Kamniški OBČAN St. 2 44. leto Mladi na temo Evropa mladim-mladi Evropi Mladi parlamentarci kamniških osnovnih šol so svoje poglede in razmišljanja na temo Evropa mladim-mladi Evropi predstavili na občinskem otroškem parlamentu v torek, 18. januarja, dre za Že uveljavljen projekt v okviru /veze prijateljev mladini' Slovenije, ki ga koordinira Mladinski center Kamnik. Letošnji občinski parlament so vodili učenci osnovne šole Irana Albrehta Špela Perčič, Anja ()movšek, Žan Božič, Jerca liergant in Petja Jarm z mentori cd Tino Plahutnik. ki so se dva dni pozneje, 20. januarja, udeležili še regijskega otroškega parlamenta vGrosuplju, v februarju pa ho potekal še nacionalni otroški parlament. Razmišljanja mladih so bila zanimiva, predstav itve Izčrpne, kar je pokaza lo, da tudi mladi iz kamniških in ko-mendske osnovne šole precej razmišljajo o problemih sodobne družbe, med katerimi je bila najpogosteje omenjena diskriminacija, lako rasna, verska kot socialna, revščina, otrokove pravice ... K živahni razpravi so pritegnili tudi gosta občinskega parlamenta dr. Rudija Rizmana s filozofske fakultete in Ivana 1'ristovnika, direktorja občinske uprave občine Kamnik. SAŠA MFJAČ Panoramska karta občine Kamnik za boljšo turistično ponudbo ■■■■■■■■■■■■HHBffiHHBHI JjS^^^-tSSfB^ rf# **** * i I 9^ Pred vhodom v Turistično-informacijski center nas odslej pozdravlja velika panoramska karta občine Kamnik, ki obiskovalcem grafično predstavlja konfiguracijo, razgibanost pokrajine celotne kamniške občine od Motnika do Komende in od Kamniških Alp do Mengeškega polja ter naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti na tem območju. Kot je povedal Miran Jereb, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, predvidevajo postavitev še petih panoramskih turističnih tabel v občini - pred Arboretumom, v Tunjicah, v Tuhinjski dolini in v dolini Kamniške Bistrice. Ob ugotovitvah nekaterih, ki so podrobneje proučevali turistično tablo, da na karti ni označenih vseh kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti občine, Jereb pojasnjuje, da je agencija odprta za predloge in pripombe, da so na karti označene tiste znamenitosti, po katerih je Kamnik poznan, hkrati pa poudarja, da je namen panoramske karte ponuditi obiskovalcem prvo informacijo o razgibanosti pokrajine kamniške občine ter osnovnih znamenitostih, medtem, ko podrobnejše informacije o vseh točkah, zanimivih za ogled, obiskovalci dobijo v Turistično-informacijskem centru. Izobraževalni center Jehovovih prič na Duplici fWW| cff* (\ (iradnja izobraževalnega središča Jehovovih prič na Duplici, ki je jr*"** ^ H se pred začetkom naletela na veliko hude krvi in neodobravanje kra- janov, za katerim se je skrivala tudi verska nestrpnost, napreduje iz dneva v dan. Nasprotovanja gradnji so se umirila, še zlasti potem, ko je občina poskrbela za ureditev dodatnih parkirišč in gradnjo garažne hiše, ki je v polnem teku. Izobraževalno središče Jehovovih prič, ki bo zahtevalo približno dva milijona evrov, je že dobilo streho, okna in vrata, v teh dneh začenjajo z notranjimi deli. Kot nam (e povedal Marko Nustcrsič, predstavnik Jehovovih prič, naj bi dela končali maja. Zaradi neustreznih prostorov v Ljubljani si namreč močno želijo selitve v Kamnik, kamor bodo preselili (udi svoj glavni urad, še pred poletjem. (iradnja poteka v skladu s projekti, po katerih bo imel objekt na 5000 kvadratnih metrih veliki parceli približno 3200 kvadratnih metrov uporabnih površin V kleti bo večnamenska dvorana, tehnični prostori in skladišče, v pritličju recepcija, delovni prostori in kuhinja. V zgornjih dveh nadstropjih pa bodo uredili garsonjere za nastanitev in delovanje približno ljudi, ki v glavnem uradu skrbijo za organizacijo predavanj, prevajanja in podobno. »Trudimo se imeti dobre odnose s sosedi,« je poudaril Marko Suš tersic in dodal, da so veseli, tla so tudi njihovi sosedje, s katerimi sesedaj prav dobro razumejo, prišli do prepotrehnih parkirišč SAŠA MEJAČ LOVŠE DOMŽALE X. KRANJ Jirk.i cesta 11 o Jezerska cesta 121 1230 DOMŽALE /t 4000 KRANJ 01/720 0000 04 2BO 0000 LEP ZIMSKI POPUST ZA VOZILA LETNIKA 2004 O ZIMA UGODNIH to NAKUPOV TODAY TOMORROVV TOYOTA_ 839 GSM SERVIS in TRGOVINA — popravilo aparatov <» servisne baterije in ohišja e> dekodiranje — rabljeni aparati (prodaja in odkup) - SIMOBILOVI paketi Delovni tov. pon., tor., čet.: 9. -19. ure, <0 sredo, petek: 9. - 17. ure ^ Rudi Volkar, s.p. Perovo 26 Kamnik (obvoznica) GSM: 040/411190, gam.9ervf90emall.el Kamnik, 27. januarja 2005 IZ VSEBINE Utrip naših krajevnih skupnosti (1) S predsedniki krajevnih skupnosti v naši občini o tem, kateri dogodki, pridobitve so bile v lanskem letu najpomembnejše za njihovo KS in s katerimi problemi se bodo morali spopasti v prihodnjih letih. Naš pogovor Z Alešem Škorjancem, podsekretarjem - vodjo občinskega oddelka za gospodarske javne službe, o lanskoletnem delu in nalogah za letošnje leto, med katerimi bo ena najzahtevnejših reševanje prometnih razmer v naši občini. Iz zakladnice zgodovine Vilko Rifel iz Žage v dolini Črne, eden izmed predanih ljubiteljskih raziskovalcev lokalne zgodovine naših krajev, se je mnogim že vtisnil v spomin s svojimi raziskavami o rudarjenju v Črni, o kamniški smodnišnici in drugih, pred njim slabo raziskanih temah, ki jih je večinoma objavil v Kamniškem zborniku, pred kratkim pa nas je razveselil še s težko pričakovano monografijo o dolini Črne in njenih prebivalcih. Stran 10 Naša dediščina Strokovni pogled dr. Marije Stanonik z Inštituta za slovensko narodopisje na mednarodno znanstveno posvetovanje o Motni-čanu Gašperju Križniku, ki je z zbiranjem folklornih pripovedi, pravljic, ugank in s svojimi pristnimi narečnimi zapisi ohranil neprecenljivo kulturno dediščino na področju jezikoslovja, slovstvene in glasbene folkloristike, etnologije in zgodovinopisja. Med mladimi Tudi tokrat o pestrih dogajanjih mladih, osnovnošolcev in Študentskega kluba Kamnik. Stran 13 Šport Veselje v VDC Sožitje na Lokah Praznični december je razveselil tudi varovance Varstveno delovnega centra na Lokah, sj jim je prinesel težko pričakovana uporabna darila: digitalni fotoaparat, računalnik, novo kosilnico in sodoben šivalni stroj, s pomočjo katerega še z večjim veseljem šivajo praktične in izvirne igrače, predvsem za kamniške vrtce. Prav zanimive so igrači kot ji blazina Muca, ki služi hkrati kot blazina in igrača, pa punčka iz bla ga, v katero otroci pospravijo svojo pižamo, gibljivi pralne igraće ... Kako malo je treba za zadovoljstvo, veselje in razvoj ljudi, ki nimajo sreče, da bi življenje živeli v vsej njegovi polnosti! V to se lahko prepričate ob obisku VDC-ja, Če ne prej, pa pred poletnimi počitnicami, ko pripravljajo dan odprtih vrat s prijetnim celodnevnim srečanjem. Iz našega obiska v VDC na Lokah na 5. strani. Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 11. februarja. Članke oddajte najpozneje d*} četrtka, i. februarja; oglase In zahvale pa do srede, 9. februarja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311 in 041/662 450,faks: 01/83 19466, e.naslov: sasa. meiac ("'sioL net. Uredništvo odprlo: ponedeljek od H. do 15., sreda od H. do 12. in od 13- do 17. ure. J TEČAJI TUJIH JEZIKOV PRIPRAVA NA MATURO DOMŽALE. Ljubljanska cesta 110 tel. 01/724-30-89 041/616-001; www.poliglot.si 27. januarja 2005 IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Kamniški OBČAN Krajevne skupnosti so za uvedbo novega samoprispevka Ob prehodu iz starega v novo leto sem se s predsedniki vseh krajevnih skupnosti (KS) v naši občini pogovarjal o tem, kateri dogodki oziroma pridobitve so bile v lanskem letu najpomembnejše za njihovo krajevno skupnost in s katerimi problemi se bodo morali spopasti v prihodnjih letih. Ker nekatere krajevne skupnosti nimajo svojih predstavnikov v občinskem svetu, so bili njihovi predstavniki veseli, da smo jim dali priložnost, da opozorijo na svoje probleme in potrebe. Do dela občinske uprave in njene delitve denarja med krajevne skupnosti niso bili pretirano kritični, saj se zavedajo omejenih finančnih možnosti občine in dejstva da vsaka krajevna skupnost pač ne more »priti na vrsto« vsako leto. Ker pa z nekaterimi investicijami vseeno ni mogoče odlašati, so se zavzeli za nov samoprispevek. Z učinkom prejšnjega so, razen redkih izjem, namreč izjemno zadovoljni. KS Kamniška Bistrica Calcit ne prinaša samo hrupa in prahu Zdravko Bodlaj, predsednik KS Kamniška Bistrica, pravi, da so bile za njihovo krajevno skupnost v lanskemletu najpomembnejše naložbe v cestno infrastrukturo. »Obnovljeni sta bili regionalna cesta R-225 (od mostu v Zgornjih Stranjah do križišča v Stahovici) ter eden najnevarnejših odsekov na občinski cesti Zagorica - Kregarjevo. Na tem odseku je bil ob tem zamenjan tudi vodovod. Zelo pomembna pridobitev je tudi rekonstrukcija ceste Bistričica - Praprotno - Zakal. Pri tem projektu sta poleg občine sodelovala tudi krajevna skupnost, ki je prispevala finančna sredstva, ter Calcit, ki je prispeval izdatne količine nasipnega materiala. Poleg cestne infrastrukture smo se lani lotili tudi gradnje novega pokopališča, vendar bo za dokončanje tega projekta potrebnega še veliko denarja.« Preteklo leto pa je v KS Kamniška Bistrica minilo tudi v znamenju razprav o vplivih Calcita na okolje. »Na račun podjetja je bilo izrečenih veliko očitkov, da premalo stori za odpravljanje neprijetnega in prekomernega prašenja, hrupa in dela preko dogovorjenega delovnega časa. Podjetje je naše pripombe vzelo resno in stanje že bistveno izboljšalo. Sicer pa ocenjujem, da je sodelovanje med krajani in edino delovno organizacijo v naši KS korektno, navsezadnje daje Calcit delo in zaslužek skoraj polovici zaposlenih v kar treh krajevnih skupnostih, pomaga pa nam tudi z nasipnim in ostalim materialom, s finančnimi prispevki pomaga staršem šoloobveznih otrok pri šoli v naravi, z donatorskimi sredstvi pa sodeluje tudi pri mnogih projektih in prireditvah,« je podjetje pohvalil Bodlaj. V prihodnjih letih si v KS Kamniška Bistrica želijo, da bi se nadaljevala dela na južnem delu regionalne ceste, da se dokonča urejanje javne razsvetljave od gasilskega doma do Graditelja in da bi dokončali novo pokopališče ter postavitev spomenika v Kamniški Bistrici. »Poleg tega bi morali urediti status doma Vegrad, ga ustrezno preurediti in ga prepustiti kulturnim dejavnostim, ki jih pri nas ne manjka. Ker je veliko cest v naši KS še vedno makadamskih, menim, da bi predlog novega samoprispevka v naši krajevni skupnosti dobil zadostno podporo. Seveda bi del tega denarja namenili tudi za komunalno infrastrukturo, ki jo bo moral v naši občini zgraditi koncesionar,« pravi Bodlaj in dodaja, da bi se morali predsedniki krajevnih skupnosti dogovarjati o bolj učinkoviti porabi denarja, ki ga občina namenja krajevnim skupnostim. KS Podgorje Krajani so bolj za enoten prispevek Po besedah Braneta Bremšaka, predsednika KS Podgorje, v njihovi krajevni skupnosti letos ni bilo večjih investicij, izvedli pa so nekaj manjših. »V preteklih letih smo vso pozornost namenjali več kot 180 milijonov tolarjev vredni gradnji kanalizacijskega omrežja in nam je zmanjkalo denarja in energije za številne manjše, vendar nič manj pomembne investicije. Zato smo se slednjim bolj posvetili lani ter se lotili obnove kulturnega doma, ukvarjali pa smo se tudi s pokopališčem in vaškimi cestami.« Med bolj kislimi jabolki, v katera bo treba zagristi v naslednjih letih, pa je Bremšak izpostavil obnovo glavne vaške ceste, ki je že precej dotrajana in poškodovana zaradi prometa in pogostega prekopavanja. Ob cesti si želijo tudi kakšne dodatne luči in ureditev odvajanja meteorne vode. »Financiranja tega projekta se ne nameravamo lotiti s pomočjo novega samoprispevka, ampak s podpisom individualnih pogodb z gospodinjstvi. Za tak način zbiranja denarja smo se odločili zato, ker so mu krajani so po dosedanjih izkušnjah bolj naklonjeni kot samoprispevku. V tem primeru namreč nekateri za skupno pridobitev prispevajo več kot drugi, uporabljajo jo pa vsi enako,« poudarja Bremšak. »Kar pa zadeva gradnjo plinovodnega omrežja, je treba priznati, da plinifikacije krajevne skupnosti še ni mogoče kmalu pričakovati, saj bi bili priključki zaenkrat še relativno dragi, zato zanje tudi ni pretiranega zanimanja.« Denarja, ki ga občina namenja za delovanje krajevnih skupnosti, je resda malo, toda Bremšak pravi, da od občine ni mogoče pričakovati, da bo krajevnim skupnostim delila milijone in upala, da bo ta denar bolj ali manj smiselno porabljen. »Sredstva, ki jih dobimo za delovanje krajevne skupnosti zadoščajo, za vse dodatne potrebe pa je treba pripraviti predračune in osnutke projektov, da jih potem občina lahko uvrsti v svoje investicijske načrte. Občina te želje potem prej ali slej upošteva, seveda pa se moramo zavedati, da je želja in potreb vedno več kot denarja zanje. Zaradi vsega tega smo v naši krajevni skupnosti z delom naše občinske uprave kar zadovoljni,« pravi Bremšak. Kamniški UBČAN ■ Izdajatelj Bistrica, d.o.o.. Kamnik. Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša vuja«. univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. poti zaporedno .številko .333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10,200 izvodov in ga prejemajo gi 'sp« idinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91 311, 041/662-450, lax: 01/83-19-860, c-mail: sasa.mejac^siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8, do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d . Ljubljana, dne KS Nevlje Življenje ob cesti skozi Tuhinjsko dolino je čedalje bolj nevarno Tudi Florjan Torkar, predsednik krajevne skupnosti Nevlje, pravi, da se večjih investicij lani niso lotevali, vseeno pa so asfaltirali nekaj ulic. Večje investicije ob pomoči občine načrtujejo za prihodnja leta, ko naj bi končno dobili kanalizacijo. »Ta projekt se sicer vleče že zelo dolgo, toda sedaj, ko smo dobili koncesionarja, upamo, da se bodo zadeve odvijale hitreje,« pravi Torkar. » Daleč najbolj pereč problem v naši krajevni skupnosti so prometne razmere, saj je regionalna cesta skozi Tuhinjsko dolino zelo obremenjena in bi nujno potrebovali kakšen dodaten prehod za pešce, v Nevljah pa tudi semafor. Čeprav smo z našimi željami seznanili tako občino kot tudi državne institucije, pa kakšnih konkretnih odzivov doslej še nismo dočakali. Zato si želimo, da bi nam pri reševanju te problematike občina bolj pomagala, razmišljamo, da bi za pomoč prosili tudi našega novega poslanca v Državnem zboru.« Med ostalimi problemi je predsednik krajevne skupnosti Nevlje izpostavil plinifikacijo, javno razsvetljavo po vaseh ter varnostne ograje ob višje ležečih cestah. »Za slednje bi morali nameniti še nekaj denarja, čeprav se zavedamo, da je občina v naše hribovske ceste doslej vložila že kar nekaj denarja. Poleg tega nas zanima, kdaj lahko v naši krajevni skupnosti pričakujemo plinifikacijo, saj je plinovod zgrajen do roba naše krajevne skupnosti. V Nevljah in na Vrhpolju je zanimanja za plinske priključke kar nekaj, koncesionar nam je že pred časom obljubljal tudi anketo, na osnovi katere bi se odločil, ali je gradnja plinovoda sploh smiselna, vendar potem ankete ni izvedel, tako da sploh ne vemo, kakšni so v zvezi s tem njegovi nadaljnji načrti,« pravi Florjan Torkar. KS Črna Pitne vode kmalu ne bo več primanjkovalo V krajevni skupnosti Črna so bili, kot pravi predsednik Marko Kem-perl, lani najbolj veseli začetka gradnje vodovoda, ki je vreden približno 40 milijonov tolarjev. »Lani je bil zgrajen glavni vod, letos pa naj bi zgradili še individualne priključke, za katere bodo nekaj sredstev prispevali tudi krajani, ki so za ta projekt sredstva zbirali več let in bi se te investicije v skrajnem primeru lotili tudi brez finančne pomoči občine. Ko bo vodovod začel obratovati, krajanom niti v najbolj sušnih obdobjih ne bo več primanjkovalo vode in ne bodo več odvisni od dostave. Poleg tega pa smo lani uspeli asfaltirati tudi nekaj krajših odsekov cest.« Obdobje plačevanja samoprispevka se je novembra sicer izteklo, vendar je načrtov v krajevni skupnosti Črna še kar nekaj. »Nujno bi potrebovali večji večnamenski prostor, saj takšnega prostora ni vse od Stranj pa do Črnivca. Ker bi ta prostor za telovadnico uporabljala tudi naša podružnična osnovna šola, smo si ta objekt zamislili kot prizidek k šoli. Ker pa se občina trenutno posveča predvsem sanaciji osnovne šole v Stranjah, bomo morali s tem projektom verjetno še malo počakati,« pravi Kemperl in dodaja, da bodo o predlogu novega samoprispevka ietos spomladi razpravljali tudi na občinskem svetu. »Priznati pa moram, da v naši krajevni skupnosti z učinkom dosedanjega samoprispevka nismo najbolj zadovoljni, saj do gradnje večnamenskega prostora še ni prišlo in so sredstva ostala neporabljena. Sicer pa je večina problemov krajevne skupnosti Črna tako ali drugače vezanih na promet. V prvi vrsti to velja za regionalno cesto čez Črnivec, ki je na nekaterih mestih zelo ozka in dotrajana, zato bi se morala država čim prej lotiti njene obnove,« opozarja predsednik KS Črna in dodaja, da se krajevni skupnosti zelo pozna, če ima svojega predstavnika v občinskem svetu. »Svetnik svoji krajevni skupnosti sicer ne more zagotavljati dodatnega denarja, lahko pa o problemih in potrebah svojega okolja obvešča druge svetnike in občinsko upravo.« KS Tunjice Za najnujnejše investicije bi potrebovali vsaj sto milijonov tolarjev Valentin Zabavnik, predsednik KS Tunjice, pravi, da so Tunjice v in-frastrukturnem smislu ena najmanj razvitih krajevnih skupnosti v občini, saj nimajo niti pločnikov, kaj šele javne razsvetljave, kanalizacije ali večnamenske dvorane. Več kot polovica krajanov se do doma še vedno vozi po makadamu, vodovod je že zelo dotrajan, vse večji problem pa so tudi divja odlagališča odpadkov. »Vzrokov za slabo razvitost je več, med najpomembnejše pa sodita velikost in razgibanost,« poudarja Zabavnik. »Pravzaprav imamo urejeno samo prometno povezavo proti Cerkljam in naprej proti Krvavcu, na vseh ostalih cestah pa se asfalt konča kar sredi vasi. To pa je še toliko bolj žalostno, ker se čez Tunjice vozi veliko asfalta.« Kljub vsemu pa so v KS Tunjice lani vendarle dočakali začetek obnovitvenih del na cesti proti Ogrinu, s prostovoljnim delom krajanov pa so uredili okolico mrliške vežice in njihovih turističnih kotičkov. Samo za najnujnejše investicije bi v KS Tunjice po Zabavnikovi oceni potrebovali vsaj 100 milijonov tolarjev. »Med investicijami bi težko izbirali bolj ali manj pomembne, saj so vse zelo pomembne, toda med tistimi, ki že najdlje čakajo na realizacijo, je vsekakor treba omeniti sanacijo plazu pod pokopališčem. Projekt je pripravljen že sedem let, vendar do realizacije še vedno ni prišlo. Za dva milijona tolarjev, kolikor je za ta projekt lani namenila občina, se na gradbišče sploh ne splača pripeljati strojev. Letos je za ta projekt namenjenih deset milijonov, vendar bo zadoščalo samo za začetna dela, saj se je tik ob spomeniško zaščiteni cerkvi Sv. Ane pojavil dodaten problem - erozija, ki ogroža že tudi temelje cerkve. Rešitev tega problema je sicer tehnično precej enostavna, vendar kot že rečeno, za to nimamo dovolj denarja.« Z občinsko delitvijo denarja med krajevne skupnosti tako v KS Tunjice niso posebej zadovoljni, zato pa so toliko bolj zadovoljni z učinkom sredstev, ki so jih zbrali s samoprispevkom in dodatnimi prispevki. »Ta sredstva so namreč krajani oplemeniti tudi z lastnim delom in številnimi strojnimi urami. Zato v ponovno izglasovanje samoprispevka v naši krajevni skupnosti ne gre dvomiti,« je prepričan Zabavnik. KS Motnik Postavljeni so temelji za turistični razvoj kraja Lani se je v krajevni skupnosti Motnik zaključilo več pomembnih investicij, med katerimi pa Marjan Semprimožnik, predsednik KS Motnik, izpostavlja predvsem otroški vrtec in odprtje Motniške turistične poti, ki povezuje vse naravne in kulturne znamenitosti kraja in njegove okolice. »Ureditev vrtca, ki je stala nekaj čez trideset milijonov tolarjev, je v celoti plačala občina, pet milijonov za turistično pot pa so zagotovili občina, krajevna skupnost, naše turistično društvo, država iz programa CRPOV ter občani z lastnim delom. Ob poti sta tudi dve kme- tiji, ki sta se v projekt vključili s svojo turistično ponudbo. Seveda bi ta projekt naše turistično društvo težko izvedlo brez pomoči Agencije za razvoj turizma in podjetništva Kamnik,« pravi Semprimožnik. Želje za prihodnja leta so v Motniku skoncentrirali na tri večje projekte. Prvi izmed njih je asfaltiranje ceste Motnik - Vrhe - Srobotno -Motnik, ki je dolga sedem kilometrov in še povsem makadamska. Drug projekt pa je izgradnja kanalizacijskega omrežja v Motniku. Za obe investiciji sta projekta že pripravljena. Tretja večja investicija je dokončanje mrliške vežice, ki se sicer vleče že kar nekaj let. Poleg tega pa želimo urediti še nekaj drugih cest in zasebnih vodovodov. »Čeprav nas od preostalega dela občine loči hrib nimamo občutka, da bi nas občinska uprava kakorkoli zapostavljala. Še posebej dobro je naše sodelovanje v zadnjih letih. Vrtec ter turistična pot nedvomno odtehtata tudi kakšno nesoglasje iz preteklih let,« je zadovoljen z lanskoletnimi dosežki dodal Marjan Semprimožnik. KS Sela Brez svetnika je težko priti do občinskega denarja Po besedah Milana Hribarja, predsednika KS Sela, je bila njihov največji lanskoletni projekt obnova obeh vodovodov na Selah, ki so jo z lastnimi sredstvi financirali krajani. »Poleg tega smo se lotili tudi obnovitvenih in vzdrževalnih del na pokopališču in mrliški vežici. Pričakovali smo sicer tudi asfaltiranje nekaterih občinskih cest, vendar je za to na občini zmanjkalo denarja,« je dejal Hribar in med pomembnejšimi lanskoletnimi dogodki v njihovi krajevni skupnosti omenil tudi spominsko slovesnost ob šestdeseti obletnici tragičnih dogodkov med drugo svetovno vojno, v kateri so s svojim programom sodelovali tudi učenci iz podružnične osnovne šole na Selah. Čeprav je letošnji proračun izrazito varčevalno naravnan, načrtov in želja tudi v KS Sela ne manjka. Hribarje izpostavil predvsem že omenjeno asfaltiranje nekaterih cest, javno razsvetljavo ter dokončanje obnove pokopališča in mrliške vežice. »Ker nam ta projekt zelo veliko pomeni, bodo pri njegovi realizaciji z lastnim kapitalom in delom nedvomno sodelovali tudi krajani. Glede javne razsvetljave pa je dovolj, če povem, da ima deset vasi, ki sestavljajo našo krajevno skupnost, skupaj samo šest luči,« je stanje na tem področju opisal Hribar in opozoril, da krajevne skupnosti, ki so brez predstavnikov v občinskem svetu, težje pridejo do denarja, ki ga občina namenja za projekte v krajevnih skupnostih. Po njegovih besedah se občinski svet preveč ozira »po obrazih« oziroma na potrebe tistih krajevnih skupnosti, ki imajo v njem svoje predstavnike. Tudi v prihodnjih letih v KS Sela dela ne bo zmanjkalo. Potrebovali bi večji večnamenski prostor, ki bi ga lahko prizidali h gasilskemu domu. Novemu samoprispevku so, po predsednikov besedah, v KS Sela naklonjeni, saj so z učinki prejšnjega zelo zadovoljni. »Pravzaprav lahko rečem, da ga že kar malo pogrešamo.« KS Volčji Potok Priprave na »nove sosede« so že v teku V Volčjem Potoku je lansko leto minilo v znamenju dokončanja izgradnje kanalizacijskega omrežja ter pločnika od Volčjega Potoka proti Radomljam, pravi Simon Kladnik, predsednik KS Volčji Potok. Glede prodaje zemljišča na elitni lokaciji ob igrišču za golf krajani Volčjega Potoka zaenkrat še niso oblikovali skupnega stališča, vendar bodo to storili, ko bo znan kupec in njegovi načrti. Letos naj bi zgradili pločnik še v drugo smer, proti igrišču za golf, in zgradili nov vodovod v vas Rudnik, ići ga bodo financirali vaščani sami. Obstoječi vodovod namreč ne zagotavlja dovolj kakovostne vode. »Seveda smota projekt uskladili tudi z načrti Komunalnega podjetja Kamnik in bodočimi potrebami po vodi. Slednje se bodo s pozidavo že omenjenega zemljišča nedvomno zelo povečale.« Problemi, ki bodo tudi letos ostali nerešeni, pa so v KS Volčji Potok enaki kot drugod - asfaltirati bi morali nekaj cest, komunalno opremiti še nekaj bolj odmaknjenih objektov. »Čakajo pa nas tudi melioracijska dela, izboljšanje električnega omrežja, izgradnja športnih igrišč in omrežja za kabelsko televizijo ter obnova kulturnega doma. Največji problem pa je še vedno glavna vaška cesta, ki je preozka in preveč obremenjena s tovornim prometom. Problem je tudi javni prevoz, saj avtobus skozi vas pelje samo trikrat na dan, vendar je poselitev tako redka, da pogostejše avtobusne povezave niso rentabilne,« dodaja Kladnik. Čeprav svojega predstavnika v občinskem svetu nimajo, se v KS Volčji Potok ne počutijo zapostavljene. »Seveda pa mora biti vtem prime- * ru toliko bolj aktiven pri svojem delu predsednik krajevne skupnosti,« pravi Kladnik, ki posebnih pripomb na razdelitev občinskega denarja med projekte v krajevnih skupnostih nima. »Vseeno pa bi morali bolj paziti, da bi začete projekte tudi dokončali. Od velikega števila na pol dokončanih projektov namreč nimamo nobene koristi.« KS Mekinje Obrtniki in podjetniki veliko prispevajo k razvoju krajevne skupnosti V krajevni skupnosti Mekinje je bila v lanskem letu največja pridobitev izgradnja javne razsvetljave v dveh ulicah, letos pa naj bi osvetlili nadaljnjih pet ulic ter uredili Prašnikarjev park. »Čeprav je letošnji proračun precej varčevalno naravnan, se za realizacijo teh načrtov ne bojimo,« pravi Nina Stankovič, predsednica KS Mekinje. »Čeprav bodo pri urejanju Prašnikarjevega parka nedvomno s prostovoljnim delom sodelovali tudi krajani, je to še vedno zelo velik in kapitalsko zahteven projekt, saj se bo istočasno urejalo tudi parkirišče, kegljišče, otroško igrišče in igrišče za odbojko.« Posebnih pripomb na delitev občinskega denarja med krajevne skupnosti tudi Stankovičeva nima. »Ker so Mekinje primestna krajevna skupnost, so naši največji problemi že rešeni, pa tudi infrastruktura je v veliki meri že zgrajena. Zato občini ne nasprotujemo, če nas kakšno leto spregleda in več denarja nameni drugim krajevnim skupnostim. Seveda pa krajevna skupnost ne more pričakovati denarja, če nobenega projekta ne izpelje do konca ali pa projektov sploh ne pripravi. Samoiniciativnost in količina občinskega denarja sta po naših izkušnjah tesno povezani. Z denarjem, ki smo ga lani dobili od občine, smo torej zadovoljni, nekoliko manj pa z višino sredstev za redno delovanje krajevne skupnosti. Tega denarja je res malo, zato se je treba znajti po svoje. K sreči imamo v naši krajevni skupnosti nekaj podjetnikov in obrtnikov, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti in se vedno odzovejo na vsakovrstne potrebe svojega okolja, za kar smo jim krajani seveda zelo hvaležni.« Če bi se v občini ponovno odločali o samoprispevku, bi ga tudi v Mekinjah verjetno podprli, pa čeprav se interesi krajanov na nekaterih področjih nekoliko razhajajo. »Z učinkom prejšnjega smo sicer zadovoljni, toda največji problemi so pri nas vendarle rešeni. Denar iz samoprispevka bi tako verjetno porabili za obnovo mekinjskega kulturnega doma in telovadnice, pa za kabelski internet in podobne investicije.« (prihodnjič o drugih KS) ZORAN JEREB -I- -4- Poročilo z nadaljevanja 20. seje občinskega sveta (2) Kmetije propadajo, občinski denar za kmetijstvo pa ostaja neporabljen Z vsebino nadaljevanja 20. seje občinskega sveta smo vas na kratko seznanili že v prejšnji številki Kamniškega občana, tokrat pa vam mnenja svetnikov o posameznih točkah dnevnega reda predstavljamo nekoliko podrobneje. Občinski svet naj bi se letos sestal predvidoma desetkrat in obravnaval 56 /adev, je v uvodnem nagovoru o letošnjem delu občinskega sveta dejal Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave. »Seveda pa se bodo vsebine, s katerimi se bo ukvarjal, med letom tudi spreminjale in prilagajale aktualnim razmeram v občini.« Sledila je razprava, v kateri so svetniške skupine program svojega dela dopolnile še z nekaterimi »manjkajočimi« vsebinami, Marjeta Humar se je tako v imenu svetniške skupine NSi zavzela, da bi občinski svet letos več pozornosti namenil pogojem za nastajanje novih delovnih mest. Zato je predlagala, da bi svetniki letos razpravljali tudi o zazidalnem načrtu za območje Spodnjega loga v Šmarei, kjer bi uredili obrtno cono.« Daniel Kova-čič je v imenu Zelenih predlagal, da bi se lotili priprave strategije 0 razvoju športa v naši občini, Franc Pogačnik pa seje v imenu svetnikov SLS zavzel za ureditveni načrt za območje Stola. Poleg tega SO svetniki občinsko upravo opozorili tudi na neustrezen vrstni red oziroma prepozno obravnavo nekaterih zadev. Po mnenju Dušana Štrajharja, svetnika SDS, bi morali o lokalnih spomenikih svetniki razpravljati že spomladi, saj je samo tako dovolj časa za prijavo na evropske razpise. Podobnega mnenja je bil tudi Marjan Semprimožnik, svetnik LDS, ki je menil, da bi morali že spomladi obravnavati tudi financiranje krajevnih skupnosti. Po mnenju Marjete Humar, predsednice odbora za družbene dejavnosti, bi morali čimprej obravnavali tudi skrb za starejše občane, saj je ta problematika v naši občini iz dneva v dan bolj pereča. Kmetijstvo ni zgolj pridelava hrane Prenovljena strategija razvoja kmetijstva bo po besedah Alojza Kolarja, podsekretarja - vodje občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, v naslednjih letih osnova za pripravo letnih programov ohranjanja in razvoja kmetijstva v naši občini in bolj racionalno porabo sredstev, ki jih občina vsako leto namenja razvoju kmetijske dejavnosti. V nadaljevanju je mag. Igor Blazina, vodja oddelka kmetijskega svetovanja na KdZS -Zavodu Ljubljana, svetnike seznanil o pomenu kmetijstva za nadaljnji razvoj lil). »Kmetijstvo v Lil že dolgo ni več samo pridelava hrane, ampak je pomembno tudi zaradi varstva potrošnikov na eni ter biotske raznolikosti ter naravnega okolja na drugi strani.« Po njegovih besedah je prihodnost kmetijstva v integrirani in ekološki pridelavi hrane, pa tudi v doslednem spoštovanju tako imenovane nitratne direktive, ki se nanaša na previdno in premišljeno uporabo umetnih gnojil. Med za naše okolje bolj perspektivnimi in zanimivimi dejavnostmi pa je izpostavil pridelavo zelenjave, sadjarstvo ter druge dopolnik ne dejavnosti (turizem...). Kot sem zapisal že v prejšnji številki Kamniškega občana, svetniki o prenovljeni strategiji niso vedeli povedali nič slabega in so jo vsi po vrsti po hvalili. Valentin Zabavnik je tako v imenu odbora za kmetijstvo in gozdarstvo poudaril, da je dokument dobro pripravljen, vendar pa ga skrbi, ali ga bomo tudi izvajali. »Da bomo naše kmetijstvo rešili iz krize, v kateri se je znašlo, bomo potrebovali zelo veliko denarja in volje,« je dejal. Na alarmantne razmere med našimi kmeti, še zlasti tistimi, katerim je to osnovna dejavnost, je v imenu svetnikov NSi opozorila tudi Marjeta Humar in se zavzela, da bi občina za kmete odslej bolj skrbela. »Še posebej, ker je obdelovalna zemlja lahko rešilna bilka za čedalje večje število brezposelnih v naši občini. Drug problem, na katerega bi morali biti pozorni, je starostna struktura naših kmetov. Da bi njihovo starost zmanjšali, bi morali mladini, ki jih delo na zemlji zanima, bolj pomagati. Nenazadnje pa bi naši kmetje potrebovali tudi strokovno pomoč.« Po mnenju svetniške skupine SDS bi morala biti celotna okoljska politika naše občine bolj naklonjena kmetijstvu. »Doslej smo kmetijstvo preveč odrivali na stranski tir in bi bilo sedaj prav, da to napako popravimo,« je v imenu svetnikov SDS dejal Franci Spruk. Anton Hočevar, prav tako svetnik SDS, pa je dodal: »Norveška se za članstvo v LU ne odloči ravno zaradi tega, ker se boji za usodo svojega kmetijstva, ki se zaradi naravnih pogojev ne more spopadati s konkurenco. Mi smo v LU vstopili za vsako ceno, zato bi se morali sedaj potruditi, da od tam dobimo tudi nekaj denarja. Sam namreč ne bo prišel.« Precej nazoren je bil v svojem nastopu tudi Gordan Ambrožič Ma-lenšek, svetnik DeSUS, saj je dejal, da je bilo kmetom vedno težko, ker ni dovolj, da nekaj pridelajo, ampak morajo to tudi prodati. »To pa kmet najlažje stori doma, na svojem dvorišču. Seveda pa se moramo pO drugi strani zavedati tudi dejstva, da dve kravi ne omogočata več preživetja.« Tudi Vilko Dobovšek, svetnik NSi, je strategijo pohvalil, vendar pa v njej pogreša čebelarstvo. Pred glasovanjem, na katerem so svetniki strategijo tudi podprli, pa je nekaj besed o njej povedal še župan Anton Tone Smolnikar. Po njego vem mnenju državne instituci-. je (K(iZS) še vedno premalo delajo na terenu, vendar jih občinska uprava pri sodelovanju s kmeti ne more nadomestiti. »Vseeno pa bomo kmetijstvu v prihodnje na občini namenjali več pozornosti. Pa Čeprav denar, ki ga občina namenja kmetijstvu, zaenkrat kmetov se ne zanima pretirano,« je pb koncu dejal župan. Podražitev odvajanja in čiščenja odpadne vode nekaterim krati spanec Veliko bolj ostri pa so bili svetniki v nadaljevanju, na izredni seji, ko so razpravljali o predlagani podražitvi od- vajanja in čiščenja odpadne vode. Čeprav sta jim župan Anton Tone Smolnikar in Aleš Škorjanc, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, pred razpravo še enkrat pojasnila, kaj je vzrok za podražitev, da se ji praktično ni mogoče izogniti in da je od nje odvisen tako letošnji proračun kot tudi realizacija celotnega projekta, ki je predmet koncesijske pogodbe s Komunalnim podjetjem Kamnik, se svetniki niso dali motiti. Velika večina izmed njih ji je močno nasprotovala, tisti, ki so v razpravi ohranili vsaj malo razsodnosti, pa so bili v izraziti manjšini. Daniel Kovačič je v imenu svetnikov Zelenih dejal, da je podražitev prevelika ter opozoril na - po njihovem mnenju - nekorektno primerjavo cen odvajanja in čiščenja odpadne vode v naši in ostalih občinah. Da je 600-odstotna podražitev prevelik finančni udarec za naše občane in da bi jo morali izvesti bolj j^ostopno, je v imenu svoje svetniške skupine menila tudi Marjeta Humar ter se zavzela za ustanovitev javnega podjetja ter za prijavo tega projekta na evropske razpise. V imenu svetnikov SDS je nastopil Franci Spruk in potarnal, da zaradi te podražitve zadnje čase bolj slabo spi. Po njegovem bi morala nova cena odvajanja in čiščenja odpadne vode ostati nespremenjena kar nekaj lel, vendar bo to težko izvedljivo, saj je še vedno zelo daleč od cene, ki jo je predvidela EU. S predlagano podražitvijo sta bila nezadovoljna tudi svetnika LDS Brane Golu-bovič in Iztok Debevec, pa tudi Anton Hočevar in Valentin Zabavnik (SDS). Debevec je vseeno priznal, da podražitev komunalnih sto ritev ni presenečenje, saj smo s cenami teh storitev doslej močno zaostajali za drugimi občinami in je bilo samo vprašanje časa, kdaj jih bomo dohiteli. »Zato se mi bolj kot cena zdi pomembno to, kaj bomo zanjo dobili,« je dejal. S podobnimi argumenti je nastopil tudi Zabavnik -po njegovem mnenju je pomembno predvsem to, da bodo višje cene pospešile gradnjo kanalizacijskega sistema v celotni občini. »Sicer pa vsi vemo, da ekologija ni poceni in če bodo porabniki zaradi višjih cen z vodo začeli varčevati, potem bodo višje cene dosegle pravi cilj,« je ob koncu svojega nastopa poudaril Zabavnik. Podražitev je podprl tudi Marjan Semprimožnik. Po njegovem mnenju imajo pravico do kanalizacijske infrastrukture vsi občani, višje cene pa bodo to tudi omogočile. Veliko bolj kritičen pa je bil do novih cen Hočevar, saj ga je zanimalo, kako smo se v takšni situaciji sploh znašli oziroma ali je ni kdo namenoma zrežiral. Po vroči razpravi so se strasti umirile in se umaknile zdravemu razumu. Nove cene so namreč dobile podporo večine svetnikov, koncesijska pogodba in celoten projekt pa zeleno luč. ZORAN JEREB Vi sprašujete, župan odgovarja Občanka N.N. z območja Kamnika sprašuje, čemu občina ne poskrbi za izgubljene štirinožce. Ob tem zgroženo ugotavlja, da za zapuščene aH kako drugače tavajoče štirinožce domnevno v naši občini nima nihče pravega posluha. Nesporno je skrb za zapuščene domače živali ena od tistih nalog, kije bila z zakonom enostavno prenesena na ramena občine, ne da bi zakonodajalec sočasno uredil ladi organizacijska vprašanje in dorekel še zlasti vprašanje financiranja, Dejstvo je, da so stroški oskrbe v zavetišča oddanih živali zelo visoki, poleg lega pa so zelo zahtevni tudi predpisi, ki določajo, kdo in na kakšen način lahko izvaja tovrstno dejavnost /.a potrebe naše občine bi bilo seveda najprimerneje imeli primerno živalsko zavetišče v neposredni bližini, saj bis lem zagotovili kar najmanjše stroške tudi za najditelje zapuščenih živali pri oddaji tovrstnih živali v ustrezno institucijo. Trenutno imamo dogovorjeno sodelovanje z zavetiščem na Gmajni-ci, ki pa ima, kol je znano, omejene kapacitete. Poleg tega zahteva nedvoumni naslov plačnika za čas, ko za določen čas skrbi za v oskrbo prevzelo žival. Poseben problem predstavlja uporaba teritorialnega principa, ki obveznost nalaga listi občini, na območju katere je najdena žival, zato tudi ne preseneča razmeroma pogosto prelaganje obveznosti z ene na drago občino - glede na dejstvo, da meje med občinami pač niso jasno razvidne v naravi. Ne glede na težave si v občini Kamnik vendarle prizadevamo, da bi iprašanje skrbi za zapuščene oz. najdene živali rešili na najbolj ustrezen način, pri čemer ne moremo spregledali tudi stroškovne komponente. Četudi se IjidU-leljem živali zdi uai 'edeni element povsem odveč, zagotovo ni mogoče spregledali dejstva, daje ob izraziti omejenosti proračunskih sredstei • in ob vse večjem številu občanov, za katere mora občina /naravnavati socialno-oskrb-ne stroške, pričakovanj družin s predšolskimi otroki, da bo imela občina kar največ razumevanja pri pokrivanja oskrbnih stroškov za predšolsko vzgojo in drugih »samoumevnih« zahtevkov občanov, kaj je dolžna storiti občina na področju zagotavljanja sodobnih civilizacijskih standardov, vendarle potrebno tehtati med (prejšlevilni-mi zahtevki občanov na zelo različnih področjih življenja in dela na eni strani in realno zmožnostjo občinskih j a v- '"»»"»mmmtiimi. nih financ na drugi strani. V informacijo lahko pove mo. da je dnevna oskrba za zapuščenega psa 3.200 SITna dan V okviru prizadevanj za kar najbolj humano ravnanje z zapuščenimi živalmi si župan in občinska uprava prizadevala pri reševanja tovrstne problematike posebej angažirati specializirana društva. Možna rešitev se nakazuje tudi v skorajšnjem udejanjanju privatnega in le resa in tesnejšem sodelovanju z drugimi institucijami Skoraj zagotovo pa je glede ravnanja z najdenimi živalmi ena od preizkušenih rešitev lista, kise nesporno odraža v prepoznavnem občutku odgovornosti posameznih občanov za trajen prevzem skrbi za najdeno zapuščeno žival. V lastno veselje in v dobrobit živali, ki je na ta način našla nov dom. ANTON TONE SMOLNIKAR, župan Ponovoletno srečanje z duhovniki Tudi letos je župan Tone Smolnikar na tradicionalno ponovoletno srečanje povabil duhovnike kamniške dekanije. Po dobrodošlici jih je seznanil z najpomembnejšimi dogajanji, investicijami in problemi kam- niške občine v lanskem letu. Izpostavil je investicijsko zahtevno področje komunalnega urejanja, visoko obveznost financiranja otroškega varstva in krepak zalogaj v osnovno šolstvo, ki ga je država z uvedbo devet- |i "''ff ' * " 11 r letnega osnovnega šolstva naloži/a občinam. Kljub omejenim finančnim zmožnostim proračuna je župan poudaril dobro medsebojno sodelovanje pri vzdrževanju in obnovi kulturno zgodovinskih objektov v naši občini. Duhovnikom je zaželel uspešno uresničevanje poslanstva, zadovoljstva in zdravja, za kar se mu je v imenu duhovnikov zahvalil dekan kamniške dekanije Anton Dobrovoljc. Da tudi duhovniki spremljajo aktualna dogajanja v občini na najrazličnejših področjih je bilo razbrati iz nadaljevanja srečanja in pogovorov z županom Smolnikarjem, direktorjem občinske uprave Ivanom Pristovni-kom in vodjem oddelka za družbene dejavnosti Antonom Kaminom. SAŠA MEJAĆ Krvodajalska akcija v februarju Območno združenje Rdečega križa Kamnik organizira redno krvodajalsko akcijo, ki bo potekala 10., 11. in 14. februarja. Krvodajalce bodo vozili na odvzem krvi v Ljubljano po naslednjem programu: Četrtek, 10. februarja: 7.00 z avtobusne postaje Kamnik s postanki na vseh postajališčih na Duplici, Križu, Komendi in Mostah, 7.00 z AP Motnik in postankom v Sr. vasi, Rakitovcu, Pšaj-novici do vključno Vrhpolja I 1.00 z A P Kamnik s postanki do Duplice, Križ, Komenda, Moste, Petek 11. februarja: 7.00 z AP Kamnik do Duplice, odpelje na Križ, Komendo in Moste, 7.00 z AP na Črnivcu s postanki do Stranj 9.00 z AP Tunjice s postanki v Kamniku, do Duplice, odpelje na Križ, Komendo in Moste, 11.00 z AP Kamnik s postanki do Duplice, odpelje na Križ, Komendo in Moste Ponedeljek, 14. februarja: 7.00 z AP Kamnik s postan- ki do Duplice, na Križu, v Komendi in Mostah 9.00 z AP Kamnik s postanki na postajališčih Duplice, Križa, Komende in Most. Po odvzemu krvi oziroma po zaključku akcije bodo avtobusi od peljali nazaj do izhodiščne postaje. Vsem darovalcem se RK iskreno zahvaljuje za humano dejanje. OBVESTILO Krajevno združenje ZZB NOB Tuhinj KS Tuhinj vabita ob praznovanju krajevnega praznika na TRADICIONALNI POHOD NA OSEKE NA MENINO PLANINO V NEDELJO, 13. FEBRUARJA, KJER BO OB 10. URI PROSLAVA PRI SPOMENIKU PADLIH. + Pogovor z Alešem Škorjancem, podsekretarjem - vodjo oddelka za gospodarske javne službe Med zahtevnejšimi nalogami tudi Ureditev prometnih razmer v občini običajno ostanejo čiste, vendar vsako leto nastane nekaj novih. Na kateri dosežek oddelka, ki ga vodite, ste v zadnjih letih najbolj ponosni? Najbolj ponosen sem na svoje sodelavce, saj se naš oddelek lahko pohvali z zelo sposobno in homogeno ekipo, ki vse svoje naloge opravlja v predvidenih rokih. Med projekti bi težko kakšnega posebej izpostavil, nenazadnje tudi zato, ker naši projekti niso nič pomembnejši od projektov drugih oddelkov. ZORANJEREB Z Alešem Škorjancem, podsekretarjem - vodjo občinskega oddelka za gospodarske javne službe, smo spregovorili o lanskoletnem delu njegovega oddelka ter nalogah za letošnje leto. Poudaril je, da je z lanskoletnim delom svojega oddelka zadovoljen, saj so realizirali vse zastavljene cilje. »Seveda pa nam zahtevnih nalog tudi v letošnjem letu ne bo manjkalo. Ena najzahtevnejših bo prav gotovo reševanje prometnih razmer v naši občini, ki naj bi jih uredili s pomočjo prometne študije.« Ali lahko na kratko predstavite vsa področja, za katera je pristojen oddelek, ki ga vodite? Občinski oddelek za gospodarske javne službe je, kot pove že njegovo ime, pristojen za izvajanje gospodarskih javnih služb. Mednje poleg oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadne vode ter ravnanja z odpadki sodi tudi vzdrževanje in čiščenje občinskih cest, pokopališka dejavnost ter urejanje parkov in nasadov. Do nedavnega je v naše področje dela sodila tudi dimnikarska služba, vendar jo je z novim zakonom o varstvu okolja pod svoje okrilje prevzela država. Kako pa bo na vaše pristojnosti vplival podpis koncesijskih pogodb s Komunalnim podjetjem Kamnik (KPK), ki naj bi v prihodnje prevzelo skrb za dobavo pitne vode ter odvajanje in čiščenje odpadne vode? Če bo KPK poleg vzdrževanja skrbelo tudi za gradnjo kanalizacijskega omrežja, potem se bo struktura našega dela res nekolika spremenila. S pripravo investicij v kanalizacijsko infrastrukturo bomo imeli v tem primeru res nekoliko manj dela, toda po drugi strani bomo morali nadzorovati delo koncesionarja in mu pomagati pri pridobivanju projektno -tehnične dokumentacije za njegove projekte ter pri njegovem prevzemanju zasebnih vodovodov. Kaj pa v prihodnjih letih - kateri problemi bodo zahtevali največ vaše pozornosti oziroma energije? Tako kot za vse druge oddelke bo tudi za našega v prihodnjih letih najzahtevnejši projekt priprava nove strategije prostorskega razvoja naše občine. Veliko nalog, ki bodo v njej opredeljene, se bo namreč izvajalo v okviru našega oddelka. Se posebej to velja za področja prometne, komunalne in ostale infrastrukture. Promet je trenutno eden najbolj perečih problemov naše občine, zato bo velike pozornosti deležen tudi v našem oddelku. Prvi korak pri njegovem reševanju smo že naredili s tem, ko smo lani naročili prometno študijo, ki naj bi bila dokončana v letošnjem letu. Poleg tega bi se morali bolj celovito lotiti tudi pokopališke dejavnosti, saj z večino pokopališč po svojih najboljših močeh še vedno upravljajo krajevne skupnosti. Seveda bi bilo veliko bolj racionalno, če bi za vsa pokopališča v občini skrbel en sam upravljavec, a kaj ko so z denacionalizacijo pokopališča postala last cerkve. Zato bo ta problem nedvomno deležen velike pozornosti in ostre javne razprave. Letos je država spremenila uredbo o taksi za obremenjevanje vode in iz nje izločila vse občine, ki so izgradnjo in upravljanje kanalizacijskih sistemov prenesle na koncesionarje. Ali bo imela ta odločitev kak- šne finančne posledice tudi za našo občino, ki se je za koncesionarja odločila šele lani? Menim, da ne, saj naša koncesijska pogodba ne predvideva zasebnih vlaganj v kanalizacijsko infrastrukturo. V našem primeru bo koncesionar v razvoj sistema vlagal samo javna sredstva in sredstva, ki se bodo zbirala iz cene teh storitev. Na področju taks se torej naš položaj v ničemer ne spreminja in nam jih bo država še vedno vračala. Kot investitor bo torej še vedno nastopala občina Kamnik, zato bo tudi infrastruktura ostajala v javni lasti in se ne bo privatizirala. V skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda mora biti tovrstna infrastruktura v naši občini zgrajena najkasneje do konca leta 2015. Ste se s KPK že kaj pogovarjali o poteku gradnje 90 kilometrov manjkajočih komunalnih vodov ter 17 čistilnih naprav. Ali je ta načrt v desetih letih sploh izvedljiv ali pa so zadaj tudi kakšni pogoji oziroma nevarnosti? Seveda je ta projekt odvisen od nekaj pogojev. V prvi vrsti je to lastništvo zemljišč, na katerih bodo stali objekti kanalizacijskega sistema. V kolikor nam teh zemljišč nebo uspelo pridobiti, potem je lahko ogrožen tudi celoten projekt. Upam, da se to ne bo zgodilo in da se naši občani in občanke zavedajo pomena tega projekta in dejstva, da se je naša država z vstopom v Kl I obvezala, da bo ustrezno poskrbela tudi za svoje odpadne vode. Poleg tega pa ta projekt ogroža tudi finančna konstrukcija, ki jo je zanj predvidela država. Po njenem modelu naj bi se 40 odstotkov sredstev za novogradnje zbralo s taksami, dobro tretjino pa naj bi predstavljala tudi posojila, za katera bi jamčila država. V naši občini zadolževanju nismo posebej naklonjeni, zato smo se odločili, da bodo z nekaj višjimi cenami svoj delež k potrebnim investicijam prispevali tudi uporabniki teh storitev. Če se bodo s tem strinjali občinski svetniki ter pristojne državne institucije, je ta projekt v naši občini realno izvedljiv tudi brez najemanja posojil. Dodaten problem, ki se pojavlja v naši občini, pa je v tem, da je veliko občanov še vedno priključenih na zasebne vodovode in ne plačujejo niti pitne vode, kaj šele takse za obremenjevanje vode, zato se iz tega naslova v občinsko blagajno nateče precej manj denarja kot bi se ga moralo glede na število občanov. Kako pa se na prevzem teh koncesij pripravlja KPK? Nekateri svetniki opozarjajo, da se bo moralo podjetje kadrovsko pre- cej okrepiti in organizacijsko prestrukturirati, sicer ne bo kos svojim nalogam. Ste se o tem s podjetjem že kaj pogovarjali? Res je, da se bo moral koncesionar za prevzem te naloge kadrovsko precej okrepiti, seveda pa želijo v podjetju najprej podpisati koncesijske pogodbe in se šele nato kadrovsko in organizacijsko pripraviti na njihovo izvajanje. Kakšen pa bo »gospodarski« učinek naših čistilnih naprav? Znano je namreč, da na takšnih napravah nastajata dva tržno zanimiva produkta - kompost in bio-plin. V svetu kompost sežigajo, z bioplinom pa se ogrevajo. Kako pa bomo s tema dvema produktoma ravnali pri nas? Ta dva produkta res nista brez vrednosti, vendar pa je njuno izkoriščanje smiselno samo na bistveno večjih čistilnih napravah kot bodo naše, ki bodo imele kapaciteto med 100 in 6000 populacijskih enot (PE). Zato komposta in bioplina s teh naprav ne bo smiselno izkoriščati v energetske namene. Povsem drugače pa je na Centralni čistilni napravi (CČN) Domžale -Kamnik. Tam blato že predelujejo, vendar pa ne vedo, kaj bi z njim, saj ravnanje z njim zakonsko še ni dovolj natančno urejeno in ne vemo, ali ga bomo v prihodnje odlagali na kmetijskih površinah, sežigali ali uporabljali kako drugače. Kako pa so se na odločitev, da v enem letu poiščejo lastne koncesionarje ali da svoje sisteme prepustijo KPK, odzvali lastniki oziroma upravljavci zasebnih vodovodov? Zelo slabo. Na naše pozive se namreč sploh ne odzivajo. Ali drži, da samo v dveh primerih lastniki (upravljavci) svojega vodovoda ne želijo prepustiti v upravljanje občini oziroma sedaj KPK, vsi ostali pa bi to naredili? Tudi na to vprašanje težko karkoli odgovorim, vsekakor pa bo ena izmed prvih nalog koncesionarja popis dejanskega stanja. Tedaj bodo znana tudi stališča lastnikov teh vodovodov. V kakšnem stanju pa sploh so zasebni vodovodi? Koliko bo moralo vanje vložiti KPK (v kolikor jih čez eno leto res dobi v upravljanje) in kaj to pomeni za ceno pitne vode v naši občini nasploh? Se bo zaradi obnavljanja teh vodovodov pitna voda podražila vsem občanom? Tega, da bi investicije v zasebne vodovode kaj podražile pitno vodo v naši občini, ne pričakujemo. Te vodovode naj bi koncesionar obnavljal iz sredstev, ki mu jih prinaša redna dejavnost in obstoječe cene pitne vode. Zato ne bo mogel obnoviti vseh naenkrat, ampak bo obnovo izvajal postopoma. V kakšni fazi je urejanje regionalnega centra za ravnanje z odpadki (CERO)? Znano je namreč, da je obstoječa deponija na Barju že precej polna in da je ureditev nove ena najpomembnejših nalog občin, ki sestavljajo LIK. Kdaj naj bi torej naša regija dobila svoj CERO, koliko bo predvidoma stal in koliko naj bi k temu prispevala naša občina? Zal pri tem projektu vse bolj zamujamo. Eden izmed predpogojev zanj je tudi povezovanje komunalnih podjetij, vendar se slednje še ni začelo. Problem je tudi lokacija, o kateri se občine prav tako še niso sporazumele, zato centra nekaj let gotovo še ne bomo imeli. Naša občina si je s pogodbo zagotovila odlaganje odpadkov na Barju do leta 2008, upamo pa, da bomo to pogodbo lahko še podaljšali. V kolikor to ne bo mogoče obstaja tudi možnost, da bi odpadke vozili v Gornji Grad ali kam drugam. Ta projekt naj bi financirala komunalna podjetja, razmerja med prispevki posameznih občin pa bodo skladna s številom njihovih prebivalcev. Povezovanje med ko munalnimi podjetji pa se po mojem mnenju še ni začelo predvsem zaradi želje po tako imenovanem »samostojnem gospodarjenju na svojem«. Ce med komunalnimi podjetji ne bo prišlo do povezovanja, se bodo morala vsaj .specializirati za ravnanje /. določeno vrsto odpadkov ali opravljanje kakšne druge gospodarske javne službe. Se pravi, da bi kakšno vrsto odpadkov lahko predelovali ali pripravljali za nadaljnjo predelavo tudi na »naši« deponiji v Suha-dolah? Načeloma lahko, vendar pa tej sortirnici odpadkov grozi zaprtje, ker naš koncesionar ni pripravil ustreznega programa svojega dela. Kaj to pomeni za zbiranje in odvoz odpadkov iz naše občine ter ceno teh storitev? Zaprtje sortirnice na zbiranje in odvoz odpadkov ne bi imelo vpliva, medtem ko bi se cena teh storitev v tem primeru lahko povečala, saj bo moral naš koncesionar za sortiranje odpadkov plačevati upravljavcu deponije na liar-ju, kjer bo sortiranje tudi potekalo. Velik del vašega dela se nanaša na ekološke projekte, zato me zanima, kako ocenjujete ekološko zavest oziroma odnos naših občanov do ekoloških projektov? likološka zavest v naši občini prav gotovo še ni na dovolj visoki ravni. Čeprav občina tudi posredno veliko vlaga v ekologijo, pa denarja za vse ekološke projekte seveda ni dovolj. Po drugi strani pa bi lahko za okolje veliko naredili tudi občani s svojim bolj odgovornim in vestnim vedenjem in s tem občini privarčevali veliko denarja. Vsako leto moramo namreč organizirati čistilne akcije in čiščenje divjih odlagališč odpadkov. Očiščene lokacije Prva koncesija je že podpisana, druga pa svoj podpis še čaka V zadnjih dneh preteklega leta sta župan Anton Tone Smolnikar in Janez Petek, direktor Komunalnega podjetja Kamnik (KPK), podpisala prvo izmed dveh koncesijskih pogodb (na fotografiji), s katerima naj bi KPK v naši občini prevzelo oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode. Petek pravi, da bo najtrši oreh podpisane pogodbe o oskrbi s pitno vodo upravljanje in obnova vaških vodovodov, saj v KPK še ne vedo, v kakšnem stanju slednji sploh so in zato tudi stroškov njihove obnove ni mogoče predvideti. Po Petkovih besedah bo ta projekt zahteval temeljite priprave. »Posebnih težav pri tem sicer ne pričakujemo, saj smo se z nekaterimi upravljavci vodovodov o tem že večkrat pogovarjali, vendar končnega dogovora še nismo dosegli. V kolikor pa skupnega jezika ne bomo našli, upam, da nam bo pri pogovorih z njimi pomagala tudi občina,« pravi direktor KPK. »Koliko bo obnova teh vodovodov stala in koliko let bomo zanjo potrebovali zaenkrat še težko rečem. Okvirni terminski načrt njihove obnove bo pripravljen do maja, financirala pa se bo iz investicijskih sredstev, zato se ostalim občanom pitna voda ne bo nič podražila.« Čeprav nekateri občinski svetniki opozarjajo, da se bo moralo KPK za izvajanje te pogodbe kadrovsko okrepiti in reorganizirati, Petek pravi, da se kadrovsko na ta projekt že pripravljajo, medtem ko večja reorganizacija podjetja ne bo potrebna. »Nova oziroma drugačna bo samo priprava bilančnega poročila, saj bomo morali po novem poleg skupne pripravljati tudi ločene bilance za vsako gospodarsko javno službo oziroma dejavnost posebej.« Po Petkovih besedah se nam vsaj na področju pitne vode ni bati pretiranih podražitev, saj je naša cena že takšna, da omogoča tudi tako imenovano razširjeno reprodukcijo. To pa ne velja za ravnanje z odpadnimi vodami, kjer so cene zaenkrat prenizke. »Ker bi se morale cene teh storitev povečati kar za nekajkrat, je država pripravila nov pravilnik o oblikovanju cen, po katerem se bo s strani države pričakovana cena v prihodnjih letih približala predvidenim 360 tolarjem za odvajanje in čiščenje enega kubičnega metra odpadne vode. Ali bo ta cena res zadoščala, pa je seveda odvisno tudi od organiziranosti posameznega komunalnega podjetja,« poudarja direktor KPK. Cena, ki jo je v koncesijski pogodbi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ponudilo KPK, je še veliko nižja od te cene, kljub temu pa po direktorjevih besedah omogoča realizacijo vseh ciljev, ki jih naši občini nalaga država oziroma njen operativni program za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. »Seveda ob predpostavki, da se bo od takse za obremenjevanje vode res nabrala predvidena količina denarja in da inflacija ne bo bistveno presegla sedanje ravni,« pravi Petek in dodaja, da bo k realizaciji operativnega programa svoj delež prispevalo tudi obvezno plačevanje takse za obremenjevanje vode, ki jo je uvedla država. Slednjo bodo namreč sedaj plačevali vsi - tudi tisti, ki komunalne infrastrukture sploh še nimajo zgrajene. Menina, d.d., Kamnik išče nove sodelavce in sicer: 3 mizarje Pogoji: - mizar - minimalno 1 leto delovnih izkušenj Za razpisano delovno mesto se sklene delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja. Prošnje pošljite do 15. 2. 2005 na naslov: Menina, d.d., Šmarca, Trg padlih borcev 3, 1241 Kamnik Velejeva dobrodelnost razveselila varovance Varstveno-delovnega centra Sožitje na Lokah Igrače nastajajo s pomočjo novega šivalnega stroja V Varstveno delovnem centru Sožitje na Lokah, ki ga jeza zagotavljanje varstva in zaposlitve oseb z motnjami v duševnem razvoju leta 2000 postavilo na noge društvo Sožitje, v teh dneh odmeva brnenje novega šivalnega stroja. Ob koncu leta je namreč veliki želji varovancev prisluhnilo trgovsko podjetje Vele, ki se je odločilo, da sredstva, namenjena poslovnim darilom in voščilnicam, skupaj s poslovnimi partnerji nameni dobrodelnosti. Varovanci VDC Sožitje na Lokah pa so se v decembru razveselili še digitalnega fotoaparata, računalnika in kosilnice, ki jim jih je podarilo društvo Sožitje Kamnik. /brana sredstva so v družbi Vele ob zaključku leta podarili K a rit as vrtcu - Dominik Savio v Domžalah in društvu Sožitje Kamnik v obliki sodobnega, industrijskega šivalnega stroja. Ročno delo namreč spodbuja dobrimi štirimi leti z ureditvijo Varstveno delovnega centra, kar jc zahtevalo temeljito prinovo in ureditev obstoječih prostorov, ponovno napolnilo življenje in veselje ljudi s težavami, ali kot pogosto slišimo z Marica, Lidija, Maja in predsednica društva Sožitje Metka Hribar so se razveselile velikega rdečega paketa (v njem se je skrival lako željeni šivalni stroj), ki jim ga je izročil Andrej Andoljšek, predsednik uprave družbe Vele d.d. splošni psihofizični razvoj in odpira različne možnosti izražanja preko ustvarjalnih aktivnosti, hkrati pa se na ta način krepijo motorične sposobnosti, ki so zelo pomembne za bolj kakovostno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Prijetno srečanje ob zaključku leta, ko so se varovanci VIKI Sožitje na Lokah srečali tudi s svojimi prijatelji iz. VDC Sožitje iz. Ribnice, je bilo za vse še posebej praznično. Andrej Andoljšek, predsednik uprave družbe Vele d.d., jim je ob tej priložnosti izročil velik paket, v katerega je radovedno zrlo mnogo 01 i in komaj so čakale, da so dekleta odprla paket in ugotovila, da jitn je dedek Mraz v podobi podjetja Vele prinesel dragoceno darilo - šivalni stroj. Ob tem prisrčnem dogodku je predsednik uprave družbe Vele d.d. Andrej Andoljšek povedal: »V družbi Vele se zavedamo, da lahko z majhnimi dejanji in pozornostmi obogatimo in olajšamo delo lokalnim društvom in organizacijam, ki se po svojih najboljših močeh trudijo za boljšo kvaliteto življenja v naši skupnosti. Na ta način želimo tudi njim polepšati te čarobne predpraznične dni.« Staro šolo na Lokah je pred motnjami v duševnem razvoju. V st i rib letih, odkar so dobili hišo v najem, jim jc s pomočjo do-naeij podjetij in posameznikov uspelo obnovili in razširiti prostore, zamenjali okna, urediti okolico, fasado, obnoviti kurilnico...tako, da lahko VDC danes ob strogih zahtevah Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sprejme pod svojo streho 17 varovancev (leta 2000 le 7). Kot nam je v pogovoru povedala Metka Hribar, zagnana predsednica društva Sožitje, je potreb po vključevanju oseb z motnjami v duševnem razvoju še veliko. Štiri osebe Izpolnjujejo pogoje za sprejem, vendar pa SO glede na stroge zahteve mi nistrstva (1S kvadratnih metrov prostorov na varovanca) prostorsko omejeni, pa tudi možnosti širitev obstoječih prostorov ni vcc. Kol pravi Romšako-va, se bodo trudili pridobili dodatno lokacijo. Varovanci se v prijetno urejenem Varstveno-dclovncm centru na Lokali, kjer je čutili domačnost in pripravljenost sodelovali, si pomagali in se skupaj veselili uspehov, dobro počutijo. Štirje zaposleni v VDC - specialni pedagoginji Sandra Rems in Irena Mizjak, ki Obuti maček v Kamniku Decembra je bilo v veliki dvorani Dom kulture Kamnik pestro. Prireditve so si sledile kot po tekočem traku, zadovoljni obiskovalci pa so dajali občutek, da zgradba živi. Vrhunec je bilo zagotovo gostovanje Špas teatra s predstavo Obuti maček. Mijauzikel, kot ga je poimenoval kamniškemu občinstvu dobro znani avtor Andrej Rozman - Roza, je popolnoma napolnil dvorano. Že na začetku sezone smo januar določili za mesec tehničnega vzdrževanja, prenove in čiščenja. Ker so nas decembra izdatno obiskali majhni glodalci, smo jih januarja s pomočjo strokovnih služb bolj ali manj prijazno odslovili. Začetek februarja pripravljamo v sodelovanju z območno izpostavo Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo in kamniškimi ustvarjalci proslavo v počastitev kulturnega praznika ter množico spremljevalnih prireditev. Za natančnejše informacije o programu pobrskajte po naših spletnih straneh. Za Priden možic GORAN ZAVRŠNIK je tudi pedagoški vodja VDC, ter delovna inštruktorja in voznika Mateja Klemen in Jakob Hribar se razdajajo varovancem, da s skupnimi močmi obnavljajo znanje, pridobljeno v šoli, se usposabljajo za življenje, razvijajo razne spretnosti. Tako varovanci z navdušenjem izdelujejo različne unikatne izdelke, od voščilnic, keramičnih izdelkov, ki jih tudi poslikajo, v zadnjem času šivajo za kamniške vrtce različne igrače, med katerimi ima posebno mesto blazina z imenom Muca, ki služi najmlajšim za igračo in hlazi-no-vzglavnik. Šivajo tudi didaktično igračo - punčko, v katero otroci spravijo svoje pižame, božične škornje kot darilne vrečke in še bi lahko naštevali. Tudi pralne igrače, kot so medvedki, muce, Miki Miške, izdelane iz ostankov blaga, so nadvse zanimive, saj so zelo gibljive, obračajo glavo, šape ... Ti unikatni izdelki varovancev, ki so vsak posebej i/delani z veliko truda, vztrajnosti in ljubezni, so naprodaj v galeriji Pika na Glavnem trgu v Kamniku in na stojnici, ki jo društvo Sožitje postavi v Kamniku ob različnih prireditvah (Dnevi narodnih noš, ob tednu otroka). Kot pravi Metka Hribar, se v Varstveno delovnem centru Veselje in prisrčnost že peto leto domu jelu v Varstveno delovnem centru Sožitje na Lokah. Kot je povedala, pa društvo — ne skrbi le za varovance v VDC na Lokah, ampak tudi za tiste, ki niso vključeni vanj, organizirajo popoldanska druženja, delavnice, za starše oseb z motnjami v duševnem razvoju pa so nadvse dobrodošli seminarji in izobraževanja na področju zdravstva in vzgoje ter družabna srečanja in tabori. Vsako leto pred poletjem pripravijo tudi dan odprtih vrat in takrat so vsi, ki obiščejo Var-stveno-delovni center na Lokah prijetno presenečeni nad prisrčnostjo in neposrednostjo varovancev, ki so resnično veseli obiska in s ponosom pokažejo, S pesmijo in plesom v novo leto Na kulturni dom v Šmarci so krajani upravičeno ponosni, saj se v njem vedno nekaj dogaja. Zanimive prireditve pritegujejo številne obiskovalce tudi od drugod. In tako je bilo tudi v nedeljo, 19. decembra, ko so jim s pesmijo in plesom voščili kulturniki, člani Društva upokojencev Komenda pod vodstvom zagnanega predsednika Janeza Kimovca, ki je organiziral novoletni koncert s proslavo ob dnevu samostojnosti in poskrbel tudi za sceno. Za režijo je poskrbel Valter Horvat. Prijetno srečanje s prijatelji iz VDC Sožitje iz Ribnice je bilo odlična priložnost za dokaz plesnih sposobnosti. trudijo, da varovance naučijo čimbolj samostojnega življenja, da čim več stvari znajo in zmorejo storiti, doseči sami. Ponosna je tudi na uspeh plavalnega tečaja, saj so skoraj vsi postali »polplavalci«, ob tem pa preživeli marsikatero prijetno urico. Varovanci tudi radi jahajo v /l i-IM-u in uspešno nastopajo na Specialni olimpiadi Slovenije. kaj vse znajo in zmorejo. Do rta-lorji pa se ponovno prepričajo, da gredo sredstva, s katerimi omogočajo delovanje Varstveno delovnega centra na Lokah, za pravi namen - za razvoj, veselje in zadovoljstvo ljudi, ki nimajo sreče, da bi življenje živeli v vsej njegovi polnosti. SAŠA MEJAČ Gani Društva upokojencev Komenda so v decembru pripravili več prazničnih koncertov - v Šmarei, Komendi, Vodicah in Šenčurju. Z nastopajočimi je obiskovalce povsod pozdravil predsednik društvu Janez Ki-movec (drugi z desne), v Komendi pa se mu je na odru pridružil tudi ko-mendski župan Tomaž Drolec. V pestrem programu, ki sta ga povezovala Marija Špehonja in Tone Ogorevc, je nastopil Mešani pevski zbor DU Komenda z zborovodjem Ignacem Gorjancem z narodnimi in božičnimi pesmimi. Folklorna skupina DU Komenda z vodjem Valterjem Horvatom z venčkom gorenjskih plesov ob spremljavi ansambla folklorne skupine: Vid Grilc (klarinet), Franc Grilc (kontrabas) in Janez Slapnik (harmonika), ki je tudi vodja ansambla. Deset Menartovih človeških zapovedi sta recitirali Anica Štebe in Marija Kern, znano Mi-nattijevo pesem »Nekoga moraš imeti rad« pa Ivica Ogorevc. Večer sta polepšala glasbena gosta flavtist Janez Petrač in citrarka Barbara Komatar. Tako lep program je bilo res vredno ponoviti. To so Komendča-ni storili čez teden dni v kulturni dvorani Doma v Komendi in nato še v Vodicah in Šenčurju. V zaključni pesmi »Prav lepa je domača fara«, ki so jo priredili za vsako gostovanje posebej, so se nastopajočim pridružili tudi obiskovalci. VERA MEJAČ PROMETNI ZNAKI SO ZATO, DA JIH (NE) SPOŠTUJEMO Prebivalci Trga svobode in Japljeve ulice' ŽC več kol deset let opozarjajo na nevzdržen motorni promet po Trgu svobode in lapljevi ulici, ki tudi zaradi neustreznega tlaka med drugim povzroča pokanje hišnih zidov. Z izgradnjo in odprtjem novega »mesarskega" mostu jim je občina prisluhnila in ta problem naj bi se rešil. Spremenila je namreč prometni režim po Usnjarski in Parmovi ulici, deloma pa tudi za Trg svoboele. Tako jc poslala Parmova ulica enosmerna proti jugu, medtem ko je dostop z motornimi vozili na Trg svobode in Prešernovo ulico dovoljen samo za tamkajšnje stanovalce, dostavo in seveda za nujne intervencije. Postavljeni so bili tudi ustrez-ni prometni znaki. Ker je znano, ela večina voznikov vozi »na pamet« in zato običajno spregleda novosti, je policija več kot polovico januarja preventivno opozarjala voznike-, ki so po stari navadi hoteli skozi mesto po tej stranski obvoznici (»samo do banke.....«). Nekaterih se je to »prijelo«, precej njih pa ne, saj jc kontrola v času, ki ni bilo policistov, naštela v tri čet rt ure kar 149 vozil, ki niso upoštevali prometnega znaka. Tudi prepoved Vožnje od kavarne proti Trgu svobode, ki velja že več let, za nekatere voznike ne velja Ce se to ne bo spremenilo in bo promet ostal tak, kot jc bil, bodo stanovalci Trga svobode, ki jim zaradi prevelikega prometa in neustreznega (laka cestišča pokajo zidovi hiš, vložili odškodninske tOŽbe proti občini. Možna pa je tudi rešitev, enaka kot za Šutno -količek ob prehodu Japljeve na Trg svobode. Pri tem bi lahko Japljevo odprli v obe smeri, saj bi se vozniki tistih nekaj avtomobilov -domorodcev« hitro dogovorili, kdo ima prednost oziroma bi postavili znak, da ima prednost tisti, ki ocl-s Trga svobode. BP r_f * umna - , 1 Če ni policista, je tranzitni promet preko Trga svobode in Japljeve uliee še vedno zelo velik. O prekomerni podražitvi odvajanja in čiščenja komunalnih voda Ne glede na zakonske in podzakonske predpise je podražitev za odvajanje in Čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Kamnik mnogo previsoka predvsem za družine z nizkimi osebnimi prejemki in družine, ki so socialno ogrožene. Na izredni seji občinskega sveta občine Kamnik 12.1.2005 smo med ostalimi točkami dnevnega reda obravnavali tudi Predlog sklepa o določitvi cen za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Kamnik. Na osnovi Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. I. RS, št. 105/2002), ki ga je izdal minister za okolje, prostor in energijo, morajo vse občine v RS zgraditi manjkajočo komunalno infrastrukturo za posamezna področja po določilih 24. člena. V tem primeru je občina Kamnik dolžna do 31. decembra 2017 zgraditi kanalizacijsko omrežje na celotnem območju občine in sicer 90.380 metrov dolžine, dvanajst črpališč in 17 čistilnih naprav. Od tega v letu 2005: kanalizacija Stahovica od Calcita proti Iverju v dolžini cca 500 m, kanalizacija Olševek v dolžini 750 in kanalizacijo Kamnik Stranje v dolžini 2.200 m. Res je, da se morajo vse občine v RS prilagoditi državnim predpisom. Seveda je poleg novogradnje v ceni upoštevano tudi redno vzdrževanje, čiščenje obstoječega omrežja, dobiček in koncesijske dajatve. Če primerjamo spisek cen navedenih v občinskem gradivu, po podatkih MOPE za leto 2003, je opaziti, da je obračunana kanalščina v občini Kamnik med tistimi občinami v RS, ki imajo zelo nizko ceno. Primerjava pa ni korektna, ker je v tabeli povprečje vseh cen in ne po posameznih postavkah (gospodinjstvo, negospodarstvo, čiščenje male komunalne čistilne naprave itd.). Vsem, ki plačujejo prejete račune je znano, da smo v občini Kamnik do 31. decembra leta 2004 plačevali 21,27 SIT/m3 z obračunanim DDV 8,5 %. Za odvajanje odpadne vode plačujejo Ljubljančani 61,98 SIT/m3 in Mengšani 25,46 SIT/m3 z vštetim davkom. Zelo žalostno pa je, da morajo manjkajočo izgradnjo v večji meri financirati vsi uporabniki kanalizacijskega omrežja, ki so to počenjali že v preteklosti, oziroma vsi, ki so morali pred pridobitvijo grad- benega dovoljenja plačati komunalni prispevek, na osnovi katerega je bilo poleg ostalih infrastrukturnih objektov tudi zgrajeno omenjeno omrežje. Zakaj v večji meri? Zato, ker bodo vsi ostali, ki še nimajo kanalizacijskega omrežja na osnovi zakonskih predpisov plačevali takso, ki bo po izjavah odgovornih v občinski upravi precej višja kot za uporabnike do leta 2005. Vsi uporabniki pri gospodinjstvih so do sedaj plačevali takso za obr. voda po 12,30 tolarjev z obračunanim davkom. Po nekajkratnem srečanju predstavnikov občine Kamnik z vodji svetniških skupin vseh političnih strank, ki delujejo v občinskem svetu, smo spoznali, da ni mogoče ignorirati zakonske in podzakonske predpise. Tudi župan občine Kamnik je večkrat povedal, da mu tako visoka podražitev ne ugaja, občina Kamnik pa se ne bo zadolževala, ker je previsoka cena. »Če nisem v vseh mandatnih dobah od leta 1994 do današnjih dni podpisal nobenega prevzema kredita, to tudi tokrat ne bom postoril. V kolikor pa manjkajoče kanalizacijsko omrežje gradimo iz proračuna, se občina v nadaljevanju ne bo mogla razvijati v tolikšni meri kot v preteklih letih, ker je večina prihodka oz. odhodka razdeljena po prednostnih kriterijih«, je pojasnil župan. Kljub temu pa smo Zeleni Kamnika večkrat opozorili, da je podražitev za 658 % pri gospodinjstvu in 432 % pri negospodarstvu, z obračunanim DDV, drastično previsoka. Seveda je tudi previsoka cena za čiščenje male komunalne čistilne naprave in enkratnega odvoza za čiščenje greznic. Na podlagi 126. člena Poslovnika občinskega sveta občine Kamnik, smo se svetniki SMS, DESUS, ZLSD, OBRTNO PODJETNIŠKA LISTA in ZELENI KAMNIKA dogovorili, da podpremo amandma, ki ga predlaga svetniška skupina Zelenih Kamnika in sicer: - v 1. členu, 1. točka, brisati 140,00 SIT/m3 in nadomestiti z 82,60 SIT/m3 - v 1. členu, 2. točka, brisati 178,00 SIT/m3 in nadomestiti s 105,22 SIT/m3 • vi. členu, 3. točka, brisati 243,10 SIT/m3 in nadomestiti s 143,44 SIT/m3 - v 1. členu, 4. točka, brisati 24.800,00 SIT in nadomestiti s 14.632,00 SIT - v 1. členu, 5. točka, brisati 2.800,00 SIT/m3 in nadomestiti s 1.652,00 SIT/m3 Za lažje razumevanje navajamo kriterije, na podlagi katerih smo predlagali nižjo ceno kot predlagatelj: 1. Ne glede na to, da je bila inflacija v letu 2004 približno 3,6 %, smo za izračun vzeli samo 3 %, te pomnožili z dvanajstimi leti (do leta 2017) in dobili seštevek 36 %. 2. Ker je v kalkulaciji cen za izgradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja obračunan tudi dobiček, smo še odbili nadaljnjih 5 %. 3. V obrazložitvi smo zapisali, da se v danem trenutku ni mogoče strinjati s tako visoko podražitvijo. Predlagali smo, da predlagatelj vsako naslednje leto poviša cene storitev za 3 %, kar bo v dvanajstih letih nadoknadil. Planiran dobiček pa po našem mnenju ne sodi v predlagano povišanje, predvsem zato, ker je država naložila vsem krajanom Kamnika, da v dvanajstih letih zgradijo manjkajočo kan. omrežje, sama pa ni primaknila niti enega tolarja. Predlagan amandma je podprlo samo deset občinskih svetnikov in sicer iz sledečih političnih strank: SMS en svetnik, N.Si štirje svetniki, DESUS en svetnik, ZLSD en svetnik, Zeleni Kamnika dva svetnika (od katere stranke je glasoval deseti svetnik mi ni znano, zato vljudno prosim za opravičilo). Od dogovorjenih strank, ki niso glasovali za amandma, sta dva svetnika predčasno in nerazumljivo zapustila sejo, eden svetnik pa je glasoval proti amandmaju. Pri glasovanju o predlagani podražitvi, pa je bila situacijo približno enaka oziroma še za malenkost slabša. Kljub dogovoru na seji občinskega sveta, da občina natančno obvesti javnost o vzroku tako visoke podražitve, so na internetni strani www.kamnik.si verjetno namerno izpustili sledeče podatke: da so predlagali skoraj 7x višjo podražitev pri gospodinjstvu in več kot 4x višjo podražitev pri negospodarstvu. Pozabili so tudi navesti, da sta v ceni vkalkulirana vzdrževanje, dobiček in koncesijske dajatve, do veljavnosti podpisane pogodbe med koncedentom in koncesionarjem, to je do leta 2025. Zeleni Slovenije - OO Kamnik DANIEL KOVAČIČ ODPRTO JAVNO PISMO Občinskemu svetu Občine Kamnik, županu občine Kamnik, poslanskim skupinam političnih strank Občine Kamnik Predlog za vključitev občine Kamnik v Gorenjsko statistično regijo in pozneje v predvideno in načrtovano Zahodno regijo (pokrajino z Gorenjsko, Severno in Južno Primorsko-Obalo) Kamnik vse bolj razvojno, organizacijsko in politično zaostaja in izgublja eno za drugim državne institucije, vlogo in status regionalno vodilne občine in ob gradnji avtocestnega križa in izvozov postaja severno zahodno in vzhodno zaprt žep z vse manjšo industrijo, nepomembno storitveno ponudbo, nerazvitim podpornim podjetniškim okoljem brez centrov, kol so podjetniški center, inovacijski center, podjetniški inkubator, podjetniška cona, poslovna cona. Razlogov je več, prav gotovo pa so osnovni vzrok za tako stanje nestrokovna in s sodobnimi razvojnimi in podjetniškimi znanji neustrezna občinska uprava, njene agencije, politično delujoči, nestrokovni nadzorni odbori in komisije, ki so ideološko zaslepljeni, in preživeli funkcionarji, predstavniki nekdanjega režima in komunistične ideologije, brez sodobnih znanj razvoja, vodenja in inventivnosti v projektih. Kamnik v podjetni regiji ni znal in uspel napisati niti enega projekta, s katerim bi lahko kandidiral za državna in kasneje evropska sredstva iz strukturnih skladov. Priključuje se le kot privesek k projektom Ljubljane in Domžal. V preteklih dveh letih ni dobil niti centa lillK za kamniške projekte ali projekte, kjer bi bil Kamnik nosilec projekta. Župan pa hodi na potovanja po Evropi in Kanadi, na tretje razredna tekmovanja, ki imajo le promocijsko vrednost, vendar to občane le stane, nima pa nobenega ekonomskega ali razvojnega učinka. V ljubljanski podjetni in urbani regiji Kamnik s takšno kadrovsko, organizacijsko, infrastrukturno, projektno, podjetniško, inovacijsko in poslovno ureditvijo nima nobenih razvojnih možnosti in osnov za pridobivanje evropskega denarja. Prav žalostno je, da smo imeli med prvimi turistični in podjetniški center in načrtovano infrastrukturo, sedaj pa ni od tega ostalo nič, razen turistično informacijskega centra, ki pa deluje le promocijsko in pri organizaciji prireditev. Celotno politiko na tem področju ne vodijo strokovnjaki, temveč je v rokah strankarskih politikov brez ustreznih znanj in prakse. Edina mogoča priložnost Kamnika je gorenjska manj razvila regija, kjer bo tudi nekaj denarja za razvoj potrebne razvojne in podjetniške infrastrukture in začetne razvojne projekte in celo njihovo pripravo ter prenos znanja, izkušenj in projektov iz podobnih EU regij. Drug pomemben razlog so etnografske, geografske, panožne in kadrovske podobnosti in težave v infrastrukturi, legi in nerazvitem podpornem okolju, potrebe po kadrih z visoko strokovnostjo in sodobno industrijsko in storitveno specializacijo. Kamnik te kadre izvaža v prestolnico, ker v občini ni razvojno naravnane in perspektivne gospodarske in prostorske politike. Tretji razlog je, da Kamnik v osrednji slovenski regiji nima nobene možnosti več, da bi bil center ali nosilec razvoja na kateremkoli področju, celo v turizmu ne, ker se nismo sposobni medsebojno povezali in z združeno turistično ponudbo (kamniški mestni turizem, kamniške planine, Snovik, Tunjice, Arboretum in komenski turizem) razviti komercialne in mednarodne turistične programe in izdelke, ki bi pritegnili domači in litji investicijski kapital. (Ibčini Kamnik, preostane le to, da se preseli v manj razvito regijo Gorenjske in Severne in Južne Primorske-!Ibale kol tretjo razvojno slovensko regijo.-Ce bo Slovenija le ena regija, pa se nam bolj slabo piše pri razvoja gospodarskih in investicijskih projektov, še slabše pa pri prestrukturiranju gospodarstva. Na inovativno podjetništvo, bodočo lil I gospodarsko razvojno usmeritev pa smo povsem nepripravljeni tako kadrovsko, infrastrukturno in brez potrebnega podpornega okolja. Zalo predlagam občinskemu svetu, da o na ve deni pobudi resno in temeljito razmisli. Sedanji trenutek je dolgoročno tako usoden za kamniške občanke in občane, da naslovniki prevzemate veliko odgovornost za razvoj Kamnika. MARIJAN ŠTELE - raziskovalec in svetovalec Kajuhova pol 10,1241 Kamnik Odgovor pogajalski skupini kotlovnice Zikova (B2-Perovo) Glede na to, daje bilo v zadnjih številkah Kamniškega občana v zvezi s plinifikacijo kotlovnic v soseskah stanovanjskih blokov omenjeno ime našega podjetja, se čutimo obvezane posredovati dodatna pojasnila v zvezi z obravnavano problematiko osebi S. N. izZiko-ve ulice. Podjetje Adriaplin d.o.o. je kon-cesionarza izgradnjo plinovodnega omrežja in distribucijo zemeljskega plina v 17-ih slovenskih občinah. V vseh občinah so upravljat-ci skupu ih kotlot nudbamiza sodelovanje in pomoč, Vendar do danes nobena od j)redstavljenih možnosti sodelovanja in pomoči ni bila sjrrejela. Zakaj je tako, nam ni jasno. Mogoče se odgovor skriva /ni jrredstavnikih pogajalske skupine kotlovnice Zikova (H2-1'erovo), ki so na zadnjem skujmem sestanku (zapisnik s sestanka, ki seje dne H. 6. 2004 odvijal v prostorih Consal d.o.o.) navedli: »PREDSTAVNIKI KURILNEGA ODBORA SE NE STRINJAJO, DA S PONUJENIMI SREDSTVI ZA PREDELAVO KOTLOVNICE ADRIAPLIN d.o.o. FINANČNO POMAGA LASTNIKOM OZ. UPORABNIKOM KOTLOVNICE. UPORABNIKI KOTLOVNICE ZIKOVA SO S SEDANJIM NAČINOM OGREVANJA ZADOVOIJ-NI IN PLINA NE POTREBUJEJO, KOTLOVNICE ZARADI NJIH NI TREBA PREUREJATI, KAR POMENI, DA TUDI FINANČNIH SREDSTEVADRIAPLIN A NE PO TREBUJEJO.» V odgovoru j)ogujulsk.e skupine, objavljenem v Kamniškem Občanu št 19(5.11.2004),je navedeno tudi nekaj zavajajočih informacij, ki zamegljujejo obravnavano te- mo, med drugim tudi tO, da bi Investicija V prenovo kotlovnice /,i kova zaradi prehoda na zemeljski plin znašala 30.000.000,00SIT. Navedba je neustrezna. Investicija v kotlovnico bi zgolj zaradi prehoda na jdin znašala cca. 15.000.000,00 SIT. Z ustrezno projektno dokumentacijo prehoda na plin (ki sojo uj)orabniki daljinskega ogrevanja že plačali!) in s predračuni izvajalcev za predelavo razpolaga tako pogajalska skupina kot tudi Upravnik ogrevanja Consal d.o.o. Na osnovi veljavne l>rojektne dokumentacije so pridobljene 3 (tri) ustrezne ponudbe izvajalcev predelave, v povprečju znaša vrednost predelave kotlovnice na zemeljski plin cca. 15.000.000,00 SIT. Lastnikom kotlovnice Zikot 'a. i Kamnik so bila v letu 2004 za jire-delavo kotlovnice odobrena nepovratna sredstva v višini 12.000.000,00SIT, kar pomeni 80 % vrednosti investicije. C>b upoštevanju trenutnih cen kurilnega olja in zemeljskega plina (november 2004) bi bil letni prihranek />ri stroških ogrevanja v primeru uporabe zemeljskega jMna cca. 15.000.000,00SJT. Kar zadeva razmišljanje pogajalske skupine 0 prehodu na daljinsko ogrevanje, ki ga izvaja Svi lanit d.d., naj pripomnimo, da tudi Svilanit d.d. kot energent uporablja zemeljski plin. Ob tem se nam porajata naslednji dve Vprašanji: alt se bo tudi v tem primeru to/ilotna energija naročala na podlagi »naročilnice« in kateri energent bi bil v tem primeru lahko alternativen? ()skrba z energijo je /neresna vsebina, da bi jo lahko obravnavali na tako površen način. Leta tečejo In na žalost opaža-mo, da so tisti, ki so oškodovani lastniki kotlovnice ter uporabniki toplotne energije. Za to oškodovanje />a najverjetneje ne bo odgovarjal nihče... ADRIAPLIN do.o. Vodja komercialnega področja KARLO ROGEIJA Kamniški OBČAN POGLEDI Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Ali tabla pod Malini gradom pije vodo...? Zadnjič so se občinski možje na seji kar nekaj časa prepirali ali na nadaljevanje seje uvrščena, na prejšnji seji napačno izračunana vrednost točke za slavimo zemljišče, oziroma bolje njena uvrstitev pije vodo ali je ne pije. Koje posredoval še podžupan Demitrij.je župan Toni i premaknil točko na izredno sejo. kjer pa je menda pila vodo in je bil volk sit in koza cela... C* Ušati je, da so naši občinski Jk3 možje in žene neskončno hvaležni zagnanemu poročevalcu, ker jih je na občinskim spletni strani temeljilo okrcal, da niso kos svojim nalogam, ker ne vedo, da evropski evri niso namenjeni naši kanalizaciiji, da vsaka vas ne more imeti svojega komunalnega podjetja in svoje deponije in podobne za- dcvščine. Razložil pa jim je tudi, zakaj ima Ljubljana nižje cene kanalščine od Kamnika. In še dodal, da za naše komunalne in druge težave ni kriva občinska uprava, niti država pač, pa da je zanje kriv Bruselj, ki smo mu lanskega maja z vsemi štirimi prenesli precej težkih odločitev. Da se bo vedelo z.a bodoče. Na koncu pa jim dopisnik velikodušno z veseljem ponudi svojo pomoč. Kaj pa, če bi se prihodnje leto prijavil kar za županskega kandidata... O icer pa pravijo, da je tako kJ imenovano evidentiranje županskih kandidatov za prihodnje volitve že steklo. Slišati je namreč, da se Tonti ne misli spustili v boj še za četrti mandat in da ima že vsega čez glavo. Pravijo, da so še posebej aktiv- Svetniki niso kos svojim nalogam Odziv na svetniško razpravo na 20. seji občinskega sveta Na januarskem nadaljevanju 20. seje občinskega svela so imeli svetniki veliko povedati o tem, ali je povišanje cen odvajanja in čiščenja odpadne vode v naši občini, upravičeno ali ne. Pri tem so se sklicevali tudi na navedbe v prilogi »Ravnanje /. odpadnimi vodami«, ki sem jo v Financah objavil 21. decembra. Ker so bile nekatere njihove izjave iztrgane iz konteksta, v določenih primerih pa celo netočne, želim še enkrat pojasniti ozadje celotne zgodbe okrog odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter ugotovitve iz omenjene priloge. Najprej na kratko o tem, zakaj so kanalizacije kar naenkrat postale tako »pomembna« zgodba. /. vstopom v EU smo sc med drugim obvezali, da bomo s komunalno infrastrukturo najkasneje do leta 2017 opremili vsa naselja, ki imajo već kot 50 prebivalcev. Čeprav je ta projekt v finančnem smislu skoraj lako velik kol gradnja avtocestnega kriZa, pa zanj država ne bo najemala dolgoročnih posojil (kol tO počne pri gradnji avtocest), ampak bomo morali sredstva zanj zagotovili uporabniki komunalnih storitev. Ker imamo povrhu vsega za realizacijo tega projekta na voljo samo dobrih deset let, to pomeni, da se bodo cene odvajanja in čiščenja odpadne vode morale krepko povišati - ne glede na to ali nam je to všeč ali ne. Občina Kamnik je izvedbo lega projekta zaupala Komunalnemu podjetju Kamnik in slednje je v svojem programu predvidelo ludi povišanje cen teh storitev. Čeprav bodo naše cene odvajanja in čiščenja odpadne vode tudi po podražitvi še vedno relativno ugodne, pa se svetniki s tO podražitvijo nikakor ne morejo sprijazniti. Argumenti, s katerimi so podražitvi nasprotovali, pa zaslužijo kratek komentar. • Ena izmed svetnic se je tako zavzela, da bi ta projekt namesto uporabnikov financirali s sredstvi iz evropskih skladov. To, na ža-losl, ni mogoče iz več razlogov. Prvič zato, ker EU sofinancira samo gradnjo čistilnih naprav, ne pa tudi kanalizacijskega omrežja. Tega si morajo lokalne skupnosti zgraditi brez pomoči EU. Pa tudi pri gradnji čistilnih naprav ležko računamo na evropski denar, saj je Slednji namenjen bistveno večjim projektom (na primer komunalni infrastrukturi na celotnih povod ji h) kot je dograditev kanalizacijskega omrežja v naši občini. Ker se svetniki v svojih razpravah čedalje pogosteje zavzemajo za to, da bi večje in kapilalsko zahtevnejše projekte financirali z evropskim denarjem, ne bo odveč tole pojasnilo: evropski denarje praviloma namenjen samo večjim in razvojnim projektom. Vedno se ga dobi »za nazaj« in nikoli vnaprej. To pomeni, da mora biti projekt, ki se prijavlja na katerikoli razpis iz evropskih skladov, finančno povsem pokrit tudi brez evropskega denarja. Šele potem se z njim lahko kandidira na kakšnem razpisu. Ker pa se manjše ali finančno šibkejše občine same težko lotijo večjih projektov, so se pri njihovi realizaciji prisiljene povezovati - bodisi z drugimi občinami ali pa z zasebnimi investitorji. Z evropskim denarjem torej projektov ni mogoče »izvajali«, ampak se z, njim lahko samo (naknadno) zmanjšujejo finančna bremena ostalih investitorjev. S finančno luknjo v projektu ali pojasnilom, da naši občani pač ne morejo plačati nekega projekta, na evropskih razpisih nimamo česa iskali. Drugič pa na evropski denar ležko računamo zalo, ker je trenutno v naši državi takšnih projektov, kakšen je naš, zelo veliko in ker naš ODVETNIŠKA PISARNA - SIMONA ŠTRAJHAR CANKARJEVA CESTA 6,1240 KAMNIK Odvetnica Simona Štrajhar obveščam vse bralke in bralce, da sem s 01.01.2005 odprla odvetniško pisarno na naslovu Cankarjeva cesta 6 v Kamniku. Tel: 01/ 831 90 66, Fax: 01/ 831 90 67 E-mail: odv.strajhar@siol.net ni naši zidarji in knapje. Prvim še vedno ležko leži v želodcu mednarodni inenedžerski center na Duplici, ki se je prelevil vJe-hovovih prič domovanje, drugim pa Grohat, kjer kopljejo cekine, po katerih se marsikomu cedijo sline... v Čeprav na nedavni javni licitaciji občinske gmajne v Volčjem potoku, kjer naj hi v prihodnosti tudi zaradi bližnjega golfa zraslo elitno naselje vil, ni bilo nobenega »zainteresiranega« kupca, ki bi ponudil 200 ev-rov za kvadratni meter gmajne, poleg lega pa naj bi eno petino te vsote odštel še za davek, pa so občinarji sklenili, da bodo vztrajali. Menda so pogninlali. da so se interesenti (beri: špekulanti) lahko zlobi ral i. da bi prelisičili obči na rje, ki naj bi pri ceni popust ili za eno petino ali pa morda kar za polovico. V občinski žakelj zaenkrat še ne bo kanilo 700 milijončkov. Vendar izkušnja s perovskim Dedinjem še ni pozabljena. Kako že pravijo: Kogar enkrat piči kača. se boji zvite vrvi... \Ja koncu pa naj še na po-1 T hudo mnogih ljubiteljev starega mesta čisto potiho povprašam varuhe stare mestne dediščine, menda nekje še životari nek tovrstni odbor, ki mu načeluje sam podžupan, kaj si mislijo o čudoviti rdeči napisni tabli Uvoženega trgovca pod malograjsko kapelico. Ali bomo res starinske izveske mul lokali, značilnost našega mesta, pometli na smetišče zgodovine? Ali se bodo občinski možje kaj vprašali, ali ta tabla pije vodo ali ne ... ? Krištofov Pepe II. v prav ničemer ne izslopa, nima večjih možnosti za evropsko sofinanciranje kol drugi. Pravzaprav je naš projekt »izjemen« samo v toliko, ker je naš in ga moramo mi plačali. • Svetniki so občinsko upravo opozorili tudi na dejstvo, da v Evropi koncesije opuščajo in da komunalno infrastrukturo vračajo v upravljanje javnim podjetjem, ker so samo slednja upravičena do nepovratnih sredstev ali finančne pomoči države in EU. To je sicer res, vendar pri tem pozabljajo, kaj bi za občino pomenila ustanovitev javnega podjetja. V tem primeru bi mu morala namreč kupiti vse po-trebne kadrovske potenciale in tehnično opremo. Ker pa podjetje zaradi majhnosti svojega trga (omejenosti zgolj na našo občino) ne bi dosegalo praga rentabilnosti, bi ga morala občina ves čas finančno podpirali, cene njegovih storitev pa bile nedvomno še veliko višje od cen Komunalnega podjetja Kamnik. Glede ekonomije obsega v povezavi s komunalno dejavnostjo pa naj opozorim še na nekaj. Če bi imeli denimo v naši državi samo tri ali pel tako velikih (zasebnih ali javnih) komunalnih podjetij, da bi lahko pokrivala potrebe celotne države, potem bi bile njihove storitve cenovno nedvomno zelo konkurenčne. Toda namesto tega, poudarja dr. Meta Gorišek, državna podsekretarka na MOI'1, ima pri nas /e skoraj vsak zaselek svoje komunalno podjetje, ki so tehnično, kadrovsko in strokovno zelo uboga, zato se večjih projektov ne morejo lotevali. Kesilev je samo v povezovanju in specializaciji komunalnih podjetij (kar je. mimogrede, ena izmeti temeljnih ugotovitev že omenjene priloge v Financah), vendar zanjo ni zainteresirano nobeno izmed komunalnih podjetij, s katerimi sem se pogovarjal ob koncu lanskega leta. • Pojasnilo pa zasluži tudi primerjava cen odvajanja in čišćenja Odpadne vode v naši občini s tistimi iz. Mestne občine Ljubljana (MOL). V MOL so cene res zelo nizke, vendar ne zalo, ker bi MOL tako dobro skrbela za svoje občane, ampak zaradi zelo goste poselitve (kar seveda poceni gradnjo) ter posebnega »statusa«, ki ga imajo cene komunalnih storitev v prestolnici. Vključene so namreč v košarico izdelkov in storitev, na osnovi katerih se izračunava inflacija. Zaradi prizadevanj, da bi bila inflacija kar se da nizka, so cene odvajanja in čiščenja odpadne vode v MOL pod stalnim nadzorom države in jih slednja ludi umetno »pritiska k tlom«. Finančno stanje v javnemu podjetju Vodovod - Kanalizacija je seveda lemu primerno, vendar to ni več predmet tega Članka. Sicer pa razprava o cenah odvajanja in čiščenja odpadne vode ni bila prva, ko so se naši svetniki izkazali s slabim poznavanjem zadev, o katerih razpravljajo in odločajo. Tak primer je bila tudi lanskoletna razprava o pogodbi, na podlagi katere se naši komunalni odpadki odlagajo na deponiji na Barju. Ker bomo morali tudi za odlaganje komunalnih odpadkov v prihodnjih letih plačevali bistveno vee. so svetniki predlagali, da bi si v občini uredili lastno deponijo in si s tem odlaganje odpadkov bislveno pocenili. Pri tem pa so pozabili (ali pa za lo nikoli še slišali niso), da je to v nasprotju z določili EU, ki od naše države zahteva, da obstoječe deponije komunalnih odpadkov nadomesti z bistveno manjšim številom sodobnih centrov za ravnanje z odpadki. Ljubljanska regija bo imela samo en tak center, lokacija zanj sicer še ni znana, vendar ga v nobenem primeru ne bo v naši občini. Svetniki se na svojih sejah pogosto pritožujejo, češ da so poiis-njeni v kol in da imajo na mizi čedalje več odločitev, na katere ne morejo vplivati. To drži, toda krivec za to vsekakor ni občinska uprava, pa tudi država ne, ampak so za to »krivi« v Bruslju, kamor smo maja lansko leto prenesli velik del našega odločanja. Zato se bomo morali sprijazniti, da bomo imeli finančnih obveznosti (ki bodo posledica projektov kakršna sta komunalna infrastruktura ter ceniti za ravnanje s komunalnimi odpadki) v prihodnje iz leta v leto več in bodo postale del našega vsakdana. Razvoj in napredek sta namreč vse prej kot poceni. Ce na kratko povzamem: v poročilih o delu občinskega sveta se trudim, da občane kar se da korektno in podrobno obveščam o delu občinske uprave na eni ter občinskega svela na drugi strani. V dosedanjem spremljanju tlela občinskega sveta pa sem na žalost ugotovil, da svetniki pogosto niso kos svojemu delu, saj ne poznajo ozadja (zakonskih, podzakonskih in drugih aktov) za posamezne odločitve občinske uprave in zato o njih ne morejo konstruktivno razpravljali in odločali. Zaradi tega svetniki delo občinske uprave lahko samo bolj ali manj neargumentirano kritizirajo, medlem ko njenih predlogov vsebinsko ne znajo izboljšali. V kolikor si svetniki, svetniške skupine ah delovna telesa pri svojih pripravah na seje želijo kakšne pomoči pri podrobnejšem seznanjanju s posamezno problematiko, me lahko kadarkoli pokličejo. Z veseljem jim bom pomagal. ZORAN JERKB Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: intocenter.kamnik@siol.net http.//turizem.kamnik.si KamniK KOLEDAR PRIREDITEV JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava KAMNIK, Japljeva 2, tel.: 831 98 30 Sobota. 5. februarja, ob 19. uri Dom kulture Kamnik Območna revija odraslih pevskih zborov občin Kamnika in Komende. Vstopnina: 500 SIT Ponedeljek. 7. februarja, ob 19. uri Galerija Veronika Kamnik Odprtje likovne razstave osmih avtorjev družine ZELENKO Razstava bo na ogled od 7. februarja do 27. februarja Vstop prost. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk @kam. sik, si: http://www.kam.sik.si Torek. 1. februar, ob 19. uri v dvorani knjižnice Predstavitev knjige Kam sem založila svoje življenje, avtorice Vere Pire Prelovšek V kulturnem programu bo sodeloval citrar Martin Zlobko. Petek. 4. februar, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Dušan RUTAR Vstopnina 500 SIT. Ponedeljek. 7. februar, ob 19. uri v dvorani MKK Prireditev ob kulturnem prazniku. Gost večera bo g. Jože Pavlic. Petek. 11. februar, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Mitja REICHENBERG Vstopnina 500 SIT. Petek. 18. februar, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Dušan RUTAR. Vstopnina 500 SIT. Petek. 25. februar, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Mitja REICHENBERG. Vstopnina 500 SIT. Vsak ponedeljek: pravljične urice od 18. do 19. ure v Veronikinl sobi. Vodi pravljičarka Ema Vidic. Vstopnine ni. Vsako sredo: igralne ure z Bibami od 10. do 11. ure v Veronikini sobi. Vodi Helena Sterle. Igralne urice so namenjene otrokom od 3 leta dalje, ki niso v organiziranem varstvu. Vstopnine ni. Vsak četrtek: Vila Čira-Ćara od 16.30 do 18.30 v Veronikini sobi. Slikanje na svilo, steklo, porcelan, bombaž, les in oblikovanje kovine, mavca, gline, mozaika, nakita. Vodi prof Rosana Kleindienst Premk. Sreda. 9. februarja, ob 19. uri v dvorani MKK Potopisno predavanje Uršule Kordiš : PORTUGALSKA. Organizator: Študentski klub Kamnik in MKK Četrtek. 10. februarja, ob 19. uri v dvorani MKK Umetnost sproščanja z voditeljico Vero Prelovšek. Prostovoljni prispevki so zaželjeni. Četrtek. 24. februarja, ob 19, uri v dvorani MKK Umetnost sproščanja z voditeljico Vero Prelovšek. Prostovoljni prispevki so zaželjeni. DOM KUL TURE KAMNIK Kulturno društvo Priden možic Fužine 10, Kamnik Intormacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/580-818 www. domkulture. ora: e-mail: info@domkulture. ora Torek. 1. februar, ob 18. uri PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM in DEJMO STISNT TEATER s predstavo PRVA LIGA Četrtek. 3, februar, ob 18. uri Radio Ga Ga Show imitatorski večer s Sašom Hribarjem in gosti za Študentski klub Kamnik in izven. Vstopnina: 500 SIT, za člane ŠKK brezplačno!! Petek, 4. januar, ob 17. uri Svečana premiera celovečernega filma ZVESTI PRIJATELJI v sodelovanju z uradom župana in RTV Slovenija Vstopnine ni! Petek. 4. ianuar. ob 21. url MD KID (Mladinsko Društvo za Kulturo in Informacijsko Dejavnost) VEČER RECITIRANE POEZIJE Sobota. 5. ianuar. ob 19. uri REVIJA KAMNIŠKIH PEVSKIH ZBOROV vstopnina: 500 SIT Torek. 8. februar, ob 19. uri PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU Sreda. 9. februar, ob 19. uri Frenk Teater in Dom kulture Kamnik: Argentinski tango ali Jutri bomo zmagali Četrtek. 10. feoruar ob 17. url Fičo balet 1:0 baletna nogometna tekma, za abonma Dijaški Četrtek. 17. februar ob 19.30 Mini Teater MODERATO CANTABILE adaptacija istoimenskega romana Marguerite Duras za Maistrov abonma in izven, vstopnina: 2500 SIT H* MLADINSKI CENTER KAMNIK Šut na 38, 1240 Kamnik Tel.: 041 957 609 Sobota. 29. 1. in sobota. 5. 2. 2005. od 10,-12. ure. Šutna 38. Kamnik OTROŠKI PUSTNI BOLŠJAK /vabljeni kupci in prodajalci pustnih kostumov in dodatkov/ Torek. 8. februarja, ob 16. uri: Glavni trg do športne dvoran« O.Š. Frana Albrehta PUSTNI SPREVOD IN PUSTNO RAJANJE BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zgornje Palovče 5, Kamnik Tel.: 041 545 580 (g. Iva Šubelj Kramar) Torek. 8. februarja, ob 11 .uri. Budnarieva muzalaka hiša Razstava kiparskih del MIRKA MRČELA + + 27. januarja 2005 IZ ZAKLADNICE ZGODOVINE Kamniški OBČAN IZŠLA JE KNJIGA O DOLINI ČRNE LJUBITELJSKEGA RAZISKOVALCA DOMAČINA VILKA RIFLA Raziskovanje lokalne zgodovine je Vilkovo veselje Vilko Rifel iz Žage v dolini Črne, eden izmed predanih ljubiteljskih raziskovalcev lokalne zgodovine naših krajev, se je mnogim že vtisnil v spomin s svojimi raziskavami o rudarjenju v Črni, o kamniški smodnišnici in drugih, pred njim slabo raziskanih temah, ki jih je večinoma objavil v Kamniškem zborniku, pred kratkim pa nas je razveselil še s težko pričakovano monografijo o dolini Črne in njenih prebivalcev. Vilko, ki ga jc /a raziskovanje do občutiti tudi pri njegovi knjigi, ki mačih krajev navdušil prijate I-rane* Matešic, je gradivo za knjigo zbiral postopoma več let in povsem spontano, saj s ciljem, da mo ra enkrat nastati knjiga, ni bil obremenjen. Preprosto se je z leti nabralo toliko gradiva, da ga je pred kratkim združil v monografijo. »S knjigo sem želel na preprost način predstaviti življenje v dolini skozi različna obdobja zgodovine, približati kulturne in naravne znamenitosti, skratka prikazati, kako pester in zanimiv je bil razvoj doline skozi čas«, je Vilko zapisal v uvodu. Od v sega mu jc pri raziskavah najljubše delo na terenu in pogovori z domačini, zato tudi temelj tokratne knjige predstavljajo pripovedi 35 prebivalcev doline, ki jih jc Vilko podkrepil in potrditz arhivskimi viri in redko literaturo, ki zadeva obravnavano temo. Veliko ur branja, brskanja po arhivih, za kar si mora Vilko vsakič vzeti dopust, pisanja in dela na terenu pri domačinih je bilo potrebno, a Vilko odločno odgovarja, da mu, če ga tema pritegne, prav nič ni tež- se bere, kot bi jo pripovedoval kdo od starejših domačinov. V njej je Vilko na kratko predstavil lego in zgodovinski oris krajev, razložil pogosto spreminjanje kra- Hiša, v kateri je bila Hajekova delavnica za predelavo čistilnega praška Vilko Rifel jevnih imen v dolini in opisal gospodarski razvoj krajev. Obsežno poglavje je namenil drugi svetovni vojni, ki je povsem spremenila tok življenja v dolini. S skrbno zbranimi ustnimi viri je podal kronološki pregled dogodkov, vezanih na »Vas Črna pri Kamniku seje v starih zapisih iz leta 1784 imenovala Prapretno pri Sv. Primožu. Nastanek vasi sega v obdobje med 13- in 15. stoletjem. Med drugo svetovno vojno je bila bolj redko poseljena. Šele po drugi vojni seje število prebivalcev povečalo. Vzrok poseljevanja, zlasti okolica zunanjega obrata, je bil rudnik, v katerem so se priseljenci zaposlili, prihajali pa so zaradi pomanjkanja domače delovne sile. Tako je v okolici zunanjega obrata rudnika nastalo pravo rudarsko naselje. Rudnik kaolina je začel obratovati leta 1856. Kopati so začeli v rovu Roza, prvi lastnik rudnika je bil Gustav Obersteiner, oziroma podjetje Ober-steiner's iz Gradca. V vasi je bilo tudi nekaj kmetov, kipa so imeli premalo zemlje, da bi se preživljali izključno s kmetijstvom. Zato so se v obdobju pred drugo svetovno vojno in še nekaj časa po njej ukvarjali z vozarjenjem, ki jim je bil dodaten vir zaslužka. Vozili so rudo iz rudnika za predelavo, poleg tega pa les, ki so ga rabili za podgrajevanje v jami rudnika,« terc druge znamenitosti, kot so cerkve sv. Primoža in 1'elicijana, sv. Petra, sv. Ane in sv. Ahacija. V knjigi najdemo tudi hudomušne Grkmanove pripovedi iz domačega okolja in širnega sveta, predstavitev priljubljenega smučišča v Osovju, ki je po Vilkovem mnenju med Kamničani vse preveč zapostavljeno, pa tudi popis župnijskih upraviteljev na Gozdu, zgodbo o Sprukovi lovski domačiji, opis strahu vzbujajočega Jeršičevega brezna in zgodb, povezanih s tem. Mnoga domača imena za domačije, podatki, ki jih doslej ni bilo mogoče najti v nobeni strokovni literaturi, ledinska imena ter vrsta doslej še neobjavljenih fotografij dajejo knjigi izjemno vrednost, ne le v lokalnem, temveč tudi mnogo širšem prostoru. »Tovrstne raziskave niso nikoli dokončane in tudi moja knjiga jele kamenček v mozaik«, skromno dodaja Vilko in priznava, da mu prav nobenega poglavja ni bilo težko napisati. Knjiga jc namenjena predvsem domačinom, pa tudi vsem drugim, ki bi dolino radi spoznali. Prepričan jc, da je dolina Crne povsem po krivem tako zapostavljena, saj se le redkokje na tako majhnem prostoru lahko pohvalijo s toliko naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, kot jih ima njihova dolina. Zelo ga veseli, da ga jc pri izdaji knjige brez obotavljanja podprla domača krajevna skupnost, kar le še dokazuje, da so prebivalci doline že spoznali pomen ohranjanja dediščine. Veseli ga tudi dobro sodelovanje med domačini, ki mu za njegove raziskave radi poklonijo kakšne stare slike, ki jih Vilko večinoma odstopi Zgodovinskemu arhivu, kjer bodo dostopni vsem. Domačini že vedo, da bo zgodovinsko gradivo pri Vilku v pravih rokah. JASNA PALADIN ko. »Pisanja knjige nisem jemal kot obveznost, ampak zgolj kot užitek, kot čisto veselje, ki ga čutim do raziskovanja lokalne zgodovine in ljudi okrog sebe«. In to je še kako O cerkvi svetega Primoža in Felicijana pa kroži še ena ljudska pripoved: Povest o okam-nelem lovcu. Že pri opisu cerkve svetega Primoža in Felicijana je omenjeno, da je po smrti nesrečnega Hermana kamniški grad prišel v last njegovega stričnika Urha. Od Urha je kupil obsežno kamniško graščino plemič Ivan Seebacher. Ta plemiška rodo-vina je imela v lasti kamniški grad do leta 1451 (Valvasor XI, 550). V kroniki župnije Gozd je župnik Leopold Pod-logar povest zapisal takole: / bik Seebacher. bogat kamniški graščak. je vzel v zakon hčerko štajerskega plemiča, Adel-hajdo, in živel z njo v najprisrč-nejši zakonski zvezi. Radi so ga imeli meščani, sosednji plemiči. Srečo, zadovoljnost mu je kalilo nekaj, kar se ne da kupiti ne s srebrom, ne z zlatom. Zakon je bil brez otrok. Osmo leto svojega zakona se mu sporoči na povratku iz Ljubljane, da mu je soproga porodila hčerko. Hiti domov, tam zagleda novorojeno, zaželeno dete in soprogo v zadnjih zdihlja-jih. Polastila se ga je hipna blaznost: ko je gledal umirajočo soprogo, bi bil umoril novorojenko, da je niso odnesli grajski služabniki. Od tega časa mu doma ni bilo obstanka. Strastno seje lotil lova. Miru in razvedrila ni našel na lovu, ne doma pri svoji hčerki Otiliji, kise je razvila v nenavadno lepotico. Z vso svojo lepoto, plemenitostjo in pobožnostjo mu vojno obdobje v dolini. V nadaljevanju predstavlja glavne značilnosti krajev Crna pri Kamniku, Potok v Crni, Podstudenec, Žaga, Krivče-vo, Smrečje v Črni, Gozd ter neka- Sprukova lovska domačija na Gozdu Povest o okamnelem lovcu ni mogla nadomestiti soproge. Prosila ga je večkrat, naj bi opustil lov vsaj ob nedeljah. Nobena prošnja ni zalegla. Rotil ga je tudi grajski duhovnik, a vse zastonj. Ostal je »divji lovec«, od leta do leta strastnejši. Dan gospodov je bil. Ljudstvo je hitelo v cerkev, nekaj jih je odhajalo na priljubljeno božjo pot k svetem Primožu. Ulrika so čakali povabljeni prijatelji-lovci. Pred hlevom je stal osedlan konj; gospoda so čakali povabljeni; hitro je prestopil prag grajskih vrat, pozdravil je povabljene. Komaj je bil s pozdravom končal, se ga oklene Otilija in glasno prosi: »Oče, danes, le danes ne. Imela sem strašne sanje, danes se boš na loi a lolk snega, da so kure ohka zvezde kausale. 1.6 + 102 KM (75 kW) = - 390.000 SIT. Golf 1.6 s 102 KM/(75 kW) Jc sedaj cenejši za 390.000 SIT. ■LETA 2005- Golf Avto Debevc Mengeš, ■ Sorenjska c. 1 3, 01 /72 30 330 Tržiti, Ljubljanska cl 17, 01/56 42 388 www.avtodebevc.si Slika je simbolna. Skupna poraba: 7,21/100 km. Emisije COz: 173 g/km. na Sv. Prlmoi Drugi dan novega leta, v nedeljo, 2. januarja, je lep sončen dan vabil v naravo. Že dopoldan se je veliko ljudi zbralo na Sv. Primožu, kjer je v okrepčevalnici potekala podelitev priznanj pohodnikom, ki so se v letu 2004 največkrat povzpeli na eno najbolj priljubljenih izletniških točk v širši okolici Ljubljane z nadmorsko višino 845 metrov. Vinko Mrgole iz Zagorke z zasluženim pokalom in zlato medaljo za 770 vzponov na Sv. Primož v lanskem letu. Na zlati medalji sta upravičeno ponosna tudi Rudi Zore s 602 vzponi in Marija Močnik s 402 vzponi v letu 2004. »Podelitev pokalov in medalj je potekala prvič in bo ob vedno večjem številu pohod« nikov proti Sv. Primožu zagotovo postala tradicionalna,« pravi Janez Uršič. Podelitev pokala in 22 medalj, med njimi 6 zlatih, so pohodniki zaupali najstarejšemu ljubitelju hoje na Sv. Primož 79-letnemu Ivanu Ur-hu iz Črne 16. Ta čast ga je doletela, ker se redno vsako nedeljo povzpne do cerkve sv. Primoža in Felicijana, pa tudi do sv. Petra, za kar si je prislužil »častno« zlato medaljo. Vinku Mrgoletu iz Zagorice nad Kamnikom je Ivan Urh podelil pokal in zlato medaljo za največ pohodov na Sv. Primož v letu 2004, kar 770 jih je opravil. Zlate medalje so poleg Ivana in Vinkota prejeli še: 64-letni Rudi Zore iz Kamnika, ki je vrh Sv. Primoža osvojil kar 602-krat, Anica Leban iz Stahovice 527-krat, Marija Močnik iz Stahovice 402-krat, Mateja Pogačar iz Sp. Stranj 312-krat in Boris Rupic iz Kamnika 311-krat. Nato je sledila podelitev srebrnih in bronastih medalj. Pohodnike ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. ure do mraka z veseljem pričakuje v okrepčevalnici Peter Uršič, sin Janeza Uršiča - gostilničarja Pri planinskem orlu v Stahovici. Gospod Janez je tudi priskrbel pokal in vseh 22 medalj in ni se bati, da njegova želja, da tovrstna srečanja pri Sv. Primožu postanejo tradicionalna, ne bi bila uslišana. Temu so porok številni ljubitelji hoje v naravi, zlasti planinskih poti, kamor sodi tudi pot k Sv. Primožu. Kamnita pot in gozdne steze vodijo tudi naprej v osrčje Kamniških planin, na Kisovec, na Veliko planino, kjer se odpre enkraten pogled na vršace, ki so pred nami kot na dlani. Težko se je odločiti, kam se podati, saj bi človek najraje osvojil kar vse vrhove hkrati. Za začetnike je primerno, da se odločijo glede na težavnost poti, da varno prispejo do cilja in nazaj v dolino. Nikakor ne smemo pretiravati, imeti moramo ustrezno kondicijo in primerno obutev, obleko ter opremo, pa seveda pijačo in hrano v nahrbtniku. Prejemnik pokala 61-letni Vinko Mrgole je doma iz Škocjana na Dolenjskem. Kot 15-letni kmečki fantič je leta 1958 prišel v Mengeš in se zaposlil v Agrokombinatu Emona, nato je delal v Stolu in Jati. Leta 1965 se je preselil na Duplico, leta 1983 pa v Zagorko, kjer sta si z ženo zgradila hišo. S tem prijetnim ljubiteljem Sv. Primoža sem se srečala 8. januarja popoldan, ko se je vračal s Primoža, ki ga je ta dan osvojil že tretjič. Res prijetno se je srečati in poklepetati s tako vedrim, radostnim, dobrovoljnim, prijaznim človekom. Po delčku prehojene poti v čudoviti naravi je stekel prijateljski klepet in moram priznati, da je bila pot v dolino mnogo prekratka. Koliko koristnih stvari bi še slišali od tega dobrosrčnega človeka, tako spoštljivega do narove. Ka>o zna opazovati naravo! Zna ji biti tudi hvaležen. »Jaz hodim na Primoža za- radi zdravja. Že 23 let sem sladkorni bolnik in odkar hodim pogosto tu gor znižujem sladkor in sem eno vrsto tablet že lahko opustil. Vsem sladkornim bolnikom priporočam, naj gredo vsaj dvakrat tedensko na Sv. Primoža, pa se bodo zagotovo počutili mnogo bolje«, je med drugim povedal Vinko, ki je sicer skromen in nikakor ne želi popularnosti, sočloveku želi le dobro. Poudaril je še, da na Primoža ne hodi zaradi tekmovanja, kdo bo večkrat tam gori. Pritegnilo pa ga je, ker so nekateri hodili enkrat dnevno, nato dvakrat, trikrat, zdaj pa se povzpnejo kar štirikrat na dan. Tudi Vinko se je v lanskem letu nekajkrat povzpel tudi po štirikrat dnevno, še posebej pozorno je pogledal ženo in ponosno povedal, da je bil na Silvestrovo kar štirikrat, četrtič sta se z ženo podala zvečer ob soju bakel in z vrha opazovala številne lučke in rakete, ki so osvetljevale dolino. Pred štirim leti je bil Vinko operiran na hrbtenici. Pravi, da se ima za dobro počutje zahvaliti predvsem hoji na Primoža. Pitje alkoholnih pijač je popolnoma opustil že pred 23-imi leti, ko je zvedel za sladkorno obolenje, prej je spil kozarec vina ali pivo. Vstaja ob 4. uri zjutraj in se s kužkom odpravi na Primoža. Pove, da tudi kužku privošči svoboden sprehod, saj tako zgodaj na poti še ni drugih psov. Ob 6. uri je že doma in na Sv. Primoža se ponavadi zopet poda ob 8. in 12. uri ali pa še popoldan. Zadovoljen in srečen je Vinko Mrgole. Osrečujejo ga tudi številni prijatelji, ki jih srečuje na poti k Sv. Prinjožu in domov. To prijateljstvo pa jim zna vračati! VERA MEJAČ KAMNIŠKE GASILKE VSELEJ AKTIVNE Članice GZ Kamnik smo bile aktivne tudi v letu, ki je za nami. GZ Kamnik sestavlja 13 Prostovoljnih gasilskih društev, od tega je delo članic bolj vidno v naslednjih društvih: v PGD Kamnik, PGD Šmarca, PGD Kamniška Bistrica, PGD Tunjice, PGD Sela, PGD Srednja vas, PGD Zg. Tuhinj ter PGD Motnik, v letu 2004 pa so se nam pridružile še članice iz PGD Spitalič ter se takoj zavzeto vključile v naše dejavnosti. Predstavnice članic posamez nih gasilskih društev, ki sestavljamo Komisijo za članice (IZ, smo se sestajale enkrat mesce no in si Cer vsakič v drugem društvu, ki sestavlja našo zvezo, tako da poznamo ves teritoriji ki ga zveza obsega, Sestanke |e vodila pred sedniea Vladimira (Vladka) Buče-vcc. Plan ki smo si za zadale v začetku leta, smo v celoti realizirale. Predvsem smo ponosne na to, da se gasilke v vedno večjem številu udeležujejo izobraževanj in strokovnih srečanj, ki so namenjena gasilcem, V soboto, 17. aprila si je 33 gasilk iz H društev ogledalo Zdravilni gaj v Tunjicah. Prijetna urica v sproščanju in tišini je hitro minila. 7. maja je bil v GZ Mengeš za članice regije Ljubljana III posvet, ki ga je organizirala pred stavnica te regije Vladka Bučevec in smo se ga udeležile tudi elani ceGZ Kamnik. Posveta se je udeležil tudi poveljnik regije Ljubljana III Jože Oblak in poveljnik (rZS Matjaž. Klarič, ki nas je seznanil z aktualnostmi na operativnem področju. Državno tekmovanje je bilo 22. utaja v Kočevju, kjer sla nastopili dve enoti članic iz GZ Kamnik članice A PGD Sela in i JHa ^tk članice li iz PGD Kamnik. 5. junija je na Štadionu V Mekinjah potekalo občinsko gasilsko tekmovanje. Tekmovalo je devet enot Članic A in tri enote članic B. v popoldanskem času je potekalo tudi tekmovanje za Pokal Kamnika in Pokal GZS. kjer so tekmovale tueli članice. Na tekmovalnem področju so bile aktivne predvsem članice A iz PGD Sela, saj so se- udeleževale tekmovanj za pokal Gasilske zveze Slovenije. (>b svetovnem dnevu gasilca je GZ Kamnik 8. junija organizirala tiskovne) konferenco, na kateri je predstavila delovanje Gasilske /veze-, ineel drugim tueli elejav-nOSti članic. Pohod članic v organizaciji PGD Motnik je bil 19. junija. Ve>- denjc je tudi te>krat, na zadovoljstvo nas vseh, prevzel poveljnik PGD Motnik Jože Keršič. Članice so na pohod krenile V smeri Kozjak sipek - Kckcc-Motnik. Organizatorjem gre zahvala z zeljo, ela se tueli letos z istim namenom srečamo v Motniku. V organizaciji (,/. Moravče je bil 25. septembra pohod članic regije na Limbarsko ge>ro, tudi z udeleženkami IzGZ Kamnik. 6. novembra smo članice GZ Kamnik pripravile ustvarjalno delavnice), ki je bila organizirana za celotno regijo Ljubljana III (8 udeleženk je izdelalo Izdelke iz gline- in novoletne voščilnice. Ob koncu meseca novembra je bile) že tradicionalno dvodnevno posvetovanje- v Dobrni za prt ti sednice komisij za članice, ki ga organizira GZS. Tudi članice GZ Kamnik smo bile zastopane. Lete) sme) zaokrožile z novoletno zabavo H), decembra v prostorih PGD Kamniška bistrica Na tem mestu naj izpostavim tudi dejavnosti, ki se vršijo v e>k-viru društev, predvsem so to priprave na gasilska tekmovanja, ele-lo z mladino, aktivnosti pri organizaciji gasilskih prireditev ter elelo v mesce u oktobru - mesecu požarne varnosti. Seveda ne- gre prezreti podpore vodstvenih kadrov gasilskih društev in zveze, za kar se jim iskrene) zahvaljujemo z. želje), da tudi v bodoče poelpirajo dejavnost članic in nas aktivne) vključujejo v gasilske vrste. MATEJA SLAPNIK VELIjKA planina pozimi Obiskovalci Velike planine upravičeno pričakujejo, da vsaj pozimi, v snegu, ne bodo na planini srečevali jeklenih konjičkov, ki jih . je spomladi, jeseni, predvsem pa poleti, tam gori odločno preveč. Vendar so njihova pričakovanja jalova. To dokazuje slika, posneta na Mali planini 15. januarja letos. Z avtomobilom, dokler gre.....Kot da ne bi šli na planino z namenom. da bi se razmigali, shodili, naužili svežega zraka in tišine ... V tretjem odstavku 8. člena Odloka o javnem redu na območju Velike planine (Ur. I. RS 80/2001) piše: »Vožnja z motornimi sanmi je prepovedana, razen za potrebe oskrbovanja objektov po predhodni pridobitvi ustreznega dovoljenja s strani občinske uprave ter v primerih intervencije.« Tisti, ki je z motornimi sanmi zarisal v snežno pobočje tako sled, prav gotovo med to vožnjo ni oskrboval nobenih objektov in tudi ni bil na nobeni intervencijski vožnji. Da o tistih, ki dirkajo v Tihi dolini, ali prevažajo razne »potnikeee po planini niti ne govorimo ... Prepovedano je najslajše. Morda je bil voznik hudo zaljubljen, koje poskušal v sneg zarisati srce z motornimi sanmi? NEDOVOLJEN POSEG Nekdo je brez vsakršnega dovoljenja lastnikov oziroma upravljavcev in v nasprotju z vsemi dogovori in dosedanjo običajno prakso na gosto »opremil« z oranžnimi oznakami lovsko stezo s Kralove-ga hriba na Rigelj, kar je povzročilo že nekaj zgražanj in tudi protestov. Zato ustrezni že pripravljajo kazensko prijavo proti povzročitelju tega »markiranja« zaradi nedovoljene uporabe in poškodovanja tuje lastnine, ustvarjanja nevarnosti in zavajanja nestrokovne javnosti. Časi, ko je bilo »vse naše« in se je lahko tudi v gorah skoraj vse počelo na tuji lastnini, so se končali leta 1991. Pred leti je nekdo nepooblaščeno »pomarkiral« prehod iz Kak na Kalško goro, vendar je to nato po javnem opozorilu ustrezno popravil tako, da ni bilo nikakršnih neljubih posledic, ne zanj ne za druge. BOJČ TRGOVINA BRGLEZ v Kamniku, Ul. Matije Blejca 5 tel.: 830-32-70 Vas pričakuje od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. -5 S PESTRO PONUDBO LASTNIH PEKOVSKIH IN SLAŠČIČARSKIH IZDELKOV T slastni domači krofi 99 SIT RADIO GA GA SHOW S SAŠOM HRIBARJEM NORA HUMORISTIČNA PREDSTAVA Četrtek, 3. februar, ob 20. uri DOM KULTURE KAMNIK VSTOPNICE NA ŠKK IN NA BLAGAJNI DKK ZA SAMO 500 SIT (ČLANI ŠKK BREZPLAČNO) INFORMACIJE: 839 73 42, 041 753 572 VABLJENI! ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK Strokovni pogled na mednarodno znanstveno posvetovanje o Gašperju Križniku Gašper Križnik iz M omika je v dneh 24. - 26.11. 2004 doživel svoj veliki dan. Prva dva dni je o njegovem življenju in delu razpravljala cela četa strokovnjakov, natančno na 100-letnico njegove smrti, v petek 26.11. pa so njegovi sorodniki vnuk in dve vnukinji ter zastopniki krajevne skupnosti Motnik ob navzočnosti skupine udeležencev znanstvenega posvetovanja položili šopek na njegov grob v Motniku in lovorov venec s slovensko zastavo k njegovemu doprsnemu kipu v lipovem gaju. Končno se je uresničila pobuda in dolgoletna želja predsednika Kulturnega društva Motnik Jožeta Semprimožnika, ki je z malo besedami, pa veliko požrtvovalnosti, bil zmeraj na razpolago za številne pomembne in drobne dolžnosti. Za uspešno izvedbo posvetovanja iskrena zahvala tudi g. Antonu Kaminu, načelniku za družbene dejavnosti občine Kamnik, in Dobranu Juričanu, ki je bil pooblaščen za operativno izvedbo posvetovanja. In rezultati posvetovanja? Zaradi pripravljenosti Občine Kamnik, da se pokloni spominu svojega znamenitega rojaka, je bilo namesto prvotno predvidene Ljubljane mednarodno interdisciplinarno posvetovanje o življenju in delu Gašperja Križnika (Motnik 1848 -1904) v medobčinskem muzeju v gradu Zapricc v Kamniku in v prostorih Kulturnega društva V Motniku. Prav zato je bilo tudi podaljšano od prvotno predvidenih dveh na tri dni. in to od 24. do 26. novembra 2004. Prva dva dneva v Kamniku sta bila izrazito delavna, na programu so bila predavanja z referati. Tretji dan pa nas je iz Kamnika \ Motnik popeljala kratka ekskurzija po Tuhinjski dolini do Motnika. kjer smo se na dan 100. obletnice smrti Gašperja Križnika (26. 11.1904) poklonili njegovemu spominu ob njegovem grobu s šopkom cvetja in pri njegovem doprsnem kipu v parku pod lipami. Popoldne je sledil zadnji cikel predavanj in kulturni program, ki so ga pripravili člani Kulturnega društva Motnik. Praznično razpoloženje je začetku simpozija vtisnilo sodelovanje učencev Glasbene šole Kamnik. Najprej sta udeležence posvetovanja in člane javnih občil pozdravila predstojnica ISN ZR(: SAZI l in župan občine Kamnik, medtem ko je uvodno slavnostno besedo imela zaslužna profesorica dr. izr. članica SAZU Zinka Zorko iz Maribora. Tako sta bili poleg strokovne javnosti na slavnostnem začetku simbolično zastopani obe pokrajini, za kateri je zaslužno delo Gašperja Križnika: Kranjska in Štajerska. Temu je bilo namenjeno tudi uvodno predavanje dr. Igorja Gr- dine o razmerju med Štajersko in Kranjsko v Križnikovcm času. Program predavanj je bil razdeljen v pet razdelkov z vmesnimi presledki za oddih. Po vsaki tematski skupini referatov se je razvila sproščena razprava, poučna za stroko in koristna za Gašperja Križnika, saj so vsi navzoči pri/navali, kako nujno se je bilo oddolžiti njegovemu delu in ga uvesti v slovensko strokovno in kulturno zavest. Povabilo organizatorja Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani za sodelovanje na omenjenem posvetovanju so prejeli odlični strokovnjaki humanističnih ved: slovstvene folkloristike, glasbene folkloristike, etnologije, zgodovinopisja, jezikoslovja, prava, pedagogike, bibliografije in daljni potomci Gašperja Križnika. Domačinom v Motniku in občini Kamnik sploh, slovenski strokovni in širši javnosti smo želeli odkriti doslej zapostavljenega, toda za slovensko slovstveno folkloristiko, etnologijo, zgodovinopisje, pedagogiko, medicino, botaniko in geologijo izredno pomembnega sodelavca, ki je za te panoge zbiral terensko gradivo predvsem v Motniku, toda ker je ta kraj ravno na meji med Kranjsko in Štajersko, tudi v obeh slovenskih deželah v drugi polovici 19. stoletja. Kot kaže, se je preživljal s čevljarstvom, pozneje pa si je omislil trgovino, da bi lažje prišel v stik s čim več informatorji. Kot tak je bil res samouk, kot je v svoji skromnosti zase rad poudarjal, toda s svojo nadarjenostjo in izredno sposobnostjo se je povzpel do mednarodnega ugleda, saj si je dopisoval s tak- FEBRUARIW sobota, 5. februar ob 10.00 Jože Zajec. KAM PA KAM KOZLIČEK? Gledališče Lutke Zajec, lutkovna predstava Kulturni dom Franca Bernika ponedeljek, 7. februar ob 20 00 SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Katice, Aleš Valič, Silva Čušin petek, 11. februar 20.00 PIAF EDITH PIAF poje: Vesna Pernarčič Žunić nagrajena predstava o legendi francoskega šansona f / | "3- ' sobota, 19. februar ob 10 00 W.A. Benjamin: JABOLKO Lutke Fru-Fru lutkovna predstava 21., 22., 24. in 25. februar ob 20.00 Mark Ravenhill: NEKAJ EKSPLICITNIH FOTK Prešernovo gledališče Kranj, drama ratnimi znanstveniki, kot so bili jezikoslovec Jan Baudouin de Courtenav v Rusiji ali profesor pravne zgodovine Baltazar Bo-gišič v Cavtatu pri Dubrovniku ali tedanja Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu itn. Tudi z objavami svojega gradiva je imel več sreče v tujih strokovnih glasilih kakor v slovenskih. Kar je v Ljubljani dostopnega gradiva, so fotokopije Križnikovih rokopisov, ki jih hrani Inštitut za slovensko narodopisje in ga je pred leti pridobil iz Arhiva sanktpeter-burškega oddelka ruske akademije znanosti (ASFRAN) in Arhiva sedanje HAZU v Zagrebu. Izvirno gradivo je iz arhiva Slovenske Matice, kamor je Križnik zaman pošiljal svežnje svojih rokopisov, v upanju, da mu bo izdala knjigo. To je med drugim vzrok, da ga slovenska strokovna javnost doslej ni poznala, saj je večina njegovih objav raztresena po tujih publikacijah. Zato je prva pridobitev tega posvetovanja temeljita bibliografija, 0 kateri je bilo medfazno poročilo podano že na tem posvetovanju. Na podlagi pripravljenih referatov je predvidena znanstvena publikacija, ki bo omogočila, da bo zbrano gradivo Gašperja Križnika prišlo v javno evidenco različnih humanističnih in naravoslovnih strok. Vrh našega prizadevanja pa bo seveda dosežen šele z, objavo lolklorističnega opusa Gašperja Križnika: nekaj desetin ugank in pregovorov in nad 250 pravljic in povedk. ki so zapisane dosledno v narečju in brez vsakršnih olepšav in popravkov. Doslej je mednarodno interdisciplinarno znanstveno posvetovanje o Gašperju Križniku doživelo v slovenskem medijskem prostoru naslednje odmeve: Družina - Vera in kultura (12. 12. 2004), Gorenjski glas (26. 11.2004), Kamniške novice, november 200 i: Kamniški občan. 19. II. 2004 in 2. 12. 2004; Radio Glas Ljubljane, 23. 11.2004; Radio Ognjišče (Aktualne dogodivščine od tu in tam, 29. 1 I 2004), Radio Sora (Kulturni paberki, 23. 11. 2004); Radio Slovenija (Kulturna panorama, 27.11. 2004). Žal se v tej zvezi ni izkazala osrednja slovenska novičarska hiša, saj je Delo 0 tem objavilo le notico, niti Televizija Slovenija, ki je dogodek preprosto obšla. Morda pa to gre tudi na rovaš organizatorjev, da smo ju za dogodek premalo motivirali. I pajmo, da ju bo o smiselnosti našega truda prepričal predvideni zbornik oziroma monografija o Gašperju Križniku. V strokovnih glasilih odmev na nase znanstveno posvetovanje šc pričakujemo. Aktivni udeleženci mednarodnega znanstvenega posvetovanja Lahko nam je v veselje, da je bila na znanstvenem posvetovanju o Gašperju Križniku tako lepa udeležba iz kamniške občine: Marjeta I Itimar, vodja Sekcije za terminološke slovarje, občinska svetnica, dr. Marija Klobčar, znanstvena sodelavka, Glasbe-no-narodopisni inštitut, ZRC SAZU, Ljubljana, mag. Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik, Breda Podbrežnik Vukmir, prof. slovenskega jezika, direktorica Matične knjižnice Kamnik in njeni sodelavki Andreja Štorman, dipl. ped. in bibl., in Florijana Uršič, dipl. univ. bibl., iz Matične knjižnice Kamnik, mag. Tanja Drovenik Calič, pomočnica ravnateljice na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju, Damjana Križnik-Vrhovec, prav-nukinja Gašperja Križnika, univ. dipl. organizatorka, OŠ, Kamnik, France Malešič, dr. med. Kamnik. Iz strokovnih krogov so se znanstvenega posvetovanja o Gašperju Križniku udeležili člani najvišjih slovenskih znanstvenih ustanov. Najštevilnejši so bili z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Naj bolj se je izkazal Inštitut za slovenski jezik: dr. Aleksandra Bizjak, doc. dr. Vlado Nartnik, dr. Jožica Škofic, vodja dialektološke sekcije in dr. Peter Weiss. Z Inštituta za slovensko narodopisje v isti znanstveno-razisko-valni ustanovi so na posvetovanju sodelovale tri članice: dr. Mo-nika Kropej, predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Ljubljana, doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik, izr. prof. dr. Marija Stanonik, znanstvena svetnica in Barbara Ivančič Kutin, mlada raziskovalka. Glede na to, da je bil omenjeni Inštitut organizator znanstvenega posvetovanja, bi pač pričakovali večji odziv. Z Inštituta za biografiko in bibliografijo ZRC SAZI J Ljubljana sta prišla doc. dr. Andrej Vovko in izr. prof. ddr Igor Grdina. Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU Ljubljana je zastopal izr. prof dr. Stane Granda. Vsi trije so imeli referate z zgodovinsko temo. S filozofske fakultete so sodelovali člani dveh oddelkov. Z Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani se nam je pridružila izr. prof. dr. Vera Smole vsaj kot Članica delovnega predsedstva in vodja razprave o jezikoslovnih vprašanjih, ki se porajajo ob zbranem gradivu Gašperja Križnika. Škoda, da jc izostal referat doc. dr. Aleksandra Bjclčcviča, ker se je zmotil v datumu. Vsekakor pa bo njegov članek objavljen. Z (kldelka za etnologijo in kulturno antropologijo se je vabilu odzvala doc. dr. Mirjani Mencej. Štajersko sta zastopala Tone Petek, univ. dipl. etnolog, višji kustos iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru in slavnostna govornica zaslužna prof. dr. Zinka Zorko, izr. članica SAZU. V gosteh smo imeli tudi izr. prof. dr. Vladimirja Simiča s Pravne fakultete v Ljubljani in Celovcu, pa mag. Martino Piko Rus ti a, ki ima na skrbi Slovenski narodopisni inštitut UrbanJamik Iz. tu- jine bi moralo priti čez deset predavateljev, toda veliko je poklicanih, a malo izvoljenih, in tako je bila z nami le dr. Iskra V. Curkina iz Moskve, ugledna raziskovalka stikov med Rusijo in Slovenijo. Zagat pri poslušanju ruščine nas jc rešila mlada prevajalka iz ruščine v slovenščino dr. Tatjana Filc-monova, prav tako iz Moskve, trenutno na študiju v Sloveniji. Gostje (ustanove in posamezniki) Znanstveno posvetovanje so s svojo navzočnostjo počastili zastopniki družbenopolitičnega življenja: župan Občine Kamnik, Anton Tone Smolnikar, ki ga jena začetku slavnostno pozdravil, njegove udeležence kljub utrujenosti od celodnevne naglice in obveznosti zvečer sprejel in spremljal v znameniti Budnarjevi hiši v Palovčah in prišel tudi v Motnik na družabno prireditev, ki sta jo pripravila Kulturno društvo Motnik in Turistično društvo Motnik. Za pokušino smo slišali nekaj Gašpcrjevih zgodb in pesmi v interpretaciji mladih članic omenjenih dveh društev. Mize so se šibilc od okusnih dobrot, ki so jih pripravile motniške gospodinje. Na koncu se je vsem navzočim za trud zahvalil Marjan Semprimož-nik, predsednik krajevne skupnosti Motnik. Tudi sicer je posvetovanje med Kamničani in Motničani zbudilo lepo pozornost. Ves cas so ga ZVeStO spremljali Janež (Ivan) Križnik, edini še živ vnuk in njegovi dve sestri, vnukinji (iašperja Križnika ter njegovi številni pravnuki-nje. Enako so se izkazali nekateri občinski svetniki kamniške občine (Gordan Am-brožič idr.), kulturni delavci (Danici Artiček, Vlado Motnikar, Ivo Zorman, Jožica Kališnik, Iva Šu-bclj-Kramar idr.). Največji odmev jc posvetovanje doživelo v slovcnistiki. l [pokajena red. prof. dr. Martina ()ro-žen z. oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani govori o odkritju. Tudi za dolgoletne pedagoške delavke Alenko Kozinc, fino Romšak in Jožico Sencgačnik, ki izhajajo iz Motnika, je bilo veliko novega. Le nepoboljšljiv estet Franc Drolc jc do svojega rojaka ostal zadržan. dr. MARIJA STANONIK Gašper Križnik (Štrekljeva zapuščina II, zvezek Trije bratje, II. del, str. 21,št.l: Je ležov na cesti v prahu ko so ravhari mem šli jim reče:počas stih pajte, de me ne Jmmandrate, pačas stopajte, de me ne poteptale. Kje si pa, prav jo ravbari; in ga po prahu išejo, ko ga najdejo ga neesejo iz sabo uhišo, koga uhišo prinesejo začne klical: ustanite, ravbari so! Ustanite ravbari so! Pavček seje pred ravbarjem v streho skrev in oni so precej zbejžali. Zjutrej je pa dekla kravam kladla [krmo preskrbela j, gaje pa v pušel zavila krav dala koje movsti pršla ji je pa djav:Le movz, le movz, pa mjen an mal pusl, le movz, le movz, pa mjen an mal pust! Zalo so pa k [ ra j vo zaklali ko so čeve prali pa smukne Pavček v vodo za potokom je pa vovk piv ga prosi an malo nej ga prenese, vovk mu pove de gre na rop ko Pavček zagleda vovce začne upit! Ovce, bejžite, vovk gre! Ovce, bejžile, vovk gre! Vovk ga je pokregov drugorkal morš drugač upit, koje bivpa spet vovk lačen gresta na rop, pa upije: Pastirji bejžite vovk gre! Pasteri bejžile vovk gre! Pasleri pa rovka v der-ve veržejo in se oba obijeta. Pavček bojo ljudje ko bojo za nami pršli, ti ne bojo neč več ko je naš pavcjenkerl so bili pa taki ljudje de so imel lake pavce kakor je sedaj celo naše truplo. Ti ljudje so djali: za nami bojo tako mejhni ljudje kakor naš pave, močni ne bojo, bojo pa kunšlni. Analiza 1. Kratka folklorna pripoved o Pavčku prvi hip daje vtis, da gre za pravljico. Res nima za pravljice značilnega začetka in jc v prvem Slavku glagol po načelu členjenja po aktualnosti postavljen na prvo nit s to, medlem ko se tretji stavek konča z glagolom. Tako jc prva, napovedmi poved oblikovana okvirno: Je ležov /na cesti v prahu ko so ravbari mem šli/ jim reče. , Poetološkt) je v nadaljevanju zgrajena na samih ponavljanjih. Pavček reče ravbarjem: počas stopajte de me ne pomandrate, /pačas stopajte de me ne poteptate. Ko ga ravbarji najdejo, ga prinesejo v hišo, začne klicali: ustanite ravbari so!/ Ustanite ravbari so! Po zapletu - krava ga poje s senom vred - njegov klic dekli: Le movz, le movz, pa mjen an mal pust, / le movz, le movz, pa mjen an mal pust! Zato so kravo zaklali in Pavček se ob pranju njenih črev izmuzne v vodo. Volk je tam pil iz potoka in Pavček se mu pridruži. Volk gre ropal, toda ko Pavček zagleda ovce, začne vpiti: Ovce, bejžite, Vovk gre!/Ovce, bejžite vovk gre! Volk ga pokara, da mora vpiti drugače, pa drugič vpije: Pastirji bejžite vovk. gre! Pasteri bejžite vovk gre! Cela pripoved jc prepletena z jezikovno figuro paralelizma mcnihro-runi. To je povraćanja oz. ponavljanja istega zaporedja besed, enako ali podobno zgrajenih siavčnih delov, celih stavkov. Podrobna analiza pokaže, da jc z izjemo prvega primera ponavljanje dobesedno, tako da je cela pravljica zgrajena kakor iz slavoloka s petimi vzporednimi stebri, ki jih zida Pavček, ko kakor v cikcaku poskakuje s skednja v kravo, iz krave v vodo, iz vode v volka. Saj v dialogu dosledno samo on odgovarja z. jezikovno figuro ponavljanja. S tem zaživi tudi ritem in pravljica s tem pridobi dodamo estetsko funkcijo. Toda lo šc ni vsa drobna umetelnost Tretje ponavljanje po vrsti jc dvostopenjsko. Kakor se ruske ba-buške vlagajo ena v drugo, obstaja še znotraj vsake ponovljene enote figura ponavljanja. Tako dobi pripoved piramidalno strukturo + c + a + b h + a. Kakor začetek pripovedi ni tipičen za pravljico, prav tako nima pravljičnega konca: Pasteri pa vovka v derve veržejo in se oba obijeta (" ubijeta). Ta formalna posebnost ima tudi semantično funkcijo. Pripoved se začne s Pavčkom v prahu in po vsej njegovi živahnosti se konča jirav tako na tleh. Leksikalno gre za varianto semantično varianto: »v dr veh«. Torej spel figura ponavljanja. Z zadnjim glagolom v pripovedi »seoba ubijeta«, dobi prvi glagol nenavadno povratno lehr.Je ležov... Kompozicijski lok zunanje zgradbe se nenavadno dosledno ujema s sporočeno vsebino. Tako se preprosta folklorna pripoved v Križnikom zapisu izkaže za drobno kompozicijsko in semantično umetnino. Kam torej žanrsko uvrstiti to folklorno pripoved. Glede na konec je ni mogoče imeti za pravljico. Kvečjemu je antipravljica. K zanesljivejši opredelitvi nam pomaga Križnikovo pojasnilo: Pavček bojo ljudje ko bojo za nami pršli, ti ne bojo neč več koje naš pave. Jenkert so bili pa taki ljudje de so imel take pavce kakor je sedaj celo naše truplo, i i ljudje so djalt: za nami bojo tako mejhni ljudje kakor naš pave, močni ne bojo, bojo pa kunštnt... Kljub lemu da v njej ni prepoznali krajevne navezanosti, ki so značilne za povedke, jim jc bližja, saj jc zanjo med drugim značilen baladni konec. Stoletnica Pavla Malešič 11. januarja je stoletnico svojega rojstva praznovala Pavla Malešič iz Kamnika, Neveljska pot 18. Obiskali smo jo prav na njen rojstni dan. Kot se za tak častitljiv jubilej spodobi smo se na obisk povabili: Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, in predstavnika društva upokojencev Kamnik Marjana Bcrlec in Stane Simšič. Slavljenki smo čestitali, ji zaželeli vse lepo, in jo razveselili z darili. S stoletnico, ter sinom Janezom ter njegovo ženo Miro, ki skrbita za njo, smo se pogovarjali o slavljenkini življenjski poti, Doživela je vrsto lepih in tudi težkih trenutkov, ki so spremljale njeno generacijo. Rojena je bila v Mednem pri Šentvidu, 11.1.1905. Otroška leta je preživela pri starših, učiteljišče je končala v Škofji Loki. Učiteljevanju se je posvetila z vsem srcem in mu ostala zvesta vse do upokojitve. Prvo službo je kot učiteljica dobila na Dvoru pri Žužemberku. Kmalu se je seznanila z bodočim možem Jankom in se leta 1931 poročila. Janko je bil prav tako učitcTj-šolnik, ravna- Spomenik duhovniku Antonu Gosarju telj šole in izredno dober čebelar. Leta 19.36 sta prispela v Kamnik. Skupna pot ju je združevala vse do njegove smrti leta 1976. Le v času vojne se je njuno življenje ločilo. Leta 19 i I je nemški okupator Janka prisilno izselil v Srbijo, - Pavla pa je pobegnila v Ljubljano in živela s štirimi otroci v nekem kletnem stanovanju vse do osvoboditve leta 1945. V zakonu z možem sta dobila pet otrok: Pavlo, Mileno, Janeza, Jožeta in Franceta. Pavla Malešič je živela za lastne otroke, prav tako pa je uživala pri poučevanju šolskih ot- Lojze Spruk z Gozda vzoren gojitelj ptic MED NAJBOLJŠIMI V SLOVENIJI Pri Sprukovih na Gozdu se razlega razigrano žvrgolenje žlahtnih sort sobnih ptic, ki jih goji upokojenec Lojze Spruk. Je prejemnik čez. 50 medalj, pokalov, diplom. Lojze si je služil vsakdanji kruh v Rudniku kaolina v Črni in v Cal-citu. Leta 1995 je bil invalidsko upokojen. Sprva je z družino stanoval v bloku na Ljubljanski cesti v Kamniku. Fna od sosed se je nekoč odpravila na dopust in mu zaupala v začasno varstvo kanarčka. Bila je samica, ki je takrat zvalila naraščaj. Soseda je Sprukovim podarila mladička. Lojze mu jc kupil par in tako se je začela razvijati ljubezen do gojenja ptic. S križanjem dobi posebej prikupne barvne odtenke kanarčkov, med katerimi prevladujejo rumeni in rdeči. Kmalu bo 20 let, odkar se je vpisal v društvo za vzgojo ptic. Zdaj vsako leto večkrat sodeluje na društvenih in državnih tekmovanjih in razstavah, za kar je prejel Že mnogo priznanj. Zadnji dve leti je član tovrstnega domžalskega društva. V lanskem letu je bil Lojze še posebej uspešen. Na društvenih tekmovanjih je prejel pomembna priznanja, tri pokale, bil je tudi šampion. V Šenčurju jc na meddruštvenein tekmovanju osvojil dve zlati in bronasto kolajno, na državnem tekmovanju v Beltincih pa srebrno kolajno. Njegovo matično Društvo za varstvo in vzgojo ptic Domžale jc zelo dejavno. Člani se srečujejo do šestkrat na leto, da si izmenjajo izkušnje. Leto zaključijo z občnim zborom. Na novembrskem društvenem tekmovanju v Domžalah je Lojze prejel za rdečega kanarčka naziv šampijon. Za skupino rdečih kanarčkov je dosegel prvo mesto in posamezno še eno prvo mesto. Novembra jc bilo tudi območno tekmovanje Gorenjske. Razstavljenih je bilo čez 700 ptic, konkurenta velika, Lojze pa jc uspel doseči drugo in dve tretji mesti za kanarčke. Sledila je razstava v Lukovici in druge mcildnistvcne prireditve. Po upokojitvi se jc Sprukova družina preselila iz Kamnika na Gozd, kjer je bil Lojze rojen. Že ime kraja pove, da tu prevladujejo razsež-iii goztlovi. Lojze ni lovce, a izdeluje valilnice za gozdne ptice. Tu naokoli polelavajo in žvrgolijo: siva in velika sinica, ščinkavec, lišček, kalini... vse več jc šoj, ki morijo mladiče opisanih ptic. In tam so še roparice: skobec, kanja, kragulj, lesne sove. Ni orlov ali divjih petelinov, ti domujejo na bližnjem Plcšivcu. FRANČEK ŠTEFANEC Lojze Spruk z Gozda se okoli 20 let posveča gojenju ptic. rok. Mnogi izmed njenih učencev se je spominjajo kot blago, a redoljubno učiteljico, ki so jo spoštovali. Predajala se je tudi umetnosti. Zlasti ji je bik) pri srcu gledališče, slikarstvo in likovna usmeritev. Na šoli v Mekinjah je učila vse do konca delovne dobe. Dobesedno se je razdajala otrokom in pri tem dosegala izjemne uspehe. Pravi, da so prijetni spomini na nekdanjo ravnateljico Vero Vcrstovšek na mekinjski šoli, s katero še vedno vzdržujeta stike. STANE SIMŠIČ Skupni božični koncert MePZ iz Srednje vasi in Mengša V cerkvi sv. Tomaža na Lokah sta 6. januarja, na praznik sv. Treh kraljev. Mešani pevski zbor MAVRICA iz Srednje vasi pod vodstvom zborovodkinje Mateje Kališ-nik in Mešani pevski zbor SVOBODA iz Mengša pod vodstvom Nane VVeber pripravila koncert domačih in tujih božičnih pesmi. Pevce SVOBODE iz Mengša sta spremljala klaviaturistka Maja Majcen in čelist Samo Drevišić, pevce MAVRICE pa I klaviaturistka Alenka Bobek. Koncertni program je bil skrbno izbran, prav tako vezno besedilo, ki ga je povezo-valka odlično interpretirala in je z lepimi mislimi poslušalcem kazalo pot od pesmi do | pesmi, vse skupaj pa je bila prava duhovna obnova za vse obiskovalce. Nagrada za izvajalce je bila polna cerkev poslušalcev, ki so pevce nagradili z močnim aplavzom. Cerkev sv. Tomaža na Lokah je podružnica župnije Šmartno. Je ena najlepših cerkva v Tuhinjski dolini in prva baročna cerkev na Kamniškem, ki jo je sezidal mojster Gregor Maček. Kot je poročal Franc Mihael Paglovec, takratni vikar v Šmartnem in prenovitelj cerkva v Tuhinjski dolini, se je nova cerkev začela zidati leta 1723, leta 1737 so postavili tri stranske oltarje, od katerih sta bila dva prinesena iz stare šutenske cerkve. Veliki baročni oltar je delo kamniške frančiškanske podobarske delavnice iz prve polovice 18. stoletja in je bil prenesen iz frančiškanske cerkve v Kamniku. Cerkev je bila proti koncu 20. stoletja znotraj in zunaj temeljito obnovljena in je pravi biser Tuhinjske doline, vreden ogleda. MARINKA MOŠNIK i._J Mekinjski župljani so na pobudo in po zamisli njihovega sedanjega župnika mag. Pavla Pi-bernika postavili skromen, a lep spomenik svojemu prejšnjemu, 17. januarja lani umorjenemu župniku Antonu Gosarju. Med njimi je deloval od leta 1987. Imeli so ga radi, saj je bil skrben, pobožen in dober duhovnik. Bil pa je tudi odprtega srca in rok za ljudi v stiski. To ga J IHIW 1111»' Mit je tudi stalo življenja, kajti lani, 17. januarja popoldne, ga je v sli po denarju in iz sovraštva do Cerkve in duhovnikov umoril človek, ki se ni pomišljal dvigniti roko nad Bogu posvečenega človeka, pravo dobričino, umetnika. Zahrbtno dejanje je pretreslo mekinjsko župnijo in vso kamniško dekanijo. Zločinec je dobil visoko zaporno kazen, spomin na umor, že četrti v zadnjem malce daljšem obdobju nad slovenskimi duhovniki (prej Šmarje-Sap, Kopanj, Zapoge), pa še danes greni mekinjske župljane. Da bi bil župnik Anton Gosar še naprej na viden način med njimi, so mu pred žup-niščem, v katerem je bil umorjen, postavili spomenik v obliki svetilnika, izklesan pa je iz kamna repna. V nedeljo, 16. januarja, ga je blagoslovil generalni vikar ljubljanske nadškofije škof Andrej Glavan, pred tem pa vodil somaševanje v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Mekinjah. V uvodu v mašo je domači župnik Pavel Pi-bernik orisal duhovniške in človeške odlike pokojnega župnika Antona Gosarja. Njegovo težko življenjsko pot, na kateri je bil večkrat zelo blizu smrti, predvsem pa duhovno bogastvo, ki ga je zapustil v pridigah - pisal jih je za vsak dan - je v govoru med mašo številnim zbranim vernikom približal škof Glavan. Gosarjeve misli iz zadnjega govora, napisane na listu, ki so ga po umoru našli še v pisalnem stroju, je pri obredu blagoslovitve spomenika prebral tajnik mekinjskega župnijskega pastoralnega sveta Jernej Koncilja. Mešani cerkveni pevski zbor iz Mekinj, ki je pel med mašo, je pri spomeniku župniku Gosarju v spomin in zahvalo pod vodstvom zborovodkinje Marjete Kočar lepo zapel več pesmi. Izkazale so se tudi mekinjske gospodinje, ki so za vse udeležence slovesnosti pripravile obilo dobrot. Napis na kamnitem spomeniku - pomniku -pa bo odslej vsakogar, ki se bo ustavil ob njem, spominjal na župnika Antona Gosarja, ki je v Mekinjah »v tihi predanosti Bogu in ljudem 52 let opravljal duhovniško službo«. Pri tem se je zgledoval po Kristusu, ki je prav tako kot on umrl mučeniške smrti. Na križu, ki ga je tolikokrat na svojih slikah upodobil slikar Anton Gosar. Na križu, ki ga je vdano in potrpežljivo v raznih oblikah sam prenašal vse življenje, dokler se ni zgrudil pod njim, smrtno zadet. Spomin nanj in na njegova velika duhovniška in človeška dela pa bo ostal večen! Župnik Anton Gosar bo za vedno živel v srcih Mekinjčanov. Jože Pavlic MIRKO IMA NOV VOZIČEK! Dobrodelna akcija je uspela Invalid Mirko llančičz Malega hriba v Tuhinjski dolini je po zaslugi dobrodelne akcije le prišel do novega sobnega Invalidskega VOZiČka. Bralci se verjetno spomi- njate, tla je bila na pobudo Stanke Baloh in ob pomoči Ive šubelj Kramar, Helene in Dušana Sterle (a ter Marjana Drolca v liudnarje-vi muzejski hiši v Zgornjih Palov- čah nad Kamnikom postavljena razstava slik invalida Mirka Hanči-ča in hkrati dobrodelna razstava likovnih del, ki so jih darovali umetniki, ki so se odzvali akciji UČIMO SE BITI LJUDJE. S pomočjo medijev je akcija uspela, prodanih je bilo nekaj darovanih slik, našli so se tudi dobrotniki, ki so Mirku nakazali finančno pomoč. Tako se je Mirko za svoj 42. rojstni dan, ki ga je praznoval 3. januarja, poslovil od 16 let starega sobnega vozička in sedaj se iz prostora v prostor veselo prevaža z novim! Uresničila se mu je tudi njegova druga želja - zelo si je želel digitalni fotoaparat in tudi tega je dobil. Mirko in njegova starša so iz srca hvaležni vsem dobrotnikom, ki so se odzvali akciji. Med njimi je bil tudi LEO KLi IB iz Domžal. Člani kluba so Mirka pred nekaj dnevi obiskali in ga obdarili še z barvicami in pripomočki za risanje. Srečanja se je udeležila tudi Stanka Baloh, ki je bila še posebej vesela, da so ljudje pokazali toliko čuta za človeka v stiski. MARINKA MOŠNIK Uščipni me! Mislim, da sanjam. Neverjetni popusti Ne sanjate, s kar do 700.000 SIT* popusta v enkratni akciji Last minute so naši p nakupa Kalosa, Lacettija, Tacume ali Evande neprekosljivi. Ne verjamete? Obiščite nas in verjemite svojim OČeml -Ponudba velja le v tej akciji in do razprodaje zalog. Uvoznik, prodajalec in serviser AHAC&CO., d.o.o., Domžale (lokacija Avtoservis Pižem s.p.) Mala Loka 15, 1230 Domžale tel: 01/56 27 100, gsm: 041/463 000 + ČAS ZA SLOVO wvw.studantski~klub.com V Kamnik Hribarjem prihaja Radio GA-GA s Sašom Naj vas te prve vrstice ne prestrašijo preveč, saj gre le za slovo spodaj podpisanega od funkcije promotorja Študentskega kluba Kamnik, ki jo bo s prvim februarjem prevzela simpatična Mirta in za katero smo vsi prepričani, da bo svoje delo opravljala ravno tako vestno, zanesljivo in natančno. Petnajst mesecev sem vas seznanjal in obveščal z aktivnostmi, dogodivščinami in prigodami našega kluba, a prišel je čas za slovo... čas, da storim korak naprej in čas, da v moje udobne čevlje stopi nekdo drug. Bilo je zanimivo, poučno in seveda, zabavno. Spoznal sem veliko zanimivih ljudi, se poučil o zanimivih krajih, obiskal nekaj nenavadnih aktivnosti in doživel marsikatero pustolovščino. In ker sem zabaval in mi je bilo lepo, mi je sedaj, ko se poslavljam, seveda malce tesno pri srcu. A ker z ostalimi prizadevnimi člani in aktivisti Študentskega kluba Kamnik nismo bili zgolj sodelavci, temveč smo v tem dobrem letu dni postali prijatelji, vem, da se bom aktivnosti udeleževal tudi v prihodnosti. In med pisanjem teh vrstic, ki hkrati pomenijo skoraj dokončno slovo od študentskega življenja, se zavedam, kako dragocena so ta mlada leta, ko nam sicer ni povsem vseeno, a se s tistim zares odraslim svetom spopadamo bolj lahkotno. Tega je sedaj konec! Torej zares slovo! No, in da še zadnjič izpolnim svoje poslanstvo in vas opomnim na nekaj zanimivosti, ki se imajo zgoditi do konca meseca januarja in v začetku februarja. Najprej se moram ustaviti na Dnevih kulture 2005, ki so se odvijali pretekli konec tedna na različnih lokacijah v Domžalah in kjer smo mladi še enkrat več dokazali, da nam za stanje kulture v Sloveniji ni vseeno. In pri tem se ne oziramo na običaje, rojstne dni ali smrti znanih ali manj znanih pesnikov, pisateljev, umetnikov... Ni nam vseeno in trudili se bomo tudi v prihodnosti, pa pika. Potopisna predavanja bodo seveda tudi v februarju - tokrat lahko pričakujete zanimivi reportaži s potepanj po za mnoge povsem neznani Portugalski (vino, nogomet, dobra glasba in še marsikaj) in zelo eksotični Kubi (cigare, rum, Fidel, dobra glasba in vse ostalo). Nismo pozabili na filmske večere, športne aktivnosti, v prvih pomladnih mesecih pa lahko pričakujete tudi obuditev ciklov resne glasbe Študent & Muzika. In še posebno opozorilo za vse člane Študentskega kluba Kamnik, ki dajo nekaj na kulturo in imajo v sebi tudi nekaj hudomušne nravi. Tretjega februarja v Kamnik prihaja živa izvedba slovitega in slavnega Radia Ga-Ga s Sašom Hribarjem (v vseh mogočih izvedbah in alteregih, ki jih nosi v sebi) na čelu. Vedno drugačen, vedno zabaven in predvsem vedno nepredvidljiv. Brezplačno! Ne zamudite. In naj bo to vse. Ne za zdaj in ne za tokrat, temveč z moje strani za vselej. Hvala vam, ker ste si vsakič vzeli teh nekaj minut in zvesto prebirali vrstice, ki so bile včasih bolj in drugič manj zanimive. Verjamem, da bo v prihodnosti še boljše. Na branje ob kakšni drugi priložnosti... Matic Slapšak, pr-kamnik@studentski-klub.com SREDNJA SOLA DOMŽALE Cesta talcev 12, 1230 DOMŽALE tel.: 01/724 06 30 faks: 01/724 06 50 Spoštovani osmošolci, devetošolci in starši! Letos bodo INFORMATIVNI DNEVI 11. in 12. februarja. Na SREDNJI ŠOLI DOMŽALE vam bomo predstavili: • PROGRAM SPLOŠNE GIMNAZIJE • PROGRAM EKONOMSKI TEHNIK (pti) • PROGRAM STROJNI TEHNIK (pti) • MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA PROGRAMOV V STROJNIŠTVU - avtomehanik - strojni mehanik - instalater strojnih instalacij • PROGRAM PRODAJALEC VLJUDNO VABLJENI! Vabimo tudi vse, ki bi se želeli vključiti v IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH. Otroci smo pomagali otrokom Konec novembra 2004 smo se učenci 8.d OS Frana Albrehta v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Kamnik odločili, da bomo izvedli akcijo zbiranja igrač. Naš namen je bil, da podarimo igrače otrokom iz socialno-ekonomsko ogroženih družin in jim s tem polepšamo praznike. Razdelili smo se v tri projektne skupine: skupina za zbiranje igrač, za sortiranje igrač in za pripravo kulturnega programa. Znotraj skupin smo si razdelili naloge. Odziv učencev na akcijo je bil presenetljiv, saj smo zbrali veliko več igrač, kot smo pričakovali. Pripravili smo darila za petdeset otrok. 23. decembra smo v prostorih naše šole izvedli obdarovanje z dedkom Mrazom in ga popestrili z igrico Rdeča kapica. Zahvaljujemo se Heleni Strle iz Mladinskega centra Kamnik za izposojeno obleko za Dedka Kkipa 8. d razreda, ki je v sodelovanju z Rdečim križem Kamnik uspešno izpeljala akcijo zbiranja igrač. Mraza, Lidiji Zagore iz OZ RK Kamnik za sodelovanje in Knjigarni Vele za podarjene darilne vrečke. Špela Repnik, Urška Oražem Verjetno je veselje, ki je zasijalo v očeh obdarjenih otrok dovolj velika zahvala 8. d razredu OŠ F. Albrehta, njihovi mentorici Tini Plahutnik in pa seveda ravnateljici, ki je dovolila, da smo se zbrali v njihovi jedilnici, toda OZ RK Kamnik se želi tudi na ta način še enkrat, v svojem imenu, v imenu otrok in staršev, zahvaliti. Hvala! za OZ RK Kamnik -Lidija MLD Kamnik vse močnejši Volitve v MLD Kamnik Novo leto so v Mladi liberalni demokraciji Kamnik pričeli z rednimi volitvami. Predsednik je ostal Uroš Sili, prejšnji podpredsednik Aljoša Skubic je sedaj generalni sekretar, podpredsednik pa je Žiga Repše. Internih volitev so se udeležili vsi člani MLD Kamnik, njihovo število se je v lanskem letu (po oktobrskih držav-nozborskih volitvah) močno povečalo, kar sekretar Skubic pojasnjuje: »Mladi so se očitno šele po oktobrskih volitvah zavedli, da jim nič ne bo samoumevno podarjeno, da bodo živeli v svetu, ki ga bodo sami pomagali ustvariti. Povečana volja mladine po vključevanju v zadeve, ki se tičejo nas mladih, nas veseli, saj s tem rasteta tudi moč in kvaliteta družbenih iniciativ mladih« VII.D Kamnik je v lanskem letu - tudi v sodelovanju z. drugimi mladinskimi organizacijami v Kamniku - izvedel nekaj odmevnih projektov, največji je bil seve- da volilna kampanja, zbirali pa SO tudi igrače, osveščali mladino o zlorabah drog. delili kondome ob dnevu boja proti aidsu... O projektih v prihajajočem letu je podpredsednik Repše povedal: »Trenutno se pripravljamo na izredni volilni kongres MLD. Kongres je za nas zelo pomemben, saj se bodo na njem sprejemale smernice razvoja in delovanja MLD v prihodnje, pri tem pa Imamo tudi mi kaj povedati. V februarju se bo pri nas dogajalo precej, predvsem za Prešernov elan, pripravljamo pa tudi presenečenje za Valentinovo. Kar se ostalega tiče, ostaja vse enako kot prej. se vedno se bomo zavzemali za kakovostno mladost kamniških otrok in mladine, v okviru MSKA predvsem za ureditev prostorov Mladinskega centra. Trudili se bomo za vsevrstno dogajanje v Kamniku, ki nikakor ne sme zopet zaspati.« MARK Novo vodstvo MLD Kamnik (z leve) podpredsednik Repše, predsednik Sili in sekretar Skubic. Prvič v zgodovini OŠ Frana Albrehta ples za najmlajše Na OS Frana Albrehta je 22. decembra v jedilnici šole potekal ples za najmlajše učence (od I. do 4. razreda). Pripravili smo ga učenci in učenke H.g razreda z. namenom, da hi naredili nekaj dobrega in posebnega ter s tem zasluzili nekaj denarja za končni izlet. Do ideje smo prišli pri predmetu etika in družba, V okviru katerega smo izvedli tudi vse priprave, kijih ni bilo malo. Sestavili smo program, pripravili srečolov, pijačo in sladke prigrizke, izbrali glasbo, naredili »reklamne« plakate, obvestila in vstopnice. Plesa seje udeležilo čez štirideset učencev in učenk, ki so uživali v zelo razgibanem programu. Otroci so plesali, se preizkusili v karaokali, za katere so bili še zlasti zainteresirani najmlajši, igrali so se razne igrice. Obiskal jih je tudi dedek Mraz., ki jim je delil bonbone in jih spodbujal k sodelovanju pri igricah in plesu. Otroci so bili najbolj navdušeni nad srečelovom. Srečk je skoraj zmanjkalo ž.e v pol ure. Ples seje bližal koncu, vendar otroci niso želeli zaključili z. rajanjem, mi pa še manj. Končali smo ga z rahlo zamudo in se z. učiteljico dogovorili ž.e z.a naslednji ples, ki bo verjetno pustni, nikakor pa ne zadnji. TINA VRHOVNIK Učenci s podružnične šole Vranja Peč na šolskih odrih Podružnična šola Osnovne šole Frana Albrehta Vranja Peč ima pestro kulturno življenje, ki so ga deležni tudi krajani Spodnjih, Zgornjih Palovč, Velike Lasne in seveda Vranje Peči. Učenci podružnične šole Vranja Peč obiskujejo nižje razrede osnovne šole od prvega do četrtega razreda osemletke in devetletke. Radi hodijo v šolo in se pridno učijo. Šola je njihov drugi dom v pravem pomenu besede. Veselijo se vsake nove vzpodbude in pripravljeni so sodelovati na vseh učnih in kulturnih področjih. Še posebej jih je pritegnil dramski krožek, ki ga z vso zavzetostjo in občutkom za najmlajše v osnovni šoli vodi študentka Sara Lužovec. Ko jih je dodobra spoznala, je zanje napisala igrico Ali je Zima starka ali gospodična? Staršem so se s svojim nastopom predstavili že pred božičem in bili so navdušeni. Po novem letu so z igrici gostovali na podružničnih šolah Nevlje in Mekinje ter v ZUIM-u. S svojim nastopom nameravajo razveseliti tudi prebivalce Doma starejših občanov. Povsod so bili prisrčno sprejeti in pohvaljeni z bučnim aplavzom. Več o dramski aktivnosti učencev podružnične šole Vranja Peč naj povedo igralci sami. Danijel Erdani, učenec drugega razreda osemletke: V naši šoli imamo letos dramski krožek. Najprej smo dobili prijavnico za tri krožke: pravljičnega, likovnega in dramskega. Na pravljičnega in likovnega sem hodil že v prvem razredu, na dramskega pa še nikoli. Mislil sem, da se bomo imeli fino. In to se je tudi zgodilo. Naša mentorica je Sara Lužovec. Naučila nas je igrico Je Zima babica ali gospodična? Igral sem Ziminega uslužbenca Mraza. Dobro sem izpeljal svojo vlogo. Igrali smo na naši šoli Vranja Peč, v ZUIM in na šolah v Nevljah ter Mekinjah. Skoraj po vseh šolah smo blesteli. Upam, da se bomo naučili še kakšno igrico. Uroš Šuštar, učenec drugega razreda osemletke: Dramski krožek obiskuje dvanajst učencev. Z nami je Sara Lužovec, ki nas uči igrati. Rad igram na odru, da mi vsi ploskajo. Z našo igrico smo nastopali v neveljski in mekinjski šoli ter v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku. Upam, da se bomo spet naučili kakšno novo igrico. MAJA JESENIK ŠTEFIN Odbojka OLIMPIJINA ZMAGA V KAMNIKU Igralci Calcit Kamnika so optimistično pričakovali nadaljevanje prvenstva, kjer so branili drugo mesto iz jesenskega dela, a se pričakovanja niso izšla Pod vodstvom drugega trenerja Jaroša Šteklja so zadnji (eden dosegli zmago na mednarodnem lin-nirju v Karlovcu, kjer so brez lezav premagali Karlovac in Prvačino, med tednom pa še v prijateljski tekmi okrepljeni Svit. Na žalost pa so v prvi tekmi V domači Športni dvorani zaigrali pod svojimi zmožnosti, kar velja predvsem za najboljše kamniške- posameznike in Olim-pija je slabo igro Kamničanov znala kaznovati. V prvih dveh setih je bila Olimpija vseskozi boljša, predvsem pa sta dobro igrala dasparini in Rop. V tretjem sem je domaČi trener Hribar iz igre potegnil Milroviea in Kibiča in dal priložnost Malijašcvi-ču in Kalisniku. Po tej spremembi so Kaninieani zaigrali kot prerojeni in ta sel gladko dobili. V četrtem selit smo si obetali hud boj za vsako točko, vendar je v sredini seta Gasparini nanizal serijo odličnih ser visov in Kamničani so nepričakovano pokleknili pred svojimi navijači. Vseeno pa so še naprej na drugem mestu, Olimpija pa je napredovala na četrto. To sredo so Kamničani igrali v gosleli v Mariboru. V soboto, 29. januarja, ob 20. uri pa bo v Kamniku gostila ekipa Salonita. Dekleta še naprej odlično Odlično pa so uvod v drugi del začela dekleta, ki so v derbiju kroga v gosleh premagala tretje uvrščeno ekipo Vitala s 3:1 in t ako dokazala, da bodo tudi brez llarakov ičeve najbrž pretrd oreh za večino nasprotnih ekip. Že sedaj pa so si dekleta skoraj zanesljivo zagotovila, glede- na jesenski del, nastop vsaj v dodatnih kvalifikacijah za vstop v drugo ligo. V naslednjem kolu, 29. januarja, igrajo Kamničan-ke doma ob 17..-S0 mi proti ekipi Semiča. Cico 1. PONJAVARJI IZ OS FRANA ALBREHTA ŠE VEDNO NEPREMAGLJIVI Že dolgo je lega, odkar ste o Al-brehtovih ponjavarjih brali na straneh Kamniškega občana. Ves ta čas vestno in pridno treniramo, se udeležujemo tekmovanj in tudi marsikatero prireditev na šoli popestri niti z. našimi atraktivnimi točkami. li zelo samozavestno: skoke so iz,- veelli po svojih najboljših močeh, brez velike treme. Močno smo si želeli visoke, uvrstitve, saj so bili vsi ddbro telesno in psihično priprav Ije-ni. Tako sla na koncu znanje in sreča z rokov roki priskakljala dota V tej kategoriji je nastopilo T posameznic. STAREJŠE UČENKE: • ZANAJlil.NIKAR - iS. MESTO V tej kategoriji je- nastopilo i i Irk movalk, Za na je imela nekoliko Zadovoljni udeleženci državnega prvenstvi Konec lanske-ga šolskega leta smo na vale-li s pomočjo male prozne-ponjave celo »zabijali« na koš, Vzeliisje- je- bilo tako za nas, kol za gledalce zares adrenalinsko. v četrtek, 25. novembra, smo se, kot je to že običajno, udeležili lina la državnega prvenstva v skokih z male prožne ponjave, ki je- tokrat potekalo na OŠ Aniona Ukmarja v Kopru. Pravilnik se- je- v letošnjem Šolskem letu nekoliko spremenil. Ne dopušča Izvedbe težkih in nevarnih skokov, kot so recimo dvojna salta ali salte- z rotacijo 360 stopinj in več. To nas je primoralo, ela smo spremenili sam način treningov in program skokov ter dali večji po Udarek estetki izvedbi skoka in zanesljivosti eloskoka. Na tekmovanju smo sodelovali v štirih kategorijah in sicer mlajše in starejše učenke posamezno, ter mlajši in starejši učend posamezno in ekipne). I Ičend so na tekmovanju delt rva- ko velikega uspeha, kot je ponovna osvojitev naslova EKIPNIH DRŽAVNIH PRVAKOV v kategoriji mlajših in starejših učencev. Ta laskav naslov osvajamo že oel leta 1999. Po končanem in napornem tekmovanju smo oelšli se- na pizze) in si odprli otroški šampanjec, ki smoga spili kar iz pokala, kol se za prave športnike tueli spodobi. REZULTATI: • EKIPNO MLAJŠI UČENCI 1. MESTO Ekipo so sestavljali: Gašper Golob, Aleksander Ahlin, Domen Kot-t>ik, Klemen Kotnik in Tini Bartolj • EKIPNO STAREJŠI UČENCI 1. MESTO Ekipo so sestavljali: Bruno Koz-levčar, Žiga Sadar, Andraž. Koritnik in DaVld Rak REZULTATI POSAMEZNO: MLAJŠE UČENKE: • INLS VIDMAR - 10. MKSTO smole, saj se ji je en skok popolnoma ponesrečil tako, ela sta ga soelni-ka ocenila zoeenoO. MIAJŠI UČENCI: • GAŠPER GOLOB-5. MESTO • ALEKSANDER AIII.IN-7. MESTO • KLEMEN KOTNIK 2(1. MESTO • DOMEN KOTNIK-21. MESTO • TIM BARTOLJ -22. MESTO V tej kategoriji je nastopilo 38 posameznikov. STAREJŠI UČENCI: • ŽIGA SADAR - 2. MESTO • BRUNO KOZLEVČAR - 5. MESTO • DAVID RAK - 9. MESTO • ANDRAŽ KORITNIK -20. MESTO V tej kategoriji je nastopilo 31 tekmovalcev. Uspehi so nagrada za prebite ure treningov v telovadnici in motivacija za delo v naprej. Lepo je zmagati. Zapisala: TAMARA BRAČIČ PIONIRJI KOMENDE SO SE ZNESLI NA ČEŠKEM Po izredni sezoni komendskih košarkarjev v letu 2004 se je uprava kluba odločila, da gremo z ekipami pionirjev A, kadetov in mladincev na novoletni turnir na Češko v Ostravo - v neposredni bližini meje s Poljsko, ki je potekal od 27. do 29. decembra. Na novoletnem turnirju so nastopale pretežno ekipe iz nekdanjega vzhodnega bloka: Češka, Poljska, Madžarska, Litva, Latvija, Slovaška in pa iz Ita- REZULTATI: Pionirji A: V dveh skupinah je nastopalo 8 moštev, izidi pa so sledeči: - KK Komenda : Olsztvn (Poljska) 78: 30 - KK Komenda : KK Tataba-nya (Madžarska) 118 : 13 KK Komenda : Ziemeli (Litva) 74:41 polfinale: KK Komenda : KK Zemgale (Latvija) 69 : 45 finale: - KK Komenda : Glivvice (Poljska) 71 :33 stajajo, so pa kadeti osvojili 12. mesto. Mladinci Osem ekip je nastopalo v dveh skupinah, rezultati odigranih tekem pa so sledeči: - KK Komenda : BC Zemgele (Latvija) 55 : 70 - KK Komenda : Tj. Gvmnazi-um Hladnov (Češka) 50 : 47 - KK Komenda : MDKMKK Ki-elce (Poljska) 40 : 36 KK Komenda : UKS Olsztyn (Poljska) 50: 64 za tretje mesto: - KK Komenda : Tukums SS (Latvija) 74 : 62 Tako se mladinci .vračajo do- lije in Slovenije. Vsaka ekipa je v 48 urah odigrala pet tekem, kar je bilo po dolgi in neprespani vožnji sila naporno. Po drugi strani pa nam ni šlo na roko dejstvo, da igramo »premehko« oz. prepošteno košarko, saj so nasprotniki - posebno pri mladincih in kadetih, močno tolkli po naših igralcih (brez ustreznega ukrepanja sodnikov). Posledica tega je bilo tudi nekaj poškodb igralcev. So pa tudi tuji igralci višji in močnejši od naših, saj dvometraši sploh niso redkost. Komendčani so ponovili odlično formo in tekmece premagovali za 25-30 točk razlike, rekord pa je bila zmaga s 105 točkami ob dejstvu, da so bili na parketu vsi igralci. Zato so zasluženo prejeli pokal za prvo mesto, brez izgubljene tekme. Seveda pa so nas po tekmi oblegali tuji trenerji z željo, da jih obiščemo oz. se udeležimo turnirjev v njihovih državah (Madžarska, Italija...) Kadeti Nastopalo je 16 ekip v štirih skupinah. Žal zapisniki ne ob- mov s pokalom za tretje mesto. In morda še besedo o Češki. Mesto, kjer smo gostovali, se ponaša s številnimi nogometnimi stadioni in manjšimi dvoranami, ki jih kar mrgoli. Kruha in iger. Seveda pa temu ne sledi sodniški kader, pa tudi organizacijsko so zadeve malo šepale. Mesto smo si lahko ogledali le skozi okno avtobusa, saj smo bili zaradi različnih krajev igranja in prehrane več ali manj na poti. S turnirja smo prišli utrujeni, vendar bogatejši za izkušnje in dva pokala. ROMAN GROŠELJ KOŠARKARJI MAVRICE KUUB PORAZU ŠE VEDNO NA 4. MESTU V 3. SKL Po odličnih predstavah v zadnjih dveh krogih 3- SKL so košarkarji CALCITA MAVRKTi v novem letu začeli malo slabše in izgubili prvo tekmo drugega elela prvin stva v domači dvorani z. ekipo K.K. Podbočje. Izkušeni gostje so že v prvi četrtini, ki se je končala z rezultatom 22:2, prijeli vajeti v svoje roke- in domaČim igralcem nikakor niso dopustili, ela razvijejo svojo igro. V nadaljevanju tekme, proti koncu prvega polčasa, so se elo-mači igralci popolnoma približali gostom in zmanjšali zaostanek lena tri točke V tem delu igre sta od košarkarjev CALCITA MAVRICI: največ pokazala Kajnih (na koncu 16 točk) in Trotosek (2 i točk). V drugem polčasu pa je izkušenost gostov, ki sodelujejo v različnih ligaških tekmovanjih že vrsto let, še- bolj prišla do izraza. V svojem načinu igre- nikakor niso popustili in poraz domačih z re- zultatom 77:94 je bil neizbežen V naslednjem krogu košarkarji CALCITA MAVRICE gostujejo pri ekipi ŽIRI, naslednja domača tek ma pa bo 29. januarja proti ekipi DON LJUBLJANA. Vljudno vabljeni v čim večjem številu ROBI RT PROSI N ŠPORTNO DRUŠTVO MAVRICA ŠE BOLJ PISANO Neutrudni člani športnega društva Mavrica še vedno delujejo s polno paro. Ob že utečenem organiziranju tekem članov in pionirjev v ligaških tekmovanjih in rekreacijskega igranja košarke ob torkih in četrtkih zvečer za vse navdušene košarkarje naše občine, smo v letošnjem letu organizirali še Mavrično šolo košarke za otroke od drugega do šestega razreda osnovne šole ter ekipo kadetov, ki začne z igranjem ligi v tej sezoni. Poleg košarke smo pripravili še razgibavanje za nežnejši spol, ki se želi ukvarjati z aerobno vadbo vsak petek od 19.15 do 20.15 ure v telovadnici O.Š. Toma Brejca. Vabljene! Počasi pa se že pripravljamo na izvedbo tradicionalnega košarkarskega maratona, ki bo letos potekal konec meseca junija na igrišču na Duplici. Več informacij o naših dejavnostih lahko najdete tudi na našem spletnem naslovu: www.drustvo-mavrica.si. VABLJENI V TRZIN CITROEN NOVI C4! NA ZALOGI! T VTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks. 01/562 21 63 http://saloni. citroen. si/avtomarket-trzin/ Iz decembrske črne kronike »Veseli december« botroval tudi nesrečam ... Po poročilu Policijske postaje Kamnik so v zadnjem mesecu lanskega leta prevladovale prometne nesreče, katerih posledica je bila predvsem razbita pločevina. Kar nekaj nesrečam pa je v veselem decembru botroval tudi alkohol. Tako se je verjetno med rekorderje vpisal povzročitelj prometne nesreče 25. decembra na Kranjskem raku, ki so mu policisti v krvi namerili 2.22 promila. Zaradi vožnje po levi strani je trčil v nasproti vozeči avtomobil. Poleg zmečkane pločevine je moral eden izmed udeležencev poiskati tudi zdravniško pomoč. 10. decembra je v križišču Ljubljanske in Murnove voznik osebnega avtomobila, ki je vozil pod vplivom 1,04 promila alkohola, izsilil prednost drugemu avtomobilu. 11. decembra je vinjen mladi voznik osebnega avtomobila zaredi prehitre vožnje trčil v ograjo hiše na Mlakarjevi ulici. Hudo pa se je poškodovala voznica osebnega avtomobila, ki je 12.decembra v Lokah v Tuhinju zaradi prehitre vožnje zapeljala s ceste in se prevrnila v obcestni jarek. Pomagali so ji tudi gasilci PGD Kamnik, nato pa so jo odpeljali v UKC v Ljubljano. Med kaznivimi dejanji so bile tudi decembra na prvem mestu tatvine in vlomi. 1. decembra je bil v Mercator centru ukraden CD predvajalnik. Storilec je pred trgovino pozabil ukradeno kolo, s katerim se je pripeljal. Ko se je pomočnik vrnil po kolo, je fizično napadel varnostnika. Policisti so oba storilca prijeli. Isti dan je neznan moški na Bazoviški ulici poskušal iztrgati torbico ženski. Po krajšem prerivanju mu je to uspelo. Pozneje so krajani torbico našli v bližini, vendar v njej ni bilo več denarnice. 18. decembra so neznanci pred banko na Duplici oropali varnostnika, ki sta prevažala denar. Varnostnikoma so roparji odvzeli tudi vozilo, s katerim sta prevažala denar. Pozneje so vozilo našli izpraznjeno. Konec novembra je neznanec na prelazu Kozjak v Tuhinjski dolini iz tovornega vozila in delovnega stroja ukradel okrog 400 litrov dizelskega goriva. 7. decembra zvečer je neznanec na Ljubljanski cesti v bližini avtobusne postaje ženski iztrgal ročno torbico, v kateri je imela denarnico z dokumenti in nato zbežal. Policisti za neznancem še poizvedujejo. December je bil veseli mesec tudi za razgrajače oziroma kršitelje javnega reda in miru. Tako so morali policisti 4. decembra posredovati na Livarski, kjer je pijani mož razgrajal in grozil ženi. 17. decembra je pijani moški razgrajal v trgovsko poslovnem objektu v Kamniku, odrival je varnostnika ter se nedostojno vedel do zaposlenih in obiskovalcev. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so ga odpeljali na iztreznitev. Podobnega kršitelja so 28. decembra odpeljali na Povšetovo z Okroga. Med ostalimi dogodki naj omenimo požar v kleti stanovanjskega bloka v Novem trgu, kjer je 1. decembra zagorel časopisni papir, in požar v prostorih neimenovane osnovne šole, kjer je neki mladoletnik zažgal plakate v avli. Na Silvestrovo pa je na balkonu stanovanjskega bloka v Kamniku zagorel kavč, ki so ga pogasili kamniški gasilci. Vzrok požara policisti še raziskujejo. F.S. < las okrog novega leta je namenjen pregledu opravljenega dela in snovanju načrtov za prihodnost. Zeleni tokrat tovrstna opravila počenjamo z. velikim zadovoljstvom, saj praznujemo že 15. obletnico obstoja občinskega odbora Kamnik. 11. januar 1990 je datum ustanovnega občnega zbora. Zavedali smo se, da je soodločanje možno le, če smo aktivno prisotni v aktualni politiki. Tako smo bili že na začetku prisotni v državnem /.boru. S ponosom lahko povemo, daje bil naš poslanec tudi gospod Branko Novak - Kamničan, član naše stranke. Žal so razprtije in nesoglasja na državnem nivoju izrinile Zelene Slovenije iz. parlamenta. Se vedno smo na državnozborskih volitvah sodelovali s svojimi kandidati, vendar je bil prag za vstop previsok. Spomnimo se kandidiranja gospe Ivane Skamcn in na zadnjih volitvah gos poda Daniela Kovačiča. Spomnimo se kandidiranja gospe Marije Keba za kamniško županjo. ()stali so nam še občinski sveti, kjer smo s svojimi predstavniki aktivno delovali v občinski politiki, predvsem na področju varovanja okolja. Ne moremo mimo dejanja g. Rudija Meršaka, ki je s prevaro in ponarejenimi listinami onemogočil našo kandidaturo na lokalnih volitvah I99H. Lokalna oblast in občinska volilna komisija nista hoteli videti in priznati resnice in so nam vzeli temeljno človekovo pravico - pravico voliti in biti voljen. Čeprav je resnica pozneje prišla na dan, za to kriminalno dejanje krivec nikoli ni odgovarjal. Zakonodaja na področju varovanja okolja dobiva vedno popolnejšo podobo. Z vstopom Slovenije v Kl I pa tudi na tem področju začenjajo veljati evropske norme, pravila. Nekateri potencialni onesnaževalci v tem prostoru so s polno mero odgovornosti pristopili k uresničevanju okoljevarstvenih programov in zagotavljanju še dovoljenih emisij in imisij onesnaževanja okolja. Nekateri pa se, žal, na tovrstne predpise kratko malo požvižgajo in jih ne briga niti v kakšnih pogojih delajo njihovi delavci, niti kako to doživljajo neposredni sosedje. Za takšno stanje moramo prav gotovo v prvi vrsti okriviti tudi nadzorne - inšpekcijske službe, ki s slabim delom, največkrat pa celo z nedelom, omogočajo in posredno podpirajo tako malomaren odnos do okolja. Seveda so tudi svetli zgledi, ki namenjajo ogromno sredstev za čistejšo proizvodnjo in skrbijo za zdravje svojih delavcev. Zavedajo se, da bodo le zdravi in zadovoljni delavci (minimalna bolniška) povečali proizvodnjo, istočasno pa bodo izpusti v okolje manjši ali celo zanemarljivi. S ponosom lahko povemo, da bolj ali manj uspešno spremljamo in aktivno sodelujemo pri sanaciji okoljevarstvene problematike v mnogih podjetjih (Piroliza, Titan, Cimos, Svilanit, Hta, K1K, Schlenk, Belinka - Ke-mostik, gramoznica v Stranjah ...), da se v večini primerov lahko korektno in konstruktivno dogovarjamo. Ponekod so seveda tudi težave. Pa nič zato, le nekoliko dalj časa porabimo za vzpostavitev kulturnega nivoja pogovorov. Venomer ponavljamo, da z. našo aktivnostjo ne želimo onetno gočati dela, ne želimo zapiranja delovnih mest. Opozarjati želimo na nepravilnosti, na neodgovoren odnos do varovanja narave in tako posredno prispevati k bolj zdravemu in prijaznemu okolju. Želimo, da sc čim več ljudi zaveda pomembnosti neokrnjene narave, zato želimo aktivno sodelovati z ribiškimi in lovskimi družinami, ki pozna jo vsak kotiček naše občine, da skupaj opozarjamo na brezbrižen odnos do narave, da skupaj odkrivamo in pomagamo pri sanaciji divjih odlagališč. Če si morda mislimo, da divja odlagališča pač kvarijo le izgled določenega predela, smo v veliki zmoti. Nevarne snovi se počasi in vztrajno zajedajo v zemljo. To potem vsrkavajo rastline, ki nam ponujajo zrak za dihanje. Še največja nevarnost pa nam preti, ko bo talna voda onesnažena do le mere, da ne bo več užitna. Seveda strokovnjaki že pripravljajo aparature in materiale, da jo bodo očistili, toda cena bo narasla v nenormalne višine. Voda postaja naše največje bogastvo V smislu pregovora: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna«, posvetimo kar največjo skrb najmlajšim, da jim bo varovanje okolja poslalo samoumevno obnašanje in bodo znali uživati v neokrnjeni naravi zdravo in polno življenje. Prepričani smo, da tudi vas žuli kakšno nasilje nad naravo. Vabimo vas, da se nam pridružite, tudi na današnjem občnem zboru. Več nas bo, močnejši in glasnejši bomo, lažje bomo obvarovali naravo, ki smo jo dobili v varstvo od naših potomcev, pred uničenjem. MIHA PROSEN, Zeleni Kamnika POZOR: LUBADAR ZOPET NAPADA Informacije pri vaših revirnih gozdarjih: Zarad i suše in močnega semene-nja smreke, ki sta v letu 2003 oslabila življenjsko moč gozdov, se je zlasti v nižinah in na nižje ležečih prisojnih pobočjih namnožil smrekov lubadar. Največje škode v gozdovih občine Kamnik beležimo na prisojnih pobočjih Starega gradu, 1'alovč. Vovarja in Kolov ca. Posledice namnožitve smrekovega luhadarja so dobro vidne že z glavnih prometnic, ko po gozdovih, pa tudi po vrtovih in obmejkih, opazujemo porumenelc ali porjavele krošnje do pred kratkim še zelenih smrek, ki jih je bilo v mesecu avgustu iz dneva v dan več. Takim drevesom, imenujemo jih lubadar-ke, ni več pomoči, posušijo se in odmrejo Koliko napaelenih dreves je bilo potrebno posekati na območju obči ne Kamnik v preteklosti, nam pokaže naslednja preglednica. Lastnik gozda je odgovoren za izvedbo sanacije gozda Delavci Zavoda za gozdove Slovenije v okviru rednih nalog evidentiramo lubadarke in izdajamo lastnikom gozdov odločbe za sanitarno sečnjo lubadark. s katerimi določamo način sanacije in rok za izvedbo sanacije žarišča. Za pravo časno in pravilno izvedbo sanacije so odgovorni lastniki gozdi iv I ei n kovit varstveni ukrep, s katerim lahko zmanjšamo škodo v gozdovih, napadenih od lubadarjev. ječim hitrejši posek lubadark, odstranitev lesa iz gozda na lesna skladišča in požig vrhačev in vej. Če posekanih lubadark ni mogoče pravo časno odpeljati iz gozda, je treba debla olupiti na cerado in požgati tudi lubje. V izrednih primerih Zavod za gozdove izda dovoljenje za uporabo kemičnih sredstev za zatiranje luhadarja. lastniki gozdov naj tudi sami redno pregledujejo svoje gozdove. Ob morebitnem odkritju žarišča lubadark o tem obvestijo krajevno pristojnega revirnega gozdarja, ter se takoj lotijo poseka. - Redno pregledovanje gozdov Velika napaka, ki jo pri izvajanju varstva svojih gozdov pred lubadar-ji delajo lastniki gozdov, je, da le redki redno pregledujejo svoje gozdove, zato sanacije niso pravočasno i/v edene. Redno pregledovanje v normalnih razmerah pomeni pregled gozdov v zimskem času vsaj enkrat do konca februarja, v pomladnem in poletnem času pa vsaj enkrat mesečno v normalnih razmerah. Ob na-množitvah lubadarjev pa je pregledovanje potrebno zgostiti na dvakrat mesečno v poletnem času. Zaradi povečanega obsega dela Krajevna enota Kamnik (01)83 91946 Breje Mojca revir Komenda Palovče, Kamnik, Volčji Potok, Podgorje. Tunjiec. 041657 267 Klančnik Avgust revirni Sela Tučna, Nevlje, Hruševka, Loke, Podhruška, Znojile 041657 216 Skledar Rastko revirni Crna Goj.ška pl., Ona, Gozd, Bistrico, Godič Mekinje, Stranje, Košiše 041 657 266 Znidaršič Miha revirn Kamniška Bistrica Županje njive 041 657 268 Toman Marko revirn Motnik Motnik, Zg. Motnik, Spitalič 1)41657 245 Kozjekjože revirn Tuhinj Rakitovee, Hribi, Pšajnovica, Šmartno v Tuhinju 041 657 226 Zabret Miha Vodja KE 041657 247 delavci Zavoda za gozdove sami ne zmoremo pravočasno evidentirati vseh žarišč lubadark, zato smo letošnje poletje redno pozivali lastnike, da sami pregledujejo svoje gozdove. V ljubljanskem gozdnogospodarskem območju le 20 do 30% lastnikov gozdov redno pregleduje svoje gozdove. (ie bi vsaj polovica lastnikov sama odkrila lubaelarke v svojem gozdu in nas o tem obvestila, bi bilo varstvo pred lubadarji bolj učinkovito. ZNAKI NAPADA: • Množica kapljic smole po deblu; Zaposlimo AVTOMEHANIKA v redno delovno razmerje Inf. po tel.: 01/7237-289,7291-093 in osebno v A vtoservisu Gregorc d.o.o., Mengeš, Steletova ulica 2. ■ (i IC Gostišče GTC 902 ČRNIVEC Tirosek 73 « 03/83 94 602 041/689 865 Sobotni večeri pri nas so prijetni - ob dobri hrani, živi glasbi in plesu. To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih dni, obletnic, Abrahamov ... Pravočasno si zagotovite rezervacijo za PUSTOVANJE v soboto, 5. februarja VALENTINOVO v soboto, 12. februarja DNEVE DALMATINSKE KUHINJE OB DALMATINSKI ŽIVI GLASBI TRIA GUŠT v petek in soboto, 18. in 19. februarja Vabimo vas tudi na nedeljska in praznična kosila. Razmišljate o poroki: rezervirajte si datum, da bo vaša poroka v skladu s pričakovanji • Pojavljanje izvrtine (rjavega prahu) na koreničniku v pomladanskem in poletnem času; • Močnejše odpadanje iglic z dreves;. • Hitro spreminjanje barve krošnje; • Hitro redčenje gostote krošnje; • Izkljuvana skorja od žoln v predelu spodnje tretjine zelene krošnje; • Odpadanje lubja v spodnji tretjini krošnje. Se zelene lubadarke je težje prepoznal i. zato je nujno, da lastnik, četudi je sam odkril napadena drevesa, pokliče revirnega gozdarja. Le ta v žarišču za posek označi vsa drevesa, ki jih je v času označevanja mogoče prepoznati. Ko se lubadar ze par tednov razvija v drevesu, se poleti spremeni barva krošnje, iglice odpadajo, potem še lubje. Zadnji poletni napad lubadarjev, se pokaže šele preko zime Krošnja ostane zelena do pomladi, lubadarko prepoznamo po odleta-vanju lubja z debel. Revirni gozdar je strokovnjak na tem področju. Njegovi presoji mora lastnik zaupati. Drevo, napadeno z podluh-niki, se nikoli ne opomore, zato z odlašanjem poseka uničenih dreves lastnik vedno samo izgubi. Že osuta drevesa, včasih pa tudi otupljena stoječa, samo povedo, kje se je gostil podlubnik in povečini niso več zanimiva v njegovem razvojnem krogu. Hitro ukrepanje je nujno! (nadaljevanje prihodnjič) Marija Kolšck Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana in kamniški gozdarji Iščem DELAVCA ZA DELO Z LESOM za določen čas z možnostjo zaposlitve v redno delovno razmerje Inf.: 031/652-889 Skodlarstvo s.p., Bojan Koželj, Stahovica 29/a min za svoj dmr momi HMtHtJtv TEHNIČNA TRGOVINA JpO?f Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 NAJNIŽJE CENE IZDELKOV Z VIJOLIČNO ETIKETO!! • BELA TEHNIKA GORENJE, BOSCH, ELECTR0LUX, ZANUSSI, BEKO •MALI GOSPODINJSKI APARATI f (meSalniki, sekljalniki) OD -12% MIKROVALOVNE PEĆICE OD -10% •EL RADIATORJI, KALORIFER JI-10% • ELEKTRIČNO ORODJE- •VODOVODNE ARMATURE OD-10% POSODA-15% GLASBENI STOLPI, TELEVIZORJI-10% SVETILA-15% AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI ■ BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE I +3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo! vj' RENAULT NOVA VOZILA IZ ZALOGE MODEL 2004, LETNIK 2005 CLIO EXTREME 1.2 16V / 5V (klima, ABS, 4 x air bag, elekt. paket) KOVINSKA BARVA ( F47 ) CENA: 2.219.000,00 SIT CLIO EXTREME 1.5 dCi 80KM / 5V (klima, ABS, 4 x air bag, elekt. paket) KOVINSKA BARVA ( F47 ) CENA: 2.519.000,00 SIT NA ZALOGI SE NEKAJ VOZIL PO STARI CENI. (THALIA, MODUS, MEGANE.SCENIC, MEGANE G.T, LAGUNA) AVTO SET.,«,., Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Količina vozil je omejena. Ponudba velja do 31.1.2005 Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 re Nadomestni deli: 01 /56 27 222 „ E-mail: info@avtoset.si Internet: www.avtoset.si lre Avtovleka: 031 / 795 600 MALI OGLASI Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571,051/359-483. Polo 1.6, 75, servo, 1. 97, 1. lastnik, airbag, klima, el. stekla, centralno daljinsko zaklepanje, lita platišča, zimske in letne gume, prodam za 850.000 SIT. Tel. 041/691 777. »I I! Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Sporočamo žalostno vcsi, da nas je v 78. letu življenja zapustila naša sestra in teta RADOJKA MILAVEC Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Zagrebu, kjer je njeno zadnje domovanje. V žalosti: sestri Zora Juzbašie z družino in Mileva Kentrie /. družino Januar 2005 (Hej. zemlja sije vrrltt, kar je njrno. A kar ni njeno, nam ne more vzeli, in to. kar je neskončno dragoceno, je verno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je za vedno zaspal naš dragi oče. stari ala. lasi. brat in stric DRAGO POGAČNIK ■ s Kranjske 3h Hudo je in boli. A v tolažbo nam je. tla imamo vas in vaše odprte dlani. Globoko in iskreno se zahvaljujemo sosedom s Kranjske 3a in b, prijateljem, sorodnikom in krajanom Rakovnika za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala njegovim nekdanjim sodelavcem iz. Litostroja, sodelavcem / o. š. prana Albrehta in podjetja Ciozd Ljubljana, praporščakom, pogrebni službi iz. Cerkelj, g. župniku za opravljen obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi in trobentaču, /a nesebično pomoč in izjemno toplino se zahvaljujemo vsem zdravnikom in sestram oddelka CTT K('. Žalujoči: hčerki Majda z. Koškom in Draga s 1'renkoni, vnuki Jerca, Anja, Žiga in An/.e. brat Jane/, in sestra Rezi z družinama Kamnik, januar 2005 PRODAJA MACESNOVIH DRV IN TRSK za spodžig. Inf.: 031/652-889 Skodlarstvo s.p., Bojan Koželj, Stahovica 29/a KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 13. februar, ko mineva leto dni od nenadne izgube naše drage žene in mamice REZKE KOS Že eno leto naS dom je prazen, odkar za vedno smo sli narazen, vedno znova, ko jutro se rodi, se v dan zazremo s solznimi očmi. Je res, da tebe, draga žena, mami med nami več ni. Naj lučka ljubezni li vedno gori in rožica ti grob krasi. Tebi le koga solza obudila, ne bi tebe črna zemlja krila. Vedno boš v naših srcih živela. Iskrena hvala vsem za vsako prižgano svečko, cvet, posvečen trenutek, lepo misel in spomin nanjo. Vsi tvoji Sreča, radost in veselje s tabo so odali. kor nam jr ostalo je spomin no sferne dni V SPOMIN 9. februarja minevajo tri leta, ko nas je z zamahom krute usode zapustil naš dragi IGOR ZLATKOVIĆ Hvala vsem. ki nosile spomin na našega Igorja v svojih srcih in obiskujete njegov prezgodnji zadnji dom. Neutolažljivi: mami Zlatiborka, brata Robert in Ivan Kamnik, februar 2005 DOM V KAMNIŠKI BISTRICI VABLJENI NA PUSTOVANJE ob živi glasbi v soboto, 5. februarja. Najboljše maske čakajo nagrade! Vabljene zaključene družbe do 70 oseb, pri nas lahko tudi prenoćite. Informacije: v 01/83 25 544, 031/684 147 Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni v tednu. j AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8 do 12. ure I UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo-tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - JABOLKA za ozimnico in prešanje - n G MQK A tin Rnp. SLADKOR UGODNE CENE KORUZA akcijska cena 30 SIT/kg v razsutem stanju PŠENICA ZA KRMO - UGODNA CENA VSE ZA KOLINE (naravna in umetna Creva, spile, kolofonija, začimbe) SIMJNSKAKORUZAže najalogi ZAHVALA V 72. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, pradedek, brat in stric MAKS URANKAR iz Vrhpolja Hvaki sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maSe ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za opravljeno zadnje slovo, pevcem za zapete zalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Sonja in Tatjana, sin Brane / ženo Mileno, vnuki Aleš z družino, Sara, Katja in Matej ter drugo sorodstvo Januar 2005 m ZAHVALA Ob smrti dragega moža. ata, dedija. i tasta, brata, strica in svaka f MAKSIMILIJANA HI VRHOVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam pomagali, stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in izrazili sožalje. Še posebej se za pomoč zahvaljujemo sosedom. Iskrena hvala tudi gospodoma župnikoma PavletU Juhantu in Štefanu Steleln za poslovilni obred ter Tunjiškemu oktetu in cerkvenemu zboru Sv. Ane v Tunjicah. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi Januar 2005 Si jr večje botečine kot v dneh ialosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) V SPOMIN Z žalostjo se spominjamo 27. I. 1994, datuma smrti naše ljubljene hčerke in sest re MATEJE ROSTAN iz Kamnika, Zikova 2 Uradno krivca za njeno smrt še vedno ni, vendar živimo v upanju, tla prej ko slej vsaka resnica enkrat pride na dan. [blaži nas. če sle ohranili lep spomin nanjo. Zelo le pogrešamo in žalujemo: mami Iva v imenu sorodstva Kamnik, januar 2005 Prtu uma. moreča šamota povsod, Mjer te išče srce, A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridite roke. ZAHVALA V 77. letu življenja nas je zapustil naš dragi ali. bral in slrie JANEZ URANKAR iz Oševka Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in njegovim nekdanjim sodelavcem iz KIK-a za izrečena sožalja, darovano Cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku za opravljeno zadnje slovo, pevcem in instrumentalistom za zapele in zaigrane /alostinke. Žalujoči: hči Marjana z Mirotom in drugi sorodniki Januar 2005 Spomin na drugo mamo nam v srcu spi... Umrje mama vse prerano četudi sto let dolivi. ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in tašča ANA VIDMAR Jerinova mama s Hriba pri Kamniku 4 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Svilanita in Alprema in ŽPS Nevlje za izrečena in pisna soZalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Logarju za nesebično skrb in zdravljenje naše mame, g. župniku Vinku PodbevSku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za ganljivo zaigrano Tišino. Vsi njeni Januarja 2005 + + Spust! Spuščamo cene vozil Peugeot. www.peugeot.si "I I (l I 111 ..... . To TAL UŽITEKV DOVRŠENOSTI RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 70 10, 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 ■01 POOBLAŠČENI PRODAJALEC SPLOŠNO MIZARSTVO tunjiška cesta 21, Kamnik RAZSTAVNI SALON V KAMNIKU Šutna 76 (za pizzerijo Korobač) odprt od ponedeljka do petka od 9h do 17h Tel.: 01/831 96 11, GSM: 041 730 313 Fax: (0)1/831 73 31, e-mail: kodit@siol.net Internorm Okno - svetlobe in življenja Vedno več je zasedenih. Pohitite in postavile »Reiervirano« na svoj sedež, ker so najbolji! modeli ponavadi takoj zasedeni. Ponudbo si lahko ogledale tudi na www.hyundai.si. ATCS PRIME p,0s^ Geti ELANTRA ?^"e MATRIX TRflDET 4.980 Poraba gorivd: 5,0-7,3 i/100 km Emrtli*C02 136 192 g/km.Slikp so ".imbolne. Hyundai je po raziskavah J. D. Povver and Associates, Strategic Vision Inc ter revije Which? Car med najzanesljivejšimi avtomobili. <&> HYunani STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Vse za vaš avto dobite v SIMAXU SIM0X Kamnik Domžal« Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica), KAMNIK tel.: 01/831 17 96, faks: 01/831 17 89 Masljeva 11, Domžale tel.: 01/724 16 56, faks: 01/724 26 91 akumulatorji • filtri, olja zav. sistemi • deli podvozja prtljažniki in kovčki za vse tipe vozil jermeni • avtokozmetika PNEVMATIKE HES SflUKL" MONTAŽA IN SERVIS IZPUŠNI SISTEMI IN KATALIZATORJI ZA VSE TIPE VOZIL V januarju in februarju vam v servisu v Domžalah BREZPLAČNO ZAMENJAMO PRI NAS KUPLJENO OLJE IN FILTRE {Občan Kamniški Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) 01/83 91 311, 041/662 450 v-mail: sasa.mejac@siol.net Uredništvo odprto: pon: S. - 15., src:«. - 12. in 13.- 17. ure RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVfiN]E za fizične In pravne oseb« lHIBO#d.o.o. Kamnik, Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! 080 1208] ORANŽNI Tf.lEFON I i.flnancna-tocka.sl Za informacije in pristop k posebnemu vzajemnemu skladu Rastko obiščite najbližjo Finančno točko ali pokličite brezplačni oranžni telefon. KD KD tnvestments d.o.o., Celovška cesta 206,1000 Ljubljana, upravlja posebne vzajemna sklade Galileo (uravnotežen), Raslkn (delniSki) in KO Bonri (PbvezniSM). Prospekti posebnih vzajemnih skladov v upravljanju KD Investments d.o.o. so med delovnim Časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vpisnih meslih in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.krJ-group.si, kjer so v elektronski obliki dostopni tudi polletno in letno poročilo ter prospekti vzajemnih skladov KO. Vlagatelj ima poieq prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega poročila. Realiziram pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti točke posameznega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih p.ipirjev Vrednost točke lahko raste ali pada. nto so tudi prihodnji donosi lahko vrtji ali nljji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v Časnikih Delo, Dnevnik, finance m vefei. Vstopna provizija znaSa za posebna vzajemna sklada Galileo in Rastko 3 %, za posebni vzajemni sklad KD Bond pa ? %, zato se objavljena donosnost na sredstva zmanjSa za vstopno provizijo, Si Mercator Center Kamnik Obrtniška ul. 8, Domžale S 72 16 221, 72 44 234 UGODNA PUSTNA PONUDBA! od 3. 2. do 15. 2.2005 od 74 SIT BOGATA IZBIRA PUSTNIH OBLAČIL IN DODATKOV MARELIČNA MARMELADA Belsad, 700 g Si NAMENSKA MOKA, 1 kg Si OLJE rastlinsko, 1 I steklenica KRAČE PURANJE PREKAJENE vak. pak., 1 kg KAKOVOSTNO VINO SIVI PINOT Vila Brici, 0,75 I V soboto. 5. februarja, ob 10. uri PUSTOVANJE Zabavno pustna prireditev z glasbo, petjem, skeči, tekmovanjem za najboljšo, najstarejšo in najmlajšo masko. Od 8. do 9. ure nas bodo obiskali KURENTI 289,00 SIT 99,00 SIT 244,00 SIT 519,00 SIT 327,00 SIT