30. številka.
Ljubljana, v soboto 7. febrnvarja.
XVIII. leto, 1885.
Iiliaja vsak dan sveder, izini i nedelje in praznike, 'er velja po poftti prejeman za a v 11 ri j s k o-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta H vid.) za »Vi rt leta 4 t,rld., za jeden mesec 1 glil. •JO kr. — Za Ljubljanu hrez poSiljanj* na <<<>m za VM leto 18 tfld. za retrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu se po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za čet it leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit\rst" po 6 kr., <'e *e ozna-> In jedenkrat tiska, po 5 Ur, če se dvakrat, m po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tisk*. Pop si na| se izvole fmnkovstti — Rokopisi se. ne vračajo.  Uredništvo in uprav ni U v o je v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stollia". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroču.ne, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Dr. A. Fischhof pa jezikovno vprašanje.
M. Čestokrat Že smo imeli priliko seznavati in poudarjati, da je sivolasi dr. Adolf Fischhof ali — kakor ga časih tudi imenujejo — „modrijnn iz Emmersdorfa" bela vrana mej avstrijskimi Nemci, rekše pošten Nemec. On je, ki je izustil tudi to-le z ozirom na naše cesarstvo: rDržava, ki ima v sebi več narodnostij, je kakor mozajik podoba. Da se jej obrani lepa harmonija, ne sme se jej pačiti njen kolorit in posebno svojstvo njenih delov, marveč skrbno se mora vse to čuvati. A kdor z okorno roko kazi in ruši najmanjši sestavni del, taisti spravi v nevarnost celo sestavo." Vse njegovo delovanje pa nam kaže, da je mož tudi resnično čutil, kar je s temi besedami izrekel. Resno si je vedno prizadeval, poučiti svoje rojake o pravem poklici avstrijske države, ki mora biti zavet-nica in previdna mati vsem svojim narodom in jezikom, in nikdar se Častiti Avstrijan ni dal premakniti s svojega objektivnega stališča, s katerega se vsi avstrijski narodi vidijo jednakopravni, zaslu-žujoči pravico do iridividuvalnega svojega razvijanja. Da bi se povrnil mir v Avstrijo, da bi se v to svrho uredile jezikovne lazmeie: to je dr Fisch-hofov uzor. On sam išče, kuj bi se dalo nasvctovnti v tem ožini, Obrnil je bil toraj svoj pogled črez avstrijske meje v druge kraje in druga ljudstva, vid ti. kakšno je drugod razmerje mej raznimi jeziki in narodi v sferi jedne države. Iz tega opazovanja in napora navstala mu je knjiga,*) ki je te dni zagledala beli dan. Ni treba še posebe omenjati, da se jej pripisuje posebna veljava.
Pisateljev namen ni bil, spisati popolno, sistematično urejeno de o o jezikovnem pravu Hotel je samo načeti, pota pokazati, a to je tudi storil tako spretno, da bode vsakemu, ki hoče natančniše pro-učiti to stvar, mogoče s pridom in brez težav do-Bezati svoj namen. Mnogo gradiva je nabranega v tej knjigi in jezikovne razmere vnanjega sveta so sedaj odprte za vsako oko
Mi bodeino v naslednjem poudarili samo naj-važniše. Kjer koli se je kdaj razpravljalo vprašanje
* „Dio Spraehenreelite in den Staaten premise liter Nationalitat. N.ich doti von Dr Adolf Fischhof gos lnimlten Daten in dAndeUtUDgOD (Urgestellt, Wien, 188f). Minz."
jezikovno, ali je to bilo po indiških, ameriških in afriških kolonijah velike Britanije ali pa v državah evropskih, od povsodi nam dr. Fischhof kaže, kako se je rešilo to vprašanje. Potrebni podatki iz statistike in zgodovine, nam vse pojasnujejo. Učimo se, da se je povsodi vsled jezikovnega boja še le tedaj mir povrnil mej narodnosti jedne in iste države, če seje vprašanje jezikovno ureilo z jezikovnimi zakoni, če je bila naravna pravica narodova do rabe njegovega jezika v šoli in v uradu jasno uzakonjena in zagotovljena. V koloniji ob Capu kakor v Canadi, v Belgiji kakor tudi v Švici, so se le po tej poti potolažili budi prepiri, le tako je bilo mogoče rodove zjediniti za obče in vkupno delo Pravi uzor jezikovne jednakopraviiosti podaje n.iin že od prvih časov Švica. Pravo in svoboda je bila tukaj tako ukoreninjena, da se ni niti misliti dalo na prikrajševanje jezikovne pravice; to se je zgodilo le v Graubiindtenu, a zato pa jo kanton tudi izgubil Veltlin. Celo samooblastna Rusija zatira samo Poljake, drugim pridobljenim pokrajinam se ne jemlje jednakopravnost.
Pri nas v Avstriji so bili do sedaj vsi poskusi hrez uspeha, je/ikovno vprašanje se še ni moglo rešiti v zakonu, akopramje član XIX. osnovnih državnih zakonov o občili pravicah državljanskih izrekel načelo jednakopravnosti. To lepo in dobro načelo se ne izvršuje, ker ni potrebnih specijalnih zakonov in tako je prišlo, daje član, ki bi moral pomiriti narode, postal vir večnim narodnostnim prepirom.
Dr. Fiecbhofova knjiga kritikuje vse predlogo in naredbe, vsa približevanja glede tega vprašanja in je polna dobrih nasvetov, kako bi se izravnale sedanje jezikovne diference. Po njegovih mislih bi so morale določiti te-lc štiri točke: Jezik, v katerem morajo biti spisane uloge za urade in v katerem je dajati odloke; notranji uradni jezik državnih ob-lastev po kronovinab; jezik samoupravnih ob astev, kadar imajo opravila z drugojezičnimi oblastvi v svoji ali tuji deželi; slednjič jezik v zemljiški javni knjigi. Kako bi se to dalo določiti, tudi to pove sloveči pisatelj, Mi nasvete priobčujemo brez opo-menj, ki jih vsakakor imamo na srci. Zavoljo prve točke je največ boja. Pražakova jezikovna naredba za Češko ga je še bolj podkurila, ker je poleg tega, tla je od vsacega prebivalca po vsej deželi uloge
spisane v njegovem jeziku vzprejemati in tudi mu v materinem njegovem jeziku odloke dajati, še določila, da mora vsak uradnik kjerkoli v češki deželi znati oba deželna jezika. Nemški Pemci so bili zlasti zavoljo poslednje določbe silno razburjeni. Dr. Fischhof pravi, da naj bi se opustil ta dodatek naj bi se rajše pomagalo si s prelagatelji; tako bi bil mir storjen. Če bi pa stranke tudi s tem ne bile zadovoljne, naj bi se potem tako ravnalo, kakor v Švici: državljani naj bi le ulagali v svojem jeziku, toda odloki naj bi smeli biti pisani v jeziku, ki je pri uradu v navadi. (Slovenci bi po taki reformi ne bili čisto nič na boljem, kakor znano.) Kar se tiče notranjega uradnega jezika pri državnih oblastvih po kronovinab, spominja nas pisatelj, da so sami ustavovoivi odstopili bili od jezikovnega jedinstva, ker so Poljakom dali take koncesije za svoje vlade in misli, da bi se naj odobrili dra. Rtissa jezikovni predlogi za Češko, namreč za dva oddelka pri naniestništvii in višjem sodišči v Pragi itd. Glede jezika, ki bi ga morala rabiti samoupiavna oblastva do drugojezičnih oblastev priporoma se običaj in zakon ogeiski, rabi naj se di žavno-uradni jezik ali pa jezik adresata Za zemljiške knjige pa naj bi veljalo pravilo §. 11 ogerskega zakona, jezik v zemljiški knjigi bodi isti, ki ga rabi dotično sodišče, stranko pa naj po svoji volji dobivajo odloke in posnetke v svojem jeziku, ako je ta jezik tudi uraden.
Razsodni čitatelji sami uvidevajo, da dr. Fischhof zlasti pri jeziku za javno knjigo greši proti načelu jednakopravnosti in proti javni knjigi sami, da bi mu pa tudi v drugih nasvetih ne mogli do pičice pritrditi, dokler smo si svesti narodnosti svoje To bi tudi poudarjati morali v konferenciji, ki je pisatelj nasvetuje dižavno/borskiin desničarjem in levičarjem izven parlamenta. Ta konferencija naj bi pomagala preko razločkov in prepirov in v prvi vrsti naj bi določila, kaj glede jezikovnih zakonov pristoji državnemu zboru, kaj pa spada v zakonodavno področje deželnih zborov. Drugo bi se Y parlamentu lahko dognalo
Poslavljajo s*' od neprecenjenega gradiva, ki je naloženo v dr. Fisclihofovi knjigi, gojimo tudi mi željo starega patrijota, da bi se dosegel mir mej nami, a prav tako tudi želimo, da bi si mir ne odkupili z izgubo preprostih pogojev narodnosti naše.
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Gospod urednik! Spodobilo bi se, da se Vam predstavljam s polno torbo dovtipov in smešnic, kajti s daj je predpust in starodavni, a vedno mladi in Segavi Kurent vihti čarobno svoje žezlo, kljubu temu, da so mu mej našimi kazinoti navstali jako nevarni tekmeci. Celo dobro in koristno bi bilo, ko bi so čitatelji prav iz srca krohotali, čitajoč ..kihanje mojih možjanov", ko bi jim smeh pospeševal probavljanje raznih pečenk in baš sedaj običajnega ocvrtja.
A že Johannes Scherr pravi v svoji knjigi „Dichterkiinige", da imajo Slovani prav malo humorja, Slovencev pa mož menda niti poznal ni, sicer bi bil rekel, da ga nemarno prav nič, ali pa, da nemamo niti najmanjšega razloga za humor in za veselost. Čuditi se torej ni, če prihajam s prazno „šako". Še to malo dobre volje, ki sem jo imel, spridil mi je poredni dr. Mahnič v (Jorici, oziroma v .,Slovenci", o katerem pač najbolj velja gore omenjeni ScheiT-ov izrek. Dr. Mahnič proučil je baje
vse filozotične sisteme od Spinoze do Kanta in do teorije „tiber die transcedentalen Fibsche", a kaj nam vse to basni? Nič, prav nič! Da se je pa usel za mizo in nam napisal nekoliko krasnih, navdušu-jočib pesmij, nekoliko novel in romanov, da nam je pokazal, kako si on misli poezijo, kako se mora peti, da nam je sploh obogatil naše slovstvo le za mrvico, da nam je pokazal tudi svojo pozitivno, ne pa samo gole negativne strani, iz katere široko zija zavist, in žarljivost — hvaležen bi mu bil ves naš rod in naših vnukov vnuki.
Res, jezil bi se bil še dalje nad drom. Mah-ničem, zamahnil bi bil še parkrat po njem, povedal bi bil morebiti, kako je bojeviti ta gospod pri nekem uredništvu povpraševal, kdaj se objavi slovstvenega zabavnega večera naznanjeni protest, — kar mi potolaži mojo jezo prijatelj — učenec Merkurjev, torej pristen p an to i s t.
Nesva se pogovarjala o Mahničijadi, ampak o predpustnem življenji. Mož je dobrovoljček in dovtipov poln, da je kar sipal. Na vprašanje: Kaj je novega? odgovoril je brzo: „Ravno prihajam s plesa železničarjev pri Koslerji. Povem ti, krasno je bilo,
in izredno elegantno. Samo jeden pripeljal se je v fijakerji, pa še tistega ni bil"." Kako izborna kritika v tako malo besedah!
Vprašal sem ga dalje, naj pove še kaj družili novostij m norosti „Veš, novostij in norostij je na preostajaiije. Zadnjič čitani Lajbaherico, ki v vsej resnobi zahteva, naj mesto Ljubljansko skrbi za red pri eselicl na drsališči. Ali ni to presinešno ? Pismouki v Kolodvorskih ulicah menda ne vedo, da spada drsali če pod Šiško, da Ljubljansko redarstvo tjakaj niti ne sme. To vse prihaja od tega, če ljudje niti toliko zeinljepisja ne znajo, da bi vedeli, kje je Ljubljane konec, kje pa Šiška začenja."
„Drugi dan uberem pot pod noge in pohajko-vaje dospem do naše gimnazije. Tu sem pa čul take, da sem kar strmel. V nekem razredu predava profesor, rodom Nemec, v slovenskem jeziku. Pa v kakem? Poslušaj! Razlagal je dijakom zenujepiaje in rekel je mej drugim: Tržaška luknja je v Avstriji najlepša. Hotel je reči: ./l'ržaška luka". Potem jim je pravil, da so v tej in tej deželi ljudje „r a z 1 i č n i h v i r o v", kar naj bi pomenjalo „ver-schiedener Confcssionen".
Ruščina kot občni slovanski slovstveni jezik.
Organ druge hrvatske, radikalne stranke, „.Slobodo" še mnogo hu e preganja cenzura ali nadzor državnega pravduištva in skoraj vedno izhaja z belimi kolonami, na katerih stoji z debelimi črkami tiskano „konfiskovano". V tej „Slobodi", organu gospoda Starčevića tiskajo se že nekaj let članki veliko bo\j razumljivi in odkritosrčni o vseslovenskem značenji ruskega slovstvenega jezika. To je nov dokaz, da avstro-ogerska načelstva nemajo ničesar proti tako imenovanemu slovstvenemu panslavizmu. To tudi ni nič čudnega, kajti za avstrijsko cesarstvo to ni nič nevarnega. Samo avstrijsko vojno oblastvo prisiljeno je bilo skrbeti, da se avstrijski častniki priuče ruščini, in mej Madjari je poslednjih dvajset let jako naraslo število mož, ki sc uče ruskega jezika in slovstva. Tedaj ne more več biti prejšnjih zaprek razširjenju ruščine mej avstro-oger-skimi Slovani. Vsake umetne in vnanje naredbe proti ruskemu slovstvenemu jeziku bi le pomogle k njegovemu razširjenju. Sedaj se v Avstriji vedno bolj pogostem delajo poskušnje, da bi se ustanovila pravilna trgovina z ruskimi knjigami; pa dokler se ta ne osnuje, ne more in ne sme Peterburško slovansko društvo biti ravnodušno k prošnjam, ki vedno mnogobrojno prihajajo iz raznih koncev za-paduega slovanskega sveta na društvo in na zasebnike za dopošiljanje ruskih časnikov, celih zbirk ruskih pesnikov, ruskih romanov, povestij, učenih del in izdani) itd., ter jih ne sme odbijati.
Jaz rečem, da ne vem mnogo nujnejših in važnejših dolžnostij za nas izobražene Ruse k našim soplemenikom, kakor je skrb, da se osnuje za nekaj časa pravilno in neprestano razpošiljanje ruskih knjig leposlovne i i znanstvene vsebine v različne zapaduo-slovanske dežele, zlasti v take kraje in mesta, ka mor naša društva, pisatelji in učenjaki sami ne pošiljajo svojih del, kjer ni starih in novih dobrih biblijotek, kakeršne so v Zagrebu, Belem gradu, Sofiji in Plovdivu. Zlasti Plodivska biblijoteka ima jako velik ruski oddelek, ta vedno kupuje dosti ruskih knjig, katere naroča iz Odese in jih tudi ondu daje vezati. V Sotijskej javnej biblijoteki je tudi dosti ruskih del, toda žalibog, ta biblijoteka je do poslednjega časa bila v jako slabih prostorih in slabo urejena. V družili bolgarskih mestih jo tudi dosti ruskih knjig, in težko se dobi kaka druga slovanska dežela, kjer bi ljudje toliko znali ruski in tako ljubili rusko slovstvo. Potem je znanje z našim jezikom in slovstvom najbolj razširjeno v Srbiji, Črni gori, na Češkem, v Galiciji in pri Slovakih, slabeje pa pri ogerskili Rusinih, v Bukovini, na Slovenskem, Hrvatskem, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Avstrijski in pruski Poljaki sami se res ne marajo učiti ruščine, pa vender je učenje ruskega jezika in poznanje ruske literature poslednje dve desetletji pri njih tudi vidno napredovalo. O ruskih Poljakih ni treba govoriti, kajti za-nje je ruščina obligatna in neizogibno potrebna. Tedaj je treba najprej skrbeti, da se preskrbe z ruskimi knjigami take slovanske dežele, kjer jih je še malo in kjer jih najbolj potrebujejo. Prve pošiljatve naj se odpravijo v taka središča, kjer imajo „Matice", tako imenovane „Narodne dome", dijaška društva in čital-
nice. Nekaj se je že zgodilo v tem oziru, pa še premalo. Treba bi bilo tudi dajati kako nagrado ali plačo onim. ki bi prostovoljno poučevali ruski jezik v glavnih centrih in v različnih kotih zapadno-slo-
vanskega sveta. (Konec priM --j-
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 7. februvarja.
V budgetnem odseku clvžavnrga zbora
je poslanec Neuvvirth sprožil misel, da bi se zmanjšala naša denarna jednota, da bi se uveli mesto goldinarjev marke ali franki, da bi tako imeli jednak denar z Nemčijo, ali pa s Švico, Italijo, Francijo in Belgijo. Po našem mnenji bi to napravilo le nove zmešnjave. Upeljavo mark bi oviralo to, da je v Nemčiji zlata, ne pa srebrna veljava. Morali bi jo tudi pri nas uvesti, če ne bi dosegli le jednakost v imenu, ne pa v vred iosti. Uvedenje zlate veljave pa bi imelo velike financijelne težave. Ko bi pa uveli franke, bi pa bilo preračunenje iz starega denarja v novega težavno, ker frank ima 40 Va krajcarja vrednosti, no pa samo 40 kr., kakor nekateri mislijo.
Š<Ai«'r»M Velikonemci hočejo tudi pokazati svoje velikonemško čuvstvo. „Deutscher Verein" v Gradci dovolil je 100 mark za Bismarckovo častno d-irilo in osnoval poseben odbor, ki bode nabiral še daljne darove v ta nam»n.
Konservativni centralni volilni odbor za Brit« »ko trgovsko zbornico se je pritožil pri volilnej komisiji zaradi nepopolnosti na pregled razloženih volilnih zapisnikov. V vsakej davkariji razloženi zapisnik obsega samo volilce dotičnega davkarskega okraja ne pa celega volinega okraja, kakor to zah teva zakon. Vsled te pritožbe se bodo morda volitve precej časa zavlekle, kajti komisija bode morala sestaviti nove zapi nike.
IS hu o v i kl Rusini se bodo v prihodnjem državnem zboru baje pridružili vladnej stranki, ako bode kateri izvoljen. S tem spravljivim postopanjem nadejajo se doseči narodno jednakopravnost. Mi prisrčno želimo, da bi tudi res kaj dosegli, ne pa vladi samo tlake delali, kakor so jo naši slovenski poslanci že šest let.
Vitanje države.
Srbsko ministers'vo pridno pripravlja predloge za bodoče skupščino. Ministerstvo za narodno gospodarsvo izdeluje mej drugim agrarni zakon. Ta zakon bode prepovedoval preveliko razkosavanje posestev, kajti to je škodljivo živinoreji, ker se vsled tega pašniki vedno bolj spreminjajo v njive. Vsaka občina bode sedaj morala pustiti jeden del zemlje za pašnik, katerega velikost se pa bode ravnala po tem, koliko ima živine. Po druzih krajih, kakor po pašnikih, se pa ne bode dovoljevalo pasti, da se tako prepreči, da kdo z živino tuja polja ne popase. Zaukazalo se bode, da morajo v vsakem kraji vsi h kratu spravljati poljske pridelke, s tem se misli omejiti poljsko tatvino. — Kmalu se začno volitve občinskih zborov novo osnovanih velikih občin. Kakor se sodi, bodo skoro povsod zmagali naprednjaki.
Mej Francijo in Afrlik« družbo se je že doseglo sporaziiniljenje zaradi mej bodoče kongiške države. Dotična pogodba je že podpisana. Sedaj so vse merodajne oblasti že priznale Afriško družbo, samo Portugalija še vedno zagovarja neke svoje pravice, katere bi utegnile ovirati ustanovo kongiške države. Dokler se Afriška družba in Portugalija ne sporazumeta se tudi sklepi afriške konference ne morejo izvesti.
Iz poročil iz Sudana se ne da sklepati, kaj da je prav za prav z Gordonom. Neko poročilo javlja, da je Mahdi vzel mesto Kartum, tamošnjo citadelo pa še brani Gordon. Po druzih poročilih se pa nič ne ve o Gordonu, in sodi se, da je pal v boji. Vse pote v sudansko glavno mesto zaseli so ustajniki.
Ko je bil čas za molitev, velel je: Moli se! naposled pa je rekel: „Danes sem slabega volja!"
„Jaz tudi!" rekel sem sam pri sebi m odšel hitro, kar so me noge nesle, da se izognem nevarnosti, da čujem še kos Heinrichove nemško-ameri-canske politike, ali pa še kaj jednacih dokazov jezikovne zmožnosti nemškega gospoda profesorja".
„Zares, čudovito se skrbi za naše nadobudne mladine pouk in Vodnik imel je prav, ko je pel, da jajce več, koputave, vsaj v navedenem slučaji". Sicer pa to prav nič ni na p-'tu, da celo nežni spol, tacega moža proslavlja in našim ljudem stavi v vzgled, kajti gleda se le na nališpano z zlato peno prevlečeno lupino, ne pa na vsebino. To ti pa povem samo zaradi tega, da si prepričan, da jaz vse vem, celo to, kako se je znan gospod odrezal na vprašanje: pride li k zabavnemu večeru? Lahko bi navajal njegova „ipsissima verba" o krojačih in čevljarjih, a vem, da bi te kaj tacega užalilo. Zatorej kaj veselega. Nekje imeli so ples. Plesalcev in plesalk bilo je nad sto, kotilijonskih redov pa jedva štirideset. Kaj početi, kako storiti, da vsak
vsaj jednega dobi. To ti je bila računska naloga nalašč za maturo. A vrlo so se izrezali. Kaj meniš, kako ? No, jako jednostavno :Nikomurnič! Basta!"
„Takih in jednakih je še veliko v mojej torbi, a vse še neso godne, pride čas, pride ,.špas'f. Da se pa ne boš vedno čmerno držal, povem ti pesen, ki jo je nedavno zložil moj prijatelj. Nemška je sicer, robata, ne preveč uglajena, a brez soli ni. Zatorej dovoli, da ti jo čitam:
J*, Doktor Gnil, dor batu verstunden,
Er zog es auch hervor,
Wo nndre G'hirn finalen
Kin cllcnlangca Ubr.
Nun lebt aber Bchon lange Uprt Doktor Gnil nicht raelir, Drum wird os Niomand bange Zu vvnckcln init dem Oohr".
Priznavam, da me je moj prijatelj s svojim pripovedovanjem nekoliko razvedril, še bolj pa z obljubo, da mi drugokrat prinese novih drobtin za nedeljsko pismo. Če bode prijatelj mož beseda, bodem tudi jaz. Dotlej pa sem v vsej udanosti Vaš
Alf*
Da je izdaja kriva, da je pal Kartum, je skoraj gotovo Izdajica je Faraz paša, kateri je imel braniti nasipe, pa je nalašč sovražnika spustil v mesto Po* ložaj angleške vojske v Sudanu je jako kiitičen. Steward je od vseh stranij obkoljen pri Gubatu poleg Metammeha, prav kakor je bil Gordon v Kar-tumu. Ustajniki so zaseli Metammeh in pozdravili padec Kartuma s streljanjem iz topov. Mnogo Angležem prijaznih rodov so je pridružilo Mahdiju. Vsi angleški listi so jako potrti zaradi pada Kartuma. Misli se, da je poslednje poročilo na \Volseley-a z Gordonovim pečatom: „Chartum ali rigmV* že odposlano bilo od Mahdija. Vsi pa odločno zahtevajo, da se pošlje nova močna ekspedicija, da bode vsaj pomogla vrniti sc sedanjej,, katerej bodo povrat skušali zabraniti ustajniki. Angleška, pa tudi turška in egiptovska vlada so jako potite, kajti ta Mahdijev vspeh utegnil bi imeti še slabe nasledke za red v Egiptu.
Dopisi.
I« Ptii|a 6. februvarja. [Izv. dop.] Tukajšnji župan g. F. Rodošek je svoje častno mesto odložil. Govorilo se je o tem že dlje časa, kajti mlajši elementi bili so mu vender preradikalni in se mnogokrat ž njimi ni ujemal Smrt njegovega sina Gustava — jednega najspretnejšega agitatorja nasprotne nam stranke — pripomogla je močno k tej odložitvi   Zdaj bi g. Strafella čas imel županovati!?
Omeniti mi je še zlobnost nekaterih ljudij. Že več ko leto dnij praskamo se /a poštne tiskovine v obeh jezicih. Toda zaman, ne d bitno jih. Preiskaval sem to stvar in zvedel, da naš fakcijozni poštar neče naročiti takih tiskovin, katere bi lahko dobil naravno t iz Gradca. Drugo pa sem izvedel, da jih trafikantom vzlic prošnje iz Maribora nečejo pošiljati. Ali jih v Mariboru imajo ali ne, ni mi znano, to pa sem iz gotovega vira poizvedel, da se trafi-kantnim prošnjam nikakor neče ustreči. Zategadelj je bil prisiljen jeden trafikantov take tiskovine naročiti pri — Vrbanskem poštarji, katere mora potem prodajati brez vse provizije.
Tako se Nemci in nemčurji branijo tiskovin v obeh jezicih. Kaj pa, ko bi mi Slovenci same 8 slovenkm tekstom zahtevali? Ali nemamo iste pravice zahtevati slovenske, kakor Nemec nemške ? Sicer pa vemo, kje tiči zajec. — Ako bode kateri naših poslancev zahteval slovenske tiskovine, dokazal bode vladni zastopnik „statistično" (V), da so ..nepotrebne". Poznamo te tiče — Nemce in nemčurje ter njihovo zlobnost. Sicer pa smo na te nedostatnosti opozorili našega gosp. državnega poslanca.
1/ Ormož» 6. februvarja. [Izviren dopis.] Naša mlada Čitalnica priredila je v novejšem času zopet dve veselici. Dne 20. decembra m. I. bila je ne manj zanimiva veselica od svečanosti v spomin Preširnu dne 7. decembra. Prva točka bila je ,.La dame blanche" od Borield ieu-a, kojoje mojsterski igral na gosli g. Fran Vabič, ki je iz prijaznosti tudi čitalničin pevovodja, na glasoviru pa ga je izborno spremljevala gospica Anka Pir-natova. Temu sledil je ženski čveterospev „Slovenka sem" od dr. Ipavca, in kasneje še čveterospev „Vitezovo slovo". Čuli smo že marsikak krasni čveterospev, ali tako izvrstnega, v srce segajočega, kakor sta omenjena, še nesmo slišali. Naša Čitalnica sme si čestitati, da ima take očarajoče pev-kinje, kakoršne so v prvoj vrsti gospa Franja Jeršejeva in gospica Berta Flisova in isto tako gospici Milka in Anka Pirnatovi. Na to se je popeval hrvatski moški zbor „Na Velebitu" od Vilharja tako krepko, da je tudi njemu donela občna pohvala od strani občinstva. „Sarafan" — rusko narodno — traskripcija od Viktora Felix-a — igral je g. Fran Vabič tako ljubko na goslih ter ga je isto tako spremljevala na glasoviru gospica Anka Pi mat ova, da je bilo občinstvo ginjeno v pravem pomenu besede. Dalje peval je mešan zbor Fleišma-novo „Prava ljuba" in Foersterjevega „Planinarja" z ono dovršenostjo, katera se sme pričakovati od pevcev pod vodstvom g. Vrbiča. Nazadnje pel je moški zbor isto tako precizno „Kitico slovenskih narodnih pesnij" od Kocijančiča. Potem igrala se je tombola.
Dne G. januvarja t. 1. imeli smo drugo veselico. Moški zbor peval je najpreje Kocjančičevo „Da-nes tukaj, jutri tam" tako dovršeno, da se je morala opetovati. Na to sledila je igra: „Kie je meja?" Matija Križ - g. IvanVertnik — in Blaž Kraž — g. Mohor Pirnat — sta nas s svojimi bre-gušami ter ino narodno opravo duševno prestavila v ono starodavno dobo naših slovenskih knezov. Morda se pa neso tako radi mej seboj kavsali naSi praotci radi mej, kajti bila jim je stara Panonija dosti prostorno bivališče.  Izvrstno sta igrala svojo
nalogo Križ in Kraž; in da ni bilo Križeve žene Marijane gospe Ivanke Žižkove — in njene hčerke Polonice — Anke Pirnatove — gotovo prišlo bilo bi do praske mej njima. Gospi Ivanki Žižkovi in gospiei Anki Pirnatovi moramo priznavati, da sta svoji nalogi izborno igrali, in občna je želja, da bi nas s svojo igro večkrat razveselili ter čitalničin napredek pospeševali. Kaj pa da rečemo o uradnem slugi Zverigi — g. Antonu Jesibu? — Jedna beseda zadostuje: on je narojen komik.
Sedaj so, že pri prejšnjej veselici omenjene dame isti čveterospev „Slovenka sem" zopet tako navdušeno pele, da slušatelju nehote srce v nedrili hitreje bje, ko posluša te čarobne glasove. Še se je peval mešan zbor „Kje so moje rožice" od dra. Ipavca, temu sledila je igra „Berite Novice*'. Kratki, nižji uradnik -- g.'Anton Jesi h — opravičil je tudi v tej igri že zgoraj rabljen izraz, da je narojen komik; vse njegovo kretanje in vsaka beseda vzbuja ti gmeh ter ti pretresa živce. Marijana, njegova sestra — gospica Berta Flisova — in Manica, njegova hčer — g. Anka P ima tova — pa sta igralki, kakeršnih bi se smelo iskati le v gledališčih večjih mest. Dasi videl, dragi čitatelj, kako elegantno se je kretala g. Berta Flisova ter dovršeno igrala svojo nalogo, čudil bi se njenej igri. Kaj pa bi rekli o Manici? Da! ona je umeteljnica, naj bode na glasoviru, naj bode na odru. Dr. Dragic, koncipijent — g. Ivan Vertnik — pokazal je v tej igri, da je popolnem kos tudi salonskoj igri ter sploh domač na deskah, ki pomenijo svet. — Po veselici pa je bil ples, in mladina rajala je, dok je kladvo bilo pozne, trudne ure že. Obeh veselic udeležila se je mnogobrojno domača inteligencija in veliko število našega zavednega naroda iz okolice in iz daljnih krajev. Tudi inteligencija narodnega Središča počastila je obe veselici v mnogobrojnem številu.
Dne 18. januvarja pa je bil občni zbor čital ničarjev, v kojem se je volil predsednik in odbor za leto 1885. Predsednikom voljen je bil gosp. dr. Anton Žižek, v odbor pa gg.: dr. Ivan Geršak, dr. Ivan Omulec, Vekoslav Kranjc, Ivan Vertnik, Miha Jezovšek in Andrej Pirnat. Namestniki pa so gg.: Jakob Potočnik, Simon Kandrič in Matevž Horvat. Pozneje volil je odbor iz svoje sredine podpredsednikom g. dra. Ivana Geršaka, tajnikom gosp. Vekoslava Krajnca in blagajnikom gospoda Ivana Vertnika.
Po dovršenem sporedu bila sta voljena častnima udoma Ormožke Čitalnico: prvi sin trojedne kraljevine in dika jugoslovanska vladika Josip Juraj Strossmaver, in neustrašljivi branitelj naših narodnih pravic, prečastiti g. B o ž i d a r It a i č, deželni in državni poslanec. Občni zbor odobraval je volitvi z gromovitimi živo-klici.
Pri drugej veselici in pri občnem zboru po-krepčal nas je g. Simon Kandrič z izvrstno pijačo in z ukusnimi jedili.
Domače stvari.
— (Umrl) je včeraj g. Jakob Vil ar, župan in posestnik v Pudobu pri Loži v najboljših letih svoje dobe. Pokojnik bil je vrl narodnjak in je dosti pripomogel k probujenji narodne zavesti v Ložki dolini. Bil je dlje časa tudi predsednik tamoš-njej Čitalnici in nikdar se ni ogibal ne truda ne gmotne podpore, kadar je šlo za narodno stvar. Udeleževal se je pri vseh shodih, bil merodajen pri volitvah in sploh obče priljubljen in upliven poštenjak. Vsa Ložka dolina ga bode težko pogrešala. Pogreb bode jutri. — Lahka mu zemljica!
— (Slovensko predstavo) priredi dra-matsko društvo v ponedeljek 22. t. m. Igralo se bode: „Srečen oče", vesela igra v treh dejanjih. Da je društvo tudi sedaj srečno volilo, ko je seglo po to igro v svoj reportoir, priča nam uspeh, s katerim se je predstavljala pred leti na našem odru.
— (Osobne vesti.) Poročil se je v 4. dan t. m. g. Miroslav Tomec, posestnik „pri Kraljici" v Šent Vidu nad Ljubljano z gospico Franjo Hoče var j evo iz Podloga pri Velikih Lašičah. — Naš rojak g. P e tko v Se k, ki se je doslej v Parizu slikarstva učil, preselil se je v Monakovo. — Umrla je včeraj v Ljubljani gospa Marija Robič, mati poštnega kontrolorja g. L. Robiča v 84. letu svoje dobe.
— („Škrata") prva številka izšla je danes. Vsebina raznovrstna in izborna, oblika pa jako elegantna in solidna. „Škrat" stane vse leto 3 gld. polu leta 1 gld. 50 kr., a četrt leta 80 kr. Želimo mu, <la bi se po vsem slovenskem svetu razširil.
— (Vabila za Sokolovo maskarado) se že razpošiljajo. Odbor je ukrenil, da se letos povabi nad 1500 osob. Pri tolikem številu se lahko prigodi, da kdo po pomoti ne dobi povabila. Da se taka pomota popravi, naj se dotičnik blagovoljno oglasi pri ^Sokolovem odboru". Vstopnice se začno prodajati na pustno nedeljo pri društvenem blagajniku g. Jos. Gebi, urarji v Slonovih ulicah. Cena je na vabilih označena. — Priprave za maskarado so jako obširne, dekoracijo prevzel je umeteljni mizar g. Matijan, sploh je vse v najspretnejših rokah, torej se je po vsej pravici nadejati, da bode maskarada tudi letos sijajna in najlepša veselica v vsej zimskej sezoni.
— (Dosedanja firma bratje Koslerji) se je po mej sobnem dogovoru včeraj razdružila in nastopila prostovoljna likvidacija. Likvidatorjem izbrana je hranilnica kranjska. Sedanja oficijalna firma slovo: „Gebrtider Kosler, Bier- und Špirituosenerzeugung in Laibach in Liipiidation, Krainische Sparcasse in Laibach". Delo v pivovarni se zaradi tega ne ustavi, ampak nadaljevalo se bode kakor doslej.
— (Veliko nevoljo) vzbujati po Ljubljani „Lex Šuklje" in oblačenje žganja. Vsled prve postave povišujejo hišni gospodarji strankam najemnino povprek za 15°/0. Znani so nam slučaji, da kdor je prej plačeval 260 gld. mora sedaj 300 gld., tak, ki je rioseduj plačeval 72 gld., bode sedaj pla čeval 80 gld. itd. V obče je za 1885 1. hišnega davka v Ljubljani za 26.000 gld. več, nego lani. — — Isto tako dela obdačenje žganja izredno veliko sitnosti, kajti zakon o pobiranji 3 kr. od litra se ne odlikuje po poscbnej praktičnosti, zlasti ker se ni oziralo na zaprta mesta. Drugo leto se bode ta zakon moral vsekako popolnem predrugačiti. Za sedaj so se pa trgovci, krčmarji in drugi, ki tržijo z žganjem z gosp. zakupnikom užitnine z dobra pogodili, da se je dosegel nekak „modus vivendi" in se bode moči izogibati nepriličn j strogosti zakona.
— (Matice Hrvatska.) Kakor čč. člani razvidijo iz „Izvještaja", tajništvo prosi, naj se zbog redne uprave, kolikor prej mogoče, udnina pošlje potom poverjeništev, ker se imajo knjige razpošiljati že krog Velike noči, katerih pa absolutno noben član ne dobi, ako ni prej uplačal letnine. Če žele še kateri udje pristopiti, naj blagovole članovino 3 gld. vsaj do konca februvarija izročiti poverje-ništvu za Ljubljansko okrožje pri sv. Jakopu v Ljubljani. —
— (Nezgoda.) Neprevidni voznik, ki seje z drugim voznikom skušal, kdo hitreje vozi, povozil je danes zjutraj Marijo Peterco, tovarniško delavko. Kazen „sportsinanu" ne bode odšla.
— (Naše smodke) po 2 kr. so zadnje dni ne le jako slabe, ampak nahaja se v njih vsakovrstna tvarina. Tako smo bili nedavno prisotni, ko je nekdo iz smodke za 2 kr. izvlekel dolg žrebelj, pred kratkim pa drug kadivec celo množino ženskih las. Mi bi pač mislili, da naj vodstvo tabačne tovarne gleda na to, da občinstvu za pošten denar prodaja i pošteno blago.
— (Zaplenili) so včeraj mestni užitninski služniki srno in srnjaka, ki sta bila baje prinesena iz g. Polnjnarjevega lova na Gorenjskem, ker so srne ob tem času več streljati ne smejo. Mestni komisar g. Tomec je divjačino prodal na očitni dražbi, denar pa se je izročil deželnemu kulturnemu zakladu. Prav tako!
— (Mrtvega našli) so danes zjutraj v nekem hlevu v Karlovskem predmestji nekega žganje-pivca. „Jeruš", dasi za 3 kr. liter podražen, zatis-nil mu je na veke oči.
— (Iz Kaplje poleg Vranskega) se nam piše, da sta se dne 5. t. m. mizarska pomagača Fran Završnik in Peter Turnšek v delavnici sprla ter je prvi slednjega tako hudo dvakrat s sekiro po glavi udaril, da bo nesrečni tovariš v kratkem dušo izdihnil. Zločinec prijavil se je sam sodniji na Vranskem.
— (Vabilo k svečanosti,) katero priredi Ormoška Čitalnica v nedeljo dne 8. februvarja 1885 ob 7. uri zvečer v svojih prostorih v spomin Valentinu Vodniku. Vspored: A. 1. „La flute enchan-t<$e", za glasovir, flavto in cello — Mozart. 2. „Sokolska", moški zbor — A. Foerster. 3. Slavnostni govor. 4. Ouvertura iz opere „Prodana nevesta", čveteroročno na glasovirji — Smetana. 5. „Kuko-viea", ženski zbor — dr. G. Ipavic. 6. „La chasse du jeune Henri". za glasovir, flavto in cello — Mehu!. 7. „Darilo", alt samospev s spremijevanjem
na glasovirji — Nedved. 8. „Varijacije na flavti" s spremIjevanjem glas., gosli in cella — Trebijsky. 9. „Venec narodnih pesnij", moški zbor — Kocijančič. 10. „La Babier de Sevilla" za glasovir, flavto in cello — Donizetti. B. Ples. Vstopnina: za ude 20 kr., za neude 30 kr. Dalje se vtbi k prostej zabavi s petjem, igro na glasovirji in go-slih, jux-tombolo in plesom, ki bode v nedeljo 15. februvarja 1885 v čitalničnih prostorih. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
— (V a h i 1 o k b e s e d i,) katero priredi Bolška narodna čitalnica v nedeljo, dne 8. februvarija v dvorani gostilne „Pri Pošti'1.  Spored: 1. J. Vašak
— „Slovan", poje moški zbor. 2. Govor. 3. A. Ned-včd — „Mili kraj", poje moški zbor. 4. M. Vilhar „Cilinder in klobuček", šaljiv dvogovor. 5. J. pL Zaje
— „Djačka pjesma", poje moški zbor. 6. „Krojač Fips'\ burka v jednem dejanji. 7. J pl. Zaje — „U boj!u poje moški zbor. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Po „Besedi" plesna zabava s petjem, pri katerej svira godba iz Kobarida. Vstopnina/ udom prosta, neudje plačajo 20 kr.; k plesu plačajo udje 50 kr., neudje 80 kr.
— (Diletantsko gledališče v Sevnici.) V nedeljo 8. februvarja 1885 8, predstava. I. „Telegram", vesela igra v jednem dejanji. Češki spisal G. Pfleger-Moravsky, poslovenil Josip Stare. II. Petje. III. „Gluh mora biti", burka v jednem dejanji. Poleg francoskega „Le deux sourds", o l J. Moinaux-a, v nemškej C. F. Eirichovi prestavi: „Taub muss er sein", poslovenil Josip Nolli. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina: sedež v 1. in 2. vrsti 35 kr., v 3., 4. in 5. vrsti 20 kr., drugi prostori po 10 kr. Vstopnice se dobivajo po dnevi v proda alnici g. L. Smole-ta v Sevnici in zvečer pri kasi. Ker je čisti dohodek namenjen v podporo ubozih učencev tukajšnje ljudske šole, se tudi nadplačila hvaležno vsprejemajo.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Halle 7. februvarja. Danes zjutraj ob 8. uri bila sta v tukajšnjej ječi obglavljena Reinsdorf in Kttchler. (Glavna krivca v Nieder-vvaldskem atentatu.)
London 7. februvarja. Kabinetski sovet je sklenil, da se da Wolseley-u popolnem na prosto za nadaljno vojevanje in da se mu po-i sije podkrepljen j a, kolikor bi zahteval. 0 osodi Gordona se ne ve nič gotovega. Danes zopet kabinetski sovet.
London 6. februvarja. Vest, da trdnjave Kartumske Mahdi še ni vzel, ampak, da jo ima še vedno Gordon v oblasti, se uradno še ni potrdila.
Pariz 7. februvarja. General Rribve brzojavi ja: Francozi vzeli so tri forte, ki so nad utrjenim ostrugom v Lang-Sonu ter potem polastili se celega utrjenega ostroga kitajske vojske. Francozi počivajo dva dni hoda od Lang-Sona. Briere hvali hrabrost obeh brigad.
Meteorologično poročilo.
CaB opazovanja	Stanju barometra v unn.	1 Tem-   | Ve-per;itiira   tro vi		Nobo	Ho-kriim v umi.
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Srednja	733-20 mm.    PO" C 7!15-86 mm.    3 0" 0 738 89 mm. I temperatura 4- 1'3°,		Drezv. nI. vzh. si. vzh. za 1-8	obl. obl. obl. 9 pod n	1-60 m. dežja. oruiitloin.
ID-cLuajslsa "borza
dne 7. februvarja t. 1.
(Itvirno telegrafifino poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta..........
Zlata renta ...........
5°/0 muren« renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcijo.........
London ............
Napol. ...........
O kr cekini .........
NemSko imrko........
4<y0 državne srečke iz 1 1854 250 gld Državno srečke iz 1 1861 100 gld 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta . .
Ogrska zlata renta 6°/B......
*      , 4°/o......
„   papirna renta 5°/0......
5»/0 štajerske zemljišč odvoz oblig . Dunava rog srečko S'/o  •   •    10t) gld Zemlj ob6 avstr 41/,0/,, zlati zast listi . Prior oblig Elizabetinu zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice
Kreditno Bročko.....100 gld
Ituilolfove srećke.....10 „
Akcijo ang!o-a"8tr banke .   .   120 „ Trammway-druSt velj. 170 gld a. v.. .
83 gld. 45			kr.
84	»		n
106	n	75	n
99	•	05	N
866		—	1»
303		40	It
123	n	70	■
9	r	77	•
5	r	80	b
60	t	30	r
127	■	75	•
174	n	25	r
106	a	70	l>
—	•	—	r
98	n	60	n
94	r	30	r
104	n	—	n
115	n	75	r
122		7r>	r
112	n	—	B
105	r	60	
177	•	75	
19	n	60	|
104	r	75	r
213	r	50	
Mi it delavci pri tiiji
dobe takoj dober 7«slnžek za dnljrn č<«a pri grHdieujI DmutUrin v Faternion I .m lordi na Žgorufeiu Koru-kt'iii. (72 — 1)
Stavbno podjpt'e Rainer &. Pinteritsch.
V J. BLASNIKOVI TISKARNI
na Bregu št. 12      v Ljubi ani      na Bregu št. 12
je ravnokar nn »vitlo prllla knjig«:
Živinozdr« vništvo.
Spisal dr. Simon Strupi.
Drugi pomnoženi natis, JlJ'/i l,oli 14)11:1 1 HM« *° **r'
V iste) zalogi se dobiva od vseli časnikov pohvaljena in priporočana knjiga;
Ht51it?eaik za dijake.
Cena: vezana i tiara obreikoffl on ke., i /.lat m t hrezkom 1 Kld . z zlatun obre/kom n v u-nji vezana 1 gld. •!> k V.
Ta knjiga se priporoča zlasti dijakom prvih gimnazij al n h razredov, ker je v si -venskem in zraven latioikeni prevodu pis na. Ta jako lepa molitvena knjiga bi <te ne smela pogrešati pri nobenem dijaku. (73 li
i
a pno pi-
v steklenicah
(6—ti) priporoči
A. MAYER-jeva >
trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. |
Dr. Nprauger leie
kapljice za želodec.
Uni medicinski in dnini sovctnik dr. Hiicking, ne dicinski no«cinik dr lolin, dr. .Miiuning in mnoge ilrntre zdravniške avtoritete so je preskusile in Je za i/v »Jim domače me t jim sredstvo priporočale pmt vsem že'min m in trebušnim m lezn m. rom;ig jo takoj proti migreni, krču v žel >*lei, omedleMC. glavobol ti. |rf bulmb Iju, /»si i/.en ni, želodčne! kislini vz-Mg vanju, miotci, kolku š k m le ju oni itd., proti /l;iiei žil., /upretiu. II lm in brez bole in mere in [>i>\r.e n glasi dll jed |. Poskusne 8 mo '/. malin in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
I'l'i gospo'1 U kurji Nt obodi, pri Zlatem orlu, nn I*re*iruo\eiii trgu. (Iti 14)
ti ui,
Pate des Gnomes
du dr. Thomson.
Sredstvo, da bradi hitro in uspešno raste; gotovo jedino sredstvo, katero, se je i rs za d In1" »kazalo. ZatoB'ii'e že <i n tedne rabiti Pate, da se dobi
lepo in polno brado. Cena lončku 2 gld.
Pate des Creoles
du dr. Thomion.
Srodstvo da se odpravijo lasje v malo m-nutah na m< stih. k jrr jih ne iiiarnmo, n. pr. pri lanskih na *gor> njih ustnih, rokah in '.ra-Sčenih cbrvih. Tate nema slabega upliva na kožo Ona lončka 2 gld. Zalogi v Ljubljani pri Kdvardu Nahr-n, partnraerji.
Vsak dan sveži
Mejnaroflna lija.
Ii Trsta v Sovi-Jork naravnost.
Vel ki prvoiazredni pamiki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprcjemajo blagi* in potnike po najnižjih cenah in z najholjAo postrežbo
V NRVI-10RK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „East -A-xig"lIa4% okolu 8. fehruvarja 1885. Kujuta za potnike 200 golil. — Vmesni krov ii" gold. Potniki naj se Obrnejo nn (20—13)
J.TERZUILE,
generalnega pasa/mega agenta, Via doli' Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. Zamdi  vožnje blaga obrne naj so < a Eniiliauo U* Ani. Poginjen, generalnega agenta v Trstu.
Važno
za vsacega trpečega na živcih.
Batno 1 elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev, M j novi indukcijski aparat električni strojčVk) Se da lahko rukovoditi in bi ne smel manjkati pri nobene) rodbini. Trganje, rev-Ustisoin, omeillevico, zobobol in revinatičn g avo» I nI In sploh vse bolezni živcev ozdrnvjo se z indukcijskim aparat m. Cena aparntu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld — Naročiti se morejo samo direktno pri imni. (741—^1
Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pomlares 2,
Kreditno društvo
v Ljubljani
računa na daljo svojim družbenikom ud posojil Iia 111 ril j ICC
za 4 mesece .... 5r2 obresti, čez 4 do 6 mesecev. . obresti.
Prošnje za vsprejem v kreditno društvo vsprejemajo se vsak dan v vfipM prostorih Kranjske hranilnice. es 2 wWT
pustni krofi
pn
JAST. FODERL-u.
I .mi- <>\ «• oli<-e. (16—6)
l'r\i, pristni, i .slinah >f nulop jajari han HulT-a bonboni I   i' dmnum ioh in >\ prsi «> t iti drun papini.
lino lfoll->t idravlino pivo is Hiaduegit i' \ lečIta 1 steklu lica Ho kr.	' Ivan llofl-it konceu-trovani aladiii i/, .le-*ek 1 nt. gl  1.12, ml. 8t. 70 kr.
Zdravilo za prsne in plučne Mezni. katarne afekcijone, slabo prebavljenje in slabe živce, hujša-nje, pomanjkanje krvi in onemoglost.	
Ivan Iloll-u biMlhonl it HladiKgn izvlečka za pral po 60, 80, 15111 K) kr., pristni le v modrih /nv tkih.	It nn lloir-a zdravil-11 a alatlna čokoladu V, kilo I. gl. 2.40, II. gl l.tio,  »/«  kilo gl. 1.30, II. 90 kr.
D
Ohranitev zdravja
je glavno prizadevanje vsacega trpečega in gotovo bode zanimalo vsacega zvedeti vsak dan dohajajoča poročila o ozdravljenji po Ivana Hoff-a izdelkih iz sliidnega izvlečka.
Gospodu IVANU HOFF-u,
i/iimiieljii in izdelovalcu preparatov iz sladnega iz v .i-« kii. c. ki*, dviiftientl ztil zn kn skoro vseh
suverennv e ropskih itd. Dun j. m<sl«>, OrnbOUf IS i uuncr«! rasse H.
V. hi.! Promili takoj poslati gostmdii baronu Leopoldu Boriiemiss v KolOŠI 28 steklenic Vašega izvi-tnega Lan H.ff-a zdravilnega piva iz slad-uega izvlečka po železnici.
Dunaj, 5. ma|a 1884.
Vi nf liurol Telekl.
LiuMjaiia, 28 okndna 188J. V. bi.! Prouim. pnftjite mi takoj itiri steklo-nloe Vašega is v letnega Ivan Hoff a koncentrova-n ga sladnega isVlečka po poštnem povzetji. Z Velespo to\aojein M. Branil, restavrater na jlliliej žee/.nici v Ljubljani.
Jas Nem sena Vaš Ql usno čokolado iz si <d-negH izvlečka za prsi I. tuko pr vad;l da brez te živeti ne moreni, t«<l <j prosim, pošljite mi jo l kilo po postnem po\ z tji.
Brezje UM CJorenjakem, 13. septembra 1881.
Z vel* Spoltoi aiijciu A. Paullul«
/«lrt»v n Mli4» zdravilo |»or<>ć'l<>.
Riiilolfovo, Kranjsko, 27. novembri 1882. Nami eno Lan IL tl-u zdravilno pivo iz slad-nega izvlečka dobri) Učinkuje, tedaj proilni, pošljite nn je z put 1-1 steklenio in 4 ?ayhke I an II. tr h bcnbunov izsladaign izvlečka no povzetji.
Z x e i'Hiiošfnv' ti|em dr. 4>usl:iv F selier,
c. kr. polkov ni zdravnik, sedaj v Hu-(686—6) dolt'ovetii DM Kra-j-kem.
Oluvne y.nlo«»-«':
Ijiildaim: IVt"i' Las-nik; Kranr Prnn Dolenc;
nije: P"-1 j mu: l»oxnt & Di trii h; Koevje: lvlvanl U tni.iii; Idriji: Pran Kos; RuilolfdVOi l). in U zoli, lekariia; Ubnie.i: Ja e/. I'mos» r; /.ugreli: C Ara/.im Salvaiorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljen h bratov; Olj : Kppferschmldt, Marek, lekarni; Re^a: G. IJutt', lekarna, Pr. Jeohel N. I'aV- čić, tlio. m-nji; G'ijra: fi. Cr Btofoloitl, dvonci ekarna: Celavec: \V Thiiiimviilil lekanju; Marilmr. W Kom/, le-k -m., P I'. Uolasik: Trž'e: .1. Rai I.ar-u ; Pulj: 0. H. VVanserniMfin; Ptuj .1 Kaanulr: Trat: F. rt,
Prn /. Sera? ml.i, Zuirlli, lekarn: Heljdi   F. Scbolz, dr. Kumpf-OVi dediči, lekarni; ZiibT. ChV.ttolOi co, N. A nlrov ee, bkariii.
60 visečih odlikovanj.
DillBOfljtuu lila IMi, im liniiajiin llu sjalj ml Ida IMl
Objava
i hranilnice in zastavljalnice, ,
Izvrševaje sklep ravnateljske seje, se naznanja, da se bode za - hranilnico odločil za zdt»j so
A      četrti uradni dam ||
t\ v tednu in se bodo tedaj uloge vsprejemale in izplačevale vsak Iff(&) ponedeljek, sredo, petek in sobot j od S. do 12. ure. (o^A Za uradna dneva zastavljalnice odločila sta se torek in če- .>, JP$ trtek z dosedanjimi nradnuni urami. >,\. *V5        Ta Bprememba stopi takoj v veljavo, zato je bil že peto'«, 5^ 5. t. ni., za hranilnici'!! uradni dan odločen. (70-8J 'N
'7) Ravnateljstvo @T
kranjske hranilnice in zastavljalnico.
v Ljubljani, v 1. dan februvarja 1886.
i-/.kili cenah !
Direklint dobva prek morja hi razpošilja po sedečih j.>ko
Kolonijalno blago, delikatese, ribe
po poiti pošt 1 ne p/osio '.1 ."> kilo v av tel j., pr
Mn\\ mej.
M Ccr ji'1«" fin, žl |it< n goreo . M liail') j l< fi drli. I, riliav . Ceyl 11 I'- rl na tiin-jš , m. čen
V^irlhfl mpč   naifim«|$i . .
IV ■ 1 i lliU. III I iV 1 Jako lin    . . 1'liuiia'.. IVyl 11 br latitno lep Plantaž Cev on jako li 1, iiiia*nn Culi.i modro /. len, mu i n in 1 p ) lnijfim'ii . . ) jako fin . . Zlati .lat a duhe , jako li 1    . . Java rumen mil ju u očcii    . . Galia P rl m cen in h p  . . . Perl Hocoa mil in mi feu .  . . Java /11 n debi I, lep lii mnfieu . S nt n tr uil 11, (in m mo. en Cain|iinos fl' mil in močen    . . lij., iselim inoicn. čiBt .... Ail'iski Morca droben rujav . .
Namizna rita gld. 1.15, 1.80 in
PeHSagn pra» i indijski   ,  . .
Siiltan-llo/.iuo bres |edra . . . Mareinunmundelai sladki
gi.i.
.nn 5 00 5 00 4 lili 1 8*1 4 7) ■I *2o 4 2b
4 :n 4 00
4.110 4 <dl 4. ii 4 no
;i 75
B 60 8 41 .{. 5 3.l.r)
1 m I.6D
2 :U) 4.86
Kaviar
nv. vi lj. gld. 2 00 « .3.00
z nnei rndiiej post ežbi i u. Elbski deb zrimt K. ) novi Ur laki di b I K. I* lili si miki rovi holaiid 2b ca. Taisti B'aniki novi veliki 80 ea. To -Ii nI .lii < k i novi ranil 90 ca. . Del   1'OB. slan ki fl'. m. 200 ca. .
L sos sianikis d. ubil. v, 30 v z.
Ityiill)iUiA"i$£
S1 rdele pra»e Urabmlake po K. Siril ne a 1'hnile v °/, ah 1 /, slu. Fr. liioosl l>i mor raki "/t 8k«
T?p lnnapi D,,rfl Oabinu  (5 ko 1 7/:
J? I • llipdbi) Lamb. .iiir.j. zik) Babol J . Id II dbiiiski čaj črn jako fiu Ko. gld. 4.00 Hulliill k' raj črn ji.ko tečen K». „ 8 oO .Iiuiiaika-liiim pristni star 4 litro „ 5.00 Ar.ic de line Unjb, in nad'. 4 btre „ 4 (10 Ungiiao de Cbampsgne na f. 4 lit, „ 7.0(1 VanHlev8k.80kr.,6k.64kr., 12k. „ 1.00 Stearin sveče IV 4, f> ali 0 v /.av.    „ 0.30
1.00 1,60 1.80 liSO I.7B I 60 1.00 1.15 3.50 I 50 4 80 3 00
Klobase, ok;ij. mesnima, svinjske gnja i, suho ovnč.ie, zelenjava m k> in. ovočje, bisquits Ud.
B]. BI. ScBim'z v Alioni pri Hambuigu. Obstoji že 1864.
1'ro.h m ne zamenjali naSe tvnlke s psiiuiiialci moje trgovine.       (0{)8—4;
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železu i kar.
Lastnina in tisk ..Narodno Tiskarno"
31
66
3-