. 1915 znaša torej 1,678. Dne 10. maja 1916 (po zadnjem izkazu v Glasilu K. S. K."j.) je bilo 21,-626 članov in 7,693 članic, skupaj 29,-319. Narastek v sedemnajstih mesecih, odkar izhaja lastno glasilo, znaša torej 2,437. Sedaj pa poglejte in povejite, ali se ni dr. Ivec zopet urezal, ko je pisal o trikrat toliki pridobitvi novih članov in članic v K. S. K. J. kakor kedaj poprej v desetih letih v istem času? Urezal se je in še prav grdo, kajti nepobitna resnica je, da ni bila pridobitev v istem času v desetih letih poprej nikdar trikrat manjša, pač pa v nič manj nego treh slučajih večja, in sicer prvikrat za 207 članov in članic, drugikrat za 932 in tretjikrat celo za 1,102! Toliko resnici na ljubo. Pa še nekaj. Dr. Ivec je zapisal v istem članku tudi sledeči stavek: "Čeravno izhaja samo po enkrat na teden, je to (namreč Glasilo K. S. K. J.) danes največji slovenski katol. list v Zedinjenih državah." Zopet "nepobitna resnica", seveda! Omenjeno Glasilo ima pač med našimi kat. listi največ naročnikov, a največji list pa ni, dasi to trdi dr. Ivec — iz ljubezni do Amerikanskega Slovenca, seveda. Si tacuisses________F. G. POMAGAJMO REVEŽEM V SLOVENSKI DOMOVINI! Drugih K 1,000 (reci: tisoč kron) od nabranih milodarov za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih je odposlal Amerikanski Slovenec danes v Ljubljano na cenj. uredništvo "Slovenčevo", ki bo drage volje gledalo na to, da pride denar v prave roke. Preostanek se odpošlje pozneje. Prosimo nadaljnjih darov za reveže v slovenski domovini, kajti potreba je neizmerna! Oklicu Am. Slovenca za pomoč se je odzvalo že prav lepo število čutečih slovenskih src, a vendar še vse premalo. Po-nemajmo brate Hrvate in druge Slovane, ki so vzorno požrtvovalni za bedne svojce v Evropi. Posnemaj-mo Nemce, Jude in druge, ki so nabrali za svoje brate in sestre, trpeče vsled evropske vojne, že na stotisoče dolarjev. Mi amerikanski Slovenci nismo prebogati in ne moremo darovati mnogo, ali kak mal dar lahko vsak izmed nas položi trpeči domovini na altar! Zrno do zrna.... Milodare pošiljajte na: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. NAŠA GORICA. Goriško, v marcu 1916. Glasovi o Gorici. Ves svet gleda na Gorico, oči vseh so obrnjene na prestolico naše Goriške ,ki je izpostavljena že deseti mesec ognju italijanskih topov, ki prinašajo nad njo, mesto odrešenja, uničenje in opustošenje. Središče goriških Slovencev, naša solnčna Gorica, mesto, obdano z vrtnimi nasadi, prepuščeno razdejanju. In sovražni tujec vidi na- tančno na višinah Št. Ferjana in Cero-vega vsakega človeka, sprehajajočega se po goriških ulicah. Namesto kulture je prišlo razdejanje. In ljudem, izgnanim iz goriškega mesta, se toži po domu, in prebivalci goriškega mesta v kleteh hočejo solnca. In pišejo ljudje o Gorici, in na izložbenih oknih goriških laških knjigarn so že med vojsko stale izložene laške brošurice, ki hočejo dokazati, da naša Gorica ni Gorica, ampak čisto laška Gorizia. In nemški profesor na nemški gimnaziji, dr. Zimmermann, je še pred dnevi priobčil v "Pester Lloydu" podlistek o "Goerz an der Isnitz". Ne dvomimo, da je imenovani profesor pisal bona fide — v dobri veri iz miljeja, v katerem se je gibal, vendar bi bil zgodovini in resnici s pestjo v obraz, kdor bi pisal in govoril: "Goerz an der Isnitz" ali kaj podobnega. Gorico so sezidali Slovenci; 1. 949. se prvič imenuje ime Gorica. In kdor bi trdil, da je izvor imena Gorice italijanski, se ^di človeku, kakor da bi sanjal. Cesar Otto imenuje v darilni listini, v kateri podeljuje 1. 1001. del Gorice oglejskemu patrijarhu Ivanu, da se Gorica, tedaj še vas, imenuje v slovenskem jeziku Gorizia (reete Gorica) "Damus et donamus cum om- ne jure Pohanni Patriarchae--me- dietatem unius villae quae sclavonica lingua vocatur Gorizia —" (Czernig 477). Avtohtono prebivalstvo Gorice je slovensko in deloma tudi furlansko. Furlani so imenovali in imenujejo še sedaj Gorico po slovenskem Gurissa. Italijanska je bila spočetka le duhovščina, nemško in deloma italijan3|co je bilo le plemstvo. Italijani so se priselili v Gorico v večjem številu šele v 17. stoletju. Zanimivo je, da se je poklonitev goriških meščanov o priliki nastopa vlade nadvojvode Karola (leta 1564.) izvršila v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. (Zzoer-nig, stran 926.) Iz poročila nuncija Giralomo Porzia se da posneti, da je bil značaj Gorice v 17. stoletju slovenski. Girolamo Porzia poroča namreč 1. 1567.: "V jedi, pijači in obleki so Goričani Nemci (to se pravi v nasprotju z Italijani: Slovenci); splošno se govorijo trije jeziki: nemško, slovensko in italijansko. (Czoemig, str. 926.) Kakor sem že omenil, so se Italijani preselili v Gorico šele v 17. stoletji!, takrat, ko je vsled turških in benečan-skih bojev bila dežela in mesto zelo opustošeno. In sicer so bili novi italijanski priseljenci obrtniki in trgovci z Beneškega, ti, ki so še pred kratkim časom iz svojih trgovin v Raštelu in drugod psovali avtohtono slovensko prebivalstvo s "priseljenci". Va fuori o straniero! In vendar je vkljub močnemu valu italijanskih priseljencev imel slovenski jezik med italijanskim in nemškim še polno moč in veljavo, kar mora z žalostjo konstatirati namestnikj graške vlade, škof Stobaeus, ki se je trudil dvigniti nemški jezik zopet do prejšnje veljave. Ta pravi v pismu na nadvojvodovega tajnika Petra Casol: "Želimo, da se uporaba nemškega jezika v Gorici zopet obnovi, onega jezika, katerega je nadvojvoda Karol s tako dobrim uspehom uvedel, da so se vršile sodne razprave v nemškem jeziku in je tudi drugače občevanje bilo nemško. Sedaj pa imenovani jezik propada in namesto nemškega jezika se je vrinil barbarski jezik (reete slovenski), ki ni ne latinski, ne italijanski. Da lahko sodimo, kake koristi je znanje nemškega jezika, bi omenili, da se mišljenje in čustvovanje ljudstva krije navadno z jezikom, ki ga ljudstvo govori."' (Zzoernig, str. 928.) Zanimivo je, da je bilo dobrih sto let po invaziji Benečanov 1. 1875. na Goriškem 130,748 Slovencev, 47,841 Furlanov, 2150 Nemcev, 403 židje in le 15 tisoč 134 Italijanov (Czoemig). Slovenci v Gorici pred vojsko. V Gorici jc vladala pred vojsko neomejeno italijanska liberalna stranka. In vendar so bili Slovenci, ki so tvorili v Gorici, državi in dinastiji udan element, opora Avstrije na jugu. Toda to so znane stvari, in ni treba, da bi o njih govoril. In pri ljudskem štetju, kako so na9 skušali zamolčati, s kakim aparatom je delal magistrat, da bi nas čim manj naštel. Leta 1900 so nas našteli magistratov« le 3567. In tudi leta 1910 so hoteli delati po" prejšnjem zgledu, če ne še hujše. Toda preprečila jim je to nakano, vsaj deloma, vlada, ki je sama skušala s svojimi organi ugotoviti in popraviti dejanski položaj. Toda vsega se ni več dalo popraviti. In tako so našeli Slovencev 11,000 in 14,000 Italijanov. A gotovo je bila v Gorici najmanj polovica Slovencev. Solnca Gorici. Kdaj se vrnejo Gorici, solnčni naši Gorici lepši časi, kdaj bo zopet tujec pognan iz naših Brd, od Soče tja daleč, daleč nazaj, odkoder je prišel? Va fuori o straniero! Ne potrebujemo te, tujec. . Kdaj bo zasvetilo Gorici soln-ce, kdaj se zopet dvigne iz razvalin v novi slavi naša lepa Gorica?/Ze od pamtiveka smo bili tu mi Slovenci, na tvojih tleh, Gorica, zvesti cesarju in Avstriji, a strah in trepet sovražnikov habsburške dinastije. In tudi vnaprej hočemo bivati v svoji Gorici, s pravicami, ki nam gredo po našem številu in kulturi. Italijanska vladajoča stranka v Gorici ni nikdar ljubila Avstrije, ampak Avstriji udano je bilo le domače prebivalstvo, slovensko in furlansko. In s Furlani smo živeli v miru in slogi, le Italijani so vedno delali razdor. Ne "Gorizia sul Isonzo", ne Goerz an der Isnitz", ampak Gorica je in ostane naša slovenska "Gorica ob Soči". Solnca Gorici! —tov— NAŠA STRAŽA NA KOROŠKI MEJI STOJI TRDNO. (Iz "Slovenca', 15. apr.) S koroške meje se nam poroča o nekaterih dogodkih, ki nam dokazujejo hrabrost in vztrajnost naših čet, ki branijo koroško mejo. Nekatere od te priobčujemo: V nekem odseku bojne črte so imeli Italijani posebno veselje, da je prede-ro. Močna zbiranja topništva in pehote so to domnevo potrdila. Drzni poizvedovalci so to dognali in po izjavah ujetnikov se je moglo tudi približno vedeti za začetek tega naada. Toda poveljnik naših branilcev je krvavo prečrtal te zahrbtne račune. Kljub laški premoči je prešel k napadu. Stotnija z oddelkom strojnih pušk je dobila povelje za navidezen napad v bok sovražnika, medtem ko je glavna moč ostala v kritjih, pripravljena za napad. Italijani so vsled tega napada naših ljudi izgubili glavo. Pri čelo se je divje streljanje in nepopisen peklenski koncert. Kljub sovražni premoči se niso umaknili naši napadalci, ampak so se Italijanom hrabro upirali, Vrnivše se patrulje so poročale, da so odposlali Italijani proti našim velike rezerve. Sedaj je smatral naš poveljnik, da je prišel ugoden čas, da da ukaz za splošen napad. Kakor vihar so drveli čez Italijane in kmalu so imeli naši lep kos močno zgrajenega jarka v svojih rokah. Večje število u-jetnikov in mnogo vojnega materijala je bil plen naših junakov. Brezuspešni so bili protinapadi in topniški o-genj; naši so neomajno držali osvojeno postojanko v svojih rokah. Italijani so končno tudi to spoznali, in so prenehali s poizkusi, da zopet osvoje postojanko. O onem hrabrem oddelku pa, ki je podvzel navidezen napad, ni bilo ničesar slišati. Odposlane patrulje niso našle o njem nobenega sledu in že je vse pričelo skrbeti, da so junaki izgubljeni. Ali kdo more popisati veseijei ko je prinesel nek oddelek, močan 10 mož, veselo vest, da se vračajo tisti, za katere se je mislilo, da so izgubljeni. Z največjim veseljem so vsi hiteli junakom nasproti in jih odvedli v novoosvojeno postojanko. Poveljnik je objel stotnijskega poveljnika in se vsem zahvalil za njihovo junaško delo. Sedaj se je pričelo s poročanjem: Stotnija je, kakor se je glasilo povelje, napadla sovražnika in prenesla napad precej daleč v sovražno bojno črto. Naši ljudje niso popustili, kajti vedeli so, da nimajo Italijani nobenih rezerv. Vendar ni trajalo dolgo, Italijani dobe ojačenja, in sedaj je pričel postajati poldžaj za našo stotni-jo resnejši. Poveljnik je sklenil, da gre nazaj, kajti izvršil je njemu naloženo nalogo. Vsled nastopivše noči so Italijani naše obšli, medtem ko je stal za hrbtom sovražni oddelek, ki je bil k temu še močnejši kakor pa naša stotnija. Torej obkoljeni in v največji nevarnosti, da padejo v italijansko ujetništvo! Ali naši sinodi planin se ne dajo tako lahko ujeti, kakor so to mislili izdajalci. Kaj store? "Naskočiti z bajoneti!" bil je soglasen sklep. Z vso silo in z uspehom naskočijo za hrbtom stoječe Italijane. Italijani se umaknejo na obe strani soteske in izhod *za našo stotnijo je bil prost. Za spomin na to je vzela naša stotnija še dva italijanska častnika in 72 mož. Seveda Italijani niso slutili, da so naši ravnokar zapustili kotlino ter so se obstreljevali eden drugega, dokler niso spoznali svoje zmote. V svoji strašni jezi so še streljali v dozdevno umikovalno črto ne da bi povzročili kaj škode. Uspeh, kateri ljudi "sacro-egoipmo" strašno v nos bode. Do laškega napada pa pozneje ni prišlo, ker so že doslej dobili'zasluženo lekcijo. Naslednji dan s opo svoji stari navadi s svojo artiljerijo obstreljevali našince, ali brez uspeha. Drugi prizor: Nekega lepega dne so šli Bošnjaki da zamenjajo nek oddelek. Na potu k postojanki jih je motil italijanski ogenj od strani. Jezni vsled tega, so pričeli misliti na maščevanje; ponoči napadajo italijansko postojanko in dovedejo 200 ujetnikov. Italijanska hinavščlna pride cesto do izražanja, kadar pripeljejo laške ujetnike. "Eviva Austria!" je njihov prvi klic, kadar se prikažejo pri naših, a še malo poprej so upili iz laških strelskih jarkov "abasso Austria!" Seveda jim klic "eviva Austria" ne pomaga, kajti hinavščine in zahrbtnosti Italijanov sinovi Avstrije ne bodo nikoli pozabili. Parada v Chicagu dne 3. jun. Chicago, 111.,-19. maja. — Odbor, ki pripravlja veliko parado za povečano vojno pripravljenost, takozvano "preparedness parade", ki se bo vršila v soboto, dne 3. junija, je včeraj izvolil generalmajorja E. C. Younga za glavnega maršala demonstracije. Polkovnik Milton J. Foreman od 1. konjiškega polka državne milice bo njegov prvi pomočnik. Nadalje so bili včeraj izvoljeni sledeči odseki, ozir. uradniki: Izvrševalni odsek, finančni odsek, tiskovni odsek, dekoracijski odsek, zakladnik in tajnik. Izvrševalni odsek bo takoj postavil pododseke, ki bodo delali propagando za demonstracijo v vseh slojih prebi-vavstva. Delovali bodo predvsem v cerkvenih občinah, v delavskih krogih, v društvih in med ženskimi klubi. Iz New Yorka je že doposlan popolni spored tamošnje velike parade, in chicaški voditelji nameravajo, prirediti tukajšnjo demonstracijo še mnogo večjo, nego je bila demonstracija v velikanskem mestu ob Hudsonu. Splošni odbor je včeraj priporočal, naj se dovolijo v paradi samo zvezdnate zastave ter praporci državne milice in mestne policije. Naznanjeno je nadalje, da se je k udeležbi na paradi zavezalo že nad 100,000 ljudi. Odbor deluje tudi na to, da se prire-de obenem tudi v drugih ameriških velikih mestih slične demonstracije. Avstrijski ujetniki v Kanadi. Ottawa. Ont., 15. maja. — Štirje avstrijski vojni ujetniki so bili usmrčeni in petnajst drugih je bilo ranjenih v izgredu v taborišču pri Kapuskasingu ob prekcelinski železnici, 60 milj za-padno od mesta Cochrane, kakor je bilo nocoj naznanjeno vojaškemu departments PRVI [i i Veliki Piknik — priredi — Društvo sv. Barbare STEV. 65, JOLIET v soboto 27. maja V THEILER PARKU. Začetek ob 3. uri pop. in konča se ob polnoči. Točilo se bode vsakovrstno pijačo, tudi piva bo dovolj. Vsi rojaki in rojakinje so uljudno vabljeni, da nas počaste s prisotnostjo. Vstop rojakom prost. Za tujce 50c. Za. red in postrežbo bo skrbel Odbor. Uspešen protest. Berlin, 18. maja. — Spor med Gre-cijo in zayezniki glede prevoza srbskih čet z otoka Krf v Solun je poravnan, kakor brzojavljajo iz Aten. Zavezniki so se vdali grškemu protestu in bodo prepeljali srbske čete v Solun po morju. Potres. Rim, 18. maja. — Potres posebne sil-nosti je bil zaznamovati ob jadranski brežini med mestoma Rimini in Ce-sena. V zadnjem kraju je bilo kakih 12 oseb ranjenih. Pater Alfani, ravnatelj zvezdarne v Florenci, napoveduje obnovo potresa, ki se je raztezal do Beneškega. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatske* mu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gtocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejŠ« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John N. Pasdert2 Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, » ffi w » w l»l m w s m K w K s __________ __________ Buchanan-Daley Co. Desplalnes and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu predno naroČite dorite naSo ceno TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu ffla^ai^a^ffi^ifi^s^sfi^si^ifi^sfi^sfisisiii«!*1 Union Coal & Transfer Co. 616 cass street, joliet, ill. Piano and U'liriiitu.re Moving. Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 41* Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen I. 1895. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušnilca na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih * mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. ) Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasite ali telefonajte. ChicaJfO tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. AMF/RTKANSKI SLOVENEC. MAJA 1916. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) 'WEDINJENIH DRŽAVAH 8EVEBNJS AMERIKE. je izšel dne 15. aprila, da se do največ enega leta mr.tna kosa med begunci. V lan ' Va-S' umrIa 5- aprila Ana Fur-fici' ^ cerkovnika v Pevmi pri Go-jjr , P°čakala je 77 let. Begunci so y 1 "ona. Bila je zgovorna ženica. skeCmrat je rekla, da se ji na Dolenj-n,an. dopadejo tri stvari: Ljudje in -J kolnejo, hodijo radi k sv. maši njivah pridno delaj° P° polji'1 i" iov^k--"6 P°zdrave je poslal vsem "vomescatiom . j>- ■ »,n jz tovadisem in znan- 5ije V°|ega Potovanja iz južne Al-inko Pi t ° ^rn°8°re nadlovec g. bfa 19i-"Uar.' P'ntar je 8. decem-«kega . srecno in zdrav, ušel iz srb-tiovino n'St'"a ter odpotoval v do-«v0 ii' °P'snica je datirana: Sara- iv°iim i TrCa 1916> ~~ Pisal je tndi la i(at m domačim več dopisnic, ^olge sporoča, da se mu je po « tok u vendar-le posrečilo, uiti Sla. ter da se nahaja že blizu Sico r,Uskega ujetništva se je z do-'H st .ne 19- jan. 1916 oglasil svo-^rbec ,Sem na Ratežu št. 10 Janez °bene' ° katerem pet mesecev ni bilo t«bernij; > Nahaja se v Voblinski ii- stancija Reja Miasti Kod- "ia. N- Št p Gričar Jožef iz Zalovc, 7• lo u Pri Novcn' mestu, je bil GalicijiVSJe,u bataljonu, 4. komp., ^»vil : . rat ranjen; ko se je > J'l pri sPnSel na soško fronto, kjer Ldrjvil s . M'haelu tretjič ranjen. f5eval je uJre Po raznih bolnicah. O-i "lla'u se \' Pn*e' Pogledat na dom. \hr' Posenl'1 katlru- ~ Jancz Ku-V pri , mkov sin, Gabrje št. 40, L> Poštah81' 1S' 4' ko»»P-• 4- -od. le ba 1915 lsnica >e datirana s m; je medt. ,e hodila P°! 'eta. 5f^SSSfr'1 očc-,,a bojnera !onsrCvrni;atIvan-Dabi se Iz \ J24 iabSa Krajevni od-KTestu, Ust *'ata ^ srebra v No-r Vi"Ia je £ t t n,,kl-'a na ? g0»pa ie hM pnšla " Pr»-^ takega pripeti pri novem poslopju, je pač nekaj nenavadnega. Pač slab materijal! — V seji upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani dne 16. marca t. 1. je bil računski zaključek za poslovno leto 1915 predložen in o-dobren. Vštevši prenos dobička iz leta 1914 znaša doseženi čisti dobiček po odbitku vseh upravnih stroškov, davkov itd. 817,252 K 5 vin. Ta dobiček je za 376,814 K 58 vin. višji od onega v lanskem letu in odgovarja 10J4 o'dst. delniške glavnice. — Tovarniška nesreča. V tovarni pri Toeniesu je padlo neko več kilogramov težko kolo ključavničarskem vajencu Alojziju Štembov iz Tomače-vega na prsi ter mu težko poškodovalo cel prsni koš. Zdravi se v deželni bolnišnici. — Osebna vest. Upravni svet Ljubljanske kreditne banke je imenoval dolgoletnega prokurista g. Hahuša Krofto pozdravnaeljem dosedanje centrale. — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 72. pp. Franc Cik.— Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 97. pp. Heribert Geyer. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila asist. zdravnik garnizijske bolnišnice št. 1 dr. Mirko Cernič in asist. zdravnik garniz. bolnišnice št. 9. dr. Josip Suša. — Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: če-tovodja 4. trd. top. p. Bogomir Kos, tit. desetnik 25. polj. liavb. p. Matija Pečnik, desetnik 10. trd. top. bat. Edvard Adamič in desetnik 47. pp. Josip Lilek. — V drugič sta dobila srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste četovodja 22. pp. Brenčič Franc in poročnik 17 pp. Bialck Josip. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnik dež. strelskega polka št. 2 Ivan Gerl in pred sovražnikom padli poročnik 26. dom. p. Josip Sponer-Svatoluk. — G. c. kr. stotnik pp. 78, Albert Zencovih je dobil za svojo hrabrost pred sovražnikom vojaški zaslužni križ 3. r. z vojno dekoraci- jjo. Prej je bil že odlikovan z najvišjim pohvalnim priznanjem. — Iz Judenburga 17. marca. Mogoče, da bi zanimalo zvedeti, kako se godi vpoklicanim k vojaški službi letnikov 1868 in 1869, ki se po večini nahajamo v Judenburgu. Posebno veli- |ko je tu Dolenjcev, ki smo došli 23. februarja dopoldan in pa pozno zvečer. Kaj neprijetno je bilo to, da smo morali v slabem vremenu nositi vojaške kovčeke iz kolodvora v mesto, ki je oddaljeno do vojašnic pol ure. Mesto je od postaje dokaj na zvišeni planoti deloma v bregu ob cesti.' Na prvi pogled spoznaš, da res diši po židovskem slogu; ulice so namreč ozke in strme in ne preveč snažne. Mesto je 738 m nad morsko gladino, toraj višje nego Novo mesto za 520 m. To je primeroma visoko kakor Sv, Miklavž na Gorjancih. Mfcsto je obdano od hribovja, ki mora biti visoko do 1500 m. Po dolini se vije Mura, katera proizvaja dokaj električne energije za razsvetljavo in industrijo. Tudi mesto ima električno razsvetljavo. Vsled visoke planote je kaj oster zrak, ki ga sedaj še poostruje mraz in sneg. Vsled ostrega zraka trpi moštvo na dihalih, ker ni vajeno takemu zraku; posledica tega so katarji, sploh vsakovrstna prehlajenja. Vojaštvo je nastanjeno v nekdanjem jezuitskem samostanu, po šolah in v to napravljenih barakah. V barakah se prav ugodno prebiva; so svetle, dovolj zračne in tudi primerno tople, ker v vsaki baraki se nahajajo po tri velike železne peči. Postelj je v vsaki baraki do 200, ki so opremljene s slamnicami, toplimi ode-iami, na zvišenih pričnah. Poleg barak so razne druge pritekline, kakor kuhinje, skladišča, kopališča, stranišča i. dr. Vse je kaj praktično urejeno če tudi le začasno. Skrbi se za največji red in snago, kar je povsem na mestu, da se ohrani higijena. Vsaki teden se mora moštvo od vsake stotnije v topli vodi skopati (to je tuš sistem), kar v resnici človeka pokrepča. Glede hrane se enako skrbi, da ni vedno enaka, ampak je po možnosti spremenljiva. Deli se topla jed po trikrat na dan v obilnih porcijah, da zadostuje skoro vsakemu. Občuje se s starejšim moštvom kaj prijazno pri vežbanju kakor v prostem času. Radi tega mine posamezniku čim preje domotožje in se privadi vojaškemu življenju. Moštvo si kaj pridno prizadeva, da se izvežba vsaj v najvažnejših opravilih. Oni pa, ki so bili vojaki so oddeljeni posebej in se zase vežbajo, spozna se jih takoj, da preveva njihove mišice še vedno vojaški nagon, nastopajo v resnici kot pravi vojaki. Seveda, odporne moči ni več, kakor je bila v mladostnih letih. Opaža se pa pri vseh navdušenje do častnih zmag, če zastavijo v to najdražje: svoje življenje. Ni se čuditi, ako se je marsikateri skrbni gospodar težko ločil od svojih dragih, prepustivši neznani usodi gospodarstvo, sad svojega dolgoletnega truda. Ali z zatajevanjem se da vse prenesti, tako tudi to. Želeti bi bilo, da bi naše žene doma skrbno in marljivo oskrbovale gospodarstvo nadalje, da bi bile čednostne, skrbele za otroke, da bi jih ne okužila vojna mehkoživ-nost, kar se dogaja žalibože drugod. Možje, oziroma očetje, bodejo toliko lažje prenašali napore vojne službe, ako bodejo slišale le ugodna poročila od dragih domačih in si bodejo tudi prizadevali, da bodejo poleg zvestobe do svojih dragih tudi zvesti vladarju in mili naši domovini! — "Kaj pa mi Slovenci?" Poslanec dr. Verstovšek je v mariborske "Straži" objavil članek "Kaj pa mi Slovenci?" Neprestane razprave v nemških listih o preuredbi Avstrije po vojni in njeni bodočnosti se zde poslancu Verstovšku "prazno ugibanje". Ko pride mir, se bo moglo šele dati Av striji primerno sliko in jo primerno preustrojiti. Svari pred pesimizmom (črnogledstvom), ker zaupa v pravic liost odločjlnih činiteljev, a pravično sti pričakuje tudi od nemških sodržav ljanov. "Ali naj zaradi nekaj šol ob meji, zaradi neenakopravnosti y uradu in šolah, radi nekaj krajev ob meji trpi velika stavba, ki jo hočemo skupno sestaviti, da podamo državi mogočen temelj za vse čase? Ni čuda, da potemtakem razne vesti nemških listov že sedaj vznemirjajo slovenske kroge! Dr. Verstovšek pripisuje Hr vatom in Slovencem veliko ulogo v skupini Srednje Evrope, češ, da so po svoji legi, po svoji kulturi, po sorodnosti poklicani, da spajajo Nemce z balkanskimi narodi, ki pridejo pod avstrijsko žezlo. Zato pa naj se da Slovencem in Hrvatom izjemen položaj, pravično načelo "vsakemu svoje" očisti ozračje in odstrani nezaupanje med obema narodoma. "Klagenfurter Zei-tung" v Celovcu je dobesedno ponatisnila članek, za njo tudi "Freie Stim-men" v Celovcu, ki med drugim pripominjajo, da je sicer nemški narod itak vedno zastopal na čelo "vsakemu svoje". — Nazaj h katoličanstvu. V deželni bolnišnici v Gradcu se je dne 31. sušca povrnila v katoliško cerkev leta 1908. v Ljub n u od vere odpadla Marija Ladinig, omožena Ujc iz Zgor. Dravograda. — Trgovski tečaji za nezmožne vojaške osebe. Pred kratkim se je končal drugi šfirimesečni tečaj o bančnem in zavarovalnem poslovanju za vojno-aezmožne častnike, ki ga je priredilo vojaško poveljstvo v Gradcu v zvezi s trgovsko akademijo. Od 14 obiskovalcev je dobilo 10 prvi red z odliko pri končnem izpitu. V kratkem se prične tretji trgovski tečaj za vojnone-zmožne podčastnike, ki bo trajal tri mesece, obenem pa tudi štirimesečni tečaj o bančnem in zavarovalnem poslovanju za vojnenezmožne častnike. Pravila iri učni red teh tečajev se dobe brezplačno v ravnateljski pisarni trgovske akademije v Gradcu, priglasiti se je pa pri vojaškem poveljstvu v Gradcu. — Pogreša se Janez Leber. Služil je pri 87. pešpolku, 2. stotniji, 10. maršbataljonu. Bojeval se je na italijanskem bojišču. Zadnjikrat je pisal 20. julija 1915. Po njem poizveduje njegov oče Franc Leber v Desterpiku št. 42, pošta Sv. Urban pri Ptuju. — Nabori 181etnih mladeničev. Na Spodnjem Štajerskem so se vršili nabori črnovojniških zavezancev, rojenih v letu 1898, sledeče: Brežice 17. in 18. aprila, Trbovlje 20. aprila, Ljubno 25. in 26. aprila, Celje okolica 27., 28., 29., 30. apr. in 1. maja, Celje mesto 2. maja, Šmarje pri Jelšah 3. maja, Slov. Gradec 17. in 18. aprila, Ljutomer 20. aprila, Ptuj mesto 25. aprila, Ptuj okolica 26. in 27. aprila, Ormož 28. aprila, Rogatec 29. aprila, Konjice 1. maja, Maribor mesto 15. aprila, Maribor o-kolica 16. in 17. aprila, Slov. Bistrica 18. apr., Sv. Lenart v Slov. gor. 20. aprila, Radgona 25. aprila. — Pomanjkanje žvepla za sode. Vinogradniki in kletarji se pritožujejo da ni nikjer dobiti žvepla za žveplanje sodov. Sodi bodo splesnili, če ne bo žvepla. — Posledice vojne. Iz Grebinjske-ga Kloštra poročajo: V naši fari je ponavadi na leto okoli 40 krstov (porodov), tedaj v četrt letu 10; letos pa sta dozdaj komaj dva krsta. — Matija Po-tovčnik podomače Hibler, ki je bil v avgustu 1914 v Galiciji težko ranjen in kot takšen postal ruski ujetnik ter je v ujetništvu v Omsku v Sibiriji veliko trpel, je pri izmenjavanju ujetnikov prišel v Avstrijo in te dni se mudi v svoji domači hiši v veliko veselje svojih sorodnikov. Kot spomin na svetovno vojno mu bo ostala za 6 centimetrov krajša leva noga, sicer pa je jako krepak. — Procesija za mir. Povodom priljubljene pobožnosti presvete božje Glave pri sv. Iliju v Celovcu se je vršila letos po mestu procesija za zmago ni mir, pri kateri se je nosila znana podoba božje Glave. Procesije se je udeležil knez in škof dr. Adam Hefter mnogo duhovščine in več tisoč pobožnih vernikov, šolska mladina, knez H. Rosenberg-Orsini, veteranci, oddelki rekonvalešcentov in katoliška društva. Letošnjo pobožnost je vodil o. Vol-bert iz reda oo. jezuitov. — Iz Tolmina, ali temeljni kamen nove cerkve v Javorci pri Tolminu. (Izvirno poročilo "Slovencu".) Italijani nam cerkve podirajo, naši vojaki nam pa nove zidajo. Tako se je dne 4. aprila postavil temeljni kamen cerkvi, ki se zida v J. v spomin onih, ki so padli na Mrzlem in Vodilem Vrhu kakor tudi onih, ki so padli na Slemenu. Bilo je krasno jutro. Vreme je bilo prav ugodno. V dolsini Tolminke je odmevala godba, ki je pozdravljala prihajajoče goste. Teh je bilo mnogo. Bilo je okoli 100 častnikov, med njimi trije generali. Zadnji je prihajal eks-celenca, korni poveljnik s svojim spremstvom, kateremu sem se tudi jaz pridružil s konjem, katerega so mi vojaki blagohotno posodili. Potem ko je korni poveljnik pregledal častno kompanijo, se je začela sveta maša na prosjem. Motil nas je neki zrakoplov, ki je prišel pogledat, kaj se tam godi. Pomirjeni smo bili vsi, ko smo zapazili, da ni sovražen, ampak naš. Po sveti maši je brigadir razlagal vsem navzočim oficirjem in moštvu, zakaj se cerkev zida. Dolgo so premišljevali, kak spomenik bi bili postavili padlim za domovino, na koncu so prišli k sklepu, da glede na dejstvo, da se nimamo zahvaljevati le naši hrabri armadi, ampak v prvi vrsti Bogu, ki nam je pomagal zadržati sovražni- ka, je najboljše zidati cerkvico Bogu v čast, padlim v spomin. "Zbrali smo prostor tukaj v J.," je rekel, "ker od tukaj se vidi na vse one postojanke, pri katerih so branilci padli, in zato, da bo vsak bojevnik, ki bo šel še v one postojanke, lahko od daleč zagledal cerkvico in se Bogu priporočil pred bojem, oni pa, ki se bo zdrav vrnil iz boja, se bo pri pogledu na cerkvico zahvaljeval Bogu za ohranjeno življenje in zmago." ' Potem je korni poveljnik sam rad prevzel nalogo položiti temeljni kamen. Posluževal se je kladbe, ki je napravljena iz vojaške puške. V jamico je položil pergament, dokument, ki v latinskem jeziku pove vzrok zidanja cerkve. K tej cerkvi bodo mnogi romali po vojski, posebno tisti, ki bodo Roteli znati, kje so padli dragi prijatelji ali sorddniki. ®Tisti in prejšnji večer so spet obstreljevali Tolmin ponoči. Zadeta je bila slučajno, to je nehote, vila pok. barona Winkler in kapelica,- V kapelici se je razpočil šrapnel. Najsvetejšemu, tabernaklju, podobi Matere božje in oltarju se ni nič zgodilo. Drobcev je pa bilo okoli 200. Ranjena je bila ob tej priliki Marija Leban št. 32 (Valjavka) na glavo in nogo. Smrtna kosa je obiskala Dolenjčevo hišo v Žabčah št. 7; pobrala mu je zadnjo hčerko in potem še vrlo gospodinjo Marijo Leban. Po posredovanju župnega urada in blagohotnosti kornega poveljnika bodo tukajšnji prebivalci dobili živila od tukajšnje vojaščine. Za enkrat pride 200 q bele moke, 20 centov sladkorja, 20,000 kavnih konzerv, soli itd. To le izjemoma, ker so ti ljudje od drugega sveta odrezani. — Tolmin, aprila 1916. Iz dežele makaronov. Washington, D. C., 18. maja. — Po vojni povzročene razmere so prisilile italijansko vlado, prepovedati izvoz makaronov. Tako je naznanil kabe-lqgram, ki je dospel danes od ameriškega generalnega konzula v Genovi. Berlin svari Nemce v Z. D. Washington, D. C., 18. maja.—Nemška vlada je naslovila po poslaniku grofu Bernstorffu na vse v Združenih Državah bivajoče nemške podanike svarilo proti kršenju ameriških zakonov. ' Poslanik je naročil nemškim konzulom v deželi, naj v soglasju z omenjenim svarilom storijo vse potrebne nadaljnje korake. V nemškem poslaništvu so izjavili, da je svarilu namen preprečiti, da se podaniki nemške države udeležijo morebitnih zarot, ali da zakrivijo drugačne prestopke zakonov. Nemška vlada ' da nikakor ne bi odobravala takih dejanj, ker da obsoja prestopke proti ameriškim zakonom. Ali utemeljuje nemška vlada svojo odredbo na posebne slučaje, se ni moglo dognati. HRVATSKO. 1 — Umrl je v Novi Gradiški vpoko-jeni sodni svetnik Sava Adamovič, star 72 let. — V Iloku je umrl odvetnik dr. Ante Benešič. — Oba kraja sta v Slavoniji. — Akcija za slogo strank v Dalmaciji. Predsednik dalmatinskega deželnega zbora dr. Vicko Ivčevič je pozval one politike, katerim je bilo nedavno na Dunaju naloženo, da pripravijo vse potrebno za narodno kooperacijo, na sestanek, ki se je vršil dne 18. aprila ob 10. uri dopoldne. Na sestanku so bili dogovori o korakih, katere morajo napraviti "v svrho složnega dela naroda in njegovih predsta-viteljev v vseh vprašanjih, kateri se tičejo interesov naroda in dežele". — V pomoč od potresa prizadetim krajem v hrvatskem Primorju. V Zagrebu kakor tudi v Ogulinu se je ustanovil odbor, kateri ima nalogo zbirati denar, da se popravi škoda, katero je povzročil potres v hrvatskem Primorju. Zagrebški odbor je že izdal oklic na vse Hrvate. — Razpuščeno italijansko bralno društvo. Te dni je dalmatinsko na-mestništvo razpustilo splitski "Gabi-netto di Lettura". Tri nemške ladje pogreznjene. London, 18. maja. — Sedaj, ko je Baltiško morje prosto leda, so britanski in ruski podmorski čolni obnovili svojo delavnost in pogreznili tri nemške ladje v zadnjih 24 urah. Število usmrčenih oseb ni znano. Pogreznjeni parniki so: "Hera", 4,705 ton, del posadke rešen; "Kolga", 2,ti$6 ton, dva od posadke ranjena in štirje pogrešani; "Bianca",. 1,054 ton, del posadke rešen. Poročilo o potopu nemških ladij je dospelo iz Stockholma. Ladje so bile torpedirane včeraj popoldne. Nemški zrakoplovi napadli Anglijo. London, 20. maja. — Nemški zrakoplovi so napadli vzhodno brežino in okraj Kent ob 2. uri davi. Zrakoplovi so spustili 37 bomb. Vojni urad je naznanil, da je bila ena oseba usmrčena in dve ranjeni po nemških bombah. Žuganje. "Če boste še enkrat tako prijazni, da mi daste zaušnico, bom jaz tako, prijazen, da vas grem tožit!" Veliko mil je, ki bi se ne smele rabiti za toaleto, ker razdražijo kožo na obrazu, rokah in vratu ter s tem povzročajo mnogo število kožnih neprilik. Varujte se ta-cih in zahtevajte Severovo Zdravilno Milo (Severa's Medicated Skin Soap). Njena zdravilna kakovost jo stori zelo primerno milo, ker je antiseptično ter odpravlja kožno razdraženje. Je iz-borno milo za izmivanje las in britev. Detetova kopelj bi ne bila popolna brez nje. Cena 25c v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Qedar Rapids, Iowa. — Adv. Tues. iDrazbna # sredini slovenske naselbine v Jolietu. Prodaja 50-FINIH LOTOV-50 Leže na hribu južno zapadno od Poljske cerkve in blizu križišča na Wilcox in Granite Sts. /ti i 0DOBITE JIH PO SVOJI CENI.f Jk Na cesti je sewer, voda, gas in vse potrebno. Par korakov do šole ali poulične kare. ^ 0 Prodaja se v nedeljo 28. maja in sicer ob 10. uri zj. na vogalu Wilcox in Granite St. ob 2 uri pop, na vogalu Ross in Elizabeth Sts. t LENNON BROS. t Brann-Kiep Building Joliet, Illinois ife C. M. Reeves & Son, Auctioneers fy AMERIKANSKI SLOVENEC. 23. MAJA 1916. Povest o dveh mestih. Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevel Izidor Cankar. (Dalje.) Da to ni bilo brez razloga, je vedel prav dobro. Bil je .zopet poleten dan in on se je ravnokar vrnil z dela iz Cambridgea v London ter se napotil v mirni kot na Soho, iščoč ubodne priložnosti, da se razodene doktorju Ma-netteu. Bilo je že proti večeru in on je vedel, da je Lucija na izprehodu z gospodično Pross. Ko je vstopil, je doktor bral v svojem naslanjaču ob oknu. Energija, ki ga je vzdrževala v njegovem prejšnjem trpljenju, a ki ga je obenem tudi povečala, se mu je počasi vrnila. Sedaj je že bil jako energičen mož, zelo krepke volje, trdnega sklepa in neodjenlji-vega dejanja. V svoji nanovo pridobljeni energiji je bil včasi malo muhast in nagel, kakor je bil od začetka tudi v drugih zopet pridobljenih dušnih zmožnostih; toda tega ni bilo često opaziti in je postajalo vedno bolj redko. Študiral je mnogo, spal malo, prenašal velike napore z lehkoto in bil vedno enako ljubezniv. Ko je Charles Darnay vstopil, je odložil knjigo, ki jo je imel v roki. "Charles Darnay! Zelo me veseli, da Vas vidim. Zadnje tri ali štiri dni smo že računili na to, da se vrnete. Gospod Stryver in Sydney Carton sta bila včeraj tukaj in sta obadva menila, da izostajate dalje, kot je prav." "Hvaležen sem jima, da se toliko zanimata zame," je odgovoril malo hladno glede onih dveh, toda zelo toplo glede doktorja. "Gospodična Manet-te—" "Je zdrava," je dejal doktor, ko je naenkrat utihnil, "in Vaš prihod nas veseli vse. Odšla je po nekih gospodinjskih opravkih, a bo kmalu doma." "Doktor Manette, vedel sem, da je ni doma. Porabil sem to priložnost, ko je ni doma, da govorim z Vami." Nastal je globok molk. "Da?" je dejal doktor očividno prisiljeno. "Primeknite stol sem in govorite." Stol je primeknil, toda glede govorjenja se je zdelo, da mu ni tako lahko. "Imel sem srečo, doktor Manette," je slednjič začel, "tako se udomačiti pri Vas zadnje poldrugo leto, da stvar, o kateri mislim govoriti, ne bo, kakor upam —" Utihnil je, ker je doktor iztegnil roko. da ga ustavi. Ko jo je nekaj časa tako držal, jo je zopet umeknil in dejal: "Ali govorite o Luciji?" "Da." in skrbnostjo hčere, ki je postala žena, vsa ljubezen in zaupljivost otroških jlet. Vem, da je sedaj, kakor v mladosti ni imela staršev, navezana na Vas z vso stanovitnostjo in vnemo sedanje starosti in sedanjega značaja, vdana Vam z zvestobo onih mladih let, ko Vas ni imela. Prav dobro vem, da bi ne imeli, tudi če bi se ji vrnili s sveta onstran življenja, v njenih očeh svetej-šega značaja, kot ga imate v tem, v katerem sta vedno z njo. Vem, da se Vam ovijajo roke otroka, deklice in žene obenem okrog vratu, kadar Vas objame. Vem, da v svoji ljubezni d§ Vas vidi in lj.ubi svojo mater v lastni starosti, vidi in ljubi Vas v moji starosti, ljubi svojo mater v dobi srčne boli, ljubi Vas skozi vso strašno preizkušnjo in v srečnem ozdravljenju. To sem vedel dan in noč, odkar sem spoznal Vas in Vaš dom." Oče je sedel molče s pogledom na tleh. Dihal je nekoliko hitreje; toda vsa druga znamenja razburjenja je bil zadušil. "Dragi doktor Manette, ker sem vedno to vedel in ker sem vaju videl vedno obdana s to sveto lučjo, sem molčal, molčal, dokler more mož molčati. Čutil sem in čutim tudi sedaj, da se dotikam Vašega življenja z nečim, kar ni tako lepo, ko urivam svojo ljubezen — celo svojo! — med vaju. Toda jaz jo ljubim. Bog mi je priča, da jo ljubim!" "Verjamem Vam," je odgovoril oče pobito. "Mislil sem že prej tako. Verjamem Vam." "Toda ne mislite," je dejal Darnay, ki ga je pobiti glas zadel kakor očitanje, "da bi hotel ali mogel izpregovo-riti le besedico o tem, kar Vam sedaj pripovedujem, če bi moje razmere bile take, da bi vaju moral sploh kdaj ločiti v slučaju, da jo dobim za ženo. Ne samo, ker Vem, da bi to bilo brezuspešno, marveč ker tudi vem, da bi bilo nizkotno. Ako bi se skrivala v mojem srcu misel, da je to mogoče, čeprav po dolgih letih — in ako bi se sploh mogla skrivati — bi se sedaj ne upal dotekniti se te častitljive roke." Pri tem je položil svojo roko na njegovo. "Ne, dragi doktor Manette. Kakor Vi prostovoljno izgnan iz Francije; kakor Vi pregnan od njenih zmed, zatiranja in bede; kakor Vi služeč si v tujini vsakdanji kruh z lastnim delom in upajoč v srečnejšo bodočnost, želim le deliti z Vami Vašo usodo, Vaše življenje in domačijo in Vam ostati "Vedno mi je hudo govoriti o njej. zvesto do smrti. Ne deliti z Lucijo A zelo hudo mi je poslušati, če kdo j njeno predpravico kot Vaš otrok, to- govori o njej v tem tonu kakor Vi, Charles Darnary. "To je ton odkritosrčnega občudovanja, resnične vdanosti in globoke ljubezni, doktor Manette!" je dejal spoštljivo. J/ladal je zopet globok molk, preden je oče odgovoril: "Verjamem: Nečem Vam delati krivice; verjamem." Bilo je tako očividno, da so njegove besede prisiljene, in tudi tako jasno, da to izvira odtod, ker nerad govori o tej stvari, da se je Charles Darnay obotavljal. "Ali naj nadaljujem, gospod?" Nanovo globok molk. "Da, nadaljujte!" "Vi veste, kaj hočem reči, dasi ne morete vedeti,4:ako resno to pravim in kako odkritosrčno to čutim, ako ne poznate skrivnosti mojega srca in upanja in bojazni in strahu, ki ga je že dolgo polno. Dragi doktor Manette, jaz ljubim Vašo hčer globoko, iz vsega srca, nesebično, vdano. Če je sploh variš in prijatelj, temuč jo v tem podpirati ter jo navezati na Vas še tesneje, če je sploh mogoče." Njegova roka se je še vedno dotikala očetove. Stisnivši mu jo v odgovor naglo, a ne hladno, je oče položil svoje na ročo stola in se prvikrat ozrl, kar sta začela govoriti. Na obrazu mu je bilo jasno brati boj; boj s tistim običajnim izrazom, ki se je nagibal k mračni nezaupnosti in bojazni. "Vi govorite tako čuvstveno in možato, Charles Darnay, da se Vam moram zahvaliti iz vsega srca in da Vam hočem odpreti vse srce — ali skoro vse. Ali imate dovolj vzroka misliti, da Vas Lucija ljubi?" "Ne. Do sedaj še ne." "Ali ste s to zaupnostjo naravnost namerjali zagotoviti se o tem z mojo vednostjo." "Tudi tega ne. Morda bi več tednov ne imel poguma to'storiti in morda bi ga (po pravici ali krivici) imel jutri." "Ali iščete pri meni sveta?" "Ne prosim ga, sir. Toda menil sem, kdaj bila ljubezen na svetu, jo jaz lju- | da bi mi ga morda mogli dati, če bi se bim. Vi sami ste ljubili; naj govori Vam zdelo prav." Vaša stara ljubezen zame! Doktor je bil obrnil obraz in je gledal v tla. Pri zadnjih besedah je zopet naglo iztegnil roko in je zavpil: "Nič o tem, gospod! Pustite to! Rotim Vas, ne spominjajte me tega!" V tem kriku je bilo toliko resnične boli, da je še dolgo potem odmeval "Ali zahtevate od mene kako obljubo?" "To bi hotel, sir." '♦Kako?" Prav dobro vem, da brez Vas ne najbrže ne. Toda Vi želite, da Vam nekaj obljubim. Kaj?" "Da pričate o tem, kar sem Vam sedaj govoril, in zatrdite, da mi verjamete, ako Vam gospodična Manette kdaj tako razodene svoje srce, kakor sem se ga jaz drznil razodeti. Upam, da me boste mogli toliko dobro soditi, da ne boste izkušali vplivati nanjo zoper mene. Nič več ne bom govoril, koliko mi je na tem; samo te obljube prosim. Pogoj, pod katerim jo prosim in katerega imate Vi gotovo pravico staviti, bom rad izpolnil." "Obljubljam Vam brezpogojno," je odgovoril doktor. "Verjamem Vam, da je Vaša namera čista in odkrita, kakor ste govorili. Verjamem Vam, da namerjate okrepiti, ne oslabiti vezi med menoj in mojim drugim, veliko dražjim jazom. Če mi kdaj reče, da ste ji Vi potrebni v popolno srečo, Vam jo bom dal. Če bi imel — Charles Darnay, če bi imel —." Mladi mož ga je hvaležno prijel za roko; njuni roki sta bili združeni, ko je doktor govoril: "—kakršnekoli slutnje ali razloge ali skrbi ali karkoli iz sedanjega ali minulega časa proti možu, ki ga ona resnično ljubi, in če bi jih naravnost ne bil zakrivil on sam, bi jih pozabil za voljo nje. Ona mi je vse; več mi je kot trpljenje, več kot krivica, več Prav! To so prazne besede." Obmolknil je tako čudno in tako čudno zrl, ko je jenjaUgovoriti, da je Darnay čutil, kakor se mu ledi roka v njegovi, ki se mu je počasi izvijala. Nekaj ste mi rekli," je dejal dok tor Manette, nenadoma se nasmehniv-ši. "Kaj ste mi že rekli?" Bil je v zadregi, kaj bi odgovoril, dokler se ni spomnil, da je govoril o pogoju. Vesel, da je prišel na to, je odgovoril: "Vaše zaupanje zasluži, da se Vam tudi jaz popolnoma zaupam. Moje sedanje ime, kakor veste, ni moje pravo ime, dasi se le malo razlikuje od materinega. Hočem Vam povedati pravo in tudi, zakaj sem na Angleškem." Molčite!" je dejal doktor iz Beau-vaisa. "S tem želim še bolj zaslužiti Vaše zaupanje in se Vam razodeti popolnoma." "Molčite!" Doktor si je naenkrat zatisnil obe ušesi; takoj nato je položil obe roki Darnayu na usta. Povejte mi, kadar Vas vprašam, ne sedaj. Če Vam bo šlo po sreči, če Vas bo Lucija ljubila, mi boste to povedali na dan poroke. Ali mi obljubljate." "Jako rad." "Dajte mi roko. Ona bo takoj doma in je bolje, da naju ne vidi nocoj skupaj. Pojdite! Bog Vas blagoslovi!" Bilo je že temno, ko je Charles Darnay odšel, in bilo je še za eno uro pozneje in temneje, ko se je Lucija vrnila domov; pohitela je sama v sobo — kajti gospodična Pros je bila odšla gor — in se je začudila, ko je našla njegov naslanjač prazen. "Oče!" ga je poklicala. "Dragi oče!" Nihče ji ni odgovoril, a iz njegove spalnice je slišala tihi ropot kladiva. Naglo je šla preko srednje sobe, pogledala skozi njegova vrata in priletela nazaj, vsa prestrašena in klicaje v grozi sama sebi: "Kaj naj storim! Kaj naj storim!" Toda njena negotovost je trajala samo en trenutek; odhitela je nazaj, potrkala na njegova vrata in ga tiho poklicala. Na njej klic je ropot ponehal, or. je takoj prišel vun k njej in nato sta dolgo hodila skupaj gorindol. Ponoči je vstala iz postelje in šla pogledat, če spi. Spal je težko spanje, miza s črevljarskim orodjem in staro, nedogotovljeno delo pa je ležalo kot navadno. XI. POGLAVJE. Druga stran slike. "Sydney," je dejal go-pod Stryver to isto noč ali jutro svojemu šakalu, "pripravite še eno skodelico punša; imam Vam nekaj povedati." Sydney je bil to noč in preteklo noč in predpreteklo noč in skozi dolgo vrsto noči delal za dva, da pred začetkom velikih počitnic dobro razčisti med papirji gospoda Stryverja. Sled- morem niče-ar pričakovati. Prav do- nji? je razčistil; Stryver je lepo dohi-bro vejn, da b. ne mogel, tudi ce b. si|teI> kar jc hil z;umuH1; 0(]križal sc jc sedaj že bil osvojil nedolžno srce go- Charlesu Darnayu v Ušesih. Mahal je spodične Manette — toda ne mislite, z iztegnjeno roko, kakor bi hotel Dar- | da si toliko doinišljujem! — ohraniti naya prositi, naj utihne. Ta ga je tako razumel in je molčal. "Oprostite," je dejal doktor s pridušenim glasom črez nekaj časa. "Ne dvomim, da ljubite Lucijo; naj Vam bo to dosti." Obrnil se je na stolu proti njemu, a ga ni pogledal in ni dvignil oči. Brada mu je padala na roko in beli lasje so mu zakrivali o-braz. "Ali ste govorili z Lucijo?" "Ne." "Pisali tudi ne?" "Nikoli." "Ne bi bilo plernenito, če bi se delal, kot bi ne vedel, da.»te se premagali iz spoštovanja do njenega očeta. Njen oče Vam je hvaležen." Podal mu je roko, toda pogledal ga ni. "Vem," je dejal Darnay spoštljivo, "in kako hi ne vedel, doktor Manette, ko sem vaju videl dan za dnetVi skupaj, da vlada med Vami in gospodično Manette tako nenavadna in genljiva ljubezen, tako tesno združena z okoliščinami, v katerih je nastala, da ji ni enake niti v nežnem razmerju med o-četom in otrokopi. Vem, doktor Manette — in kako bi ne vedel? — da je v njenem srcu, združena z vdanostjo si ga proti njeni ljubezni za očeta." "Če je tako, kaj menite, da sledi iz tega v nasprotnem slučaju?" "Ravno tako dobro vem, da bo ena očetova beseda v korist kateregakoli snubca prevagala njo samo in ves svet. Zato bi ne hotel, doktor Manette," je dejal Darnay ponižno toda odločno, "prositi za to besedo, in če bi mi šlo za življenje." "O tem sem prepričan. Charles Darnay, skrivnosti nastajajo ravno tako iz tesne ljubezni kakor iz širne daljave; v prvem slučaju so globoke in nežne in težko razrešljive. Moja'hči Lucija mi je taka skrivnost; jaz nič ne slutim, kaj se godi v njem srcu." "Ali Vas smem vprašati, sir, če mislite, da jo —" on se je obotavljal in oče je dopolni) vprašanje. "Snubi kdo drugi? "Da, to sem hotel reči." Oče je malo- premišljeval, preden je odgovoril: "Sami ste videli pri nas gospoda Cartona^ Gospod Stryver prihaja tudi včasi. Če jo sploh še kdo snubi, tedaj je to kateri izmed teh dveh." "Ali obadva," je pripomnil Darnay. "Jaz nisem mislil na obadva; obadva vsega, dokler ne pride november s svojimi zračnimi in pravnimi meglami in ne nasuje iznova zrnja v mlin. Sydney ni postal zaradi tolikega dela nič veselejši in nič treznejši. Jemal je še posebno množico mokrih brisač, da prebije noč; pred tem je še posebe izpi! sorazmerno količino vina; bil je v zelo slabem stanju, ko je sedaj sne! turban z glave in ga vrgel v umivalnik, v katerem ga je semintja močil skozi zadnjih šest ur. "Ali pripravljate še eno skodelico punša?" je dejal postavni Stryver, z rokami za hlačnim pasom in oziraje'se z zofe, kjer je ležal na hrbtu. "Da." "Tedaj čujtel Povedal Vam bom nekaj, kar Vas bo precej presenetilo in vsled česar se Vam bo zdelo, da vendar nisem tako prebrisan, kakor ste mislili. Jaz se nainerjam oženiti." . "Res?" "Da. In ne zavoljo denarja. Kaj pravite na to?" "Ne ljubi se mi ravno posebno mnogo govoriti. Kdo je ona?" "Ugenitc!" "Ali jo jaz poznam?" "Ugenite!" "Ob petih zjutraj, ko se mi možgani kuhajo in vro v glavi, ne bom ugibal. --i- Če želite, da ugibam, me morate povabiti na kosilo." "Prav, tedaj Vam bom sam povedal," je dejal Stryver vzravnavši se počasi na zofi. "Sydney, ne verjamem skoro, da Vam bom mobel stvar pojasniti, ko ste taka neobčutljiva pasja narava." "Vi ste pa," je odgovoril Sydney, u-kvarjaje se s punšem, "tako čuvstveno in pesniško srce." "Čeprav si ne domišljujem," se je Stryver bahavo nasmejal, "da sem poetična duša, sem vendar človek nežnejše vrste kot Vi." "Vi imate več sreče, hočete reči." "Nisem hotel tega reči. Jaz imam več — več —" "Recite galantnosti, ko že govorite o tem," je pristavil Carton. "Prav! Recimo galantnosti. Jaz menim, da sem mož," je dejal Stryver bahato prijatelju, ki je pripravljal punš, "ki bolj kot Vi skrbi, da je prijeten, ki se bolj trudi, da je prijeten, ki bolj ve, kakor more biti prijeten v ženski družbi." "Nadaljujte!" je rekel Sydney Carton. "Ne; preden nadaljujem," je dejal Stryver, odmajevaje z glavo na svoj oholi način, "moram biti o tem z Vami na jasnem. Toliko ste bili v hiši doktorja Manettea kakor jaz ali še več. In glejte, jaz sem se sramoval Vaše odurnosti! Obnašali ste se kot potuhnjen in zlovoljen potepuh, da sem se Vas, pri moji duši, sramoval, Sydney!" "Človeku, ki- ima toliko prakse pred sodiščem kot Vi, gotovo dobro de, če se česa sramuje," je odgovoril Sydney. "Morali bi mi biti zelo hvaležni." (Dalje prih.) Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10,50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.< Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Sc Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Vojakov manjka Angliji in da se temu odpomore izrablja vsa sredstva. Da dobi za orožje nekaj novih stotnij, je sklenila vojaške kuhinje izročiti ženskim rokam. Tako poročajo pariški listi. Radi lepšega pa se seveda ta odredba utemeljuje s tem češ, da se ženske mnogo bolje razumejo na kuhanje nego moški in da so zlasti bolj praktične in skrbne,v porabi ostankov. General Hindenburg je praznoval ondan 501etnico, odkar služi nemški domovini kot vojak. Ob tej priliki mu je poslal cesar Viljem I. lastnoročno pisano pohvalno pismo, ki se v njem v laskavih besedah spominja velikih zaslug odličnega vojskovodje. Tudi mu je poslal v znak hvaležnosti umetniško izdelano svojo sliko. ŠIVALNI STROJI PO $5.00 IN VEČ pri White Sewing Machine Co., 423 N. Chicago St., Joliet, 111. 51t2 KJE JE FRANK ALI JOHN PRE-vec? Doma je iz Loža na Notranjskem in bival je v Clevelandu leta 1908 in se tam morda še zdaj nahaja. Za njegov naslov bi rad zvedel Mat. Lavrič, 1010 N. Broadway, Joliet, III. 51t3 NAPRODAJ HIŠA S 8. SOBAMI IN lot 57x132 ft. na vogalu. Prodam, ker se mislim preseliti na farmo. V hiši je vse moderno urejeno za gretje, gas in elektrika. Več pove John Verščaj, lastnik. 1410 N. Elizabeth St, Joliet. 47t4 POHIŠTVO — SIDEBOARD $9.00, Oak Dresser $7.00, Sanitary Couch $2.25, Quartered Oak Dresser $14.00, Go-Cart $2.50, Trunk $1.50, Clock $3.00, Iron bed $1.00, Springs, Mattresses in drugo pohištvo se proda poceni na 511 ]/2 Cass St., Phone 4039, Joliet. 50t2 PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLlNOK le« S&j Dr. Richter's Pain Expeller zoper rermati-z eni in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišie. Pravo zdravilo Je t zavoju, kakorinega vidite na sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s An-hor Trade Mark. 25c in 50c vseh lekarnah ali pa piSlte ponj naravnost na F. AH. Biter & Co. 74-80 w»»k-ington Street New York. J. C. Adler & Co. i priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET. ILL STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg« papirja po nizkih cenah. POZOR ROJAKINJE! • * »rtf Ali veste, kje je dobiti najbolj^ m so po najnižji ceni? Gotovo) V tof^ Anton Pasderti se dobijo najboljše sveže in Pr' jene klobase in najokusneji« a^ Vse po najnižji ceni. Pridite tom poskusite naše meso. iti lin jai sti So Sk. Nizke cene in dobra postrežb* naše geslo. Ne pozabite torej obiskati n*1 1 našej mesnici in groceriji na lu Broadway and Granite Str« Chic. Phone 2768. N. W. Ph°ne A lexander Chi. Phone 376 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET. ILL Luka PleS HRVATSKO-SLOVENSKA gostilna fin® kjer točim najokusnejše piv°> _ v;j* mača in importirana žganja >° 3 ter prodajem dišeče smodke. ^ Se vsem priporočam v obilen 1014 North Chicago St.. Jol««1' Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje EAGLaK EXPOEt tt .•M-K-^j-.wwsb;. ter je najboljša pljaCa E Porter Brewing Company Ota telefon 405, S. Bluff St.. Joliet, 111