Z80. ftettiKo.
i inram t mrk. s. snom m
iw. len.
.Slovenski Narod" velja v Ljubljani M dom dostavljen: v upravništvu prejeraan:
eelo leto.......K 24 —
pol leta........12*—
četrt leta 6*— na mesec....... 2*—
celo leto .   ......K 22*—
pol leta........11-—
četrt leta.......5*50
na mesec   .  •      .... 1*90
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Inaflovi ulica *fc 5 (v pritličju levo), telefon št. 34.
Iskal* vsak
Inserati veljajo:  peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin, za dvakrat po 12 vin., 2a trikrat aH večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne atvari.
številka velja 10 vin ari sv.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna«« telefon si. SS.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25-—
pol leta ...«•••   . 13"—
četrt leta....... 650
na mesec   ......   . 2*30
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Nemčijo: celo leto.......F 28-—
za Ameriko in vse droge dežele: celo leto......K 30*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnistvo: Knaflova nllsa št. 9 (spodaj, dvorišče levo), telefon it.SS
■g — i hi i i ■   i m.inTTT-r:---in ■   r i   ■ ■ ■ m ■ m in
Shod v Prebranim.
Pegan in občinske volitve.   — Mlekarna. — Politični bojkot. —   Za ve-nsu — Prazni žep. — Strah. — Elek-trarna in dr.
V nedeljo ob 4. popoldne se je vršil v Prest ranku v mlekarni uk kolodvora zelo dobro obiskan shod za predstojeće občinske volitve, katerega se je udeležilo okoli 300 mož. Shod je otvoril s pozdravom navzočih in govornika deželnega odbornika dr. Tavčarja, župan in posestnik gospod
Anton Križaj,
ki je bil nato tudi izvoljen za predsednika zborovanja ter je dal takoj besedo edinemu priglašenemu govorniku, deželnemu odborniku g.
dr. Ivanu Tavčarju,
ki je z velikim navdušenjem sprejet izvajal sledeče:
Pred kratkim časom je zvončkal tu okoli po vašj občini neki deželni odbornik in iskal je ljudi, katerim bi kaj svoje modrosti na vrat obesil. Opravičeno in umestno je. če je že deželni odbor čutil potrebo vtikati se v vaše občinske volitve, da slišite še drugi glas. po tistem starem pregovoru, da je treba slišati oba zvona! Jas se ne bom pečal v prvi vrsti z \ a Vrni občinskimi volitvami, ker mislim in sem prepričan, da ste možje, ki sami najboljše veste, koga si smete izbrati. Pribiti pa moram, da oni, kl agi tirajo s tem, da boste morali žnpann Križaju, če bi enkrat odstopil, plačati penz?jo 800 goldinarjev, gotovo niso resni ljudje. Ravno tako je tudi trditev, da dobiva vas župan že sedaj od okrajnega glavarstva 800 kron naravnost otročarija, ki je gotovo noben resen človek verjeti ne more. Kdor verjame to, cia na=a okrajna glavarstva plačujejo župane, ta spada v norišnico. Prepričan sem, da mi o tem ni izgubljati besede več!
Nekoliko bolj pa se moram baviti s svojim tovarišem dr. Pega-nom, ki je prišel v vašo sredo in vam prav veliko govoril o raznih stvareh. Pri tem se je dr. Pegan po-ka-zal. — in to obžalujem prav resnično, -—■ skrajno neodkritosrčnega, da bi skoro lahko rekel, hudobnega, kakor smo to pač že vajeni pri naših klerikalnih nasprotnikih. Če bi bil govoril resnico, bi gotovo ne nasto-
pal proti njemu; s obžalovanjem BSS pa moram očitati, da je govoril neresnico. Slabo orožje si je izbral dr. Pegan, ko je z neresnicami vstopil v vaš občinski boj!
Pred nekaj leti je županstvo Slavina zaprosilo od deželnega odbora dve posojili. Ena prošnja se je gla-sila na 44.000 K za vodovod v Kočah. Slavini in Žeja h. druga prošnja pa se je glasila, da se dovoli, da prevzame občina poroštvo za 30.000 K, koje naj bi se najelo za zgradbo mlekarne na Prest ranku. Ker je deželna vlada zahtevala, da mora, če dobi mlekarna posojilo, občina jamčiti za to posolilo, je občina prosila deželni odbor, d n sme prevzeti to poroštvo. Vse Se je vršilo popolnoma pravilno. Občinski odbor je v tej zadevi sklepal in sklep je bil soglasen. Pribil se je tudi na občinski deski, ter opozarjal one, ki bi se hoteli pritožiti na deželni odbor. Deželni odbor je o tem predlogu občinskega odbora v celoti sklepal in je dal soglasno dovoljenje, da sme občina prevzeti poroštvo. Deželni odbor pa je to poroštvo dovo»il le po»! takimi pogoji, da občina nikdar ne more imeti od tejra poroštva škode. Niti vinarja škode! Deželni odbor je zahteval:
1. da mora na prvem mestu zavarovana biti na novem poslopji vase mlekarne Mestna hranilnica ljubljanska za svojih 30.000 K;
2. na drugem mestu pa občina ■ svojim poroštvom in koncih
& da nred občino jamčijo za to posojilo vsi }>ose>triikT, ki so člani vaše mlekarske zadruge.
To je zahteval deželni odl»or in vse i o se je tudi zgodilo! Zn^> r^j trdim popolnoma z mirno vestjo, da poroštvo, katero je o'>čina takrat da In. občini prav nič ne more škodovati. Samo v enem slučaju bi m oprla imeti občina od tega poroštva škodo, in to tedaj, če bi se zemlja odprla in če bi zemlja požrla to lepo poslopje, v katerem danes zborujemo. Pa lađi za ta slučaj je še onih 130 članov mlekarne, ki bi prišli pred občino do plačevanja! £ele če bi ti ne imeli prav nobenega premoženja, bi moriš plačah občina! Take s< resnične razmere!
Če tedaj agitirajo člani klerikalne stranke, ki so vrhu terra še deželni odbornrk* s tem, da t^r'ijo, da je občina radi poroštva v kaki nevarnosti je jasno, da je to samo navadna zloba, T)r. P'-nr^n U-ot pravnik
bi moral vedeti, če se je za vašo zadevo le malo zmenil, da občina ne more nikdar priti v najmanjšo nevarnost. Vi pa veste celo več, vam je vsem prav dobro znano, da predstavlja mlekarna sama v sebi precejšnjo vrednost in da dobro uspeva. (Splošno pritrjevanje.) Zato ie tembolj čudno, da vam prihaja dr. Pegan s takimi neresnicami!
Najbolj čudno pa je, da se klerikalna stranka, ki se vedno baba, da hoče zvišati gospodarsko moč nagega ljudstva, zaletava v vašo mlekarno. Če je mlekarna dobra, in če dobro uspeva, je bilo le pametno, da je občinski odbor pripomogel do njene ustanovitve. (Pritrjevanje.) In stranka, ki se pouaša, da je vzela v zakup vso gospodarsko modrost, bi morala biti vesela vašega napredka! Kakor pa vidimo, jo ravno ta napredek strašno peče. Zastopnik klerikalne stranke, dr. Pegan se šopiri zaradi poroštva občine pri mlekarni na Prestranku in vendar je on zastopnik tiste stranke, ki je v deželnem zboru vrgla nad pol milijona svoji »Gospodarski zvesf« in naprtila deželi že dva milijona poroštva za ravno isto zvezo! Zato pa so klerik.*:K-i najmanj poklicani rogoviliti proti pametnim poroštvom za mlekarne, ki so koristne in prinašajo kmetom dobre dohodke. ^nmo pritrjevanje.)
Dr. Pegan pa je nastopil tudi še 7 nekim drugim orožjem, tudi slabo orožje, ki v očeh pametnih mož ne vstaja ni kakega strahu. To drugo orožje, ki ga v naši politični vojni sočojo deželni odborniki klerikalne shraake je takozvani
politični bojkot.
Naši nasprotniki hodijo po shodih in tam nastopa dr. Lampe, ki zbranim kmetom na vse mogoče načine zatrjuje, da odslej naprej v naši deželi ne bodo dobivali napredno misleči ljudje prav nobene podpore iz deželnih sredstev. Nastopa tudi dr. Zaje in zagode enako pesem in tudi dr. Pegan je vabil slavinske kmete: »Bodite z nam*, če ne, ne dobite od dežele nobene podpore več!«
Najprej samo nekaj splošnih opazk k tej klerikalni pesmi ali bolje rečeno, k temu klerikalnemu čvekanju. Kaj bi rekli, če bi se zmislil okrajni glavar v Postojni, da naj odslej   naprej plačujejo davke samo
ko bi govorili o sodniku, ki bi razglasil: Pri meni bo odslej vsak naprednjak pravdo izgubil, dobil jo pa bo klerikalec in naj bodo njegove zahteve še tako krivične? (Veselost.) Kaj bi rekli o takem človeku? Jasno je, da bi bili prepričani, da je norec in spada na Studenec pri Mariji Devici v Polju. (Veselost!)
V čem obstoji mogočnost, da se more človeštvo združevati v velike skupine, kakor so države, in da se more združevati v manjše in najmanjše skupine, kakršna je na primer vaša občina? Načelo, ki mora obvladati vse take skupine, če naj ne propadejo, je načelo pravičnosti. In ravno pravičnost zahteva povsod, tla veljajo za vso enake dolžnosti, da pa imajo tudi vsi enake pravi ee. Kdor plača eesarski davek, ima tudi svoje pravice in med njimi tudi pravico do cesarskih podpor. (Klici: Tako je!) Če bi država uredila deljenje podpor tako, kakor si to predstavljajo naši klerikalci, bi storila hudodelstvo, ogoljufala in oslenarila bi posameznike. Nobenega dvoma ni, da bi se država, ki bi se ravnala po načelih naših klerikalcev, ne mogla nikdar vzdržati. Na tako stališče se je pa postavil naš deželni odbor.   (Ogorčeni medklici.)
Ne odgovarjal bi, če bi bil g. Štefe ali g. Kregar stopil na dan z omenjenim načelom. Toda nastopili so trije deželni odborniki in so javno prisegali, da odslei noben ^rug človek ne bo dobil deželne podpore, kakor sanm klerikalec. Ker so to načelo izrekli kar trije deželni odborniki, moram smatrati to izjavo za oflejjalno \t?*\-o klcH^lne večine v dež. odboru. Tod?-« nrThiti noram, da mora deželni odbornik ravno tako služiti pravici, kakor vsak drugi iiissfail Če na proglaša TH£elni odbornik taka načela, in če se celo baba 8 tem, da naprednjakom ne da nobene podnore in vse le klerikalcem, potem se s tem baba. da hoče zlorabljati svojo uradno oblast proti vsem
cesarskim in božjim posta'----- T\dor
se na ta način baha, je podoben zločincu, ki je vlomil v tujo hišo in se potem še ponaša, da je kradel. (Viharno pritrjevanje.)
Žalostno je, da so kWikalci padli na tako nirka tla in da se ne zavedajo, da denarja, ki je izročen njihovim rokam sedaj, ko imajo večino v deželnem zboru, niso spravili oni naorednjaki, klerikalci pa nič? Ka- [ skupaj,   anpak vsi davkoplačevalci,
ki imajo "»te^idelj tudi vsi pravieo do deželnih odpor. Poseb"A žalostno tod i radi tega, ker se vedno ponašajo, da so oni edina katoliška stranka, da so edini katoličani v de* želi.
Gospod dr. Pegan vam je baje pravil, da jc bilo v nekem naprednem listu narisano rešnje telo, spodaj pa nočna posoda. Če se je to re» zgodilo, potom je naravnost sramota za dotičnega državnega pravdni k«*, ko je dopustil, da je prižla taka slika; v javnost. Za dr. Pegana pa je sramota, če take stvaTi, ki so se morda« zgodile pri kakem listu, izkoriščaš proti coli naši stranki, ki s tem nima ničesar opraviti in ki nikomur n« mara trgati vere iz srca. Sieer n* mislim, da je dr. Pegan to nočno posodico vzel iz svoje lastne politične omarice, samo, da bi ž njo agitira! med vami. To bo prej kot ne resnica na eeli stvari, druzega pa nič!
Natašam: Pravemu naprednjaku je vera sveta, od duhovnika; pa, ki agitira in dela prepire ia zdražbo, vera nima nikake koristi« (Burno pritrjevanje.) Pri nas na Kranjskem se vtikajo v politične boje najbolj nas i mladi duhovniki i a kaplani, to pa seveda samo zato, ke*» imajo potu ho od zgoraj. Toda prišel bo morda tudi v Ljubljano razsodem škof, ki bo spoznal, da ti mladi ljudje mnogo več škodujejo naši veri, kakor vsi napretmjaki na Kranjskem skupaj! (Pritrjevanje!)
Če klerikalna stranka sedaj nastopa in pravi, da je katoliška, obenem pa razglaša, da ne bo delila nobenemu napredniaku deželnib podpor, in naj bo ta še tako usmiljenja vreden, potem smem gospode klerikalec pač upravičeno vprašati: Prijatelji, kakšno je pravzaprav vaše katoličanstvo, kaka je vasa vera* Kje je vasa ljubezen do bližnjega, k? jo zapoveduje naša vera? Vaša vera mora pač satanska biti, ker vas uči: sovraži svojega bližnjega, kolikor ti je le mogoče! (Veselost!)
Vera na«:v« nasprotnikov, klerikalcev je tedaj protikatoliška ia sram naj jih bo, da so tako slabi ka« toličani. (Odobravanje!)
Ali to večno kričanje, da naprednjakom ni treba opati na nobeno deželno podporo, se mi pa končno vidi, da je pravzaprav samo potrata praznih besed. Vse rogoviijenje s temi deželnimi podporami stoji na slabih, lesenih nogah!   Te klerikalna
LISTEK.
V soboto.
Spisal F.
V velikem začrnelem poslopju so stanovali delavci. Okoli in okoli poslopja je bila neprodirna tema; svetilke ali žarnice ni bilo nobene nikjer. Povsod je gospodarila tema. V strugi je bučala in šumela reka.
Temne sence so prihajale in odhajale. Nočno tišino je motil za hip pijan smeh, sirovo petje, tudi ženski in otročji jok, potem pa je bilo zopet vse tiho. Le zdajinzdaj se je začul šepet delavca in delavke, ki ju je družila ljubezen; pomešal se je z mrmranjem vode, ki je hitela naprej.
Vstopil je. V veži je bilo tema, aH noga je bila vajena; ni se nikamor zadel. Suha, koščena roka je tipala po mokrem zidovju in zadela ob kljuko. Nizka, široka vrata so se škripale odprla; v sobi je bila tema. Zato je posvetil. Svetloba žveplenke je padla po stenah in ležiščih, črne postave so ležale na umazanih blazinah. Nekdo se je zbudil in se obrnil na drugo stran; slama je zašumela. Zopet je bilo vse tiho. Mir je bil v sobani, ki je bila širna in prostrana.
Prižgal je svečo in sedel na kovčeg ob ležišču. Saj prava postelja ni bila. Na deskah je ležala trda blazina, ob vznožju je bil zvit nečeden koc.
Naslonil so je ob ležišče in si ogledoval napete roke. Bila je sobota. Ves teden je kopal v jami, dan na dan; danes pa je sobota in jutri je nedelja. Nejevoljen se je otresel misli, da ob nedeljah ni dela in ne plače. Dosti je šest dni, si je mislil. Sest dni je dela, od ponedeljka do sobote, v soboto je plača, v nedeljo pa je praznik dela. Vsakdo praznuje svoj dan, zakaj ga ne bi delavec?
In izvlekel je izza srajce rnto, premočeno z znojnimi kapljami. V njej so bili skrbno zaviti sadovi znoja in potu: trdo zaslužen denar.
Sladko čuvstvo ga je objelo. Z ljubeznijo in skrbjo je polagal goldinar za goldinarjem; pet jih je bilo. Zopet je iznova začel in zopet je štel, a goldinarjev je bilo vedno pet, ves zaslužek celega tedna.
Vrata so se odprla. Omahuje je vstopil drug delavec. Poznalo se mu je, da ni več trezen. Glasno je ropotal z okornimi čevlji in se zadeval, zdaj v steno, zdaj zopet ob zaboj. Delavci so 6e predramili; začeli so pomalem kleti in se obračati. Dolg, izsušen delavec je planil pokonci in izginil. Hladen zrak je j&avel po sobani; plamen sveče, ki je bila lojeva, je vzpla-polal in zadišalo je po loja.
Omahnil je vznak na svojem ležišču in zaprl oči. Bilo mu je neizmerno prijetno. Pred očmi so se mu ponavljali dogodki. Polna soba pivcev, gost dim, da se komaj vidi, na mizah vrčki, steklenice, bujne natakarice, in zdaj plačuje z goldinarji
— za nazaj in za danes. Danes ima denar, cel teden ga ni bilo. Položi natakarici roko okrog pasa. Ne brani se mu; danes ima denar, danes je njegova.
Odprl je oči in ga videl, ko je sedel in prešteval. Bral mu je srečo na obrazu, gledal mu je na ustnice, ki so štele: eden, dva, trije, štirje, pet . . . ., eden . . . Za renčal je sam pri sebi: »Pes, skopuh, ne boš nesel v grob, hudič te bo trgal! Sam hudič!« Premagal ga je spanec; v zavisti in nevoščljivosti je zatisnil oči.
Tudi oni je legel in upibnil svečo. Tema se je naselila. Iz veže so se čnli glasni koraki; po sobani je odmevalo glasno dihanje.
Trudno oči so se zgenile, zazibal se je v težek sanj.
Nesel je vrečo, polno denarja. Težka je bila, a vendar je nesel z lahkoto; kdo bi ne nesel, kdo hi se branil denarja? Naenkrat pa se je odprlo dno in denar se je začel izsipati na vse strani. Srebrni goldinarji in zlati cekini so se trkalikali po vseh kotih, bankovce je odnašal veter. Bolj ka je tiščal, bolj je letelo in padalo. Kmalu bo konec, kmalu bo vreča prazna; ničesar ne bo. On pa se je bal konca, bal se je tistega trenutka, ko bo vreča prazna, brez doneči h tolarjev. Tolarji so padali in se širili na vse strani, nikdar ni bilo konca, strah pa je postajal vedno večji in
Nad stavim poslopjem je zable-ščal mesec. Zvezde so sanjale na nočnem nebu. Semintja je švignil utrinek in se izgubil.
Poslopje je bilo v temi. V strugi se je zrcalil na vodi bledi nebeški pastir. Voda je bežala v hitrem teku.
Delavci so spali. —
večji
Mrzel znoj mu je oblil ček).
• . •
NIHlOVŽ.
Mirko M u r š e e. (Konec.)
Pa sveto pismo že piše: »In žena bo zapustila očeta, mater in dom ter sledila možu — izvoljencu srca,« in tudi pri Zivki je prevladal glas srca otroško poslušnost. Našla sva se zopet in znova so se vzbudili v, meni vsi moji že pokopani upi in nade, znova sem počel živeti.
Med tem mojim nihanjem med trenutki veselja in muk je prišel Miklavžev večer, dan, ki ga ne bora pozabil nikdar!
V Za polju je bila udomačena navada, da nastopi na ta dan vsako leto sveti Miklavž s svojim spremstvom in obdari ubogo deco. Vso prireditev so prepustili tokrat meni in jaz sem izbral med drugim Zivko za angelja, sam pa sem predstavljal hudiča.
Se danes laskate Živki, da je lepa žena, a če bi jo videli takrat, pred petnajstimi leti v angelskem kostumu, bi se mi prav nič me bili čudili,
da sem bil skoraj zblaznel, ko sem jo gledal. Zavita je bila v belo tuniko., kar se je povzdignilo vse bolj ala-bastrno belo polt njenega baržnna-stega obraza, navdahnjenega z lahno rdečico, njeni duhteoi kodrasti lasje so bili razpleteni in se sipali ko zlato po beli obleki, njene globokomo-dre oči je obdajal sladak sijaj, rečem vam, v nobenem n*ebeškem bitju no more biti združene tako harmonično toliko nežnosti in lepote, kakor je je bilo pri moji Zivki. Ko sem ji smel naravnati in popraviti njene kodre in jo voditi za roko v čitalniško dvorano k nastopu, takrat sem bil najsrečnejši in ne bil bi zamenjal svojega umazanega luciferjevega kostuma tudi ne s kraljevim purpur -jem.
Po dovršenem sporedu pa, ko sva bila par trenutkov neopažena, im se mi je zahvalila Zivka za poslano darilce, sem jo nalahno objel krog pasu, sklonil se k njej in ji rekel: »Zivka, ne zahvaljujte se mi za tako malenkosti, saj veste, da vam rad žrtvujem vse, kar imam, zahtevajto moje življenje pa vam je na razpolago, zahtevajte, da pretrpim za vas tisoč smrti in še Boga bom hvalil, da smem, tako vas ljubim!« Nasmehnila se mi je ljubko, da mi je pretresel nieu usmev srce, spregovorila sama besedico »Janko« in že sva se polju-bovala, poljubovala kakor bi hotela pen^soiti s temi poljubi ves ogenj najine dolgo prikrite vroče ljubavi, ka-
grožnje oo stran, ki ga od strani nie ni, v sredi pa tiči neznatna oseba dr. Pega na. (Smeh!)
Poglavitne deželne podporo so take. h katerim država prispeva i velikimi vsotami!
Mogoče je. da sklene klerikalna večina, da nobena napredna občina ne dobi deželne podpore; toda če pride to vladi do ušes, tega nikdar ne bo mogla i* ^ela trneti. To videli boste, da bo dr. Pegana kaj hitro prijela za oho in konec bo njegove slave! Kulturna dr*~"** mora svojim državljanom popolnoma enako deliti pravice, kakor nalaga vsem enaka bremen"* Hržava «----** meriti podpor po Peganovem vatlu, sicer bi zavladala no nji prava anarhija.
JVa -*rani ***"• so deželne
podpore tndi take, da so v korist ce-Pm občinam; a v nobeni občini no prebivajo izklicno le napred-*-' *, ifa M b'li ean*** ^riza^et*- r 1 -x«» dežela svojo podporo. Ce bi klerikalci občini Slavini ne dali podno— ker jo napredna, ne bi s tem zadeli samo vas* ki ste se tn zbrali na shodu, marveč tndi drnge klerikalne može. fPri t rje van je.)
Njih grožnja je tedaj dvorezen nož, Iti r»e W»4ef»p ?amn nar--inja kov in neodvisnih kmetov, marveč ki obreze tudi njih pristaše, kateri danes še prisegaj ni župnika in OS treba tudi na farovsko kuharico! /Veselost.) Zato pa besede dr. Pega na nimajo posebne veljave, ker bi aresničenje njegove grožnje obrezalo ravno tako Stima in Penkota kakor errejra ali drugega izmed vas. Tvopec pa bi bil ta, da bi tudi oni, ki danes Se prisegajo na klerikalce, začeli sovražiti dr. Pegana. To morajo končno i-zprevideti tu H i klerikalci sami 'n porem se bodo prepriča1!, da je bila vsa njih volilna agitacija s deželnimi podporami sama šnšmari;>. fPritrjevanie.)
Sedaj preidem k zadnjemu ali zelo tehtnemu poglavju. Mogoče je namreč, da klerikalci res ne kodo dajali podpor. Lepo M sliši, če pravi kdo: »To in ono bom dal". Ali tisti, ki t:-* k o govori, ne sme poseči v prrzen žep! Kajbočepote-jniti iz njega, če ni drngesra notri, kakor morda kak rtar robec* Iz praznega žepa gotovo ne more privleči ničesar. B'iim se, da je danes naša deželna uprava *e ore-eej blizo trenutka, ko se bo dala skoraj primerjati s praznim žepom.
Ce tedaj pravi dr. Pegan, da ne bodo dali ničesar, 1r» še ni tako grobno, ker vemo, da iz praznega žepa ni mogr>ee privleči eekinov!
Velika razlika je v enem ožim med naprednjaki in klerikalci. M! hočemo v deželnem gospod^r»? vu napredek ali ta napredek naj koraka polagoma in v raOT^rju s dež. sredstvi. Takoj, leo so prišli kler itn lei na krmilo v debeli, je hotel njih finančni minister pokazati, kaki tiči da so, da znajo vse. Ne rečem, da so denar vede zapravljali, mirno pa lahko trdim, da je deželni odbor izdajal d*>-nar. ne da bi se mu b?l količkaj sni i-!!1. VeHke vsote Je izda! in nič ni mislil, kako to kje bi dobil pokritje /a te velike izdatke.
In danes *mo nrišli tako daleč, da je dežela v velikih denarnih stiskah. Proračun za leto 1012 za dežt*-lo Kranjsko je napravljen in v tem proračunu je izkazano, če porabi dežela prav vse svoic dohodke, da ostane nepokrit primanjkMai, Vi znaša,
kor bi se hotela odskodovati z njimi »a vse prestano tmljenjo. Poljubljal sem njene zlate lase, rožnata lica, usta in oči in da se mi ni izvila nalahno iz mojega objema, bil bi je* zadušil s svojim poljubovanjem.
Zagotovljen sem bil tedaj Živki-nega srca, zasijalo je tudi meni zlato »olnce srečne ljubavi, rešen sem bil vse negotovosti, a začela se je druga bojazen, drugi dvomi, nastalo je pereče vprašanje, kaj porečejo k temu njeni starši.
Vedel sem v naprej, da se bodo orotivili najini zvezi, ker sem jim bil prenbog in zato sem napel vse svoje sile in v»o svojo energijo, da bi si zbolj^al gmotno stanje. Zavest, za kako ceno se borim in peham, mi je sladila trud in me navajala k novim naporom in še k vse večji vstrajnosti. Ljubezen ne pozna zaprek in ovir, ne časovnih ne drugih, i Zivko sva bila mlada, lahko sva čakala in ko »em si čez par let vstvaril trajno eksistenco, pa sem lahko stopil brezskrbno pred 2ivkine starše, poprosit njene roke.
Dovolili so v najino zaroko, podelili nama svoj blagoslov in ko je praznoval od časa mojega prihoda v Zapelje sveti Miklavž svojo šesto obletnico, pa je našel združeni dve najsrečnejši bitji, kar sva ostala do današnjega dne.
Sveti Miklavž nama je še enkrat pokazal svoje pokroviteljstvo in nama prinesel, ko je praznoval prihodnje leto zopet svoj god. najinega sinka ter podaril s tem Zivki največjo srečo, katere more biti deležna žena.
Poročena sva že nad devet let, a
po priznanj* doielaega gUvnrJe pl. SnkljeU samega, celili l,HMt§ K.
To povejte dr. Psganu. os  pr'le as enkrat strašit   med   vas s praznimi ispi* da ims dsiela sa Isto 1911 nepokrit primanjkljaj MOftJtt K.
Vprašamo pa sedaj, ali bo mogla dajati dežela, ki je kot gospodar v velikih škripcih kaj znatnih podpor t Mislim, da ne bo mogla dati veliko, ker je sama potrebna največje podpore! (Pritrjevanje.) Te podpore, ki jih klerikalci obljubu Vio, oziroma groze, da jih ne bodo dali, so tedaj kakor dim, ki se raz leze v nič in silno nespametni so oni ljudje, ki verujejo v te podpore. Zatorej naj te večne litanije o deželnih podporah že enkrat ponehajo!
Sploh je zalo čudno, da smo dobili pri tem volilnem redu, ki so si ga prikrojili klerikalci, sploh kako občino v uapredne roke. Pokazalo pa se je, da so se klerikalci uračunali in da je začelo prebivalstvo nase dežele tudi po deželi samostojno mislili. Celo v Dobrepoljah, domači občini poslanca Jakliča, so klerikalci komaj zmagali in celo v najmanjših občinah se je že pojavil odpor proti *,aČan-stvn, ki je zahtevajo duhovniki od kmeta. O tem bi morali voditelji klerikalne stranke razmišljati, mesto ua s deželnimi r»o^"orami vganjajo vsakovrstne kozlarije po deželi.
Govornik kritizoje deželno gospodarstvo, ter izraža bojazen, da časi, ko se bode morala deželna rio-klada povišati za 50% morda niso tako oddaljeni.
Govornik popisuje nevarnosti, k: piete deželi, če se bo njeno gospodarstvo vodilo s tisto strastno kitri-co kakor se vodi dandanes. Dalje se peča obširno z deželno elektrarno, od katere Notranjska ne bode imela ni-kake koristi, pač pa plačila, če bi dr. Lampetovi rentabilitetni računi skupaj padli, kakor poslopje, ki se je zidalo brez fundamentov. Res so nastopili časi, ko se bo moral kmet brigati, ne toliko za deželne podpore, kakor za deželno gospodarstvo samo. To gospoda.rstvo bo mora! naš kmet kontrolirati, če ne bo zdihoval ped deželnimi nakladami bujše kot Kristus pod križem, katerega je nosil na goro! Da bo pa kontrola mogoča, nastopiti mora od farovža neodvisni kmet!
Dolgotrajno ploskanje, ki se skoro ni hotelo poleči, je sledilo gt-vomikovim besedam, nakar je župan g. Križaj po kratkih zahvalnih besedah zaključil nadvse dobro uspeli shod.
rlsnifsstocilsKozMrovonie 33 slovenske docenfure no čelbem vseučilišču v Praži.
Praga. 1. decembra.
Slovenski vseučiliški odsek v Pragi je sklical včeraj v četrtek ma-nifestaeijski shod za slovenske stolice na praški univerzi. Velika dvnra-rana »Akademije« je bila do zadnjega kotička zasedena. Med zborovalci smo opazili rektorja češke univerze, dvornega svetnika dr. felakovskega, prof. dr. Hevrovskega, prof. dr. Polivko, prof. dr. Choudonskcga, zastopnika praske obline dr. Fcnka, prof. dr. Kadlea, prof. dr. Scbr^tza.
doslej nama ni^o zatemuile ob;>or-ja megle, megliee pa prežene takoj skupna ljubezen in blagoglasje.
Vidite tedaj, dragi prijatelji, da ne obožujem zastonj nebeskoga svetnika Miklavža, ki mi je pripomogel s svojo protekcijo do izpopolnitve vseli 7nojih najsrčnejših želj, ki me je uvrstil mM redko vrsto onih, ki lahko mirno in brez fraze rečejo: »Srečen in zadovoljen sem!«
Vse leto pa sta mi najljubša in največja praznika Živkin god in Miklavžev večer in dal Boo-, da bi še mi dolgo ostala.«
Solza je zaiesketala Kremenu v očeh. ko je končal svojo povest.
Pa rosne so bile še ene oči!
Proti koncu Krp-m^novega pripovedovanja se je bila povrnila gospa Živka, a ko je opazila ob svojem vstopu vse obmizje verno zamaknjeno v Kremena, obstala je neopažena in slišala tako konec moževe povesti.
Ko je končal, je pristopila molče k njemu, podala mu roko, ta jo je lahno in pobožno stisnil in vsi navzoči so bili prepričani, da sta si omladila s tem zopet vnovič svojo ljubezen, obnovila vnovič brez besed, prisego medsebojne harmonije in ljubavi.
Trenutna tišina j? nastala med navzočimi, vsi so molčali pod vtiskom tega svečanega trenutka; molčal je celo sicer vedno sarkastični zdravnik.
Zakonca Kremen sta se kmalu nato poslovila, tndi drugi gostje so se razšli in tako je minul ▼ trga S. prirejen Miklavžev večer.
V obilnom stavil* jo bilo zastopano češko dijaštvo, organizirano v »Sva-su čoškoslovaaskega študentstva«, »Antoninu Cižaku« in »Svepomoči«, da ni manjkalo bratov Hrvatov in Srbov, ss razuma ob sebi. Navsočt so bili se slovenski docent dr. Mihajlo Kostonar, državni poslanec ljubljanskega mesta dr. Vladimir Ravnikar ter znani Srb Adam Pribičevie, — V imenu vssučiliškega odseka je pozdravil navzoče tov. Kosi ter podelil besedo tov. Jurečku. Naslikal nam je zgodovino boja za slovensko vseučilišče, dokazoval, da smo Slovenci zreli za univerzo, naš jezik je dovolj razvit, naša literatura, tako leposlovna kakor znanstvena, se upošteva tudi pri drugih narodih. Toda kljub temu nam vlada neče ugoditi, Ker tega Nemci ne dopuščajo. Toda mi ne odnehamo od svojih zahtev: UeiO-vati moramo na to, da potom g spo-darskega, kulturnega in političnega zbližanja z brati Cehi dosežemo, kar nam po zakonu gre. Prvo, kar moramo storiti, je to, da skrbimo za učne moči, ki naj bi 6e habilitirale na češki univerzi v l*ragi. Dolžnost Vlacfts je, da nas pri tem podpira. Ustanovijo naj se na češki univerzi slovenske docenture — to je edino primerna pot v dosego našv b-a cilja. L parno, oa nas bo pri tem stremljenju poupirai si. prolesorski zbor, praska obeina, češko dijaštvo in češka javnost, sploh.
Nato je govoril tov. V a ne Radij. Poudarjal je razliko med življenjem v nemških vseučiliških mestih in med življenjem v Pragi. Tam vlaaa burs in slovenski dijak mora molčati.
V Pragi je brat med brati. Tudi z gmotnega stališča je bolje študirati v Pragi, nego na Dunaju ali v Gradcu. Na praški univerzi so dani vsi pogoji, da lahko vsak Slovenec napravi svoje izpite z izvrstnim uspehom. Vse slovensko dijaštvo naj se torej koncentrira v Pragi — to bodi naša paroia, kajti potem bo vlada primorana, upoštevati našo zahtevo po slovenskih docenturah! Odločno pa protestiramo proti klerikalnemu rova r jen ju napram Pragi — z docent urara i v K rak ovu bi nam ne bilo nič pomagaao. Naša zahteva je in bo: slovenske docenture v Pragi! Razviti moramo obširno akcijo za Prago, pri tem pa nam mora stati ob strani vsa slovenska javnost, podpirati mora v prvi vrsti praško dijaštvo, ki bije boj za največje kulturne ideale slovenske.
K besedi se oglasi nato državni poslanec dr.  Vladimir  Ravnihar. S
svojo navzočnostjo na današnjem zborovanju hoče pokazati, da danes ne gre za mladostne sanjarije, ampak za živo potrebo slovenskega naroda. Odkar smo izgubili slovenska predavanja na graškem vseučilišču, srno danes na zborovanju praškega dijastva prvič zopet na realnih tleh. Najboijša pot. da dosežemo kdaj svoje vseučilišče, so brez dvoma slovenske stolice na češki univerzi v Pra-eri. Ko smo enkrat dosegli to, smo dosegli vse! Vlada nam mora izpolniti naše zahteve, kajti mi ne zahtevamo ničesar drugega, kakor to, kar smo že imeli! Pred 60. leti nam je vlada dala to, česar nam danes, ko smo kulturno, gospodarsko in politično mnogo bolj razviti, kakor takrat, noče dati. Toda mi ne odnehamo od svojih zahtev — kar imamo, to smo si izvojevoli sami proti volji vlade i u Nemcev, x lastno močjo in z lastno silo — doseči moramo tudi slovenske stolice na češki univerzi v Pragi in ž njimi samostojno slovensko vseučilišče!
Dolgotrajno ploskanje je sledilo krasnim besedam edinega zagovornika slovenskega vseučiliskega vprašanja v slovenski delegaciji. Z velikim zadovoljstvom in veseljem smo vzeli na znanje obljubo gospoda poslanca, aa ga bomo videli še večkrat med sabo v zlati Pragi. —
Za dr. Ravniharjem je prosil besede g. Ježek kot predsednik »Svaza českoslovanskega študentstva« ter v temperamentnih besedah zagotavljal Slovence odkrite in močne podpore od strani češkega dijaštva. Vaše težnje so naše težnje in bodite uverjeni, da bo stalo češko dijaštvo v boju za vaše kulturne zahteve kakor en mož z vami!
Burno pozdravljen se je dvignil nato rektor češke univerze dr. ČJela-kovsky. — Slovenci so narod, ki zaslužijo že vsled svojega jezika občno pozornost, jezika, ki ga Slovenec tako ljubi, da se mn le težko izneveri. V tem oziru imajo Cehi rešpekt prod Slovenci. Vi ste naši bratje in mi vas ljubimo, kakor brate — sato pa smo tndi dolini, da vam pomagamo, kjer je potrebno. Bodite prepričani, da smo s vsem srcem in s vso dušo na vaši strani v vašem težkem boju sa ■Imensko vseučilišče. Tndi jas sem mnenja, da so slovenske docenture na češki univerzi, ki je mati večine srednjeevropskih vseučilišč, najboljše sredstvo sa samostojno univerzo slovensko. Toda biti ne smemo iluzi-jonisti! Obstoja namreč nakon, da jo učni jesik mi češki univerzi iaključ-
a
mm češki, zakon, ki je stal Cehe mnogo bojev, predno so ga dosegli. Toda našla se bo pot kljub temu zakonu, da se dosežejo slovenske docenture. Mi vas bomo podpirali do skrajnosti, kajti vedite, da nimate na svetu bolj šib, odkritosrčnejših prijateljev in bratov od nas Cehov! Na zdarl
Odobravanja ni hotelo biti konec, vedno iznova so se glasili »Živio« in »Na zdar« - klici. V tisk, ki ga je napravil govor reprezentanta češke univerze, je bil nepopisen.
V imenu srbskega in hrvaškega dijaštva je pozdravil shod tov. Osto-jič, zagotavljajoč Slovence bratskih simpatij v boju za slovenske stolice na praški univerzi.
5 tem je bil dnevni red zborovanja izčrpan in tov. Kosi j« predlagal sledeče resolucije, ki so bile soglasno sprejete:
Slovensko dijaštvo, zbrano dne 30. listopada 1. 1911 na češki univerzi, zahteva:
1. da se zaeno z italijansko vsr-učiliŠKO predlogo načeloma reši tudi slovensko vseuciliško vprašanje;
-. da se provizorično ustanove slovenske stolice na češki univerzi v Pragi;
6 poživlja slovenske poslance, da od vlade izposlujejo, naj poskrbi za to, da se bodo mogle izvršiti priprave za slovensko vseučilišče na češki univerzi v Pragi, ki se je po seda* njih Izkušnjah izkazala kot za to najprimernejša;
4. obsojamo neutemeljeno gonjo od slovenske klerikalne strani preti češki univerzi v Pragi;
5. poživljamo slovensko javnost, da kar uajizdatneje podpira tukajšnje slovensko podporno društvo, ker s tem konkretno podpira mise stremljenje po slovenski univerzi.
* m S
Na zborovanje so došli sledeči pismeni in brzojavni pozdravi:
Praga. — Zahvaljujoč se Vam za vaše prijazno vabilo k manifesta enem zborovanju za slovenske stolice na staroslavni češki univerzi, dovoljujem si Vam naznaniti, da je bil deiegiran občinski svetnik dr. Viljem Funk, da se kot zastopnik kral. glavnega mesta Prage udeleži shoda. Zeleč Vam obilega uspeha, ostajam z odličnim spoštovanjem popolnoma vdani Vam dr. Groš, župan kral. glav. mesta Prage.
Smichov. — Prisrčno se zahvaljujem za laskavo povabilo k današnjemu manifestaČnemu zborovanju za slovenske docenture. Jako rad bi se ga udeležil in obžalujem tem bolj, da mi je nemogoče. Zato prosim, da blagovolite mojo odsotnost opravičiti in želim Vam mnogo sreče k izpolnitvi te tako važne in meni simpatične zahteve, s katero dosežete obenem lastno slovensko univerzo. Sprejmite zagotovilo Dioje prijateljske naklonjenosti. — Univ. prof. dr. Drti-n a.
Ljubljana. — Veseli me, da sklicujete manifestacijsko zborovanje za slovenske stolice na češki univerzi, te bode to zborovanje gotovo oživelo v slovenskem narodu zanimanje za prevažno to zadevo ter tako morebiti pripomoglo, da se stvar reši nekoliko hitreje. Proseč Vas, da gospodi zborovalccm izročite moje pozdrave, ostajam z odličnim spoštovanjem vdani — Ivan Hribar.
Gradec, — Manifestacijskemu zborovanju praškega dijastva za ustanovitev slovenskih stolic. izraža akademično tehnično društvo »T r i-g 1 a v« svoje simpatije ter želi mnogo uspeha.
Gradec. — V duhu z Vami želimo skorajšnje ugodne rešitve praškega provizorija. — »Tabor«.
Dunaj. — »S 1 o v e n i j a« želi shodu najlepšega uspeha in se v polni meri pridružuje njegovim zahtevam. — V i r a n t.
Gorica. — Akademično društvo d r i j a<r v Gorici se pridružuje manifestaciji praških tovarišev.
Trst. — Bratskima društvoma želi najboljši uspeh v boju za našo glavno kulturno zahtevo — »B a 1 -k a n«.
Trst. — Tržaški Slovenci pozdravljajo zborovalce, ki dvigajo glas za slovensko kulturno zahtevo in zahvaljujejo bratski narod češki za dejansko pomoč za nje izpolnitev. — Politično društvo »Edinost«.
Ljubljana. — Bratske pozdrave shodu, bo reče m u ee za ustanovitev slovenskih stolic v Pragi. Le tako dosežemo svoj cilj: lastno univerzo v beli Ljubljani. — A kad. društvo »P r o s v e t a«.
Po končanem shodu, ki bo na vsak način mnogo pripomogel k uresničenju naših stremljenj, se je vršil na čast državnemu poslancu dr. Ravniharju prijateljski sestanek v hotelu »Zlata husa«. Med navdušenimi govori, petjem in tamburanjem smo ss ločili od goep. poslanca, s iskreno željo, da nas kmalu zopet počasti s svojo navzočnostjo ▼ zlati Pragi!
Feior Gradišnik.
ItalllansRo - turSka volno.
S tripolltanskega bojišča.
Is Debi bata je dobilo turško vojno ministrstvo 4. t. m. sledeče poročilo: Včeraj ob enajstih dopoldne je napadlo 30.000 Italijanov Turke pri Ainzari. Na obeh straneh so bile velike izgube. Turki 6o se morali umakniti.
Iz Tripolisa včeraj oficijalno poročajo: Ponoči se ni dogodilo nič novega. Italijanska bojna ladja »Liguria« je z vspehom bombardirala vas Tadjuro ter jo razdjala.
Nadalje poročajo iz Tripolisa, da so v nedeljo popoldne ob štirih slavnostno izročili zlate kolajne 11. bersaljerskemu polku in 84. paŠpol-ku.
Vprašanje Dardanel.
V dobro poučenih petrograških krogih ne verjamejo vestem, da ho-re Rusija znova na dnevni red spraviti dardanelsko vprašanje. Rusija teli, da se dardanelsko vprašanje v tem zmislu reši, da bi smele skozi Dardanele pinti samo vojne ladje držav ob Črnem morju, zahteve pa ne more staviti z ozirom na perzijsko vprašanje in z ozirom na Anglijo
Italijanske vojne   ladje v Egcjskem morju.
Iz Soluna uradno poročajo: V soboto ponoči so priplule štiri italijanske vojne ladje k obali polotoka HalkMike in so odplule na to proti rtu Karaburnd pri Solunu, kjer so dalj časa z metalci luči razsvetljevale ondotne utrdbe. Vojne ladje so ee oddaljile v smeri proti Athosn in so tudi obalo pri rtn Apononija z metalci luei obsvetlile.
Vprašanje izgona Italijanov.
Turški ministrski svet se je včeraj zopet bavil z vprašanjem izgona iz Turčije. Po obstoječih dispozicijah bo ministrstvo odredilo, da se najprvo izženo Italijani iz Soluna-Vladni krogi se namree boje, da se ne bo turško prebivalstvo vznemirilo zaradi italijanskih vojnih ladij, ki križajo pred Solunom, ter pomorilo ondotne Italijane.
Politična Kronika.
Za kandidata za hrvaški sabor
so postavili v Požegi na velikem volilnem shodu bivšega podbana Čuvaja.
Đolgar&ko   sobranje je dovolilo
izreden kredit 3,800.000 frankov za
municijo, ki jo je Bolgarska naročila
pri neki avstrijski firmi.
* s
Po avstrijskem receptu se dela sedaj tudi ruska politika. Reakcrjo-narni politik Nikolskij je imel pred par dnevi predavanje o Stolvpinovi politiki, katerega se je udeležilo tudi mnogo odposlancev ruske dume. — Predsednik je bil knez Rostovskij. Nikolskij je ostro kritiziral Stolvpi-novo delovanje in ga je imenoval kratkovidno policijsko kreaturo, ki je skušal pravno organizacijo z denarjem podkupiti. Ko je Nikolskij zapustil dvorano, je stopil poslanec Markov k njemu in ga vprašal, zakaj prinaša take stvari v javnost, v tem da tiči gotova brezstidnost. Nikolskij je nato udaril Markova s pestjo v obraz in tudi Markov se je lotil Ni-kolskega. Nato so spravili oba narazen, neka elegantno oblečena dama visoke aristokracije pa je pristopila k Markovu in mu priselila s klicem: »Doli s Stolvpinovimi prijatelji!« par krepkih zaušnic.
s
Ruska diplomacija pripisuje prihodu bivšega avstro - ogrskega poslanika grofa Berchtolda na carski dvor velik pomen. Diplomatični krogi so mnenja, da ima grof Berchtold zelo važno politično misijo, zlasti da ugladi politične razmere med obema državama in uredi srčno razmerje tned Rusijo in Avstrijo, katerega predpogoj je seveda ta, da odstopi grof Aehrenthal.
m
Konec Perrfje je baje dogovorjen med Rusijo in Angleško. V Perziji vladajo razmere, ki jih ne more trpeti niti Rusija, niti Angleška, vsa država je v taki anarhiji, da se je bati vsako uro krvavih dogodkov. Lakota vlada celo v glavnem mestu in vsako uro se ponavljajo krvavi izgredi. Vlada, oziroma kabinet je de-misijoniral in regent pobegnil, da ne vedo, kje je. V londonskem zunanjem uradu se že pripravljajo na razdeli* tev Perzije, od katere bi dobila en del Rusija, drugi del pa Angleška. Tudi Turčija naj bi dobila pri uravnavi meja na zahodu nekaj dežele. Dobro informirani ruski politiki zatrjujejo, da bo Rusija že v najkrajšem času proglasila svoj protektorat nad severno Perzijo. Perzijsko vprašanje pa utegne prinesti še druga presenečenja. Kakor zatrjujejo v Carigradu, Turčija ne bo brezdelno gledala, kako bodo razkosali Perzijo,   marveč bo,
-
k lin h temu, da ima dovolj opravka z Italijo, nastopila proti Rusiji in morda tudi proti Angliji. 2e sedaj se pripravlja Turčija, poslati proti Perziji 6. armad ni zbor, četudi je obveščena o tem, da bo zahteval ruski poslanik kot odgovor na tako postopanje odprtje Dardanel za ruske vojne ladje. Ruski vojaški krogi so mnenja, da vojaštvo, ki je namenjeno proti Perziji, ne bo zadostovalo.
s
Postavodajne     korporacije na
Portugalskem so si izvolile včeraj svoje predsednike. V komori je bil zopet izvoljen za predsednika Aresto Branco, v senatu pa Braamkamp Freire.
*
Bivšega portugalskega ministra
Azevedo so   zaradi monarhističnih
stremljenj predvčerajšnjim aretirali
in ga obtožili zaradi veleizdaje, s *
Iz Šangaja poročajo, da sta podkralj Chang in tatarski general Tih-ling, ko so kitajski revolucijonarji zavzeli mesto Nanking, pobegnila v nemški konzulat. Iz Honkonga je 200 mož angleške pehote na potu v Han-kov.
ftoiersKo,
Prestavljen je dež. sodišča sretnik in predstojnik okrajnega sodišča Jože R o t h iz Marenberga v Celje.
Iz Celja. V soboto je uradoval pri vplačilnim za poštne nakaznice neki možakar, ki se je prav nevljudno obnašal proti slovenskim strankam. — Moža je zlasti silno razburjala slovenska govorica in slovenski naslovi so mu hudo bodli v oči. Za danes opozorimo samo gosp. vodjo, naj tega predrzneža nekoliko pouči, da se ima v dvojezičnem e. kr. uradu obnašati proti slovenskim strankam dostojno in vljudno. Tona, ki je običa jen po celjskih nemških ostarijah in med pouličnimi nemškimi barabami, kadar izzivajo, nismo voljni v uradu prenašati.
Iz Celja- (Sprememba občinskega volilnega reda na Štajerskem.) Štajerski občinski volilni red ni baš eden od najmodernejših. In še ta velja le za kmečke občine in trge ter mesta brez lastnega statuta, v Ptuju. Celju itd. pa imamo staromodne občinske volilne rede, ki naravnost kriče po reformi. Stranka, ki je na krmilu, ve že vsa sredstva uporabiti, da oni volilci, ki bi morali javno voliti po svojem prepričanju, ostanejo doma. Jasno je, da Slovenci sedaj še ne dosežemo lah ko avtonomije za Spod. Štajer, če pa naši klerikalni poslanci hočejo sto riti spodnještajerskim Slovencem kako dobroto, naj ne odnehajo poprej z obstrukcijo, dokler večina ne privoli v reformo občinskega volilnega reda na deželi in v mestih z lastnim statutom. Prepričani smo, da bi Slovence pri takem njihovem stremljenju prav radi podpirali socijalisti iu nemški klerikalci. Reforma občinskega volilnega reda — o obliki še lahko govorimo — bi naj odslej ne izginila ve* z našega programa. Spodnje-^tajerske občine morajo dobiti tako lice kakor ga v resnici imajo, tudi v občinskem zastopu. Nemški nacijo-palci bodo sicer upili, ker se boje za svoje zadnje postojanke — ali njibo-vo večino v deželnem zboru bo kmalu vzel vrag in potem se bo sklepalo in odločevalo o občinski volilni reformi morda — brez njih.
Iz Središča. (Križev potpo-slancev Ozmeca in Brenči č a.) Malo je presenetilo nas tržn-ne in gotovo tudi sosede, ko so slišali, da mislita zborovati Ozmec iu Brenčič pri »Farbarju« v Središču. Središki kaplan je dobil prostore šele na zatrdilo, da se Zinko s shodom strinja. Ni pa povedal, ali vpokoj. duhovnik ali župan Žinko. Gostilničar je mislil župana in je dal dovoljenje za prostore, katerega pa je umaknil, ko je izvedel, kako stvar stoji. Doživeli smo gotovo prijazno dejstvo, da je delal celo »Slovenski Gospodar« reklamo za — napredni sbod pri Venigerholeu, ki se ga je rakoj sklicalo. Nato je skušal kaplan pregovoriti gostilničarja Rakuša v Obrežu, da bi dal svoje prostore za Ozmec - Brenčičevo komedijo. Rakuša »se ni mogel odločiti« do — nedelje, ko je dal oznaniti pri cerkvi, da v njegovi hiši ni in nikoli ne bo prostora za Brenčiča. In tako je našel Brenčič in njegov tovariš Ozmec srneno zavetje v zakotni štajercijan-ski Marčecevi krčmi v Obrežu. Tam sta možakarja zbrala nekaj moških, večinoma Salovčanov in celo Marijino družbo ter zborovala. Ozmecu se sedaj ne bo več treba bati, da bi ga ormoški Kautzhammer hudo gledal pri sejah okrajnega pomožnega odbora, Brenčič pa je s tem izkazal lepo hvaležnost »Štajercijancem«, s čijih pomočjo je bil izvoljen. Ugleda Ozmecu in Brenčiču to žalostno beračenje zborovalnega lokala in zborovanje v štajercijanski šnopsariji pri nae gotovo ni povišalo.
Ii Ormoža. Naš otroški vrtec Ciril - Metodove družbe obdaruje dne 8. decembra 1911 popoldne po večer-nicah svoje male v prostorih ormoške čitalnice. Na sporedu so deklamacije, dvogovor, prizorček »Pridna Metka«, predavanje družbi nega potovalnega učitelja Iv. Prekorška in končno obdarovanje otrok. Vabljeni so poleg staršev seve tudi vsi drugi zavedni Slovenci in Slovenke. Pridite mnogoštevilno.
Is Ormoža. Čujemo mnogo pritožb proti zagrizenosti političnih uradnikov in proti krivicam, ki se nam gode pri ptujskem okrajnem glavarstvu. Mnogo smo si pa tudi, kakor mnogokje drugod, krivi sami. V* našem okraju sta le dve občini, ki ne sprejemata nobenih nemških dopisov, to je Središče in Lahonci. Drugi župani uradujejo sicer slovensko, ali sprejemajo vendarle nemške dopise, četudi nanje odgovarjajo slovensko. Naj bi naši politični voditelji vzeli to stvar resno v roke in podučili občine in župane, da s primernimi sklepi in železno doslednostjo preprečijo vsako nemško dopisovanje okrajnih glavarstev občinam. Pa tudi v župuišcih bi naj te sklepe upoštevali!
Iz Slovenskih goric. (Vesela zgodba.) V eni tukajšnjih far je živel in deloval mlad kaplan, ki se je pri volitvah mnogo trudil za Brenčiča, vodil Marijine družabnice in grozil s prižniee liberalcem z večnim ognjem in peklenskimi mukami. Kla til se je rad ponoči okrog in ko je do-šel v župnišče nazaj, mu je došla odpirat čedna župnikova dekla. Kuharici, stari in pametni ženski, se je čudno zdelo, čemu se dekla pri odpi ranju tako dolgo zamudi in enkrat je šla odpirat sama. Kaplan stopi čez prag in objame — staro kuharico, misleč, da je njegova čedna deklica. Počakal ga je seveda sprejem — o katerega podrobnostih ne bomo razpravljali, prepuščajoč cenjenim bralcem in njihovi domišljiji prosto po*. Kaplan je hitro nato odromal v lepo Solčavo past pobožnih oveic — Ce vprašate g. Kuharja, kako se ta ka rdan piše. vam bo vedel povedati ime.
Iz Kozjega nam pišejo: Ljubljanski trgovec Rudolf Oroszv je kupil kozjansko graščino s posestvom za sedemstotisoč kron. Posestva je 1800 oralov, od teh 1600 oralov gozda. V gradu je nameščena sodnija in drugi uradi.
Koroško.
Poročil se je c. in kr. računski
podčastnik Rudolf H a b j a n v Celovcu z gdč. Zdravko Koletniko v o. Bilo srečno!
Proračun za leto 1912 za mestno občino Celovec, ki pride v prihodnji občinski seji na dnevni red, izkazuje 820.729 K potrebščin, pokritja pa 157.461 K. torej primanjkljaja 663.268 K. K temu primanjkljaju pridejo še izredni izdatki o znesku 4800 K, tako da znaša nepokrita vsota v proračunu 668.068 K.
Ponesrečeni turist. V Celovcu pogrešajo že od 30. novembra t- 1. 211etnega črkostavca Josipa Wilhel ma. Wilhelm, ki je strasten turist, se je odpeljal dne 30. novembra v Trbiž in šel od tc>d neznano kam v gore. Bil je lahko oblečen in ni imel h sabo priprav za večje in težje ture. Wii-helm je gotovo padel čez kake večine in leži v kakem jarku. Odposiali so na vse strani orožnike in gorsk*1 vodnike, ki pa dosedaj niso imeli nobenega uspeha,
Primonlio.
Is finančne službe. Računski re-vident Ivan Kukar je postal računski svetnik pri finančnem ravnateljstvu v Trstu.
Odlikovanje. Carinski nadzornik v Trstu Fran pl. Gallaten je bil imenovan povodom svoje vpokojitve za cesarskega svetnika.
Kolesarske s to tn i je na Primorskem. Letošnjo pomlad nameravajo pri lovskih bataljonih, ki so nastanjeni v Gradišču. Tržiču, Rovinju in pri onem, ki se preseli pomladi iz Tolmina v Kormin, ustanoviti po eno kolesarsko stotnijo. Kolesarska stotnija bo imela 130 mož in en oddelek strojnih pušk.
Protidraglnjaki shod v Trstu. V nedeljo se je vršil v Trstu protidra-ginjski 6hod delavcev v javnih skladiščih v dvorani N. D. O. Shod je bil zelo številno obiskan. Govorila sta Stok in dr. Rybaf, ki je precej ostro bičal vladno zavlačevanje protidra-ginjske akcije. Sklenili so spomenico, ki jo pošljejo na vlado in v kateri zahtevajo poleg drugega 20% zvišanje plač in minimalno plačo na teden 24 kron.
Porotno sodišče v Trstu. Včeraj se je vršila pred tržaškim porotnim sodiščem razprava proti 211etnemu delavcu Andreju Kozlovičo iz koprske okolice zaradi zavratnega umora, težke telesne poškodbe in prestopka zoper orožni patent. Kozlovič je na-
padel dne 6. avgusta 1.1. v Trstu svojo bivšo ljubico Ano Cipolat s lovskim nošem. Zadal ji je več sunkov, ki so bili smrtni in je Ana Cipolat tudi na mestu umrla. Nato je Kozlovič pobegnil, za njim pa sta stekla trgovec Ivan Tomazini in zasebni uradnik Joe. Koci. Dohitela sta ga na vogalu ceste Maurizio. Kozlovič se jima je postavil v bran in je zadal med pretepom trgovcu Tomazinu več sunkov v roko. Obtoženec krivdo sicer pripozna, trdi pa, da je storil to v duševni zmedenosti, ker je bil tako ljubosumen, da ni vedel kaj dela. Kupil si je lovski nož in je hotel svojo bivšo ljubico zaradi njene nezvestobe usmrtiti. Pred smrtjo pa se je hotel od nje še posloviti in podom slovesa je prijela Kozloviča taka jeza, ker ga Ana ni hotela poljubiti, da je zavihtel nož in jo usmrtil. Po dokazovanju se je izključila javnost obravnave, ker so razpravljali o Kozlo-vičevem predživljenju z ozirom na njegovo razmerje z umorjeno Ano Cipolat.
Demonstracija trgovskih pomočnikov v Trstu. Trgovski sotrudniki so sklicali v trgovskem domu v Trstu protestni shod, na katerem so sklenili, da ne bodo letos delali, kot je bilo to dosedaj navada, na nedeljo pred Božičem in da ne ostanejo 5., 17., 23. in 30. decembra zvečer do 10. v službi. Oni zahtevajo, da se morajo tudi te dneve trgovine pravočasno zapirati. Snoči se je zbrala velika množica sotrudnikov, ki so hodili po mestu in zahtevali, da so morali vse prodajalne, ki so bile čez uro odprte, takoj zapreti, kar so tudi dosegli. Na nekaterih krajih je prišlo do majhnih rabuk. ki pa niso imele drugih posledic, kot da so aretirali 4 demonstrante, izmed katerih pa so dva že izpu stili.
Samomor v hotelu. Včeraj je prijel iz Dunaja v Trst 421etni liferant in izdelovalec žic za državne železnice Ivan Borkovič. Nastanil se je v hotelu vVolpie«. Včeraj popoldne pa se je Borkovič v svoji sobi ustrelil. Krogla mu je prebila desno sence. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je čez eno uro umrl, ne da bi se še kaj zavedel. Vzrok samomora je neznan.
Nezgode. Z vrelo votlo se je polila v Trstu 5VslPt.na Marija Ger-bec Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je vslecl hudih opeklin po glavi kraa-lo umrla, — Pri nekem pretepu v gostilni Kosičevi sta bila nevarno ranjena na glavi 331etni Anton Sek in 201etni Franc Pek. Oba so morali odpeljati v bolnico.
Dnevne vesti.
Čehi o slovenskih klerikalcih.    »Narodni Listy« od preteklega petka pišejo:   »Voditelji slovenskih klerikalcev napadajo v zadnjem času č^ško delegacijo na Dunaju, dol-žeČ jo, da ne podpira jugoslovanskih stremljenj in da se odtujuje slovanski politiki. Enako očitanje je naslovil na češko delegacijo nedavno tega poslanec Korošec   na shodu slovenskih klerikalcev v Mariboru. Dolžil je Cehe, da so pripravljeni zahrht/o nastopiti proti Jugoslovanom in da hočejo baje, zapostavljajoč slovansko vzajemnost,   podpirati germani-zacijski sistem, katerega glavna opora je v sedanji vladi dr. Hochenbur-ger. Mnogo nesramnosti je treba, da si upa Cehom   očitati pomanjkanje slovanskega   čustva   in slovanske vzajemnosti   vodja   slovenske klerikalne stranke,   katera se od 1. 190 dosledno izogihlje vseh manifestacij slovanske vzajemnosti    in    ki zlasti med Slovenci zasleduje vsakogar, ki se udeležuje slovanske akcije. Treba je samo opozoriti    na zaslužnega ljubljanskega   župana    in poslanca Ivana Hribarja,   Zato   je navadna nesramnost,    ako    dr. Korošec pred svojimi volilci dolži Cehe. kakor da bi hoteli   podpirati   dr. Hochenbur-gerja, dasi kot poslanec dobro ve., da je prav ta nemškonaeijonalni minister v   kabinetu Stiirgkhovem eilj najostrejših napadov vse češke delegacije.   Zato je tožba dr. Korošceva ne samo predrznost,   marveč zlonamerna laž.«
-f- Dr. Friderik S. Krauss, tol-i.isč za — slovenski jezik. V listu > Mitteilungen der Vereinigung der ocsterreichischen Riohter« št. 4 z dne 1. decembra t. 1. se nahaja na prvi strani ta-le objava: »Beeidete Ge-rirhtsdolmetsche: Fur die slovenf-sche Sprache: Dr. Friedrich S. Krauss VII. Neustiftsgasse 12.« — Sodni tolmač slovenskega jezika na Dunam je torej tisti dr. Friderik S. Krauss, ki je na obravnavi proti Njegošu kot sodni tolmač pokazal popolno neznanje h rva ško-srbskega jezika. Dr. Krauss je rojen Slavonce ;r> Če kot tak n« zna hrvaškega jezika, kako naj potem zna slovenski, ko ni nikdar bival med Slovenci in ko še ni nikdar v svojem življenju občeval v slovenskem jeziku?! In ta mož je zaprisežen sodni tolmač slovenskega jezika! Opozarjamo na to dejstvo slovenske poslance s pozivom   naj po-
skrbe, da bo za sodnega tolmača slovenskega jezika na Dunaju imenovan mož, ki bo v resnici vešč slovenskega jezika in sposoben za ta posel. Saj je na Dunaju dovolj v vsakem oziru za ta posel sposobnih Slovenec v!
+ Elsnerja podpirajo v Gradcu.
Dva odvetniška kandidata, ki delata sodno prakso pri tukajšnjem deželnem sodišču, sta poslala v neki svoji osebni stvari vlogo predsedstvu deželnega sodišča. Ker sta bili vlogi pisani v slovenskem jeziku, jih je Elsner predložil gražkemu nadsodi-Ščn. In nadsodišče je sedaj imenovani slovenski vlogi zavrnilo, češ, da morata biti pisani v »uradnem notranjem« jeziku, ki je pri ljubljanskem deželnem sodišču baje — nemški. Proti tej odločitvi graškega nadso-dišča se odvetniška kandidata pritožita na ministrstvo in če bo treba, tudi na zadnjo instanco.
-f- Dunajski list »Der Morgen« ima posebno rubriko z naslovom »Dnmmheiten der Woehe«. V tej ru briki je kot največjo neumnost zadnjega tedna priobčil najbrž po steno-grafičnem zapisniku drž. zbora odlomek iz ukaza ljubljanskega dežel-nosodnega predsednika z dne 15. oktobra, v katerem je rečeno ». . . In Angelegenheiten, die den inneren Hienst betreffen, ist sich ausschliess-lich der als Sprache des inneren Dienstes geltenden deutschen Spre-che zu bedienen.ee Omenjeni dunajski list postavlja temu citatu porog-ljvo: »Ausgczeichnet! Aber warum ist nicht auch dieser Erlass deutschT Man solite doch mit gutem Beispiel rorangeben!^ Res, bridka je ta. Fanatičnega nemškega nacijonalca in zagrizenega germanizatorja Klsner-ja zasmehuje nemški list, da Se pravilno DV'u-Kski ne zna!
-f- Občinske volitve na deželi. V sledečem poročilu imamo vzgled, kake    se vrše   volitve   na Kranjskem t, lob, koliko je klerikalcem za volilne svobodo ljudstva,    ki jim je bilo pri rekurzu zoper ljubljanske občinske volitve le za to.   da   se ugotovi pravno stanje, in še sedaj javkajo in tarnajo, da zakon ne ščiti   volilea v volilni tajnosti.   Prečna je oh'irna fara, uro hoda od Novega mesta; dne 4. t. m. se vrše tn občinske volitve. Navada in postavno je tako.   da dostavi občina volilcem legitimacije s praznimi glasovnicami po občinskem slngi vsaj teden pred vol i t vi jo. Kako se je zgodilo pri nas?   Štiri   ali tri dni pred volitvami je napovedal faj-mošter Šmidovnik, zelo ugodno rejena oseba^ bero za ajdo. Bero za ajdo, k* v letošnjem neugodnem   letu ne samo   da   ni dozorela   in ponekod vzrasla komaj kot trava, ampak ta-kr slabo obrodila, da je večina kmetovalcev nima niti za serne.   Pri tej mr*liki je župnik v družbi mežnarja vsiljeval legitimacije in s klerikalni-m. kandidati    izpolnjene glasovnice, ki ;*ib je nosil mežnar v cekarjn. Vse ramosti in opombe vredno in nera-znmliivo je to, da so bila imena klerikalnih kandidatov   tiskana    in te klerikalne glasovnice uradno potrjene s pečatom občine in deželnega odbora. Nekaterim kmetovalcem, o katerih se je vedelo, da se ne bodo dali preslepiti in vkloniti župnikovi pro-tioostavni vsiljivosti, je sicer dosta-vil legitimacije in neizpolnjene glasovnice občinski sluga, a te so imele le potrdilo občinskega urada, kar je umljivo. Pri vsaki hifti skoraj je vsiljeval župnik z mežnar jem te že iz-p« lnjene glasovnice   in odd^lienej-kmetovalcem, ki so vspričo teh sleparij izjavili,   da ne pridejo volit, obljnboval, da jim bo preskrbel vozove. V neki oštariji je zbral tudi nekaj volilcev in dal za dva Štefana vina. — Iz tega se da sklepati, da mora obstojati klerikalna pisarna, ki že vnaprej tiska glasovnice s klerikalnimi kandidati, katere potrdi še deželni odbor. Dolžnost občine in tudi Prečenske je. da dostavi legitimacije in prazne glasovnice   po občinskem slugi in sicer vsaj teden preje, ne pn. da .ph zadnje o dni donaša župnik z mežnerjem, izpolnjene s klerikalnimi kandidati. Razvidno pa je tudi iz tega,   koliko je klerikalcem za volilno svobodo in za ugotovitev pravnega stanja,   ko   nastopajo z nasilstvi in lažmi in sleparijami, samo da bi vsilili svoje kandidate, ki so le eksekn-toiji volje generalnega štaba v Ljnb-liani. Potemtakem se je lahko bahati z zmagami, pridobljenimi s sleparijo in goljufijo. Tako se vrše vse volitve po deželi,   ali oblasti   ne store nobenega koraka,   da zavežejo roke sleparjem in store   konec   proti postavnemu, umazanemu   delu gnile klerikalne drhali.
-f- Narodno - napredna stranka v Kostanjevici je iz dobro premtš-iTenih razlogov opustila vsako pritožbo proti obe. volitvam in izvolitvi župana. Iz tega sklepajo klerikalci, osobito novi župan, da ni zagrešila njih stranka pri volitvah nobene n enostavnost i. Zato je snravil dr. Peganaj našemu somišt ieniku dano pooblastilo Terezije Črt^lič pred okrržno sodišč**, kemor Is bila tn T? klicana   k zaslišanju.   Drž. pravdni-
štvo v Novem mestu poživljamo, da zadevo temeljito preišče in jo dože-ne do sodne obravnave, ki jo ravnodušno pričakujemo. S tem pa ni od-vrnjena možnost, da bi na prednjak i, prisiljeni seči po istem sredstvu, priklicali pred sodišče precej mastno volitvene grehe kler. stranke in s tem dovedli ravno nje glavnega junaka v jako neprijeten položaj. Kdo bo potem obžaloval jamokop drugim, nam ni uganjka.
+ Proti občinskim volitvam v Dolch pri Idriji je vložil idrijski ka-tehet Oswald priziv. Pritožuje pa se le proti volitvi v drugem in tretjem rnzredn, kjer so zmagali naprednjaki, volitev v prvem razredu, kjer so si klerikalci s posebno težavo prisvojili od šestih štiri odbornike, pa pušča popolnoma, v miru. Kakor vsi Oswaldovi rekurzi, je tudi ta njegov rekurz strahovita kolobocija in prazno otepanje krog sebe. Oswaldo-va manija je, da trpinči višje oblasti s svojo strankarsko zagrizenostjo, pa tudi omejenostjo. On si hoče vedno zakon prilagoditi za svoje mahina-eije. Volilna komisija je poslovala v navzočnosti vladnega komisarja, ki so si ga klerikalci sami naročili in tudi plačali. Le v enem slučaju je bila razsodba volilne komisije V nasprotju z mnenjem vladnega komisarja. Pa tudi v tem slučaju dvomimo, da bi imel komisar prav. Kakor znano, je šele pri volilnem aktu imenoval zavraški župnik nove ključarje, da mu podpišejo novo pooblastilo za klerikalno listo. To pooblastilo je hotel volilni komisar pripustiti, do-čim ga je volilna komisija zavrgla. Vladni komisar je zastopal mnenje, da sme župnik vsak čas odstaviti ključarje in nove imenovati. Niso nam znani predpisi o cerkvenih ključarjih, vendar dvomimo, da bi bilo taVo postopanje pravilno in po postavi utemeljeno. Pa pri klerikalnih institucijah je vse mogoče. Večina naprednih volilcev pa je že tolika, da ravno ti cerkveni glasovi ne morejo odločevati ali biti vplivni na izid vol-tve. Oswald tudi hoče, da more mož za svojo ženo pooblastiti droge-era, čeprav ima sam volilno sposobnost in ne živi v inozemstvu. Osxvald Pa si je pridobil pooblastilo od neke-srr Fr. Skala, vlakovodja v Ljubljani, kojega žena ima nekaj posestva v dclski občini in je vsled tega opravičena volilka. Pa se z drugim ravno takim pooblastilom so klerikalci pokušali si pritihotapiti glag, toda vtv-liir.a komisija je s pritrditvijo vladnega komisarja odklonila taka po-ol lastila, ki po občinskem volilnem redu niso dopuščena. S svojim rc-knrroni torej Oswald najbrže ne bo veliko opravil, tudi če angažnje svojega prijatelja dr. Lampeta v Ljub-limi za posredovanje pri deželni vladi,ki imakončno veljavno razsoditi o vloženem rekurzu. No prav radovedni smo na rešitev. Oswald ho-ee torej svojo *davo uveljaviti tudi v idrijskih okoliških občinah.
4- Iz jnsticne službe. Za avsknl-tanta pri okrožnem sodišču v Novem mestu je imenovan za pravnega praktikanta g. Eraest K o b e.
-4- Iz Ijndskošolske službe. Za su-plentko na Viču pride na mesto gdč. Ane Ravniharjeve gdč. Ivana Zupan. Za pomožno vrtnarico brea plače na II. mestnem slovenskem vrten v Ljubljani je imenovana gdč* Marija Dcrgančeva,
+ Od državne višje realke v Ljubljani. Na c. kr. državni višji realki v Ljubljani je dovolil naučni minister otvoritev po ene paralelke k I. a in II. b razredu.
— Kdo je kriv Pavličeve smrti t Tvaplan pri sv. Petru Petrič je v tre-notku, ko je župnik Pavlic izdibnil, kričal v cerkvi, da so krivi nj^a-ove sMrti napredni časopisi, zlasti »Slovenski Narod«.   Stvar okusa je, ako se vzprieo še gorkega mrtveca izrablja njegova oseba celo v cerkvi v agi-taeijske in strankarske svrhe, zato se z dervišem Petričem ne bomo prerekali, to pa pravimo,   ako je kdo zakrivil prezgodnjo smrt župnika Pavlica, sta bila to nihče drugi kot škof ' nton Bonaventura in Petrič. Župnik Pavlic bi moral imeti 3 kaplane, imel p« je v resnici samo enega, zakaj kaplan Jovan opravlja posle rav-nateija »Gospodarske zveze«, kaplan Petrič pa je raje politično rogovilil in agitiral, kakor da bi delal. Tako Te vse delo slonelo na Pavličevih ramah, da se ni čisto nič čuditi, da je mož končno omagal. Sicer pa je župnik Pavlic pet dni pred svojo smrtjo šikofu Antonu Bonaventuri v obraa povedal, kaj je zakrivilo njegovo bo-lv-zen in smrt. Petrič naj torej le gre škofa vprašat,   pa bo izvedel pravi vzrok smrti svojega župnika.
Za knjižnico gospodarskega naprednega društva sa šentjakobski okraj so darovali po vee lepih knjig: gdčna Pavla Lotričeva, gospod Zdravko Kopitar, g. Vladislav Slane, g. Gabrijel Kladorotti in neznan gospod po g. Francu V e r-b i č u. Društveni odbor izreka ple-ir eni ti m darovalcem javno najiskre-nejŠo zahvalo za njihovo požrtvovalnost z željo, da bi imela obilno posne-
movaleev. Sprejemajo se poleg slovenskih tudi drugojezične knjige. Ravno tako je dobrodošel vsak denaren dar, ker bi društvo rado kupilo še mansi k ako lepo knjigo, a mu manjka gmotnih sredstev za to.
Vodopravna obravnava v Mostah. Z ozirom na regulacijo Ljubljanice je politična gosposka odredila na danes ob 10. dopoldne vodo-pravno obravnavo na licu mesta ter dala k rej obravnavi potom županstva povabiti vse interesente. Mesto da bi gerent Oražem dal razglas o vodopravni obravnavi nabiti na občinski tabli, je dal stvar objaviti v nedeljo samo pred šentpetersko cerkvijo. Za obravnavo so torej izvedeli samo tisti, ki redno zahajajo v cerkev, dočiru drugi za stvar niti vedeli niso. Tako se j<> zgodilo, da se je današnjega komisijonalnega obhoda udeležilo samo par klerikalcev, drugi interesentje pa ne, ker ni6o bili obveščeni. Ali je to prav, o tem naj razmišlja pristojna oblast.
Vzorni klerikalni župani. Nedavno tega je imel eden izmed deželnih uradnikov, po mišljenju seveda klerikalec, izvršiti revizijo nekega ob-cinsckga urada v okolici ljubljanski. Župan dotične občine je klerikalec; ko je bil izvoljen za župana, sta »Slovenec« in »Domoljub« pisala: »V tej in tej občini je bil izvoljen za župana vrl katoličan in zvest somišljenik S. L. S. — gospod N. N. —Živio!« Samo ob sebi se razume, da je deželni uradnik naznanil županu svoj prihod in ga opozoril, naj bo pripravljen na uradno revizijo. Bilo je nekega lepega ponedeljka. Ko je prišel deželni revizor v dotično vas. Iskal je župana, toda moža ni bilo nikjer. Prihiteli so občinski odborniki ter v poiskih za župana prevrnili vso vas. In končno so ga našli ■— občinskega poglavarja. »Vrl katoličan in zvest somišljenik S. L. S., katerega naj bog poživi,« so si izvolili ležišče v mehkem blatu obcestnega jarka, pijani od žganja kakor kanon. Kako se je potem vršila revizija, o tem molče viri. Oj ti vrli katoličan in zvesti somišljenik Ese-lesa!
Prva    belokranjska lokomotiva.
Tržaška tvrdka »Piva« žge v okolici Šentjerneja oglje in ga izvaža v Novo mesto na železnico. Ker so pa vožnje predrage, si je tvrdka omislila cestno lokomotivo. Pokončen kotel se kuri in para žene kolesa velikega, deloma pokritega voza s širokimi kolesi, ki pa niso prikrojena tako, da bi tekaja po tračnicah, marveč po cesti. V to cestno lokomotivo je vpreže-nih več zelo velikih in težkih vozov za prevažanje oglja. Ko je vlekla prvič lokomotiva svoj tovorni vlak wkozi Novo mesto, je teklo staro in mlado ven, da vidi, kakor so mislili in djalL prvo belokranjsko železnico, oziroma hlapon, ki pelje čez Krko na njen desni breg. Res je nenavadna prikazen, če žaga in piha in puha ter stoče ta lokomotiva po sredi naše dolenjske metropole proti novemu Lurdu.
Prostosti se je od vadi L Valentin Pirnat je star 33 let, pa ima za seboj ie dokaj življenskih izkušenj. Živel je tako vzorno, da so mu preskrbeli miren kotiček v deželni prisilni delavnici. Dne 26. novembra tega leta ga je pogledal Bog skozi veliko okno in odprla so se mu na stežaj še večja vrata deželni prisilne delavnice: v »vet je korakal mož z mnogimi živ-ijenskimi skušnjami in s 30 srebrnimi kronicami v žepu. Usoda mu je predpisala pot v ftniihel Stopiče, vsaj tako je bilo brati na izkaznici, podpirani od vodstva prisilne delavnice. Krenil je nepoboljšan to pot, se oglasil pri domačem županstvu, potem pa načel piti rujno vince po dolgem pe--t u. Nacukal se ga je, da bi bil objel cel svet. Toda tega ni mogel dobiti, v.ato je gostilničarja Ferliča v Novem mestu objel in ga hotel vreči. Seie ko je prišel Ferličev sin, sta se ga oba znebila in ga postavila pod kap, kjer je začel škripati od same jeze z zobmi toliko časa, da ga je tako zeblo, da ni mogel več škripati z zobmi, temveč je le še »klenfal« z zobmi. Mimo pride kakor nalašč posestnik Mausar iz Cerovca s svojim vozom. Na tega ima Pirnat že od nekdaj piko. Začel ga je neusmiljeno obdelava-ti z ueko žico, da so morali poslati po stražnika. Pred tem je pa Pirnat kar pokleknil na tla in ga prosil odpuščanja, da je razgrajal. Tedaj se je še pravočasno spomnil Pirnat, da bi rad objel ves svet. Stegnil je roke in objel — stražnikovo koleno. Na tla ga je hotel vreči. Ker se mu to ni I>osrečilo, mu je raztrgal bluzo in vrvico in tudi sabljo mu je izdrl iz nožnice in mu jo je hotel vzeti. Sele ko s*o priskočili drugi ljudje na pomoč, so ukrotili Pirnata in ga spravili v občinski zapor. Pirnat je menda rekel, da ne zna več uživati prostosti, ker je vedno zaprt in da se je prostosti, ki jo je užival en dober dan, popolnoma odvadil. Tej njegovi izjavi primerno so potem tudi ravnali ž njim.
Iščejo se dediči. C. in kr. avstro-ogrski generalni konzulat v Chikagi je sem naznanil, da je tam dne 10.
septembra 1907 umrla neka Aua Oreskovich, zapustivša 731 dolarjev. Kot dediči pridejo v poštev njen mož in njena dva otroka, katerih imena in bivališče pa ni znano. Ta otroka sta po materni smrti bivala pri neki Ivana Tamljanovič, za katero se pa tudi ne ve, kje da je sedaj. Tamošnje uredništvo se prosi, naj to poizvedbo omeni v svojem listu. — C. kr. okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek L, dne 16. septebmra 1911.
Pravica močnejšega. V Velikih Brusnicah so priznano najhujši pretepači doma. Dne 10. novembra je pilo v Medletovi gostilni več fantov. Ko so se okoli polnoči vračali domov, je pričakoval na cesti sredi vasi okoli 25 let stari France Škrbec Andreja Matoha in Janeza Deželana, na katera kuha jezo že dolgo čaaa in ki sta hodila sama. Zgrabil je kot zelo močan in drzen človek vsakega z eno roko za prsa in ju tresel in klofutal. Janeza Deželan se je osmelil ustaviti se mu. Takoj je izpustil Mahota, ki jo je urnih krač popihal domov, Janeza Deželana pa je vdaril parkrat z zaprtim nožem jk> trdi glavi, da ga je poškodoval. Tudi mu je zagrozil, da ga bo pri prihodnji enaki priliki ubil. Potem ga je izpustil in se je na videz odstranil. Ko pa pride Janez De-želan na drugi konec vasi, ga je Skr bec zopet pričakal in ga mislil še enkrat pretepsti, pa je pri&?l Deželanu na pomoč njegov brat France Deželan. Obeh ni upal napasti Skrbeč, toda zagrozil je pa res obema, da bo napravil oba mrzla, če ju dobi šc enkrat v roke. Škrbec je splošno znan pretepač, ki hoče absolutno gospodariti v Brusnicah, vsaj po noči. Tu li tri dni pozneje 13. novembra je že cb šestih zvečer mogočno zapovedoval po Brusniških ulicah. Nasproti mu pride mizarski vajenec France Gose-nar. Škrbec ga nahruli, kaj da ima na cesti opraviti in ga pograbi ter vrže čez škarpo, globoko okoli 21 /% m v jarek. Le slučaju je pripisati, da ni bil Gosenar hi • poškodovan. K-t ima vsak človek svojega gSOOodai Ta, skušajo orožniki tudi Škrbcu dobiti gospodarja ali pa gospodinjo — sod-nijo.
Elektroradiograt* »Ideal«. Spored za torek 5., sredo 6., četrtek 7. tn petek 8. decembra: Senzacijski popoldanski spored: Zoološki vrt v Londonu. (Prekrasen naravni posnetek.) Spomini na Sv. Heleno ali Napoleonovo ujetništvo. (Senzacijska slika.) Luka se ženi i P alijo. (Jako komično.) Večerni »pored ob 7., 8. in 9.: 4 Hudiči. (Obširna artistov-ska drama s predigro in 2 dejanji ifc s senzacijonalnim smrtnim skokom. Biser vseh učinkovitosti.) Posebno novo! Jako zanimivo!
Zatekla se je lepa lovska psica. Izve se pri F. Š. na Glincah št. 36 pri Ljubljani.
Slaboumen* V neko trgovino s čevlji na Starem trgu je prišel pred kratkem nek neznan moški si pu?iil razkazal i čevlje in cbul par novin. Mož je nato, ne da bi bil plačal odšel iz trgovine. Prodajalka je stekla za njem in poklicala stražnika, da je neznanca are to val. Pri zaslišanji se je aretovanec delal gluhonemega in na vprašanja ni >dgovarjal. Policijski zdravnik je dognal, da je mož slaboumen. Navođeni se zove Jožef Lav nič in je rodom iz Skril j ne. D<;lenj-skem, kamor ga policija - spremstvom zopet oddala.
V Ljubljanico je padla včeraj popoldne v obližju franči- anskega mosta 141etna služkinja Ivana Sv*?t-ljeva, ko je prala. Voda jo je nesla do mostu. Ko sta klice na pomoč začula stražnik Ivan Pavline in jet..iški paznik Fran Mikuž sta takoj prišla na lice mesta. Mikuž je takoj skočil v vodo in deklico rešil gotove smrti.
Preprečen vlom. Pred kratkem je policija izvedela, da nameravajo neki temni elementi v Rožni dolini vlomiti v neko trgovino, kjer bi lahko dobili 500 K plena in o tem obvestila orožništvo, ki je kmalu iiaio aretovalo že 50krat ^redkaznovtine-ga potepuha Ivana Jeršeta iz Or-kelj in 181 etnega Jožefa Kopača iz Medvod ter oba izročila sodišču.
Nesreča. Ko jc včeraj peljal hlapce Gašper Rozman iz Rudolf ove-ga kolodvora prazen sod, se mu je splašil konj in zdirjal proti m^stu. Pri tem je padel Rozman z vozi*, ter se tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
Onemogel je včeraj popoti na Poljanski cesti vsled slabosti dninar Jožef Ciperle iz Dvora pri Cerkljah, ki je bil namenjen v deželno bolmeo, ker ni mogel iti dalje, ga je stražnik spravil v električni voz in spremil v bolnišnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je ■ južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Mecedoncem in 25 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 60 Macedoncev in 16 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. G. Jožef Popot je izgubil petkronsi toJai. — Ga. Ana Rehfeldova je ffgubila lorgnion. -- Gdč. Alrna Trtnikova je izgubila žensko žepno uro. —. Ga. Pavlina Recknaglova je izgubila zlat
naočnik. — Gdč. Krna Lehnarjeva je izgubila zlato žepno uro s srebrno verižico. — Učenec Fran Schvos je našel zlat prstan. — Poročnik v pok. g. Milan Strlekar je našel srednjo vsoto denarja, katerega dobi izgubi-telj nazaj na Sredini št. 18. — Učenka Jnstina Celarjeva je našla zlat prstan.
narodna obramba.
Družba sv. Cirila in Metoda ima
v zalogi precejšnje število razglednic, kakor: Polakovih, Vodnikovih, Jenkovih, Nabergojevih in drugih. Božičnih ni sicer več, veudar bi se lahko tudi te razglednice vporabljale ob priliki božičnih praznikov in novega leta. Tako postopajo tudi Cehi. — Tudi narodni kolek počiva v predalih v družbeni pisarni. Želeti je, da se prične nova akcija v prid raz-pečavanju narodnega koleka. Več živahnosti in zanimanja za družbo!
Društveno naznanila.
K proslavi 501etniee »Narodne Čitalnice v Ljubljani«, ki se vrše 6. januarja 1912 so posebno povabljena še vsa čitalniška in bralna društva slovenska, da se tako praznuje jubilej tako važne narodne in kulturne institucije, kakor so bile čitalnice za slovenski preporod« V vsakem kraju, kjer je le Čitalnica ali Bralno društvo, naj se zato odpošlje deputacija na slavnost 6. januarja v Ljubljano. Deputacije i u zastopstva naj se takoj prijavijo odboru ljubljanske Čitalnice; ker je to za priprave za slavnostno zborovanje 6. januarja dopoldne zelo važno. — Kakor smo že naznanili bo zaključil slavnost velik narodni ples, katerega obisk se priporoča tudi v kakršnikoli slovenski ali slovanski narodni noši. 6. januarja mora biti združena vsa Slovenija v Ljubljani.
»Sokol I.« naznanja, da se bo radi petdesetletnice »Čitalnice« vr&ila njegova veselica nekaj dni pozneje, nego prejšnja leta, namreč 13. in ne že 5. prosinca. Predpriprave za to prireditev so se že začele, kar obeta, da bo veselica »Sokola I.« tudi v letošnji zimi ena najlepših v celi Ljubljani.
Izredni občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« se vrši v sredo, dne 20. decembra t. 1., v predavalnici deželnega muzeja (pritličje) ob 6. uri zvečer. Dnevni red: Izpremem-ba društvenih pravil.
Slovensko izobraževalno društvo »Zvezda« na Dunaju nas hoče zopet iznenadit z lepo veselico. Dne 8. t. m. ob 5. popoldne priredi v I. okraju, Johannesgasse 4 (dvorana Wiener-Kaufmannverein) za naše maičko »Miklavžev večer«. Ker rabi slovenski Miklavž iz domovine par dni, tedaj je prireditev šele 8. decembra. Navzlic dolgi vožnji pa bo prišel z vsem svojim sijajnim spremstvom, vsega skupaj 16 oseb. Govoril bo tudi češko in nemško, da bo lahko zadostil vsem potrebam. Lepa scenerija na odru bo le še povečala efekt bleščečega nastopa. Ker take Miklavževe prireditve dunajski Slovenci še niso videli, je upati, da pridejo prav mnogobrojno in pripeljejo s seboj svoje malčke v čast slovenskemu Miklavžu. Pa to d i velikim ne bo žal, da so prišli, saj se ne bodo zabavali le pri Miklavžu, ampak tudi pozneje, ko bo odšla deca domov. Pridno delujoči odbor aranžira namreč po »Miklavževem večeru« narodno veselico pod imenom »Žegnanje na Bledu«. V razni šotorih se bodo prodajale pristne kranjske klobase, odpustki, raznotere povitice, krofi, cviček itd. itd. In brhke Kranjice in stasiti Gorenjci bodo poveličevali pestro sliko. Ples pri pristni »Kranjski harmoniki«, gostilna pri županu, koča na Kredarice ... vmes pesni »Pojezeru bliz' Triglava« ... Toda stoj! Dovolj je našteva neg«! Pride naj vsak sam! Vsak je dobro došel, naj si že bo v narodni noši, tnristovski ali promc-nadni obleki. In če bo plačal le 60 v, bo deležen vseh teh dobrot in bo la-kho jedel in pil in plesal in se dobro imel. S trdno nado, da bo i ta večer lep in vreden naslednik zadnjega koncerta, »se ozira v gorenjsko skalnato stran.« — Zvczdoljub II.
Za glasbenike. Hrvatsko pjevačko drutvo »Davor« v Brodu na Savi išče učitelja '»sbe in petja. Zahteva se pouk zborovega petja in tambura-škega zbora, igranje na orgijah in pouk naraščaja iz katerega naj bi se pozneje ustanovila mestna godba. Skupna plača ^*e letno 2180 K — poleg tega bi bilo še letno kakih 1200 K zasebnih dohodkov. Takojšnje ponudbe z dokazili zmožnosti je poslati na zgoraj omenjeno društvo.
Prosveto.
Slovensko gledališče Jutri, v sredo zvečer se igra in poje drugič za nepar - abonente fina in elegantna Heubergerjeva opereta »Ples v ope-
H«, v glasbeni zgodovini se navaja ta opereta med onimi redkosejauimi operetami, ki imajo glasbeno umetniško vrednost. — V Četrtek zvečer se na mnogostransko izraženo zeijo igra izborna L. Thomova komedija »Morala« (za par - abonente), ki je pri svoji premijeri dosegla velik uspeh. Ze davno se ni naše občinstvo tako izvrstno zabavalo in smejalo, kakor pri tej velezabavni komediji. Thomovo najnovejšo komedijo igra zdaj tudi e. kr. dvorno gledališče. — V petek popoldne se poje pri zelo znižani vstopnini Smetanova opera »Prodana nevesta« (za lože par); zvečer Victoriena Sardoua drama »Fedora« v proslavo 251etnice ge. Avg. Danilove. Predstava se vrši izven abonnementa; za lože nepar. — V soboto opereta »Ples v operi« (za par). — V nedeljo popoldne opereta »Cigan baron« (za lože par) ; zvečer prvič P. V. Jelenčeva ljudska igra »Vaška romantika«. — V torek potem Leharjeva priljubljena opereta »Grof Luksemburški« z g. Iliei-čem, g. Horskim, g. Povhetom, go3po nI. Foedranspergovo in gdč. Thaler-jevo. — Nato Bizetova »Carmen« s gospo Kramperovo k. g., gdč. Šipan-kovo, g. Krampero in g. Novakom v glavnih vlogah. — Na božične praznike se ponovita operi »Prodana nevesta« in »Rigoletto« za goste z dežele. Tako bo tekem decembra reper-toire najraznovrstnejši, ker pripravi dramsko osobje še Shakespearovo veseloigro »Vesele ženske windsor-ske« in božično dramo za mladino »Miljonarček«. — V proslavo 501et-nice narodne čitalnice v Ljubljani «e priredi slavnostna gledališka predstava ter se vrši nato skupno zborovanje vs*ih dramatičnih društev in gledaliških krožkov ter diletareA !h klubov iz vseh slovenskih Vzel.
Razne stvari.
* Želje dunajskih gledaliških ravnateljev. Dunajski gledališki ravnatelji so vložili prošnjo, naj se odpravijo dnevi, ob katerih je prepovedano igrati. Vlogo so izročili avstrijskim škofom, ki 60 jo odposlali papežu. Včeraj je protestirala deputacija zveze avstrijskih gledaliških ravnateljev v notranjem ministr-ustvu, da se izda preveč kocesij za kinematografska gledališča.
* Nov poselski red so dobili na Nižjem Avstrijskem. § 1. tega zakona pravi doslovno: »Pred dovršenim 14 letom starosti ne more nihče v kako službo stopiti. Ta zakon velja tudi za dojilje.« — Hm — dojilje, ki še 14 let niso stare — ti krščansko-socijal-ni gospodarji v nižjeavstrijskem deželnem zboru morajo imeti čudne pojme!
* Denar v peči. Iz Solnograda porocrajo: Kmet Jožef Stangelberger je zelo nezaupljiv mož. Da bi mu kdo ne ukradel denarja, je spravil za 230U kron bankovcev ▼ peč izbe, v kateri se še ni kurilo. Zgodilo se pa je, da so dobili gosta v hišo ter ga naselili v omenjeni izbi, ker ni nihče vedel o skritem zakladu, so peč zakurili. Denar je seveda zgorel.
* Prijazen ministrski predsednik. Po vseh listih je krožila naslednja brzojavka iz Pekinga: »Juanšikaj in drugi prestolu blizu stoječi zvestob-niki svetujejo cesarski rodbini, naj ali zbeži ali pa na dostojanstven način stori samomor.« Pod tem ministrskim predsednikom Juanšikajem je pa res težko služiti za cesarja.
* Nesreča na belgraškem kolo-dvorn. Pri železniški nesreči, ki se je dogodila v nedeljo na belgraškem kolodvoru, je bil usnirčen sin znanega dunajskega trgovca z deželnimi pridelki B. Wintersteina.4rBil je star šele 22 let in se je odpeljal v Srbijo, da tam prevzame za svojega očeta večjo množino blaga.
* Moderni zavratniki za gospode. V Parizu in v Londonu so začeli nositi ležeče zavratnike, ki imajo en centimeter širok črn rob. K zavrat-niku nosijo črno in belo črtaste srajce.
* Duhovnik — morilce. Porotno sodišče v Avellinu je obsodilo duhovnika Vineencija Diaseria na 17l/jlet-no ječo, ker je umoril svojo svakinjo, v katero je bil zaljubljen. Duhovnik ni priznal umora.
* Dragocenosti bivšega sultana Abdul Hamida. Iz Pariza poročajo: Za dragocenosti bivšega sultana Abdul Hamida so skupili sedem milijonov frankov.
* Nesreča aviatika. Iz San Juva-ua (Portoriko) poročajo: Amerikanski aviatik Schiewer je padel z viso-čine 60 metrov in obležal mrtev.
, * Pet oseb se je zadušilo. V vasi Crnajka na Srbskem se je v nedeljo ponoči zadušila rodbina Lazarevič, obstoječa iz treh odraslih in dveh otrok. Prvikrat so zakurili peč, iz katere so pa ponoči uhajali strupeni plini.
* Vsa rodbina pomor jena. Mes-saggero« poroča, da je bila v Monte Angel ico umorjena neka kmetska rodbina, obstoječa iz očeta, matere, štirih otrok in dveh nečakinj. Dva osumljenca so prijeli.
9 Umor iz ljubosumnosti, iz Pariza poročajo: Soproga orožnika Pascala je umorila svojega soproga in eno uro na to svojo teto. Bila je na svojega moža ljubosumna, ker je mislila, da jo goljufa s njeno teto, neko staro gospodično.
* Vseučiliščnik — vlomilec. V nedeljo ponoči so prijeli nekega vlomilca, ki je ravno hotel vlomiti v stanovanje kiparja Perierja. Na policiji se je vlomilec legitimiral kot slušatelj Jvovskega vseučilišča.
* Roparski vlom in umor. Iz Ho* fie poročajo: Včeraj ponoči je stražnik Janda slišal v prostorih social-demokratičnega konsumnega društva neko sumljivo trkanje. Poklical je tkalskega mojstra Rybo, ki je bil upravni svetnik konsumnega drn-štvaštva. Oba sta stopila v prodajalno ter dobila tam vlomilca. Ta je pa potegnil revolver in trikrat ustrelil na Rybo, ki je na mestu mrtev obležal. Vlomilec je pobegnil in nimajo nikakega sledu o njem.
* Škandalček učene ženske. Za prihodnji Četrtek določena obravnava glede zakonolomstva, zaradi česar toži gospa Langevin svojega moža in gospo Curie, znano učeno ženo in so-najditeljico radija, se najbrže ne bo vršila. Učeni francoski krogi so namreč pregovorili gospo Langevin, da je odstopila od tožbe in privolila v poravnavo, nakar se bo dala ločiti od svojega moža.
* Po avstrijskem vzoren. Kakor poročajo iz Petrograda, je bivši šef Kijevske ohrane, polkovnik Kuljab-ko, pismeno pozval bivšega predsednika dume, Gučkova, na dvoboj, ker ga je ta imenoval baje popolnoma izgubljenega človeka. Gučkov, ki telefonično aviziranega pisma ni sprejel, je izjavil, da tej podli policijski figuri ne da zadoščenja z orožjem.
* Samomor amerikanskega milijonarja v Parizu. Iz Pariza poročajo: Tu bivajoči večkratni milijonar Bis-hop se je ustrelil. Vzrok je neozdravljiva bolezen. Bishop si je kupil v rue de Siam krasen hotel, v katerem je užival vse sladkosti tega življenja. Ko je pa prišel do prepričanja, da je to življenje popolnoma brezmiseino. se je ustrelil. Svoji poslednji ljubici je zapustil hotel z vso dragoceno opravo in 1,250.000 frankov v gotovini.
* Samomor dveh inženirjev. Ijs Lvova poročajo: Tu sta izvršila samomor inženirja elektrotehnike Ladislav Lewkowicz in Karel Husai. Pustila sta plinove svetilke odprte ter se zadušila. Vzrok so najbrže fi-nancielne težko če.
* Atentat na poštni vlak iz Soluna, Iz Soluna poročajo, da je bil v nedeljo izvršen pri Akinšaliju na poštni vlak, ki vozi iz Soluna v Carigrad, bombni atentat. Dva železniška na-stavljenca sta bila ranjena. Atentat je najbrže izvršil bolgarski komite.
* Oproščen atentator. Iz Sain-borja poročajo: Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je zagovarjal 19-letni zionistični dijak Tennenbaum, ki je izvršil revolverski atentat na drohobiškega župana. Porotniki so zanikali stavljeno jim vprašanje zaradi poskušenega zavratnega umora, nakar je bil Teunenbaum oproščen. Državni pravdnik ni priglasil ničnostne pritožbe, vsled česar je bii Tennenbaum takoj izpuščen.
* »Princezinja« umrla v največji revščini.     V največji revščini, brez vinarja premoženja, brez sorodnikov in prijateljev, je pred kratkim umrla v danski ubožnici na otoku Rvesgade stara ženica, ki se je nekdaj nazivala »princezinja« in ki je razpolagala z velikim premoženjem.     Bila* je hči moža, ki si je sam dal naslov »kralj Aravkanije in Patagonije«. Pravzaprav je bilo pa njegovo ime Antoine Tounens in je bil sin mesarja v Peri-gneux in po poklicu odvetnik. Gnalo ga je v tuje dežele. In s pomočjo nekaterih tovarišev se mu je 1. 1861. posrečilo prepričati indijanske prebivalce Aravkanije, da bi si pod njegovim vodstvom zboljšali svojo usodo. Upeljal je ustavo in zakone po francoskem vzoru ter sklenil trgovinsko pogodbe z raznimi evropskimi državami. Cilenske čete so ga pa vje-le in vrgle v ječo. Vsled intervencije Francije je bil zopet izpuščen. Zaman se je trudil, priboriti si svojo državo. Moral se je vrniti na Francosko, kjer je v največji bedi umrl. »Njegovo veličanstvo Orelie-Antoine L«, tako se je nazival Tounens kot kralj, je imel izvanredno lepo hčer, ki je kot »princezinja« Margareta« v vsem pomagala svojemu očetu. Katastrofi je srečno ušla, ker je bila tisti čas v Evropi. Kralj Orelie-Antoine I. je dal svoji hčeri lepo premoženje in razširila se je govorica, da bo imela več milijonov dote. Možje iz najvišjih krogov so se potegovali za njeno roko. Neki danski častnik, ki ji je pri neki nesreči na morju rešil življenje in kateremu ni odrekla svoje ljubezni, de je pred njenimi očmi uatrelil. Skoraj ob istem času je dobila poročilo o polomu kraljestva njenega očeta. Naselila se je na Danskem, ker je hotela baje bivati blizu groba svojega ljubimca.    Kmalu na to je popolnoma
n bo zal a. dokler je ni smrt rešila velikog* trpljenja«
Telefonsko in brzojavna poročilo.
Odsek za državne na* ta vijence. — Dr. Vrsto v s kov predlog. Dunaj, 5. decembra. Odsek za državne uradnike je imel danes dopoldne sejo, v kateri se je posvetoval o službeni pragmatiki. Navzoč je bil tndi notranji minister Heinold, predsedoval je Delvert. Začetkom seje je dr. Vrstovsek naznanil, da ga je »Hr-vstsko-slovenskl« klnb v svoji zadnji seji izbral, da ga zastopa v odseku. Izjavil je takoj nato, da so razmere v odseku zelo žalostne, da pa je temo krivo, da so v odseku tudi državni uradniki, ki se udeležujejo posvetovanj in ki bi se v svoji lastni zadevi ne smeli udeleževati teh posvetovanj. Zato stavi predlog: Članom odseka, ki so uradniki, se priporoča, da naj odlože svoje mandate za čas posvetovanja o zvišanju plač in službeni pragmatik!. Tekom svojih izvajanj je dr. Vrstovsek tudi izjavil, da ho zaprosil svoj klub, da sme odložiti svoj mandat v tem odseku. Predsednik Delvert je izjavil, da glasovanja
0 dr. Vrstovškovem predlogu ne more pripustiti. Nato se je nadaljevala debata.
Proračunski odsek.
Dunaj, 5. decembra. Danes dopoldne je imel proračunski odsek sejo ter je prešel v specijalno debato o proračunskem provizoriju. Navzoči 50 bili predsednik Ker i tovski, ministrski predsednik Stiirgrkk, minister -/,a Galicijo Zaleski. trgovinski minister Roessler, železniški minister Forster in minister za javna dela Trnka, Poslanec dr. Kramar je govoril o izvedbi telefonskih zvez, nato sta govorila še prof. Masarvk in Friedmann. Specijalna debata bo kmalu končana in pride odsek najbrže še danes do glasovanja. Iz Makedonije.
Solun, 5. decembra. Po Albaniji in Stari Srbiji razdeljujejo turške oblasti med tamošnje Arnavte puške in drugo orožje, doc i m se Srbom niti ne dovoli, da bi smeli uositi samokrese. Arnavti se vsled tega zopet čutijo v svojem elementu ter vrše najrazličnejša nasilstva, V Gusinju so Arnavti napadli hišo kajmakama v nameri, da bi glavarja ubili. Stvar -e ni posrečila. Proti Arnavtom je bil odposlan vojaški oddelek, ki je po Jjutem boju Albance prisilil, da so se umaknili v gore.
M i tro vica, 5. decembra. Za kajmakama je imenovan Mahmud N3-lim bej, mlad in inteligenten mož, o :iterem se splošno pričakuje, da bo napravil enkrat mir in red v mestu q okolici.
Mi tro vica, 5. decembra. Arnavti Ajrim Zuljkan in Ljao Siman so zadobili tri Srbe iz vasi   Brabonie trr fih odvedli sabo v gore. Sedaj zahte-ajo od vaških prebivalcev odkupnino v znesku 1300 K. sicer da ujetnice takoj umore. Stvar je bila prijav-iena oblasti, ki pa dosedaj ni ničesar Ar<?nila.
Skoplje, 5. decembra. Arnavti zahtevajo od turške vlade, da pomi--ti znanega zločinca Hi jasa Vuči-rmlijo. ki je od meseca novembra nnskega leta do 19. novembra t. . , ko je bil ujet, pobil 24 orožnikov in oficirjev. — sicer se vpro.
Železniška nesreča. Pariz, 5. decembra. Pri Clermon-fcn je trčila neka lokomotiva v osebni k. Dve osebi sta bile ubiti, deset jih je težko ranjenih.
Bomba v mosejL Carigrad, 5. decembra. V Štipa na K oso vem polju so zažgali Bolgari v neki tamošnji mošeji bombo, ki »e mošejo totalno razdejala. Po mestu je prišlo nato do demonstracij muzlimanskega prebivalstva, pri katerih je bilo 12 oseb ubitih in 20 ranjenih. Zvečer se >e sestal v Carigradu ministrski svet, ki se ^e bavil
1 tem atentatom.
Carigrad, 5. decembra. Ministrski svet je sklenil sestaviti posebno i/reiskovalno komisijo za Macedonijo, ia dožene tudi krivce pri atentatu na /eleznico pri Keprilih pri Solunu, /^ato je odredil ministrski svet, da naj -e strogo zastražijo vse železniške proge in V6i mostovi. Ob progah bodo stalno   patrulirale   vojaške pa
t rulje.
Hmelj.
Norimberg, 5. decembra. 150, 200. Mirno, toda zelo trdno.
Rusko-perzijska afera. Teheran, 5. decembra. Parlament ne je obrnil na angleški parlament za pomoč. Perzijski parlament pa je izdal posebne note tudi na druge parlamente in je zaprosil za pomoč tndi rusko dumo. Demonstracij proti Rusom in proti Rusiji se udeležujejo dejansko tudi ženske. Kakor zatrjujejo brzojavke iz Ardebila, se vedejo ruske čete kakor zmagovalci, če tudi vojna še ni napovedana.
Ameriški kongres*
Wasbington, 5. decembra. Včeraj se je začela prva sesija 62 kongresa severoameriikih držav. Glavni interes vzbuja stališče reprezentacijske hiše n naproti trustom.
Revolucija na Kitajskem.
Charbin, 5. decembra. Kakor zatrjujejo kitajska poročila, so revolu-cijonarji napadli vladne čete v mestu Fučovu ter jim odvzeli dve utrdbi.
Vladne čete so se morale umakniti v mesto.
Sangaj, 5. decembra. Nemci v Šangaju so dobili anonimna svarila, ki so v zvezi z bojkotom nemških tvrdk, ker so te baje preskrbele vladnim četam strelivo. Svarilo se konča z besedami: Obračunali bomo z vsemi krivci, naj bodo tujci ali domačinu
Italijansko-turška vojna.
Pred Bengazijem.
Kim, 5. decembra. »Ageneia Ste-phani« poroča iz Bengazija, da so tam Turki in Arabci naskočili italijanske pozicije in prodrli celo že v italijanske utrdbe, da pa se je Italijanom vendar posrečilo Arabce zopet pregnati. Italijani so imeli baje samo tri mrtve in pet ranjenih.
Zrakoplovci.
Tunis, 5. decembra. Francoska je prepovedala obema belgijskima zra-koplovcema, ki ju je Turčija najela, in ki sta dospela v Tunis, prekoračiti mejo.
Preiskavanje ladij.
Suez, 5. decembra. Poveljnik italijanske križarke »Apulia« je tu pozval neki angleški parnik, da naj se ustavi in je oddal proti ladji običajni slepi strel. Tako italijanska križarka kakor angleški parnik sta nato nadaljevala svojo pot.
Veliki vezir hoče odstopiti.
Carigrad, 5. decembra. Nezanesljive vesti hočejo vedeti, da namerava veliki vezir odstopiti in da uteme ljuje svoj korak z bolehnostjo, v resnici pa da je temu vzrok njegov raz-por z Mladotnrki.
Turčija se ne nda.
Berolin, 5. decembra. Tu sem je dospel bivši turški mornariški minister Mahmud Muktar in se je izrazil proti nekaterim zastopnikom Časopisja sledeče: Vojna traja še lahko leta in leta, ker je Turčija pripravljena do skrajnosti vztrajati v boju. Turčija je svetu pokazala, da ni več ona Turčija, kakršna je bila pod Abdul Ham i dom. Če bi Italija hotela pod vzeti kaj proti Dardanelam, bi morala to poplačati z največjim delom svojosra vojneprn brodovja. Tnrčija se ho na vsak način naprej bojevala in tega Italija ne bo moprla vzdržati.
Pred THpolisom.
Tripolis, 5. decembra. Italijanske čete so zasedle turško taborišče pri Ainzari.
V Rdečem morju.
Carigrad, 5. decembra. Pri bombardiranju mesta Moke v Rdečem morju je bila ena oseba ubita in ^na ranjena. Italijani so bombardirali še dve drugi mesti.
GOSPOtetVb.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca novembra 1911 vložil o Je 1477 strank 1,455 420 K 58 v, 1443 strank pa dvignilo 1,358.765 K 00 v. Stanje vlog koncem meseca 41,519.636 K 13 v. Stanje vložnih kijižic 28.900.
— Sejem v Žerovnici na Notranjskem. Zaradi živinske kuge se v Žerovnici že dolgo ni vršil nobeden živinski sejem. Ker pa je kuga v zadnjem času ponehala, je oblast dovolila, da se sme vršiti v Žerovnici na vadni živinski sejem v petek 15. t. m. Pričakovati jo. da se na ta sejem prižme mnogo lepe živine. Opozarjamo na ta sejem trgovce z živino.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemsek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. decembra: Pran Pavlic, šentpeterski župnik. 46 let, Sv. Petra eesta 78. — Pranja Kontelj, posestni-kova žena, 74 let, Radeckega Dntta 11. — Ana Thurner, žena vpok ^ene-
ga nadsprevodnika, 66 let, FJolz-apflova cesta 7.
Dne 4. decembra: Pranja Raz-boršek, rejenka, 2 meseca in pol, Streliška ulica 15. — Anton Kova-eie, železniški dVlavee, 43 let, Karlov-ška cesta 16.
V deželni bolnici:
Dne 30. novembra: Josip Pintar, učitelj v p., 52 let.
Dne 1. decembra: Gregor Bertoni, delavec, 62 let.
Dne 2. decembra: Marija Saje, postrežnica, 68 let.
Kakor je dobro in zdravilno
navadno ribje olje samo na sebi, se vendar ne more utajiti, da ga večina ljudi, tako odrasli kakor otroci ne morejo vživati očividno zaradi njegovega duha in okusa. Scottova emulzija ribjega olja, v kateri so lastnosti in vrednosti ribjega olja s pridatki Se zboljšane, vživa nasprotno večina ljudi rada brez Pri«tno samo . vseh pomislekov in jo pri še to «n*mko — tako dolgem vporabljanju tudi lahko prenašajo. * «^Si..P**
Trikrat na dan, dalj časa redno za v žita
ScottOVa emulzija,
izpremeni blede otroke in take, ki nimajo nič veselja za jesti, v čile in vesele otroke.
Pri nakupu »ahtevajte »srečno Scoroto emuls jo Znamka »Scott«   ie,   ki   j«   vpeljana  le   će.    <5  let  in   iamči ia
dobro kakovost In učinek Cena irim steklenici 2 K 50   Dobi a« t vsaki lekarni
3
Samo vsakdanja uporaba
na
3razay
krepi mišice in živce.
>obiva se povsod
Serravallo
vo
teleznato Kina-vino
Higijenična razstava na Dunaj v 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri i o je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
is Izborni okus. sa
Večkrat odlikovano. r Nad 7000 zdravniških spričeval, n
J. SERRAVALLO, c. in kr. -dforni dobavitelj
TRST-Barkovlfe.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni knrz!  dmajske borze 5.
4% 4-2«
■al«*t»«nt n-ol-JI.
majeva renta    ....!! 91 45
8 trebma renta .  .  . . \ 94 70
4% avstr. kronska renta . . I 91*45
ffc ojrr.       „               .   . 90-50
kra nisko deželno posojilo 92*25
k. o. češke dež. banke . fl 93
decembra Itn.
Deaara! Blaganri
40/.
SraSks.
Srečke lr L 1860 %   . .
tt n    II 1864 •    .     • •
„ ttake ....
„ zemeljfke I. iia*je
m n          II- •»
„ obroke hlpotečne .
n dan. komunalne
lf nvttr. kreditne . .
„ ljubljanske   .   . .
„ svttr. rdeč. križa
i* oyj.    tt     tt *
„ baifHks   .   .   . .
. taroke.....
s*i«l«o.
Ljubljanske kred 'ne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Driavrte Železnice . . . Alplne-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zivnostenske banke.   . .
Cekini Marke Franki
Ure . Rublff.
4,39-614 — 303 50 301 -278 50 2.50 50 511-50 512-85 75 74 25 47 50 37.F0 241*30
468 -650 75 341 75 3C9 40 728*50 845 90 354-čO ! 283-
11 37 117-62» 9545 9475 254*50
91-65 94'90 91 65
90 70 93*25 94-
451 — 626 — 31550 307 -284 50 256 50 r>23 50 524-—
91 75 80 25 53 50 41 50
244 30
469 — 65175 542 75 110*40 72V 50 846 90 356 — 284-—
11*39 11782»
9£55 95 05 255 25
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 5. decembra 1911. T • r m I n.
Pšenica za april 1912 R2 za april 1912. . . Koruza za maj 1912 . Oves za april  1912 .
sa 50 leg 11*87
za 50 kg 10 40
za 50 kg 8 47
za 50 kg 9*86
Irana potu jmr
je tajboljlc čistilno sredstvo.
Okusa je slano-grenkega, ni neprije-
:: ten, — celo otrokom ni zopern. ::
Glavni zastopnik za Kranjsko: Franc Schantel, Ljubljana, Frančiškanska ul.
Zaloga v »( liubljanskem javnem skladišču, Krisper-Tomažič, družba z o. z.«
Metmlosfčno poročilo.
Viilaa mU ■•rje« 300 2 Srednji vata! tlak 90.70 mm
E o j •o	Cas opazo-tanja	Stanje barometra v mm	S« ?2 «* a 1— —	Vetrovi	Nebo
4	2. pop.	739 8	36	sr. sever	oblačno.
•	9. zv.	7400	29	sr. svzh.	m
5.	7. zj.	739*9	19	brezvetr.	m '
Štednja   včerajšnja temperatura 3*0% norm. — 0-11 Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in ob smrti na-Sega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, ozirom očeta, gosp
Martina Petelina
c. kr. glmn. prof. v p.
kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo,prijateljem, znancem, gojenkarn IV. letnika učiteljišča, profesorjem, ravnateljem in nadzornikom, posebno g. ravnatelju dr. L. PožarjU, njegovemu profesorskemu zboru in dhjakom. Nadalje prisrčna zahvala za ginljivo petje dijaškemu pevskemu zboru in darovalcem vencev. 4066 PresrČna hvala vsem ! Bog plačaj!
Žalnfoči ostali.
Samo krafeli čas
svetovnoznana
nziognomistinia s Čudovitim SDOiniGom.
Margianne ni zamenjavati z navadnimi uganjevalkami   in   vedeževalkami na karte, ker se obvezuje, da plača onemu, kdor jo doseže v nje umetnosti ::
■a?- 200 kron. -as 4073
Govorilne ure vsak dan od 9. dopoldne do 9 zveter v hotelu Llovd. soba it 4, Miklošičeva cesta štev. 8.
Dr. Dralleja
alatfine
Mazilo za kožo
Puder   ^cSBDa^ Milo
Ptišica K —-70 in K 1-20. Neprenosljivo za grapave in razpokane roke. Čudovitega učinka na polt in kožo. Brez maščobe.
Glioriiiski ii strini sok. — Dobita so ptnrsoi
Juri Dralle, Podmokli n. L
IŠG6 SO za takoj fzvežban
kontorist
eventualno
kontoristinja
za večjo špecerijsko trgovino ▼ Ljubljani. — PonudSe naj se pošljejo na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „štev. 200" 4071
suha, trda in mehka.
odpadki od stavbnega lesa
se dobe ▼ tovarni V. Scagaettija, cesta na Rudolfovo železnico številka 16, za državnim kolodvorom.
3848
Krasna darila
za božič in novo leto,
Raznovrstni najno-
?e|ši predmeti kakor prstani, uhani, brose,
verliice, oueakt, gumbi! doxe za cigarete, igle, ure
itd. Itd. se bodo ob tej priliki prodajali po
izredno
znižanih cenan
ter se za res ugoden nakup najtopleje :: priporoča najstarejša domača tvrdka ::
jorelir, trgovec z orani ter 236 zapriseženi sotinijski cenilec
Ljubljana, Wolfova ulica it 3.
Čudo narave!
Goiij „ipe" za rast las
ze  po kratki   rabi   napravi lase
svetle kakor svila, dehteče in prekrasne obilnosti. Lasje nehajo Izpadati, luskine izginejo,  nastane  močna rast
las. Vsak  Otrok  si   iz zavitka
gomolja j|Ipe" napravi 2 litra vode za lase. Veliki zavitek S 4, pol zavitka S 2. — Že zgotovljena voda «.Ipe" za la~e K 5 in K 3.
Prva ameriška
parhinenisla palača „0Jq"
Dunaj L, Petersplatz št. 1L
V Ljubljani: »
B. tvančara (drog.) — AnL Kane (drog.) — An t. Krlsper, Pavel Magdič, Vaso Petričič.
In prav izvolilo so ono gospo« dinje, ki uporabljajo pridatek sa
kavo svojem gospodinjstvu „pravoga s Francka: s kavnim mlinčkom" Iz zagrebško tovarne. — Kakovost „pravoga :Francka:11 so je mnoga desetletja kot najbolj ugafajoča. njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
i I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
DelnUk. glavfflea K 0,000.000. 8tritar}ew«   ulica Štev. 2. Raaarvnl fond 000.000 kron.
Podraiatlce v Spljetn, Celovca, Trsta. Sarajeva la OorlcL
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41 2° 0.
: pronese za bližnja žrebania.:
V^e 4 pramene skupaj 56 K.
Promese Kreditnih srečk . . . . Promese Srečk za uravnavo Donave
treVnji
a 6 K 2 ^n. a 16 K   Z ^n.
Umi nbfn
3i0.i* u K 12('00U K
Promese Ljubljanskih srečk . . . Promese Zemljiških srečk II. cm.,
a 10 K a  6 K
Žrebanje
2. jan. 5. jan.
GUru dtbitik
50.000 K 100.000 K
i
4/E
51
EJU
Kontoristinja
z večletno prakso in
4072
blagajničarka
sprejmeta slnžbo za takojšnji nastop. Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«.
LokoNiobila
z velikim pritiskom, zgrajena Ista 1007 od tvrdke Lam v Mannheimu, kotlovne površine 24, zmožnost 36 do 45 konjskih sil, 10 atmosfer, z rošem, dimnikom, rezervnim cevnim sistemom, kompletna, še v obratu videti v Gradcu, kupljena za 16000 K, te trasa ra lata ft.
»njboljfti in najpopoletejfti
klavirji in pianini
aa knpgo najceneje preti takojšnjemu plačilu ali »a najmanjše  mesečne   obroke (tudi v provincijo) samo naravnost ođ rvormtčarja
HENRIKA BREMITZ
C kr. dvornega taloiniku v Trstu, ulica Tor S. Pietro (Betvedere)
Svetovna razatava v Parim 1900 aajviije odlikovanje Avkfro-Oijrske ta klavirje. In kondl«. orana tn
Kontorist
ali
spretna stenoorafinla
se sprejme v stalno službo
aH za poludnevno delo. — Ponudbe pod „Konfor" trn uprav. »Slovenskega Naroda«. 3851
Jedilni krompir
belomesnat, v rumenih oblicah 10.000 kg K 660*—. Jedilni krompir, rožnik 10.000 kg K 730*—. Jedilni krompir, modri rožnik io 000 kg K 620-—. Debele leljnate glave,
bele 10.000 kg K 700-—. oziroma po vsakokratnih najnižjih dnevnih cenah iz našega ogrskega nakladališča. naloženo a la rinfusa ali v vrečah, ki jih računamo po lasini ceni. Poleg tega dobavljamo česen čebulo in semensko čebulico, najfinejši delikatesni med n papriko, za katere pridelke na željo radi postrežemo s specialnimi ponudbami. Ker krompir in zelje dobavljamo z različnih postaj, si pridržujemo, da stavimo ponudbo ranko do-ločitvena postaja. Dobavljamo samo izbran, krompir. Pogoji: Pol denarja naprej, ostanek po povzetju. Prva segedinska kmetijska zadruga r. Szegediner Laadnr. Gen.) Szeged. Ogrsko.
T.
2 leti star, na pol dresiran 4069
: se takoj proda s
pri lian lunin, Oribarjm HtoZji itn. I.'
Za svojega sina iščem domače vzgojeno deklico, ki bi imela veselje In ljubezen, iti na deželo. Zaradi prevzetja dobro ido-čega podjetja z zemljišči vred — sedaj - moja last — bi bik* treba najmanj 10.000 do 12.000 K dote. 4039
Ponudbe na upravni-štvo »Slov. Naroda« pod
»h nfost".
Izvežban oženjen
4063
išče službo, ce negeos na kako graščino.
Ponudbe oa upravniStvo »Slovenskega Naroda« pod ..mizar.u
Mi! In! Prsio nado!
Fraak« aa vse strani pa aavsttja. wmm v aaflnln aavifaJta po 1 kfi I ges ia aeteaje ali S—I attcaacer. kapan o v ali f*** mt*°> *•»■•• »aljena K 7-2», vo.ovsko
ia tdefje aicaa, steia. laaaji keaet K «-7ft, arene neslo i« naravarge kravjega mirta K II-, za paizkasijo zaaejček ia
5 kg 8 premi« nasleai K »Si. - B. Efargnlea, Bnecaoac
»te KOrftnraaaS (Ograka*. 877«
NB. Dobavljam tudi sedaj franko pridno nesoče kokoši najfinejše pasme, ki dospejo zaiamčeno žive: 3 kokoši s petelinom K 7 —
6 kokoši s petelinom K 14—, 12 kokoši s ----petelinom K 24—. ■
prodaja ii prtlja po pomen poratjo Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
273
d o volj taje
tvrdka H. Suttner, Mestni trg št. 25
svoje cenjene odjemalce opozoriti
na svojo najbogatejšo zalogo vseh vrst ur, kakor tudi draguljev, zlatnine, srebrnine in sploh vseh v to stroko spadajočih predmetov, katere je tako uvrstila, da bode lahko vsak cenj. odjemalec popolnoma postrežen po svojem okusu in se bo vsako naročilo rešilo v popolno zadovoljnost. Za SOlIdJlO, reolno ta točno postrežbo Jamčim. Za obUea paset se priporoča z velespoštovanjem
tvrdka H. Suttner.
ki je vešč te službe ter ima vsaj nekaj let v tej stroki izkušnje
se sprejme
s 1. jaurjni 1912
v službo. Mesečna plača 100 K
in prosto stanovanje.
Prošnje je vlo iti do 15. t. m. na repre-zentanta pogoditvenega društva Jos. Peha-nlfa v Žužemberka. Prednost imajo prosilci, ki lahko polože varščino. 4068
Za svoj oddelek z mešanim blagom,
ki ga v kratkem otvorimo, i & Če m O slovenščine in nemščine v besedi in pisavi popolnoma veščega
poslovodje.
Ponudbe z referencami in navedbo dosedanjega poslovanja ter zahtevo plače na Vevške papirnice pri D, M. v Poljn pri LJubljani. 4056
Sprejme se
m
m m
špecerijske stroke
nad 25 let star, ki ima tudi sposobnost
========= za potovanje. --
Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih služb sprejme pod Šifro iiStalnostM upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3325
V večjem kraju želez, postaje na Kranjskem, na zelo lepem prostoru sredi trga
k je oddati večji trgovski lokal ::
s prit=y«nami. event tudi s sta- fl™ Hiaillgfl lOkalnt. no ai. m 10  hlevom  za  konje; w wm ••••J ■* "ea* svssinailS|
pripravna za obrt, brivnico ali kako malo trgovino. Pojasnila daje 9,Pisarn S Universal" LJubljana« Sodna ulica štev. 4. 40^>
Kdor želi kupiti božično darilo.
naj si v lastnem interesu najprej ogleda
Mm razstavo tvrdke Franc Sotivan sii
aa
sD
SpecialiteU tvrdke pratelli Branca, Jtfflan
je vsled svojih silne dietotakih in odlične želodec kr ©perjih   lastnosti :-:
nioliša želodčna potita sveta.
Glavno razpečevališče: Sig. Winter, Dunaj, III. Ungarg. 20.
Prodajalka
5
v mešani stroki tiče sluibe, najraje v kako majhno mesto aH na deželo.
Ponudbe naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Naroda« pod vtJM. 4064".
NEI6EDE FLEURS
nova, znanstveno izdelana
krema za roke in obraz.
Higiensko najboljše toaletno sredstvo. Pušica po 60 h in 80 h se dobiva povsod.
Lonček 1 K 60 h. 3331
Zaloga v Ljubljani^ tffCPJa MaTL
Krom
2378
najboljše kakovosti, zdrav in brezhiben, debel ter srednje de belosti. — Vedna zaloga.
Oddaja v vsaki množini
od 200 kg dalje tadi cele vagone po prav solidni nizki ceni tvrdka
Iv. A. Hartmann nasl. A. Tomažlč
v Ljubljani. Marije
Ženitna ponudba
4062
Ženitna ponudba
Velike okaztiske cene/ /.
JfonfeJccije 3a dame m deklice ter narejene obleke in raglani^a gospode in deč^e. Ogromna izbira najnovejših Komadov vseh najmodernejših barv in Kroja.
Cene 6rvj Konkurence;
Cene brej KonKurcnce
Angleško skladišče oblek
O. jjernatovič
JLjubljana, Mestni trg štev. 5.
Mladenič v prijetnem kraju na Kranjskem, obrtnik »boljše obrti« se želi v svrho ženitve seznati z gospodično od 18 30
let staro, ki bi imela dote
od 8.0O0-1O.0C0 K. Gospodična naj bi bila izobražena ter vešča v kuhi in Šivanju. — Le resne ponudbe! če je mogoče s sliko, ki se takoj vrne Pod šifro „Resaost" na
upravn. »Slov. Naroda«.
Ženitna
ponudba
"ajnost zajamčena 1
Ženitna
ponudba
„Zlata kaplja"
Ljubljana. Sv. Mra usta flit. 27
Priporoča lepe zračne
tajske sobe
Drva!
Drva!
V sredo, 6. dec. 1911 ob 9. dopoldne
in eventualno naslednje dni se bodo
.V po prostovoljni dražbi
prodajala drva izredno ceno
In tadi v manjših oddelkih.
4070
MMsttal^
ali
Postrežba dobra, cene primerne, za večje pojedine po dogovoru.
Priporočata se cenj. občinstvu in slavn. društvom z velespoštovanjem
1913
L. JL Tratnik.
Anton Šare, Ljubljana
Izdelovanje perila, pralnica la svetloli alnica
z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-::      Iidno izdelano perilo po nizkih cenah. ::
Opreme za neveste.
Perilo za deklice io dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe,  brisalke, prti,   prtiči,   nogavice, maje.
Perilo „TETRA"
za gospode ia gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tfzmu, iscbias, naj nosi le to perilo, in bo ta :;  ::     poskušnja vsakega zadovoljila.     :: :: wzonci  iva We\j*LM>ak~mBm*A*a
LsatalBa ia tisk »Naredao tttkarae«.
D0-B
11^9
M26
3U
06
1939
30