MLifnlhi. ---------—^----------- - — BUM. lM%rafl: Prostor 1 m/m X 54 «/j» sa nule <»Use do 27 «'« visine 1 K, nad to vtSmo v*l oglasi 1 m/m X 54 mfm 1 K 50 v. Uridni raistaal in poslana ter notice isti prostor po 2 K, ženitne ponudbe in poroke pavSabo 80 k. — Pn naroČilih nad 10 objav popust Vpnšanjtm glede iaseratov naj se prtio« znanka sa odgovor. Upr^TUitTO »Kov, Nareda" te „Var^tea Tiskaru« *aan«ra ___________•!!•• t I, ptittM—. _ Mate* *L SM. „HataMifcl Mm«1 nHi t M«M|aal te papaMt v vBajaaaavaji s ccloletno nspnj plačan . K 180— poUetno. ...... „ 90 — 3 mesečno........45 — 1 ..........15 — ctioUteo......K24O — poHcteo.......»120-— 3 mesečno......„ 60*— ........20— Pri morebitnem povijanju se ima daljSa naročninidoplacati. Novi naročoiki naj pošljcjo v prvič saročnino vcdno O^T* po nakaznfef. Na samo pismena naročita bres postatve denar|e se ne moremo osirati. Posamftsna itevHka veli* 1 kroito. PoMnlfNi platana v gotovini. Joso JurkovIC: Oospodje madiarl. Na Madiarskem so iz sebe. Vrtio vni svet je narnreč kratkomalo odklonil vse njih protipredloge, za-vmil revizijo mej in jim poslal vse preje kot vljudno spremno pisrm. To je seveda hudo, Iiudo tem bolj, ker so bili sospodjc v Pešti preprl-čanf o nasprotnenu kajti da bi se snreio tuđi z Rrofl — in sicer mad-fcrskimi — postopati kot z navadni-mf zemljani — to gre čez mistično pojmovanje njih nepozabljene domiš-Ijavosti. Rajni Tisza je se sredi po-letja 1918, ko je že silila voda rn vseh razpokah v ladjo, izjavil z ozi-rom na Čehe: »Če misli gospod Sta-nek. da se bo posrajal kdaj z nam i 6gral a T eg:al — mu lahko pustimo za trenotek to bujno fantazijo.« In ta fantazija je sedaj prekoračila realnost. Da bi se resili posledic svojega poraza, so napeli Madžari v času od poloma do danes vse sile, tako da so nadkrilili v tem ćelo Nemčijo. Še je obstojala dvojna monarhija in je bii Andrassv ćelo njen zunanji minister, ko je Karolv nenadonia pretrgal vse vezi z Avstrfjo in odpoklical čete z bojišča. Madžari so že vedeli, zakaj Je to stori! ravno Karolv. Karolv je že pred vojno koketira! z zapađn:rm državami in Rusijo, med vojno je bil dolgo časa interniran v Franciji — torej kakor nalašč. da pokaže Madžarska, da je delalo avstrijsko politiko le par mož a Ia Andrassv; ki sedi Še zdaj na Dunaju, ljudstvo pa je bilo vedno z Entento in je to tuđi pokazalo sedaj, ko se mu je ponudila prilika. Tn Karolv se je odpeljal v Beograd, kjer se jesestal s franco-skim sreneralom d* Esperavem. A general ni poznal nič sentimentalnosti, ampak je odgovoru grofu, da bo morala nositi Madžarska posledice poraza. Ker je spodletel ta nacrt, so se vtrH na drugega. V Pešti so vedeli, kako antipatijo ima Ententa do boljševizma, in ni bilo neupravičeno domnevanje, da se bodo sodniki v Parizu nekoliko prestrašili, Če naredijo novo izdajo te posebnosti na Madžarskem, torej precej bližje Parizu nego je Moskva. Rečeno, storjeno. Kakegra ali kakih očetov sin je bil ta peštanski boljše-vizem, se je videlo takoj v tem, da je smatral za svojo srlavno nalosro — vojno proti Cehoslovaški zavolio Slovaske. Da so se tuđi doma malo obešali, je pri madžarskem karakter-Ja samoobsebi umliivo. Vendar so kmalu uvideli, da je efekt izostal, in jim }e prišla romunska invazija ssmo prav. S tem je bilo konec temu ali onemu vendarle neprijetnega boljše- vizma in oligarhija je dobila nov adut, da ga izigra pred Entento, češ: poglejte, kak važen narod smo, mi homo Žarišče miru v srednji Evropi, ini smo hitro naredili konec boljševizmu .In v Pariz so poslali jrrofa Apponvja, v jujroslovanski Banat pa — boljševike . . . Ali nič boljše ni bilo tuđi sedaj. Apponyjevi argumenti, da je madžarski narod najbolj kulturen v srednji Evropi in da se ne srne raztrgati, kar je držalo nasilje tisoč let skupaj. so naleteli na gluha ušesa. Prvi hip so izjavili, da ne podpišejo nikdar tega nasilja, zdaj pa so se premislili in se skrili za moralo in zgodovino, ki jih bo mascevala in združila zopet vse dežele svetoštefanske krone. Tukaj se zopet bližajo Nemški Av-striii, saj fzjavlja n. pr. Rihard Kra-lik. da je bil glavni namen te vojne, da se zdrobi ruska sila, ki je ogro/ala Evropo. Začasni razpad Avstrije. ki bo v kratkem vstala v vsem svojem sijani, je v primeri s tem — bagatela. Pustimo obema njih lepe sanje — nekaj mora človek imeti. Da pa se ne bodo zadovoljili Madžari z lepa s sedanjim položajem, je gotovo. Preveč jim je v tradiciji njih nekdanja veličina in -;■ krvi gospodstvaželjnost. Kako so znali izrabiti n. pr. I. 1848.. da so pokazali svetu Slovane kot reakcijonarec in opore absolutizma, sebe pa kot naprednjake, dasi je ticalo za vsem čisto kaj drugega. In v to bajko so na Zapadu dejanski verjeli. Ali je bil to res boj madžarskega naroda za svobodo? Bil je boj madžarskih grofov proti dvoru in v ta boj so vpregli nevedni narod. In da je igrala Madžarska tako vlogo v dvojni monarhiji, se mora pač zahvaliti svojemu plemstvu, ki res ni uganja-lo takejra lakajstva kot avstrijsko, a izrabljalo narod prav tako. če ne še bolj v svoje namene. In delalo bo tuđi dalje na isti način. Vendar je danes obdana Madžarska tako od so-vražnikov. da je upati. da bodo ostale sanje grofov — pač samo sanje, četudi še tako lepe .. . Dr. Aroizii Kokafi: Bol draginll. Danes vzdihujejo vse plasti našega naroda pod bremenom neznos-ne draginje. Opozarjamo samo na naravnost bajne cene usnja. Ne spuščamo se pri tem prav nič v vprašanje. ali so le-te bajne cene le količkaj upravice-ne ali ne. Ugotovimo naj samo suho dejstvo, da so dosegle danes že tako visino, da ne smejo več rasti, ako no-čemo doživeti splošnega grospodar-skega poloma. Prepričani pa smo. da bi se pri dobri volji merodajnih činiteljev dalo pač precej izmanjšati nenasitni tek one gospode, od katere je zavisno, ali ne bo većina našega naroda merala kmalu hoditi — bosa. Isto velja glixle manufakturnega blaga. Tuđi to je doseglo naravnost nezaslišane cene. Razun bivših vojnih dobaviteljev, vojnih in povojnih dobičkarjev, verižnikov in drugih podobnih pijavk sedanje dobe si ne more nihče omisliti nove obleke. Vsi drugi smo prisiljeni nositi potrpežlji-vo kar naprej svoje stare cape. Nosili jih borno toliko časa, dokler ne razpadejo. In kaj potem? Ali borno hodili nagi okrog?! Tuđi o 100% povišanju tarife častivredne brivske zadruge bi lahko kaj cmenfli. Posebno bi lahko pri tem vprašali. ali je bilo skromno 100% povišanje sploh le količkaj upravičeno ali ne? Dvomimo zelo, da bi bil odgovor na to vprašanje po godu imenovani zadrugi. Podobna nesreća nas tlači pri neutrpnih dnevnih živilih. Tuđi pri teh so cene tako poskočile, da se človeku ježe lasje. Če čujemo vsled tega dan na dan najbridkejše tožbe, moramo tem tožbam priznati, da so vseskozi upravičene. Nasvetovalo se je že marsikatero sredstvo in marsikaj tuđi že dejansko poskusilo, da bi se zajezilo vedno rastočo draginjo. To-da vspehi?! Molčimo o teh »vspe-hih«, ker nočemo pisati nobene satire na »enkete«. Pribijmo le suhoparno dejstvo, da je obupani narod krstil te enkete zoper draginjo v svojem obupu za »enkete za povišanje draginje.« Tuđi ni namen tega članka, da bi izzvenel v nov apel na vlado, da naj z najstrožjimi sredstvi napravi konec vseobči draginji. Priznavamo sicer, da nikakor ni nesimpatično v nekem časniku nasvetovano sredstvo zoper dražilce kot pijavke našega naroda. Gotovo bi tem pijav-kam nikakor ne škodovalo, ako bi se izvedel dotični nasvet. Nasvetovalo se je namreč, da naj vse te dražilce poleg sedaj veljavnih kazni zadene še kazen prisilnega dela. Gotovo bf dejstvo, da bi se morale te uši poštene Človeške družbe pokoriti za svoje grehe v delavskih stotnijah in n. pr. pometati javne ceste, nekoliko zmanjšalo splošno gorje. Toda od-pravilo bi popolnoma nikdar tega gorja! Zoper draginjo moramo upo-rabljati vsa druga sredstva. Ne tno-ledujmo za pomoč od zgoraj. pri če- mur bi pa sami držali roke Iepo na-vskrii. Boj zoper draginjo bo le te-daj uspešen, le tedaj borno odsekali temu zmaju vse glave, ako borno sami storili prav vse, kar moremo in tuđi moramo storiti proti draginji. V nas samih je iskati sredstev zoi>er to najhujšo šibo božjo. Le tedaj, če se bomo poslužilisamopomeci, nam je tipati na boljše čaše. Le potem borno draginji postavili tak od-poren jez, da si bo na njem razbila svojo pogubno glavo. Kot taka uspešna sredstva smatramo dva činitelja. Prvi je štede-nje in drugi res no delo. Ta dva činitelja edino nas bosta resila sicer neizogibnega gospodarskoga poloma, v kateresra nas tira najnovejša kuga., vedno rastoča draginja. Š t e d i t i moramo na vseh kon-cih in krajih. Zgledoma naj navedemo le. da se prav lahko odvadimo uživanja sočnih pomaranč. sladkih fig in rožičev. s katerimi plaČuje naš italijanski sosed našo zdravo valuto, naš stavbni les in našo klavno ži-vfno. Ali ni naravnost vnebo\Tpijoči zločin, da prihaia preko demarkacijske crte take vrste blajro v naše kra-je med tem. ko bomo kmalu bosi in nagi hodili okrog?! Zgledoma naj opozorimo se na dejstvo, da se pri nas vrsti veselica za veselico. Ceprav od drap'nje Jeo-maj galamo, prirejamo vendar dan za dnevom pod najraz!ične!šimi naslovi hrnpne veselice, ki nam požro kupe narodnega fmetfa in — zdrav-ja. Tuđi na tem polju bi se morali prilagcditi resnob? sedanje^a težke-ga časa. Ali je res potrebno, da v teh resrifh časih dan za dnevom ve-seličimo in veseljačimo ter razsip-ljemo denar, ko kmalu niti soli za svojo vsakdanjo jed ne bomo mogli kupiti!? Ako hoćemo rajeziti nadaljno ra^t nesrečni dfaginii, moramo pri-četi s štedenjem. Edino v Stedenju, edino v pametnem razpob^anjn z onimi skromnim! sredstvi, kf so nam danes še na razpolago, je naš spas. Izogniti se moramo vsaki potratno-sti, vsem neDotrebnim izdatkom, ako nočemo, da bomo žrtev vesoljnega potopa, to je splošnega gospodarske-ga poloma. Roko v roko s skrajnim štedenjem mora hođiti resno delo. Svetovna vojna je marsikaj postavila na glavo. Med drugim! njeni-mi slabim! posledicanti je tuđi ta, da je v najširših ljudskih plasteh ope-Šalo in skoro tuđi izumrlo veselje do resnega dela. Vse divja in se peha lc za lahkim, toda izdatnim zasluž*-kom. čeprav si pri tem maže svoje roke — in značaj! Prišli smo žalibog ćelo tako daleč. da je ljudem ljubša pritihotapljena ali na kak drug način prisleparjena, kakor pa pošteno in s trdim cielom zaslužena novčanica. Vse hlepi le za lahkim In obilnim zaslužkom. Resnega dela se noče nihče poprijeti. Resno delo je prišlo ob veljavo, resilo delo Že kar naravnost smrdi Ijudetn! In vendar nas bo spasilo edano resno delo. Edino na podlagi resne^f.i dela nam je omogočena vrnftev v stare, normalne in solidne čaše. Kar si bomo priborili z resnim delom, z naporom in žulji, teira ne bomo nikdar lahkomiselno raz:netavali. Trf-krat boino obrnili vsak tak z resnim delom rrislnžeiii naveo, predno ga bomo izdali. Posledica resnc«ra dela bo, da se homo skrbno varovali vseti nepotrebnih izdatkov. Ćim se začne-ino izogibati nepotrebnim izdatkom, preostajati nam bo začel denar za potrebne stvari. Ce se bo splošno o/Jvcio veselje do rcsne?:a dela, potem bo kmalu začela hirati današnji neznosna dra^rinja za neozdravljivo sušico in tej bolezni bo tuđi podlegla. Ozrimo se samo na oni narod, ki je izgubil svetovno vojno in se učimo od njega. Ncmci so bili v svetov-ni vojni poraženi. Toda njihov porar* ne bo vekovit. Žilavi nern^ki narod bo skoro zopet na svetovnem odru igral veliko vlogo. Da bo mogel tn đoseči, ubral je po svojem porazu prava pota. Začel je stediti. toda ne samo to. Začel je tuđi z resnim delom. Ta dva činitelia ga bosta po-tegfnila iz one$ra blata, v katero ie zagrazil vsled megalomanije svojih voditeljev. vsled cezaristične blaz-nosti svojega cesarjj. Sledimo zorledu por^žen^a nem-skega naroda. Začnimo Hediti na vseh koncih in krajih. Toda začnimo tuđi brezobzirno z resnim delom. Ako to storimo, strli homo glavo na-gnusni kaci draginji. Zaeno si bomo pa zgradili tuđi tako narodno državo, ki bo naš pones. ki bo na$a sre-ča ter — strah vseh sosedov! Optimistično zrno. Da še le izguba pouči človek a T kaj je imel, o tem tvori za nas turobni komentar dosedanji razvoj narod-nega življenja v zasedenem ozemlju. Kdor je vsaj po časopisju zasledov«! neskončno trpljenje primorskih SIo-vencev, si more napraviti približno sliko o ultraturški upravi v italiian-skem pašaliku ,kdor pa je imel več-krat priliko, na lastni koži in lastni (fenarnici občutiti blagodejnost laske pravice, ta se mora čuditi žilavi vz-trajnosti tamošnjega ljudstva in si lahko napravi predstavo o nepre-cenljivi izgubi, ki jo utrpi vsled okupacije slovenski narodiček. Fran Govekar: 48 Soltanle. (Dalje.) Mali in drobni dr. VVagner je stopal mirno dalje po drevoredu in molčal. Na hrbtu je prekrižal roke ter drža! v njih palico in klobuk. Bela lasulja na glavi je imela na vsa-kem sencu po dva polžasta kodra in na koncu kite mu je visela crna svilena petlja. Dolga crna suknja mu je segala čez kolena, \z vsa-kega žepa pa mu je gledaj časopis. Bil je sta-romoden možiček, ki se ni brigal za nove šege. Zato pa ie bil dr. Repič vzornik vsem ljubljanskim eleganoin in nošo je izpreminjal vedno po najnovejši modu Zadnje čaše je hodil a Ia incroyables. Na Francoze se je togotil, a v oblekf so mu bili vzor, In tako si ni strigel več las, nego jih Je nosil dolge, da so mu silili preko čela in mu padali na vrat. Napol trdi ovratnik s čudovito dolgima, kvišku štrlečima rogljema si Je ovijal z dolgim belim robcem, ki se mu Je razBrjal na prsih v veliko petljo. Kakor želva je po-tezal za ta ogromni robec brado in za visoki ovratnik vrat Na nogah je nosil ictoe z zapon-kami, dokolenke in kakor triko prflegaloče se hlače. Zelo odprti telovnik ie kazal rochko, na-gubeoč«io svileno srajeo, suknja z vtVlum- skimi reverji ter z visokim, kakor komat zavi-hanim ovratnikom pa mu je z dolgimi škrici opletala dopod kolen. Na glavi je imel siv ci-Hnder s silnimi krajci in z visokim oglavjem. v rokah pa je vihtel dolgo palico s koščenim gumbom. Grotesken je bii, da se je smejal sam sebi, kadar se je pogledat v zrcalu. Vsa Ljubljana se mu je krohotala, ko se je prvič pri-kazal v tej obleki na ulico, on pa se je kroho-tal ž njo in dejal; »Moda je resnično nora, a kaj bi se je branili? Cim preje jo sprejmemo, tem hitreje se je iznebtmo. Kakor ospice! Čim preje jih prestanemo, tem bolje za nas. Isto je s to modo. Ves svet bodi danes tako, zato hodim tuđi jaz za njtm. Danes se smejete meni pa tuđi vi vsi priđete za mano! Potem se bom smejal jaz vam, a že v najnovejši modi« In ni se motu, zakaj že naslednjega teđna se je nosila vsa bogata ljubljanska mladina a Ia iucroyaMeSt v par tednft na tuđi vsi možje, ki za svetovno modo nišo hoteli zaostajati. LasttU je bilo vedno manj. »AH ste čitali Buonapartero povelje francosld armadi v HaflR?« Je vpnšal nenadoma dr. W«n*r, sUanjaje se k mahu, U se je razrastd po kamenu fik pott Pdćenfl Jt sko-raj oa tla in ttprf mak ojrato fn mttm •< .prsti; potem je izpulil kosmič, vzel iz telov-nika povečevalno steklo in opazoval. »Nisem ga čita!. Pa kaj me brigajo Buonapartove širokoustne čenče! Pes, ki vedno Iaja in tuli, ni nevaren pogumnemu možu.« »Vzemite iz mojega desnega žepa časopis in beri te! Menda je v Ljubljani edinl eksemplar. Posodil mi ga je baron Zois, ki ga je dobil iz Trsta. Beri te! Izročim ga zdajle takoj Vodniku.« Dr. Repič je razgrnfl laškl časopis in čital: »Olavni tabor v Đassanu, dne 9. marca 1797. Vofaki! Vzeli ste tuđi Mantovo in s tem je konec vojne v ItalijL Pridobili ste si pravico, da Vam bo domovina večno hvaležna. Bffi ste zmagaki v štirinajstih bitkah in se-demdesetih bojih, zajeti ste 100^00 mož ter zaplenili petsto poljskih topov, dva tisoč težkih topov In Štlii trćne pontonov. Kontrttmcije, ki ste jih nalagali osvojenim deželam, so armado preživljale, vzdrževale in plačevale; poleg tega smo poslali flnanSnemn muristru sa Javu dela trideset mttJoaov frankov. Muzej v Pariza ste otegatfli s tristo umotvori stare te nove tnneteosti, z tnnotvori, ki » le ItaHM Srfia v tristo sloietgL OsvojM ste naj-0HKmtKe v »!vf©Bt •vanflMfedansica pn cshm^ obstanek. Francoski prapor vihra prvič na obali Adrijanskega morja, nasproti domovine Aleksandra Velikega, kamor se moremo pre-peljati v štiriindvajsetih urah. Kralj sardinjski. kralj neapoljski, papež in vojvoda parmski so odtrgani od koalicije, Angleže pa ste pregnali iz LJvorna, Oenove in s Korzike. Toda priča-Kojejo Vas še večji dogodki in Vi se jih izka-žite vredne. Izmed vseh sovražnikov, ki so se združili, da bi zadavili franeosko republiko, se Vam upira le še cesar. Nobene druge politike in nobene druge volje nima ta cesar kakor politiko in voljo svojega nezvestega kabineta, ki ne pozna strahot vojne in se veseli sve-tovne bede. Direktorij se ni ustrašil nobenega truda, da bi dal Evropi min in dasi je fran-coska armada sibia, vendar je stavi I direktorij najskromnelSe predloge. Toda na Dunaju ga nišo marali posluSarl. Zato nimamo nobenega drugega npanja, da pridobimo zopet mir,- kakor da si ga poiSdemo v srcu dednfti držav. Ondi najđete vrlo ljudstvo. Njegovo vero, njegove običaje in njegovo imetje boste čuvali in spoštovall prinesete pa mu *vo- vofaid! V«J cflj le Dnnaj, Vale nUSfe m ftfeta RvSOIvOHI SHKVK US WSMnV*' ''BHinnVi^HnMpBn »mi u - - ;....:,...... b«o«*»««^m. ' f» stran. .bLOVENSKT NAROD-, dne 15. maji 1920. 109. iter. KBob vsema pritisku Primorec ne klone. In da ne klone, za to ve, da je treba pred vsem narodnega ponosa. Da pa ponosa ni« koder ni narodne knttttre, na to ga spominjalo čaši skupni pogreški te kotnaj pre-tekle naše zgodovine. Kakšao drugo pleme bi se v istem položaja zate-oretizivaso s stokratniml pro in kon-tra v neplodno pričakovalno politiko. Slovenski Primorec pa Je rojen praktik. Saj so se vse tepe slovenske resotucije poraiale došle] v Ljubljani in bob* kontinentalnih mesteclh. trda kraška tla in nekompromisno morje nišo bila ugodna zemlja za izmišljene perspektive. Tuđi dandanes ne. Mi odrešenct govorimo o >naj-boijši pedagogiki« in prepuščamo mladino do končne ureditve nikoli do konca razvozrjive^a vprašanja verižniškim in podobni m privatnim poslom, na zasedenem ozemlju izva-jajo, kar se trenutno izvesti da: ustati avtjajo stanovsko - izobraževalne krožke, diletantska dramatična društva, Čitalnice, pevske zbore itd. vse po krajevnih možnostih. To pa Še ne bi bila glavna stvar. Pomemb-no in za nas vzgledno je marljivo de-lovanje teh prosvetnlh organizacij. Neka sveta navdušenost za sveto stvar podaja vsem tem vsled neugodnih razmer v ozkem krogu se vrSečim napravam toploto odkrito-srčnosti; nekaj renesančno svežega diše iz te preprostosri, ki mora go- voriti resni volji z večjo prepHčeval" nostjo nego bi zmogli to sovornlfid talenti Poučna predavanja se vrše relativno pogostejše nego v osvebo-jeni Sloveniji, gledaHšCne prireAtve obfllh diletantskih društev ianiejo lepe uspehe kUub shakespearovsko primitivni režiji in inscenaciji koncerti »Glasbene Matice« in po vse) deželi raztrošenih pevskih društev se ponašalo z obilnim obiskom. Slovensko primorsko časoptije ne vozna strankarskega pričkanja In stoji, ker preostane za stvarne članke več prostora, na visoki stopmjL kar se tiče informativne službe, resnosr* in dostojnosti tona. 2e ni več redek pojav, da se prikaže tuđi slovenska knjiga v primorskih založnistvih in prepričani smemo biti, da primorska vzbujenost oplodi našo literaturo s marsikaterim doneskoin k jugoslo-vanski kulturi. V zadnjem času je začela izhajati v Gorici splosno kulturna revija »Mladika«. Živahno on-dotno dnižabno življenje se sriblje v oživijenem tempu, vse kaže na idealno stremljenje, ki je mora izzvari vsaki neupravičeni sovražni priti-sek, od strani kulturno prežetega naroda — kakor so primorski Slovenci. Jeszcze Polska nie zginiela! Še bo slovelo naše Primorje! In kdor mu češ pripomoći z malim obolom, spomni se namena in programa Jugoslavenske Matice. P. P. PolMICne uestl. « Kriza stacionarna. Beo-Srrad, 13. maja. Tekom včerajšnje-ga dne se kriza ni premaknila z mrtve točke. Včeraj se nišo vršila nika-ka pogajanja in ni storil g. dr. Ves-mć nobenega koraka, da bi se sesta-vila v kratkem koncentracijska vlada. Vse se vrti okoli vprašanja agrarne reforme in je imela demokratska zajednica tekom današnjega dneva dve seji, na kateri se je raspravljalo o tem vprašanju in o vpra-šanju vstopa v novo koncentracijsko vlado. = Afl se res danes sestavi nova vlada? Beograd, 13. maja. Iz po-Rričnih krogov, ki stoje blizu dr. Mi-lenku Vesniću se zarrjuje, da je Ves-oić po 15dnevnih pogajanjih z razni -mi stranjcami zelo utrujen in da se }e ođtočil, da mora do danes biti ali se-stavUeoa koncentracijska viada ali pa vrne regentu mandat za sestavo nove vlade. Danes naj se sestavi to-wi| koncentracijska vlada ali pa Ko ostala nadalje še na krmHu sedanja Pfcotićeva vlada, ki bo haje dobHa mandat da raspusti parlament in razpise nove volitve. (2e več kakor fl) doi se odlaga sestava koncentra-: epske vlade od dneva do dneva, taro da te malo upanja, da b? res že Bokrat dotični »danes« postal istina.! = SdHdeset dni po smrti dr. Ravfovića. Beograd, 13. maja. Včeraj je minulo 40 dni. ocfttar je mir! predsednik narodnega pred-siavniStva dr. Draža Pavlovič in so se pri tej prfKki zbrali vsi ministri, demokratska m parlamentarna zajednica na sejo, na kateri se Je raz-pravBtdo o seartav? koncntradiskega Vabineta. Nekai časa se je zdeio, ka-J^obt đa bi se moral« razprave preki-imi, a je g. Vesnič povdarjaioč težki ppložaa naše države apelira! na stranke, da iKtj popuste. Kljub temu te prišlo do novih zaprek. Parlamen-tama zajednica je vstrajala pii svoji sahtevi po spremembi agrarne re-Ibrme, na kaa-.je imela demokratska 3a£ee nadalievala nopotdne, kamor je dospelo tuđi Ves-t>!€©vo sporočilo, da je regent podpi-$a| Je ukaz o spremembi paragrafa 6Tn 7 agrarne reforme. Prišlo je do game debate, tekom katere se }e Davidovič kot pristaŠ umirjene stru-> odrekel svojemu mestu kot vodite!} pregrdvtoroT z dr. Vesničem in je prevzd nfeg&fio mesto Draskovič. V demokratski zajednici je zmagala umirjena struja, ki je za program dr. Vesniča, đa koncentracijska vlada čhh pref levedb volitve. — Tuđi v radikalnih fcrogih se smatra, da bo zmagaJa tuđi tam umirjeiia struja, ki je aa sporazum z demokrat!. — »Narodna potftfta« o razlfohi ▼ demokratski zalednlcL Zagreb, 13. maja. »Narodna politika« poroča iz Beograda: Včeraj dopoMne Je imela demokratska zajednica burno sejo, na kateri se Je razpravljalo o vprašanja koncentracijske vlade in o vpraSanju ali nai demokratska zajednica vstopi v novo vlado ali ne. Prišlo je do borne debate med levico ki desnico tega kluba. Desnica z dt. Krameđem fa scbddmj samostaki Ml eni strani, levica s Svetozariem Pri-bičevićem in Wilderjem na drugi strani. Desnica baje oštro obsoja levico radi njenega postopanja pri že-lezničarski stavki in je za absoluten sporazum s parlamentarno zajednico. Levica zastopa stališče, da je treba v prvi vrsti zahtevati od nove koncentracijske vlade, da nikakor ?n pod nobenimi pogoji ne preminja agrarne reforme. V političnih krofrib je vzbudilo veliko začudenje zahteva demokratske zajednice, da naj se parlament razpusti, ako ni za delo zmožen. — Stališče demokratske zajednice po poročHih »Narodne politike«. Zagreb. 13. maja. .Narodna •.politika« poroča iz Beograda. Včeraj po-poldne je imela demokratska zajed nica sejo, na kateri se je raspravlja lo o pismu dr. Vesnića demokratski zajednici, v katerem io pozivlja, da se tekom 48 ur izjavi, ali se strinja 5 programom dr. Vesnića, ali je za sestavo koncentracijskega kabineta in aK stopi v ta kabinet ali ne. Na današnjem popoldanskem sestanku demokratske zajednice se je izvedelo. da je baje regent že podpisal ukaz« s katerhn dale Protićevi vladi polno močt da razousti pariameot in razpl-še nove votitve, ako ne priđe tekom današnjega dneva do sesrave nove vlade. Pod vtisom te vesti je dobila umirjena struja v demokratskem klubu većino, med tem ko i€ še do-poludne imela većino kluba s svoi*r« odklaniajoćim stalisćem. Kakor se zatrjuje, bo demokratska zajednica vstopila v novo vlado, samo da bo zahtevala neke omejitve kjede se-stave koncentracijskega kabineta = Demokratska zajednica in nova vlada. Zagreb, 13. maja. »Novosti« poroćajo iz Beograda. Kakor vse kaže, bodo rodila pogajanja dr. Milenka Vesnića s stranka-mi uspeh in je nismo Vesnića demokratski zajednici napravilo na politike demokratskesra kluba velik vtis, tako da je prićakovati sestavo nove vlade že tekom jutrišnjega dne. Demokratska zajednica je imela včeraj peturno sejo na kateri Je sklenila, da gre v novo viado. ki bi imela nalogo izvrSiti volitve ter izdelatl novo ustavo. Demokratska zajednica protestira proti izipremembi paragrafa 6. fn 7. agrarne, ker smatra ti dve točki le za detajle ćele agrarne reforme. V novi vladi bi dobila demokratska zajednica »opet resor agrarne reforme, in bi se potem raspravljalo v novi vladi o spremembah, ki bi bile potrebne pri posamnih toč-kah. Kakor se v političnih krogfh zatrjoje, bi bila tuđi sedanja vlada s tako rešitvijo zadovoljna in je se-stava konoeniracoske vlade gotova stvar. - Narodni khib in republk«cL Zagreb, 13. maja. Pred par dnevi se ie ustanovila na zagrebškem vse-učillšču sekcija republikanskoga di-jaštva. Dijaštvo, ki je prestopilo v novo republikan. druStvo, istafa iz lige narod, kluba. Novo društvo se ie bora in većina inteUgentneJših in zmožnejSih moći v novo repabHkan-sko organizacija Novo druitvo se Je izjavilo za republikanski program Jaše Prodanovića. — V larinjem času se v krofflh narodnega kluba mnogo razpravlja o vprašanin »republika ali monarhija«. Većina kite* lektnaleev Je sa repabHkanski uro-sram. Iz narodnega kluba Je testotri-lo še mnogo ćlanov. ki si boda nsta-novfli lasteo rtoaUIlaadd hhiK Hncdiednlk akddvntkA iikcSt on nUtanctv Je U0Ć. talnik m DBe-šić. = ON9nste veitve aa Ifrvat-skea. Zatreb, 13. maja. Vsled vladmta poročla o iddo občteskfe voiitev aa Hrvatskem te tngd poe-dinimi Usti in strankaml v Zagrebu še vedno vodi polemika. »Narodna politika« kot organ pofike stranke, ki se nahato sedaj v vladnem bloku pravi, da ti vladni podatki ne odgo-varjajo tatini ter pocivlja vsa občin-ska zaslopstva, v katerih sede za-stopniki pučke stranke, da takoj javi jo sami stranki število mandatov. ^ IMormno Kibank med fcr-▼atskln dahoTnBtvoifL Zagreb, 13. maja. >Katoliški list« prinaša daljše poroćilo o stanju reformnega gibanja na Hrvatskem ter pravi: Za-grebSki nadškof dr. Bauer je pozval duhovništvo, naj zapusti reformistič-ne organizacije in naj se ukloni vsem ukrepom zagrebškega nadškofijstva. Glavni voditelj refbrmističnega gibanja na Hrvatskem župnik Zagorac pozivlja nasprotno svečeništvo na solidarnost in nepopustljivost List pravi, da je to prvi korak odcepitve in da nameravajo reformisti boditi ista pota, kakor češki svećenik?, namreč zasleduiejo isti cilj, to je ustanovitev narodne cerkve. - Voini zakon Srbile razširjfen na ćelo našo kraljevino. Beograd, 13. maja. Regent ie podpisal ukaz. s katerim se razširja vojni zakon bivše kraljevine Srbile na ves teritorij kraljevine SHS. = GJonde NastK umri Za-g r e, 13. maja. »Novosti« poročajo iz Gradca, da je umri v nekem tam-kajsnjern sanatoriju kronski svedok v veleizdajniSkem zagrebškem procesu Gjorgje Nastić v 32. letu. — Pogtjania z železnlćarH. LDU. Beograd, 12. maja Na poziv ministrstva za promet so došli v Beograd delegati železničarjev k razpravam o rešitvi železničarskih vprašarrj. Pogajanja se bodo lutri na-daijevala v Zemunu. - Amerikanci fai Koroška. Po poročihi »Mittagszeitung« so se pe-Ijali 12. t. m. član ameriške komisije Dubois, ameriški trgovinski ataše in zastopnik lista ^Associated Press« z avtomobilom v St. Vid, da se infor-mirajo v koroškem glasovalnern okrožju o tamošnjih razmerah. Tz Koroškega odpotujejo gospodje v Ljubljano in Zagreb. = Nltti v Dalmaciji. »Piccolo* poroća iz Zadra z dne 11. t. m.: Župan dr. ZOiotto je sklical člane Narodne zveze (Fascio Nazionale), da paroča o svojem delovanju v San Remu, kjer ga je sprejel ministrski predsednik Nitti. Ministrski predsednik je podal dve važni izjavi: Nitti priznava čistost dalmatinskega itali-janstva. Njegov namen ni. poslužiti se pravic, ki izvirajo iz londonskega pakta; ako bf pa bil v to prisiljen, potem bi dovolil Dalmaciji medna-rodno avtonomijo. —Danes Je prišla v Zader vest, da sta Pašić in dr. Tnimbič dospela v Pallanzo. Prebi-valstvo vznemnieno prićakuje odlo-čitve. = Proces proti MmH. »Pravo lkiu« javlja, da se za teden dni pri-čne proces proti Muni. — Češka manJSina na Dnnaia. V avstrijski narodni skupščini je češki ppslanec Dvofak izvajah Češki otro-ci na Dunaju so doslej brez šol. Du-naj meni, da more imeti v tem vpra-šanju ves svet za norca. Dejstvo, da so Cehi pri volitvah v avstrijsko narodno skupščino dobili 65.000 gla-soy, dokazule, da žive na Dunaju češki otroci. Češka manjšina zahteva svoja prava in sker ista prava, kakor Nemci za svoje otroke, namreč poduk v materinščini. = Vsenemd na deht. »Lokal Anzeiger« poroča, da je veleindustri-jalec in Vsenemec Hugo Stillnes ku-pil uradno »Deutsche Allgemeine Zeit'ing«, okoli 60 pokrajinskih čašo-nisov, već velikih tiskarn in založni-^tev v Berlinu in da bo v najkraišem času zaćel izdajati dnevnik, ki bo z ozirom na poročevalsko službo iz inozemstva prekašal nafbolJŠe dnevnike. Da onemogoči bojkot, je kupfl ćelo tovamo papirja. Dnevnik bo urejevan v vsenemškem duhu. Nem-ška vlada je že razglasila, da je »Deutsche Allgemeine Zertung« pre-nehala biti uradno glasilo. = Splošna detavaa dolžnost v Boigarff. Botgarska vlada je predložila narodnemu sobranju zakonski nacrt, kl doloca, da se smejo prlteg-nfti službovanju za državna dela vsi sposobni moSki nad 20 m vse sposobne ženske nad 18 let. Službena doba za moške Je določena na 16 mesecev, za ženske pa 8 mesocev. Za izvežbanie Je določen rok treh mesecev. Delavna dolžnost se nana-ia na zgrađbe čest železnic kana* lov. Javnih poslopfl in za osnSevanJe močvirO. Vefbabtf rok se vittje v dnZtaao doba 90 O fMki Bobi^uikeBi Piše mNeiie Frete Prasse«: »Breoisvka ic Beotrada Javlja, dhi te srbskt vlada kat begunec našel zavetišče v Jugoslaviji, za sekvestra posestev umor-jenega nadvojvode Frana Ferdinanda, ki se nahajajo v JngoslavtJL Ra-dojedni smo, ako |e sa sekvestra postavljeni frol Đobrmski identičen s pandavlstibiim aeitatorjem Istega imena, Id Je, kakor se spominjanio, igra! veliko vlogo na vseslovanskem kongresu v Pragi, ki so ga vedno znova imenovali v vohunskih proce-sih v Crnovicah in Marmarošld Si-holi fn ki je bil končno po ruski invaziji v Galiciji gubernator v Lvovu.« Radovednemu židovskemu listo od-Pfovarjamo, đa je grof Vladimir Bob-rinsk! identičen z onim, ki je igral veliko vlogo na vseslovanskem kongresu v Pragi in ki )e junaško nasto-pii na znanih veletzdajniških proce-sih v Crnovicah in Marmaroški Si-hoti. ni pa identičen z grofom Bob-rin&kim, ki je bH leta 1914. fn 1915, s?ubernator v Lvovu. SpoŠtovana ^>Neue Freie Presse^ še vedno misli, da smo v Avstrlji, kjer je imela ona tehtno besedo. K sreći pa so se Čaši tako spremenili, da pri nas prav lah-ko postane, ako se tuđi židovsko PTlavno glasilo na Dunaju zgraža, vseslovanski agitator sek-ve»ter posestev naJournal« priobćuie sledeče glavne točke: Vse evropske pokrajine, ki so se vzele Turčiji, dobi Qr- Ška. Bolgarija izgvbi vso Tradjo, obljubljeno pa ji je prosto pristalice v Dedeagaču. Turska meja v Evropi gre na poslednji točki polotoka pred Caricrađom, mimo Cataldže. kjer napravi mai ovinek proti severn tako, da pripada Tnrčifi Đerkoško Jezero, ki služi za dobavo vode Carigradu. V Aziji deli nova meja na-tančno turske in arabske pokraHne. Nova meja gre od izllva reke Sedum ob reki preko Catakfže in v oddalje-nosti 50 km paralelno i bagdadsko želesnico. Grčiji ostane teritorij okoli Smirne. Turska suvereniteta Je le teoretična s prjđržkom o eventual-nem plebiscitu v dobi petih let, Armenija je neodvisna država, ki dobi mednarodno pristanišće v Đatumtk Arabsko vprašarrje še ni rešeno. Trd* njave v Dardanelah in Bosporu se bodo podrle. Morsko ožino bodo čuvale mednarodne pennanentne vojake posadke in pomorska policija, Turčija srne imeti le 50.000 vojakov in nobenega vojnega brodovja. Pokrajine, ki so ostale Turčiji, moralo plaćati crve trerjini vojnih dolgov. Bagdadska železnica je deloma pod franeosko, deloraa pod angleSko kontrolo. Francija dobi Cilicijo, Italija vilajete Konia in Adalia in precejšen del rudnikov v Heraklejf. Varstvo svetih krajev je izročeno anglesld komisiji pod kontrolo Zveze naro-dov, varstvro manjšin pa Zvezi naro-dov. Katoliški protektorat je od-pravljen. Telefonska in brzolaona ooroCIla. NCZAUPNICA NITTIJU. NTITIJEV KABINET DEMISIONIRA! LDU Trst, 12. maja. Seja i talijanske zbornice, v kateri je bila izrečena ministrskemu predsedniku Nit-liju z 81 glasovi većine nezaupnica, je imela v glavnih potezah glasom poroćil italijanskih listov nastopni potek: Na dnevnem redu je bila raz-prava o proračunu za notranje zade-ve. Govorila sta vod ja i talijanske ljudske stranke Meda in Bertone od is^c stranke, katerima ie odgovarjal oficijelni socialist Cazzamallf, k? predlaga slediijič dnevni red, s katerim se obsoja vladna politika v no-tranjih vprašanjih, ker nas topa z na* siistvom proti manifestajočemu de-lavstvu. Oficielni socialist posl. Donat! zahteva ob določanju dnevnega reda za prihodnjo sejo, nai se razrravlja njegov predlog o gibanju poš^nih in brzojavnih uslužben. ev. Posl. ^i-cheli od ital. ljudske stranke zaiue-va, naj se v razpravi o predlogu Do-nati razpravlja isteča^no tuđi pred-log ljudske Stranke v isti stvarL Min. predsednik Nitti se je iz-reke! proti predlogom poslancev Do-natija in Michelija. Naglaša, da mu je zbornica dne 30. marca izrekla zaupnico. Oni isti poslanci, ki so mi izrekli zaupnico, sedaj nestrpno ča-kajo, da bi izrekli vladi nezaupnico in ne uvažujejo v tej nestrpnosti niti težavnega trenotka, v katerem se vršijo delikatna mednarodna pogajanja, ki so največje važnosti za državo. Ljudska stranka očita vladi, da je preveč popustljiva proti socia-listom in jo dela odgovorno za nara-Ščanje revolucionarnih tendenc. Od socialistične stranke se obtožuje vlada, da pospešuje buržoazijo in da vodi konservativno politiko. Ta naspro-tujoči si položaj se mora temeljito pojasniti in tuđi stranke, ki se naha-jajo med imenovanima strankama, morajo izreći svoje mnenje. Zato min. predsednik nasprotuje razpravi o vprašanju poštnih in brzojavnih uslužbencev, ki bi dovedla do glasovanja v popolnocna specijelni zadevi in prosi, naj predlagatelji odstopijo od svojih predlogov, kaj ti će bi ob-stajali na tem, bi moral staviti vpra-šanje zaupnice. Predlagatelja Donat! in Micheli izjavljata, da vzdržujeta svoje pred-Ioge, na kar odredi predsednik, da se bo glasovalo poimensko o Donatije-vem predlogu. Pred glasovanjem se izjavljajo zastopniki posameznih strank o svojem stališču napram predlogu, o katerem se ima glasovati. Republikanci, pristaši ital. ljudske stranke, ofn delni socialisti, del liberalcev in pri-stašev stranke bojevnikov se izreče-jo proti vladi, radlkalci, sodalisti-reformisti in del liberalcev in bojevnikov za vlado. Rezultat poimenskega glasovanja je bil nastopni: Prisotrtih 309 poslancev. Olasovalo je 305 p vslancev, torej većina 153. Stirje poslanci so se vzdržali glasovanja. Za DonatQev predlog, torel proti vladi, je glasovalo 193 poslan., za vlado je glaso» gjasovanju Wavlja min. predsednik Nitti, da si vlada pridržuje svoj •kkp. ___ NESKLEPCNA SEJA PARLA-_ MENTA. . LDU* Beograd* 12. mala. 88. red- stavništva je otvori! podpredsednik dr. Ribar ob 5.20 popoldne z nastop-nim nagovorom: Gospoda! Otvar-jam 88. redni sestanek, ker pa ni za-dosrno število prisotnih poslancev, zakLničujem današnjo sejo in odre-jam prihodnjo za pojtttrašnietn 14 t. m. ob 10. dopoldne. CLEMENCEAU DR. VESNlCU. LDU. Beograd, 12. maja. Blvšf franeoski ministrski predsednik Ge-orgre Clemenceau je podari! našemu poslaniku dr. Milenku Vesniću svojo fotografijo z napisom, ki se glasi: Svofemu dragemu prijatelju dr. Ve$-niču za spomin na vojno in mir. Ge-or^e Clemenceau! KONGRES RADI STANOVAMJSKB BEDE. LDU. Beograd, 12. mala. DM 3. jiroija se bo vršil v Londonu kongres za omejite\r stanovanfeke bede v mestib. Iz Bel^rada odidejo na ta kongres trije delegati in sicer no en Slovenec, Hrvat in Srb. NEMSKE STRANKE !N MASARY^ LDU. Praga, II. ma}a. NemSd Bsti pišejo, da ne bodp Nerad v če-hoslovaski republfki \z spo^tovanja do Masarvka postavili o priliki vo-Iiterv predsednika republike nobene-ga protikandidata, nego da bodo ođ-dali prazne listke. NemSke stranke v čehoslovaški republfki bodo nastopN le v parlamentu in v senatu v enot-nem bloku. Tozadevna pograjanja * nemsTdmi socijalisti stoje neposredno pred zaključitvijo. Češka narodna skupSčina. LDU. Pra«aT 12. maja (CTU). Uradni list »Čehoslovenska Republika« javlja, da bo prva seja narodne skupščine 26. maja. Poslanska zbornica se bo sestala ob enajstih, senat ob sedamnajstih. 26. maja. bosta obe zbornici v skupni seji z novo volltvijo potrdili predsednika Masaryka . IZGREDI V LINČU. LDU. Ltaz, 13. maja. (DKU). Pogreb žrtev od 10. maja se Je vrSfl davi na dostojen naćm. Izgrredov nf bilo. Tuđi sfeer se mir ni fcrSfl. So^-dijo, da bo preki sod Jutri razveffav-Ijen. VOJNA PROTI BOLJŠEVIKOM. LDU. Donai 13. maja. (DKU). Ukrafinski tiskovni nrad JavUa te Var Save: Združene ukrajinske in poljske ćete so 10. moja prekoračile crto Kijev - Zmerinka - JampoL Odeška posadka, obstojeća večmoma iz ukrajinskih čet, se Je priključila ukrajinski armadi pod poveljstvoni generala Pavlenka. AMERIKA IN VOJNO STANJE. / LDU. WasMtetM. 12. maja. (Đrezžično). Tekom senatove tele. v kateri so se posvetovali, ali nai bi ukinili vojno stanje z Nemčijo ta Av-strijo Je izjavil senator Mark Cum* ber9 da bi sprejetje takega predioga onečastilo ameriSko Uudstvo, ker bi pomenilo Isto, kakor ločenje Amerike od svojih tovariSev v vojski. Vol* nega stanja ne morejo nkfnitl potem resolucije, ampak le potem pogodbe. Voditelj većine v senata Je izjavi] po glasovanju, da ne bo dolgo. ko bo Amerika prodlog sprdala. 109. Hev. .SLOVENSKI NAROD-, đat i_ maja leao. 8* strati« Dobrim srcon! Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske sotec, sirotam olajSuj gorje... (Gregor&čj Pri groznem požaru dne 4. maja 920 sta postala žrtvi svojega člove-voijubnega delovanja gasilca Albert ?argi in Maks Levec. Njiju vdovi in nedoižni otročiči, oropani svojih mož in skrbnih očetov ter pahnjenf v največjo bedo in pomanjkanje, plakajo za njima ter prosijo milodarov. Darila sprejema Prosto voljno gasfloo hi reševafno društvo v Ljubljani_______________________ Dne_n_ oest!. V Ljubljani, 14. maja 1920. — Prihod pevskegra društva »Smetana« v Ljubljane. Glasom naj-novejšega, današnjega telefonskega poročila iz Zagreba, priđe slavno Češko pevsko društvo ->Smetana« iz Plzni jutri ob polu 7. zjutra] iz Zagreba v Ljubljano. Ljubljansko občin-stvo viju dno vabimo, da priđe v obil-nem številu pozdravit reprezentante umetnosti čehoslovaškega naroda. — Osebna vest. Grški podpol-kovnik Miltiades Gregoriadis je do-spel iz Soluna v Ljubljano v svrho studija organizacije prometa z Grska — Z univerze. G. đT. Josip Man-tuani, ravnatelj deželnega muzeja v Ljubljani, je potrjen za honorarnega profesorja antične umetnostne arheologije fn starejše umetnostne zgrodo-vine na filozofski fakulteti v Ljubljani. — Iz državne službe je izstopil ravnatelj oddelka za prehrano v mi-nistrstvu prehrane in obnove zemlje Janko Jovan. — Generalna inspekcija za vo-de v Sloveniji, Prestolonaslednik regent Aleksander je i>odpisal ukaz, s katerim se ustanavija generalna inspekcija za vode s sedežem v Ljubljani. Delokrog tega novega tirada obsega vse slovenske pokrajine. — Iz notarske službe. Pravosođ-ui mtnister je premestil notarje-: Mi-haela Korber ja iz Sevnice v Maribor, dr. Andreja Kuharja iz Li-tiie v Ljubljano, dr. Josipa B a r 1 e t a iz Kozjega v Maribor, Avgnsta ^mkarja iz Gornjega grada v Laško. Matijo Marinčka iz Trži-ca v Šoštanj, Frana J e r e b a iz Čr-nomlja v Konjice, dr. Antona Bartola iz Velikih Lašč v Brezice, dr. Vilka Maurcrja iz Logatca v Ko-Čevje m Otmana G ol ob a iz Kranjske gore v Marenberg. Za notarje je imenovali dr. Ivo Š o r 1 i j a v Pulju za Rogatec, notarja dr. Josipa K r e v I j a za Litiio, notarske kandidate Frana Košenino za Gornji grad, Mihaela Pintaria za Kozje. Frana Krfsperja za Črnomelj, Tvana Ušlakarja za Sevnfco. dr. Rasta Kupca za Slovenji gradec in Ivana Ašiča za Ljufomer. — Občni zbor Slovenske Matice se vrši dne 13. juniia t. 1. in sicer za teto 1919. in 1920. k — Železnfškoprometne konfe-rence v Špilju. Jutri prispo v Spilje delegati čehoslovaške republike, ki so se udeleževali prometnih konfe-renc v Gradcu. V Spilje pridejo tuđi lugoslovanski delegati, med njlmi zastopniki ministrstva saobraćaja in pošte, inspektor g. Hočevar In nadrevfdent g. K e 1 e c ter nadrev. S t e r g a r, prva dva za držav.,s!ed-nji za južno železnico. Med čehoslo-vaškimi delegati so: centralni inspektor Ladislav Po hl, nadinšpek-tor Josip Prochazka, inšpektorja Jan V ac e k in Vaclav B r o ž e k ter zastopnik čehoslovaškega konzulata _. Vondraček. Konference se udeleži tuđi čehoslovaški konzul g. Jan Š e b a Iz Trsta. Glavna naloga konferenci je vprašanje organizacije direktnih fn kompletnih železniškfli transportov med obema državama, da se na ta način tudf olajša zacari-njenje. — Ttaliianski kapital na Ko-ro^kenL Italijani so kupili v Celov-cu hotel Gr Smmer, v Beljaku pa -Park - Hotel.« Takisto se TOktroili dve tretjmi delnic »Alnine Montan-seserischaft«, katere last sta tuđi T:nrnška rudokopa rfflttenbersr in Lollrngr. V nemSkem delu Koroške bodo kmalu vsa večja podjetja v ita-Hianskih rokah . — Posrne nakaznice. V odnravo pritožb se je zvjgala dosedanja do-pustna meja poStnih nakaznfc in povzetii od 1000 kron na 1000 dfnar-iev enako 4000 kronam. — Zvišanie ek$ekuc*kfli prl-stolMn za zaostale darfčln*. Eko* nomskoflnančni komitet ministrov fc odredit ▼ seji od 31. marea 1920 pod št. 10530/C. D. N. P„ da se od sedaj napre] kot eksekncijske pristofbine za zaostale davščine pobfrafo v Sfo-veniji iii Dalmaciji sledefle iw1stojbi- tt%,^ — ^m^^_ .^k^^^^k^^^k^^A ^**JKk ^t^^k^^B^^k i^b^^fti^^M ■■MAi^A ' tro * Sb ™wi QB ^^■■^^B Di^^^H BDHF 4v,ii rubei od vsake polne krooe 4 v, za prodajo od vsake polne kro-ne 2 v, toda tako, da mala pristojbi-na za opomin najmanj 50 v in pristoj-bina za rubež ali prodajo najmanj I K. Vse dosedanje odredbe, ki se ne skladajo s temi določlii, se ukinejo. Nova ureditev teh pristojbin je bUa potrebna, ker dosedanje pristojbine z daleka nišo več krile faktičnih stro-škov, ki so državi narasli z izterje-vanjem iavnih davščin, — Izgnana ttemška komunista-Vlada je izgnala v Avstrijo brata Nansa in Karla Witzany, ki sta opravljala posle vratarjev na želez-niški postaji v Št. Uju v Slovenskih goricah. Sčuvala sta proti Jugoslaviji in zatrjevala ljudem, da pripade St. lij Avstrlji. V službi sploh ništa hotela govoriti slovenski. Oba sta nemška državljana. — Zagrebčanje na Koroško! Generalni komisarijat za rujski promet v Sloveniji |e opozoril naše ob-činstvo na izredne krasote koroške pokrajine, toli bogate naravnih le-pot ob različnih jezerih, po Al-pah, dolih in logih. Priporoča Koro-sko kot letovišče od 1. maja do konca septembra. Tuđi Za^rebČanje se zanfmajo za koroška jezera in bi hoteli prebiti nekaj tednov med koroš- , kim slovenskim narodom. Toda žele natančnejŠih podatkov in na-vodil: hrvatski listi so prmesJi premalo informacij. Menijo. da bi bilo treba osnovati ekspozHiiro komesarijata za tuiski promet tuđi v Zagrebu za vso Hrvatsko, — Osrednla zveza organizacij Javnih nameščencev In vpokojencev za Slovenijo je imela snoči v dvorani Mestnega doma svoj ustanovni občni zbor. Bivše Društvo državnih uslužbencev je pritegnilo vaše 46 or-ganizacij in se preosnovalo v Osred-rno zvezo. Člani te z\reze so celotne organizacije, ne posamezniki. Vsaka organizacija je zastopana v odboru po delegatu, ki ima namestnika. Obč. zbor voli le predsednika in dva pod-predsednika. Sinoči so bili enodušno izvoljeni gr. davčni nadupravitelj Maks L i 111 e g: za predsednika, g. glmn. prof. Jos. Reisner za 1. podpredsednika in £. Iv. Zorko, sluga pri dež. vladi, za II. podpredsednika. Zaradi nove ureditve pre-jemkov je bil Savez jav. namještenika v Zagrebu te dni pri banu dr. M. Laginji. zastopniki sloven. jav. nameščencev pa pri dežel. predsed-niku dr. J. Brejcu ter so ju opozo-rili, da poteče rok za ureditev novih prejemkov dne 15. t. m., a da doslej ni došlo še nikako oticijalno obvesti-lo, kako misli vlada ugoditi stavlje-nim zahtevam. Javni nameščenci se nadejaio, da bo osrednja vlada spri-čo današnjih draginjskih razmer sama uvidela nujnost in upravičenost zahtev ter jim ugoc^la pravocasno, da se ne ponove decembrska raz-burfenja. Občni zbor je sinoči znova dokazal, da vlada med jav. name-sčenc? popolna solidarnost; hkratu pa rudi. da ima Jugoslavija v svojih jav. nameščencih neotnaien steber, ki vsrraia na svojem mestu kljub vsemu do skrajnosti. Vsaka pametna vlada mora to upoštevati ter po tem tuđi — miino ukreoati. — Gostaščfria. DeŽelna vlada za Slovenijo je glasom razpisa z dne 5. maja 1920 št. 7499 dovolila mesrni občini Ijublianski. da srne v dobi od ! maja 19?0 do 30. aprila 1921 pobirati gostaščino v sledeči izmeri* ^d najemščme nad 200 K do vštetih 400 kron 3%, od 400 K do 600 K 4%, od 600 K do 700 K 5%, od 700 K do 800 K 6%, cd 800 do 900 K 7%. od 900 do 1000 K 8%, od 1000 dol200K 9%, od 1200 do 1400 K 10%, od 1400 do 1600 K 11%, od 1600 do 1800 K 12%, od 1800 do 2000 K 13%, od 2000 do 4000 K 14%, od 4000 kron 15%. — Interesi našfli državlianoT v Nemčifl. Rok za prijavo onih zaseb-nopravnih pogodb na§ih državljanov z nemškiml državljani, glede katerih naši državljani žele, da ostanejo vve-Ijavi in se izvrše, je potekel 30. aprila t. 1. Vsem interesiranim se javlja, da je rok za to prijavo podaljšan do 20. maja t. i. Nato se opozariajo nali državljani, ki jim je do tega, da ottie-njene pogodbe ostanejo v veljavi, da se obrnejo v zmislu predmetnih na-vodil z dne 24. marca, št. 513 objav-Irenih v Uradnem listu Št. 43. od 7. aprila 1920) s potrebnim! dokumenti na: »Oddelek za izvriKev medna-rodnih pogodb BelgraU. ' — TwH sodba o Nn Cmkwr> Jn. Profesor v mariborski bogoslov nici Fr. Kovači^ Je napfsd ▼ mariborski »Straži« to-le o pisati«: »Mlajša fntetteenca Je zadala <*e««t-letla črpala »vojo duševno fcrano ff spfsov moža, kt se sedal tmoda^Va kot eden nafvečf*h mož. kar Jlli le rodila slovenska mati. n«*eđen to-posloven lfst (Dom hi Svet), M aai M v smisla svojega ostanovtteija , Qvei|avi|ai sncuHi aMw ^ >p^ i potrebno* skoraj (jtve leti po smrti (i) izdati slavnostno $tevttko v spomln možu, ki je poruSil vso nravno pod-latfo v duši znatnega dela mlajše in-teligence in zredll brezstiden cini-zem. Dotični pisatelji so seveda od-krili v njegovih spisih vse mogoče »žlahtne strune^ in ga proslavljalo kot proroka. Toda tišti, ki so hlast-no pozirali njegove knjige, so našli v njem vse kaj drugega. Nad mrtvim možem, ki je že na božji pravici, ne borno kopja lomili, toda s stališča javne morale in občne ljudske vzgoje je naravnost skandal, proslavljati kot ideal človeka, ki se je frivolno norčeval iz vsega, kar je drugim plemenito, ki mu je vagabundstvo in barabstvo, seveda pod firmo finejše franeoske besede: bohemstvo, vzor, hinavski »filister* pa je vsak, ki se reda drži, izpolnjuje svoje dolžnostl, groji rodoljubje in se ne potika po beznicah. — Nič ni lažje, ko smatrati same^a sebe za ženif, ki ga ne veže-jo nobeni zakoni. To idejo si lahko vtepe v glavo vsak tretjesolec v prepričanju, da bodo tuđi njega ne-kega dne radi ženijalnega vagabund-stva proslavljali kot velikana, ki je človeštvu odkril nove cilje«. Ta sodba bo nesporno izvala burjo nevolje v krogih Cankarjevih Čestilcev in I dala povod za nove polemike. I — Uradne ure pri dežeinem In okrajnem sodfSCn so od 15. maja 1920 naprej od 8. do 14. ure. Za občevanje s strankami v sodnih pisarnah je do-ločen Čas od 8. do 12. ure, za nujnej-§e slučaje do 14. ure. — A v tom obilni promet na Ko- Iroško se otvori ob binkoštnih praznik ih. Za enkrat se otvori kot prva pro^ra Kranj - Jezersko - Železna Kanlfa. Avtamobi! za 12 oseb odbaja iz Kranja popoldan ob 3. uri in dospe na Jezersko ob 4.30. v Železno Kap- Iljo pa ob 6 urf popoldne. Ta praga ima zvezo z luibliansklm vlakom, ki odhafa ob lt.50 iz Ljubljane. Iz Že-lezne Kapfie odhaja avtomobil v smeri proti Kranju ob 5 uri zjutraj ter prispe ob 8. uri v Kranj, tako da je tu vspostavljena zveza z vlakom, ki prihaja z Gorenjsfcesra ob 9.88 in ob 10.28 v Ljubljano. Opozarjamo na to nad vse ugodno zvezo posebno naše izletnike, ki nameravafo pose-titi divno Jezersko. Ob zadostni ude-le?bf se vpeljejo ob nedeljah in praz-nikih tudl §e posebne avtomibilne vožnje, ki bodo itnele pripravne zveze z jutranjim turistpvskim vlakom. Začetkom junija se otvori ob Vrbskem jezeru transver-salna avto-vožnja ob Vrbskem jezeru iz Logo vaši v Vetrinj in nazai, kar bode za tujski promet ob tem nailepšem Jezeru Jugoslavije največ-ie^a pomena. — Stanovanjski orad fia poslu. Stanovanjski urad nadaljuje svoje budalosti, Čeprav se mu srne je že vsa Ljubljana. Pridno odpoveduje stanovanja vsem po vrsti, samo ne veriž-nikom. Tako je odpovedal stanovanja vsem urednfkom in uradnikom »Narod, tiskarne« in »Jugoslovanske tiskarne«, g. Pesku tiskarnisice prostore itd. Vsa ta podjetja morajo do — oktobra zgraditi svoje hi§et sfeer ostanejo njih nameščenci na cesti. Pričakufemo, da bo stanovanjski urad sedaj odpovedal stanovanja tu-i di vsem državnim uradnikom in na-i meščencem in dai tuđi državni trpra-j vi rok do oktobra, da zgradi za svo-j ?e r^rneSčence potrebne stanovanj- 1 ! ^ke bi^e. S tem bo naftiitreie in naj- I i ijsne^reie reSena stanovamska beda I v l.itibljanu ki jo je v prvf vrsti za-krivila drfavna unrava s svojem' ! brezštevilnimi novimi uradi, s kate-rimi je privatnike iztisnila in izgnala iz njihovih stanovanj. — PHjeta tolpa dganov in bolj-ševfkov. Ljubljansko občinstvo, ki je danes ob 10. dopoldne pričakovalo prihoda čeho - slovaških pevcev znanega pevskega društva »Smetana«, je bilo priča, kako so orožniki s Krškega eskortirali 12člansko, v verige vklenjeno tolpo ciganov in »boljševikov«. V krSkem okraju so se zadnje čaše pojavili velikanski vlonri, ropi in tatvine, zlasti po zida-nicah in vinskih hramih. Te tatvine so izvaiale ciganske tolpe. Orožniki v KrSkem, Krški vaši in po drugih postajah so sedaj deloma polovili te tolpe, ki so napravile okoli 60.000 K škode raznim posestnflcotn. Včerai so preko Liubljane eskortlraH v No- I vo mesto 6 ciganov, 3 moške In 3 mlade ciganke. — Hkratu s to cigansko tolpo so eskortirali orožnjki tuđi 6 kmetskih fantov iz občine Bodra, kl so dne 26. aprila t 1. opienili in oropali trgovca PangerSIča v Skoči- I JastL Prf beton dnevu, v čas^ ko Je I bfl PtamrMS na sefmu v BdSd, so vdrU podvodstvotn poseshiBia Novaka Iz Radol v PamrerUčevo tnrovt-no, mrm »htovatl UroClttv blasra, potem pa m zafirfl ntonHL Odnesfl so za prfMttno zmA*m kroti blaga. I krote Mi novotMik«m sodBčtt. I ) I kamniški vlak. Oorelo je neko go- n spodarsko poslopje, ki ga je požar [- vpepeli! do talf ker k sreči ni bilo - vetra, se je nadejati, da se ogenj ni - razširil na tik ob gospodarskem po- - slopju stoiečo hiša t — PoUcifska kronika- Na Vodni- 0 kovem trgu pred stojnlco trgovca - Ivana Grošlja je bila aretirana 35let-Ei na mala ženščina, ki je izmaknila 1 500 K in 8 jaje. Dolgo časa ni hotela 5 povedati svojega imena. Na vsako a vprašanje je odgovarjala: »Ne vem«, a Danes, priznavajoČ svoje dejanje, je i povedala ime. Je Marija Miklavič, iz > Taberskega pri Humu na Štajer-. skem. — Policijski organi so izsledili i razna skrivaliŠČa, kamor so bili tato-» vj usnja v Tržiču skrili znatne mno-, zine usnja in podplatov. Tako so za-» p!enili čevUarskemu rnojstru Qor]an-, cu v KrojaŠki ulici št. 4 26 kozjih icož, ) za katere je dal 2970 K. Clani tatin-i ske družbe, ki so kradli v Tržiču, so - po večini že v zapom. — Vlomilce v > prodajalno čevljev A. Oblatha so pri-r jeli. Pri njih so dobili 33 parov dam- - skih čevljev. \ iCnlfnra. , H koncertu pevskesa društva »Smeta- ' ne« v LJubUanl v sobo to, 15. t m. pripoml-njtmo, da spada zbor radi svojih sijajnih vspehov med Drve boritelie za slavo Če-1 škega imena. Zbor sestoji iz 30 pevcev, ki * prirejajo koncerte po Ceškem In v tujlni. S Zmago češke pesmi in češkega petja so pridobili v najpopolnej. meri v Bruslju in Parizu na mednarodni pevskl tekmi leta 1900 in v Vervfers in BruseUu leta 1005. Stro-kovnjaška kritika DlSe o nepozabliivih vti-slh. Pe!o se je na tekmi ve« dan v najvlšje pripustni diviti =-d* exellence^ in »d' hon-1 neur«. Belgijska in franeoska kritika ie pri-1 poznala »Smetani« primat v ptstju, društvo L pa je dobilo veliko dragocenih odlikovani, i Leta 1902 je zbor koncertiral tudl v LJub-llani iii Zagrebu, 1914. leta pa v Švici v i Bernu In Interlaknu. Želimo in prosimo, da I Slovenci iutri koncertno dvorano napolni-jc do zadnjega prostora in izkažeio milim gostom najiskrenejše simpatije, kakršne do bratskega češkega naroda v resnici gojimo. Sinfonični koncert »Olasbene Matice« orkestralnega društva je pri prvetn proiz-vajanju nad vse sijajno nspel. Cajkovskega I patetična sinfotiija je pod taktirko %. prof. I Jerafa z elementarno silo prodrla v vseh štirih stavkih. Koncert se — kot že objavljeno — ponovi v ponedeijek, dne 17. mala ob 8. zvećer v Unlonu. Na) nihče ne zarnadi prilike, sllšati ta precizno naštudi-rani in izborno izvajani koncert Zanimanje za slnfonfjo jo še več je kot pred prvim koncertom. Vstopnice in s pored i z razlago v trafiki v Prešemovi ulicL Obširen komentar k sinfoniji prodaja knjigama Bam-berg. k Koncert priredi na korist »Učiteljske-nra konviktu« in »Dijaški kuhinji« v Kra-Dju učiteljsko društvo kranjskega okraja s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora »Narodne čitalnice« v Kranju, in sicer v Kranju v soboto, dne T5. maja 1920 ob pol 9. zvečer v telovadnici *Sc4cola«; — v Tržiču v nedeljo ,dne 6. junija ob 4. popoldne v telovadnici »Sokola«; — v Škofji Lofci v nedeljo, dne 4. juli ja ob 4. popoldne v dvorani »Izobraževalnega dmštva«. — Spored, cene prostorom in vse drugo je razvidno s plakatov, pa z vabil, ki se dobe pri blagajni in v koncertnih dvoranah. k »Potiska krte. Ko si je Oskar NedbaJ skoocipiral to opereto, je — po nje sloven-venskera prevodu povedano — Izvestno »padel iz vloge«. Zakaj zložii je delo tište sladkobne dunajske vrste, začinjene s slo-vanskimi ali drugorodnimi motivi, ki so jo nad vse radi gojili Leharji ali Falli. Ražen nekaterih poljskih plesov in poljskega oko-lja ima »Poljska kri« ubogo malo poljskega na sebi. Dejanjc bi bilo v jedru še dosti pametno, torej tudt užltno; neslana in zate-gadelj neu žitna pa Je ris ta- operetna navlaka, ki bodi surogat za komiko in dovtip-nost Toda naše občinstvo je v nedeljo in v sredo prav »nad« to naviako — zopet po slovenskem prevodu rečeno — »imelo svoje dopadajenje« ter ga je izražalo tako na-vdušeuo, da so se morale nekatere stvari ćelo ponoviti . . . Predvčerajšnja predstava se vobče ni odlikovala niti v pevskem, niti v orkdstralnem oziru, v prvem zato ne, ker je za Zarembo, Baranjskega in Popiela vendarle treba nekaj glasovnega materiala, v drugem pa zato ne, ker je bil orkester Stevilno popoln. Potemtakem so učin-kovali ponajveč »dovtipi« takega kova: »Imam korajžo hi Snajd, pa bežim kakor cajt«f »Kaj pa je to za en metulj« In razno-tere druge debelo podcrtane neokusnostf, sele v drugi vrsti pa slikoviti krakowiakf in pri teh seveda tuđi obligatno v&rajoca pisana krila. —n— AkadmHa t korist sradnMolskJ mla-diaf z giBtdc—— oiuUJa ni plsateU« Jo-tkm StrHmrfm se ie vrMa v sredo, dne 12 maj« ob tt9. zvečer v veliki dvorani hotela Union te je Izborno uspela. Akademijo ie priredfl odbor Primork. Sodelovali so: gospi Prance Bevk, kl Je v jedrnatem go- I vorn orisal razvoj slovenskega slovstva na I Prtmonketn od prvega početka do daaa-šnjegai dne; gosp. pisateli dr. Ivo Šorll Je fitel l«ovo tgedbo o dveh trntastih Tol-intecii: gtesbenl deJ so z dobrim nspehom fsrafafl fdč. Orila Medvedovm, katero H spremllai na Mavfrfn gosp. prof. Rtvnfk. ta Ttlolliilst iosp. R. Zflca, katereca le Isto-tako tpremfltl pnL Ravnik. Polet teh le maftopfl Ml primorski pevskl kvartet gg. BtMfM. Peieaici^ Ra|er tu Savtt. Vsa te tovaVante to Morao uspela ta so posnim! ItvaleJd lell bm» odobravanje. — V ne-deilo 4opoMtee m H ^Hfl od 11. 4e %l* ptviiieMdaf fcoacert voJafke godbe pod .%■ - ■ j.. ■, . . , d. —^——_--------------------^ ;[ nalHnelSa ; pončnJST " INO. D. OUSTINClC V UUBLJANL Trst, 13. ma|a. Otf italijanske t oblasti baje aretirani ing. D. Gu-. I s t i n č i č Je zapustll Trst ter se J« { odpeljal v Jugoslavija (Kakor čuje-t mo, se je ingr. D. Oustlnčič sam prija- > vll policijskema ravnateljstvu y Ljubljani.) \ ODLIKOVANO PEVSKO DRUŠTVO : »SMETANA«. LDU. Beograd, 13. maja. Pevsko i druS^o »Smetana« je bilo ođlikova-• no z redom Sv. Save TV* razreda, predsednik in pevovodja pa % istim ■ redom V. razreda. \ POGO.II DEMOKRATSKE ZM* EDNICE ZA VSTOP V VLADO. ► LDU. Beograd, 13. maja. »Pn*- ' jrres« poroČa pod naslovom: Vso V istem krogru: V petek opoldne poteče rok 48 ur. ki ga je gr. Vesnlč slavi! Demokratski" zaednlci, da se izlavi, ali vstopi v vlado ali ne. Demokratska zaednica je na svoilh sejah skle-nila, da vstopi v vlado % nastopnlirf pogoji: 1. da Je najvažnejSa naloga vlade, da izvede volilnl zakon po predstavništvu m da razpiSe volitve za ustavodajno skup§čino; 2. da m I resi vprašanje invalidov; 3. da se rft. si vpra^anje vojne odškodnine; 4. đa se d£ kredit poljedelcem; 5. da se v svrho svobodnih volftev odstranfjo Ir državne službe vsl uradnlM, kl bf vsled svojega strankarstva utegntli izigravati to svobodo. Kar se tiče a^ramesa vprašanja, pristaja Demo-I kratska zaednica, da se reSItev prepusti ustavodajni skupščini, dotlej pa da mora ostati stanje, kakor Je sedaj, cziroma da se ne izvede nova agrari na uredba, G. Daviđović Je pooblastS v imenu kluba g. Draskovića, da pod teh načelih nadaljuje pokajanja. ĆEŠKO - ITALIJANSKI INCIDENT. Brno, 12. maja. V Pferov }e prK spel tovorni vlak, ki so gfa spremljaft italijanski vojaki. Ker je vlak $tat delj časa na postaji, so italifenskf vtH jaki jeli streljati na semafor. To x^ bavo so Italijanf kasnefe opustili, pa^ pa so vdrli v šest ČehoslovaSklh va^ jronov ter jih popolnoma oplenffl^ Oropano blago so prodaiali takoi m licu rnesta. Proti Italijanom fe tm ralo nastopiti čehoslovaško vo|a5tTO 4retiranih je bilo 9 ftaltjanskfh vojan kov, ki so fih Internirali v dragomld vojažnici. Vlada je dogodelr ie ^kvi ročila v Rim in zahtevala* da H Italija povrne vso Škodo, kf so Jo Dovtrov' čili italijanski vofaki. PLEBISCIT NA TESlNSKEM. Praga, 13. maja. Plebiscit na T8m] šinskem bi se imel vršit! dne 2. °^W Ker pa pripravljana dela za pfebisefil §e nišo bila končana, je medmtrodnf j komisija ljudsko glasovanje ođgocfflaJ To odločitev je najvišji svet vzel rtai znanje, določil pa je obenem, đa se] mora plebiscit izvršiti nafleasneje Tt dveh mesecih. Kakor se sedal ra»-! gla^a, je ljudsko glasovanje na Teiln-, skem končnoveljavno določeno i* dan 2. j u I i j a. KONFERENCA ZEMLJEDELSKIIlJ ORGANIZACIJ. LDU. Beograd, 13. maja. Poije-| delsko ministrstvo }e sklenllo. đ^j skliče širšo konferenco vseh zetnl}ivj delskih organizacif, đa se ttgotopr* točno stanje letošnje setve. ____________________________________—-j Tnrlstlfea In sport« VčeraJJnia nocometna teknuu kl sa |i vršila pred 4000—5000 gledale! med Đto» gradskim Sportnlm klubom In Utrljo, |_ končala z 3 : 1 (2 t 1) za Beograd. Bfltf Je to najlepša tekroa, kar smo Hb videB v zadnjih letlh v Ljubljani. — D__w reTancbe • takma ob 18. mi ob vsakanj vremenu. Đlasajna se odpre ob 17. uri —•! Vstopnina običajna. ft SK nirila (re_) : SK Bororlje 7 ; "fi (3 : 1). V nedeljo |e tekmovala reservU ljubljanske Ilirije s sportnlm klubom v Em rovljah. SK Borovlj© je popolnoma mm klub, ki se |e Sele pred kratkim _Mano>f£ zato tnđl ne pomenja ta zrnaca »nirlfo^ noben neuspeb sa Borovlje. MoStvo le sa*] stavljeno deloma iz vojakov oodotae poj stađke, deloma H domaCfnor; posamgnip Ijrralci so sicer preče] dobrf, slasti deam branilec in sredit}! napadalec toda ^lavH hfba celera moitva ie, đa nhnafo noben« kombinacije In premalo rutina Eđini ffofj ki so n napravili je bil slučaj fn je pađaff vsled vratarjeve neprevfdnostL —- ntrn je bila v srednjedobri formi, ferala H Um ko bolje. Najbolji sta bift obe kriti <«_•■ Ie napadalskt trio pred vraii preveč koaft* bintral ta premalo strellaL — Oole so a*> pravfli: Nan a Lenassl 3, Pevalek 1. Cor-ners 12 : 0 za Ilirilo. Tekraa fe bila, aar je sa BoronHJe rasvaaaUtra dobro olN bfcma. Sodnft Hraat H. OosiNHUmike nmđL M^m^m^k^ ____• __l JC________ __l ________» n< _^a* —• ispoa wkw si ea_aaa> ninimaf j|i __________ __h j___M___f___ ____ ______k _____b____feft^ ^A d^H___>" _______D_I ■_I QBI__U* ___ ____—§ ____n_F_U__ _D_L ____■ •*a__. ^^ ^^h^k^i_H|^A^^^^^A _____U__u___l Jk^^^^^^/^^ ___r ^ ^t^M^ oni ▼ nosamsivv sNuaa aHTopai aa> m* ▼os tata Maca taft ta đaMrta, am»^aW 4. stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne 15. nuJaT92O. • 109. Star. — Izvoz Zedinjenlti držav v Evropi) Je znašal lani 750.569.781 dolarjev, I. 1918. pa 308,121.217 dolarjev. ludi uvoz iz Rvrope se je pomnoži!, ?ti sicer je dosesel lani 97,224.066 dolar.icv. leta 1918. je znašal 25,628.115 dolarjev. Drnšfo^e uesfl in prlrsdllius. Danes, ob 2\. zve^cr 1. mediciaski ples. Vstop le proti vabilu. Svira godba Dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. čerina. Na svidenjc! D. .1. V. k Pevci tn pevke »Ljublj. Zvona«! Danes v petek zvečer točno ob pol 8, važen pogovor! Odbor. k Pevsku društvo »Slavec«. Ženski in moSki zbor velevažen sestanek v društvu, v soboto. dne 15. maja oh pol 7. zvečer Pridite vsi! Sprejema pevskegft društva »Smetana* se udeležimo z zastavo v soboto zjutraj ob Vi7. na ?:lavnern kolodvoru. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenije* naznanja svojini Članom prodajo usnja v nedelio, dne 16. maja ob 9. dopol- dne v Spodnji šiški št. 30. fc Žensko telovadito društvo v Ljubila* ni priredi prihodnjl teden v veliki dvorani »Uniona* javen telovađai naKop, da pokaže širšim krogom uspehe, ki jih je doseglo s svojimi telovadkami in telovadci v teko-Čem šolskem letu. Ker na sto pa jo pri posa-mezuih točkah različni oddelki, bo spored zanimiv in opozarjamo cenjeno občinstvo že danes nanj. — Odbor. k Gospodarska In izobraie valno društvo za dvorski okraj, priredi v uedeljo, dne 16. t ni. peš izlet čez Oolovec na Škof-ljico k Ogorelcu. Zbirališče ob 1. popol-dne na Bregu.. — Pet je, godba. — Povra-tek z večernim vlakom ob 9. — Vatri jo se vsi elani in društveni prijatelji z družina-mi; število oseb naj se prijavi društvu. Odbor. k Solmlstuo. — TetovaUoo društvo Sokol I. Ljubljana — ođsek Ježića vabi na proslavo ustanovitve odseka, ki se vrSi v neđeljo 16. t m. pri Ruskem carju na Ježići ob 15. uri. Pri tej pri-Hki nas poseti okrožje sokolske župe Ljubljana I.t ki napravi peštziet sko-zi St. Vid, Kleče na Ježico. Priredi javno telovadbo s sledečtm spore-dom: Zenstvo: češke proste vaje; moštvo: Sokol I.:-Ho!fmannove vaje, Sokol TT.: društvene proste vaje; nas top ženskega naraščaja; telovad« ba na drogu, brađlji, skok ob palici in metanfe krokije. — Po telovadbi prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta, petje. Dom uče Sokoliće nudile bodo v lastni režiji razna okrepčila. Vlak vozi na Ježico ob 14. uri iz Ljubljane, povratek ob pol 22. Sokolska veriga okoli Ljubljane — skle-rrjena! Led prebit! Zdravo! (k) — Telovadno društvo Sokol v Domžafafe priredi dne 16. maja t. 1. v Lukovici javno telovadbo, pri kateri nastopijo člani, članice, moška in ženska deca. Pri telovadbi svira pol-noštevilna domžalska godba. Po telovadbi koncert in ples. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši dne 24. maja t. 1., to je na binkoštni ponedeljek. Zdravo! (k) — Vaie na bradlji. Opora in iz-mena. Po Pexovi knjigi prlredil I. Đajželj. Str. 47 vel. osmerke, cena 6 K. Opozarjamo vse članstvo na to odlično strokovno knjigo, ki jo naj naročajo in izposojujejo! Naročita in naročnino sprejema pisama Sokol-skega Saveza SHS, Ljubljana, Narodni dom. (k) Vrtmi^i Sokol in Sokol v Žlreh na-pravit* v nedeljo, 16. t. m. izlet v Smrečje. Gdhod *z Vrhnike ob 12. z vozont Prijatelji sokdistva so vabi je ni. k HproolzacOil t OostHnlčarjI, član! zadruge ljubljanske, kf še nišo dobili moke, naj se zzlasljo v zadružni pisarni. ^ Polzoedbc Srebrna ura se je našla za vodo v sre* dini bolnice. Poizve se pri Ani Perčič, Sv. Petra nasip 71/1. __ Pozalljen Je bil včeraj v »Kino« pri po* pol danski predstavi nov dežnik. Dotična oseba ki ga je odnesla, je dobro poznana. zato jo tem potom pozivijam naj sa takoj odda v Kino Ideal. Včeraj po^oldne je bil pozahDen svilen nioški dežnik na Večni potL Dotična dama. ki ga je pobrala, je dobro poznana, ter se tem potom pozivlja, d«r ga odda takoj v upravnfštvii »Slov. Naroda«. NaSel sz je pod Rcznikom dežnik, last-nik tega naj se oglasi pri Osvaldu Dobeic. Ljubljana. Sv. Jakoba trg 9. Glavni urednik: Rasto Pustosleiušotc. Odgovoru! urednik: Božidar Vodeb. t^lf*^ l;-"^. sveza, prodaja v vOJtfeCSf komisiji, dokler traja za-loga. Balkaa, Dnaanfaka cesta 33. 3386 fulIJDUf koruze in etrobov proda m ze!o nizkih cenah MakopoTalna za-fffifa Ljubljaia, Aleksandro?a cesta 5 «iop takoj, plača po dogovoru. Ponud-Efc s pogoji na nasiov: Dr. Vjekoslat rlWk«f1ć, Vakovar, SlaToalja. 3402 bufiin mlada, zdrava, čvrsta se za ta-H)lyvf koj isće za v Maribor. Natan-čne pofzvedbe v posredovalnici N«Totny, Dnnajska cetta 14. 3423 Poirebujetn za 1 nnmnjtn k> sta po-lakojinji nastop L tfly£Hjfl potnoma iivežbana v relanju na polnem jarmu Ht S bruss6a. Plača po dogovoru. Pruc Dolenc lesnt iidastHja Škof?a loka. Razpks lesa Ha rasti^u: 435<) m3 porabnega lesa in 1310 m3 trdih drv na Ribčevi in Rov-tarci. Ponudbe vLagati do 24. maja t. I. osfcrbnUtvu Boh. Bistrica, kl pošilja na^ančne r°g°Je na zahtevo. 3394 jjarodnosti in s trgovsko naobrazbo. Na kapital se ne reflektira, pač pa imalo prednost gospodje, ki razpolagajo z lokalom. Ponudbe pod .Brez kapitala* fija Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 3396 1 - Uman m vsaka množina glauberjeve in Upi R grenke soli. Ponudbe z na-j.vedbo cene in količine na Fr. Šistcršič, 'ft. laktt» v Ražu. 3411 r5jHWili6i5~^ rSfoveniji ozir. se tuđi proda. Ponudbe ^o 25. maja na upravništvo Slovenske-l^a Naroda pod ,Trg«vska hiSa 3409". Mki je dovršil 1. realko želi mesta kot učenec v trgovino v mestu atU na dežcli. Ponudbe na upravništvo : Sn>v. Naroda pod .Tikoj 3406". 3406 Hifnrfnr • pi^™ stroj .Vriting*, kino-HIlVBvi. projekcijski aparat, Zelezna inFza za pranje, kuhinjska miza, klop xa vodni Škaf, podobe, železen poste-ljnak, trajaogorna peĆ. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3381 vmi garsltiira. ^S Icania prostora proda. Vpraša se: Cesta aa Božnik 5, II nadstr.____________3491 UvatiH ^mo2cn štirih jezikov, i$če llllliD, službe skladiščnika vrataria ali kaj podobtiega; gre tuđi na deželo. Dopisi pod .Trezen 33»8a na uprav. Slov. Naroda. 3398 fhnrh m ^asna dolga zlata verižica rlBad SE z obeskom 2a K 2200—, nadalje fina puška dvo ozir. štiricevka z municijo in kleščami za krogle tei fin srebrni kakor tuđi Vcinasrebrni je-dilni in kavnl servis za K 11.C00 — Poizve se pri A. $krtancu, Mestai trg 3/1. Ham 1 oajem seflilno, r:^r tarjetn vred in t^icer takoj. Ravnotam se proda godbeni a v to mat in ročna harmonika v slov. prestavi. Naslov se izve Nov? Vodmat Št. 36, pri Kranjcu 3382 Rdor M najfinejis ni, tone* po najnižji ceni, naj se javi pismeno na upravništvo Slovenskega Naroda pod „A. C. 3S91V 3391 fbaniKn9¥!lra učne in druge kn'ige a&UUulUaidnlS proda ali zameni za ita-lijanske, franeoske, angleške, japonske !xnige Franjo Cclasr, Ljfttrtjaaa, Florjai-ska ulica 23, I. nadstr. 3384 ttftblanini Pf2ZRe p° 710 litra k"Pu'c ulCnIClIllC v vsoki množini tvrdka Br. NorakeTič, Ljnbljana, (Kolizej). 3388 ZampjaiD svojo enofistaiio bSo v najlepžem vrtnem delu Celovca, s sadnim in zelenjadnim vrtom, elektr. razsvetljavo in vodovodom, proti enako-vredni hiši v sli pri Ljubljani ali pa v Kranju. 1b? Dedek. Kranj. 3483 Spn»jieir,o tafcij {ikliriJta, ^e„ v železninski stroki. Ponudbe pod poštuj predal 31. 3330 Preda se veC M i^m^™™. dokopa . Nasiov pove upravništvo SI. Naroda. 3378 ^%S*0AM star' do^ro ohranjen, Baf iWCBilf in za 4 ckna dobro ohranjenih zaves želim kupiti. Nas!ov se izve pri upravnistvu Slovenskega Naroda. 33->5 lađe proda D?iaiška plvovaraa v Laškem. 3392 V Zemtnii ponudim! Trgovsko izobražen, dobrosrčen uradcik veletrg. se želi ?eznaniti z gospico ali vdovo" ne pod 30 leti. Le resne ponudbe prosi rr. varova je diskretnost pod znakom .Srečna bodočnost 48" na Acoo-čnl zavod Drago Beseljak, Ljubljana. Mmrn stanovanje i^hlZ', jako po ceni za večje stanovanje. Ponudbe pod ,Jako ugodno 3379" na upr. Slovenskega Naroda. 3379 Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni brat in stric, gospod Joieff Koren naduiifolj v pokoju dne 14. maja 1920, po daljSem bolenanju v starosti 72. let mii-no in boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 15. maja 'ob 16. uri pop. iz hiše žalosti, Selo-Moste, Poljska cesta št. 21, na pokopali$če k Sv. Križu. ▼ Llmbljanri, dne 13. maja 1920. ialvlo«! oiUH. Krao BSoradB Ml s^^Td?! sob in kuhinjo. Ponudbe na upravništvo Si ov. Nar. pod .Većjo aafraio 336$". Prtia se Mn otrnja Haiti (Proksch). Pojasnila daje upravništvo Slovenskega Naroda. 3355 Bfi^3 «) 180 do 200 m- lepe skalce rlNu NS za poktitev strehe pri Iraa« Kuralti. valjčai milo, Doaiale. 3317 llMaUu Par Hgurantnih vpreinih konj, rillijiL par prima noriških kobil, ta-gon šKOpnikov proda R. Frizzl, Vakred ob Dravi. 3340 Vn&in svaktl količinu dasaka, lati, lUlpnl gradjevnog lesa okrugla i tešir- na, dajem na zahtev životnih namiznf-ca u zamenu: kukuruz, zob (oves), grah, pšenicu. Vtetfiartf Ivkev, Sztaaar, (Vojvodina). 3182 Melaian nsetn soh i kao i§če gospod za takoj. Plača dobra. Ponudbe pod .Soba s taraao 3352" na upr. Slovenskega Naroda. 3352 500 K nagrade dobi tišti, ki mi preskrbi eno veliko ali dve mali nemeblirani sobi, takoj ali po-znejc, iš€e jih soltden gospod. Ponudbe na upravo lista pod „K. A./3372" 3372 5168 Rtm temim sika 10000 irtrsv uliuveia stfef necsiajenega, prodasta ceno Jtramsajh * Oerla«ld, Maribor ob Dravi, Stolni trg štev. 2. 3307 ZansBjai ftmatstniHH hišo v Mariboru v sredini mesta z vrtom in dvoriš čem za enako hišo, ki bi imela vrt in bila v sredini mesta v Ljubljani, ali kupim vilo ali hiso v sredini mesta Pismene ponudbe na upravništvo lista pod HiSa 3373". 3373 Proda s@ nov, šc ne rabljen plet Ini stroj za nogavice in jopice (za 6000 K), mala pi-salna miza (za 500 K), stojalo za knjige (za 300 K) in neposkodovano obranjeno defo .Weltall und Menschheif v fini polusnjeni vezavi (za 600 K) Naslov pove upravniStvo Slov. Naroda. 33f3 Zemtna ponudbn! Mlad inteligenten Siovenec prikup-Ijivc zunanjosti se želi seznaniti z gospodično ali mlado vdovo v starosti od 25 do 35 let Biti mora izobražen a in lepe zunanjost. Izurjena mora biti v ktthi za domače potrebe. Na denar se ne ozira. Bit* mora v vseh ozirh poštena in moralna. Rcsne ponudbe s si ko nai se po§i!iajo na naslov: F Dl. 83 Ctrtlads Street Ncw York. N. Y Norta Amerika. Slike se na zahtevo vr nejo in pop:j Ina tajnost je zajamčena - /V^alje - kratkočasne zgodbe, spisai Blaž V>hUa Najzabavnejše berilo za samske in po ročene! Cena s poStino K S*50. Na roča se v Narodni kajlgarol [Kave, iai I* Kahaajb Irazposilja pp vtean kfaljcstvv. Je. fttiai uaeaa. Zahvala. Za izraženo nam sožalje ob priliki nanadomestljive izgube nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda Ludovika Štrausa ZM. poklonjeno cvetje in ČaSčeČe spremstvo na njegori zadnji poil, izrekamo tem potom vsem našo najpresrcnejto zahvalo. Harib^MmklltttM, dne 12. maja 1920. Zatal^ttMtalL Haiielfiij! m!i tiNvnla! NmUm Irate (Mkt), M-imbralB^kiktriu« Wtv iM, kikmiii kraplM(AiU lainaaM brmiaM, |#tai«M kata, pilim (otroU). kktou m mm aiart I mmii «alNi¥l|a Paromlin, Ia$reb Opr. St. 1 5187 20 3390 ■teMrstv« sa »oetelao ■•• Utlko •javlja aU«a4i razpis služb. Ministrstvo za sodalno politiko potrebuje tri obrtne nadzornike (privredne inspektore), ki bi v smislu odredbe §§ 1 in 8 naredbe o delovnem času nadzirali položaj rudarskih delav-cev in skrbeli. da se naredba o ddav-nem času pit rudarskih podjetjih točno izvrSuje. Pravico potezati se za razpisano mesto imajo samo rudarski mže-nerji. Sedeii teh obrtnih nadzornikov so: za Hrvatsko s Slavonijo in za Sto-venijo v Ljubljani, za Srbijo in Vojvodino v Bclgradu ter za Bosno, Dalmacijo in Crno goro v Sarajevu. Plača obrtnega nadzornika znala od 4500—6000 đinarjev poleg draginj-iklh doklad in dnevnic za potovanje. Prosile! naj vpošljejo svoje prošnje z dokumenti najkasneje do 25. maja t L tz pisarne Mmistrstva za sodalno politiko dne 3. maja, 1920 l.f St 10922. LJafelfta«« 8. maja 1920. Dtfetna vlada za Slova« nlio9 povorlaniftvo za to* dalno škrto. Poverienik: dr. Ooaai«, s. r. Rnjigovodjainliilancist. Popolnoma samostoien urađnik, perfek-ten knjigovodja in bilancist, samostalen korespondent v slovenskem, hrvatskem in nemSkem jeziku, doJgoictni organizator, revizor In vod ja večjega denir-nega zavoda, z velko prakso tadi v blagovni kupCIjI, 2eli primerne vođilne službe. Cenjene ponudbr na upravni-$tvo Slov. Naroda pod: .Perfektea 33M" 3399 Eapiin cale oprave sa UJniavsManko dalavaleo aH pasamie slrelflin (DreliiH Schappingenov stioj, stroj 2a oblanje, skobelnt stroj (Frasmaschine) ter vse orodje in materijal za avto. Ponudbe v rekomandiranih pismih na AaU 3a« kpv«Vyf Rovl atod, Toj vodica, F9«6tti«va nUoa tt. 3400 mr Sumo na veliko Ctfartta* papir la strotelea ti Usne. &11. QM teatf-1 Slrocco, Octa*. Alam«ly9 ■U rbm la ira«e rnvamHa •tro^ntcai th Aa>adl«9 Sa* aaoaaa lapreb Maaifal trn druge se dobivalo po zmernih dnevnih cenah pri tvrđki U ^i.lurct toffiifcfi 24 150 kbtn na poseku lahko spravilo rsak čas pol me od postate OraUta|n u mesta kator lefi in 9M Uam a^aai franko vagon postaja PodroSfica se proda. Za vsako pocebej je vtožiti ponn-dbe do md. 25. maja t. I. pri opravi poatstva tkc%teattrii v laička ianfta. 100 savoicv K 75r—. PtCafel voaek 1 kg f»amov)K5S»—. GUdllni papir ficfiatac^aati) 100 kotov K 1»-Spte)a9t}o At sfftotmlku Smtf^Mwmm HratJ, »Wilraw «L i4-1 aaaj. Za zeleno krmo priporo-čtsmo sledeča semena: grahoro čisto ali pomesano z ovsom po K 4 20 zm kg l«co za krmo K 4"60 za kg. grah za krmo K 3-20 za kg. 8«v«r A aTaaip.p LfvUiaau, Wol- imwm adfea M. 12. 3302 I Pradaai vagoai 1 Mwmqa ziSTi Mki KapvfMi zaW#j kate. Gjorgje Grujić I Betfn«, Jfflctiia nL 15. I Prva specijalna trgovina z ::: rokavicami in parfumi ::: iO. Bračko, Ljubljana, (Dunajska cesta štev. 12. OtprKiiitkig uiumika sa višegodišnjom praksom, vještog u saobraćaju sa strankama i svim uredskim poslovima te taiHiranju tražimo za našo središnjicu u Zagrebu. Ponude sa curriculum vitae neka se šalju na Trauportao I prometno drnitvo, Zagrofe, mca 40. 341* Pri ¥ Uubljani« Sodna uf. 3 | Jo Halo: I PUGELJ M1LAN: „Ćrrnl pastor«, Novele, broš*. K 30—, vez. K 36 — G0LAR CVETKO: „100 lot ilov. Iftiko1« broS. K 3O~, vez. K 35 — MEYRINCK: ^Golcra", roman, bro3. K 18-—, vez. K 22*50 ' „laarafcar — emorojnlk"« vez. K 8 — J1RASEK: „niotafska XfOdba"f broS. K 12 —, vez. K 16*— MANN: „arce", novela, broš. K 10—, vez. K 15—. PROF. ZAHAfe: „Spol. tfttkcsesy mart«Hii«tT©", za dekHce od 14 leta. vez. K 12'— Ciklus S stepskih allk po orif. SANTLOVE in KLE- MENČ1ČA, K 40-, z okvirji K 150-. I Broj 6996/G-I920. 3305 Natječajni oglas. Direkcija državnih željeznica kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca u Zagrebu raspisuje ovima javni natječaj za dobavu tvrdoga hrastovog i mekog gradjevnog drveta u količini od 980 m3, odnosno 2200 m8, potrebnog u godini 1920. Uvjeti za dobavu mogu da se dobiju za uredovnih sati u ekonomnom odelenju ove Direkcije (Mihanovićeva ulica br. 12), a mogu se zatražiti i poštom, ako se pošalje 5 kruna za poštarinu i troškove. Ponude se imadu napisati na uredovnom formularu, a moraju biti biljegovane sa biljegom od 4 K po arku. Ove ponude moraju najkasnije do 22. m*l* O. g. 12. sati prispjeti u eko« nomno odelenje ove Direkcije. Samo propisno i na uredovnom formularu prema dobav- | nim uvjetima sastavljene ponude uzeće se u pretres. Na zahtjev onih, koji namjeravaju oferirati, poslati će Direkcija formulare za ponudu tvrdog i mehkog drveta kao a uvjete. Ponude će se otvoriti i pročitati u ekonomnog odelenju ove Direkcije dana 22. mafa u 12 sati. — O prispjelim ponudama sastaviti će se zapisnik. — Otvorenju ponuda mogu prisustvovati i nudioci, ili njihovi zastupnici. Žaobmu (kauciju) kota iznosi 5% vrijednosti ponudjenog materijala, treba položiti do 22. mala U sati pozivom na broj ovoga oglasa kod glavne blagajne ove Direkcije u Zagrebu. Rok dobave svega gornjega drva je od 1. juna do konca septembra o. g. I II l>giallMt mjeseca aprila 1920/ I Direkcija Drž mlh željeznka kra)je»$^ra Srbaf Hnrata i Slofenaca. V ^i^ii^k^g^^aai^h a^aM AB^a^aW ^aW^a^a^i^a^k^B^BaA~ alB^B^ab^B^Ma^B^hav Jaj^HaV^aVaVaVa* BkW va^Mav •»•»^^^^^a^^^^ ajBBBBBBBBBBBBBBB^aaaBjBBBf^ Za kvtnMl 4* Kwiwa ViaHatti Ktpltar.