Katollšk cerkven list«
List 17.
V cetertik 28. maliga travna 1853.
T
ečaj f f.
Otrokova juterna pesem*
(po napevu: > Lepo jutro jc< v Drobtinicah 1S51.)
Sla je černa noč, Dala božja moč
Beli dan je spet; Vnovič oživim, In se veselim
Lepih mladih let.
Hvale polno se Zbudi serčice,
Čast Bogu za poj; Skerb je imel za me, Varval me do dne Dobri Oče moj.
Bogu se zročim. Njemu naj živim.
Njemu všeč naj bom. Jezusu se dam. Naj uči me sam Najti večni dom.
Muti usmiljena! Svetli množica!
Zame prosi še; Zvesti angel moj! Mi na strani stoj. Skerbno vari me.
Otrokova večerna pesem.
Srečno je končan Spet ta bužji dan.
Vse počivat gre; Ko je noč okrog, Sam, o ljubi Bog! Cuješ ti za me.
Preden zdaj zaspim, K tebi glas spustim, Molim te, Gospod! Serčno hvalim te, Ker si varval me. Dosti dal dobrot.
Spet naj tvoja moč Varva me to noč. Dobri Oče moj! Ljubi Jezus! daj Blagor svoj mi zdaj, Glej otrok sim tvoj!
Mati usmiljena , Svetih množica.
Zarile prosi še! Zvesti angel moj, Mi na strani stoj, Skerbno vari me!
IV II.
Pisma gospod Koeiaiieiett. misioiiarja v Hartmiiu.
V.
Maria!
Osmima kozoperska sini si roko zlomil. Spremil sim nekiga gospoda, ino k<» jo nazaj mahnem, se mi jermen per sedlu omeči, sedlo se zasuka, ino Janez. kakor je dolg in širok, na tla. To sini gledal! Berž skočim pokoncu. Konja za berzdo derzim, pa še nc vem, de je leva preč. Zdaj zaupno po turban sežem. kar vidim, tle opleta. Konj mi začne ritati, ko ima sedlo pod trebuham. l»a terdo ga deržini za berzdo. Ko se tako en čas sučeva, zatipijcin nad nekim arahcam, mi priti pomagat. Ta se pa šc obotavlja, tle ga moram resnob-nisi opominjati. Zdaj pride, sedlo popraviva, ino jaz jo pes domu udarim. Zmiraj z desno levo od-lomljeno vlečem, de mi kosti preveč nc skripljejo, ino si tako seree tolažim, desiravno sim se prednika prečastitiga gospoda apostolskiga namestnika po malim hal. Bolela ine pa prav nič ni. Od začetka mi zdaj černo, zdaj belo preti očmi miglja; ko pa
na pol pola pridem, se je tudi ta strah zgubil. Konja za berzdo priniem, možu, ko mi je pomagal, neke krajcarje podarim, ino jo prosto, ko bi bil v lotrii zadel, domu pokam. Sredi pota me dojde neki možak, ki je v nasi službi. Berz teci, pravim, po gospod zdravnika, tle mi pride roko ogledat in jo v dilice dene. Ta jo dersne, pa šc poprej, desiravno mu nisim rekel, v hišo stopi in zaupije: ..Iflaniia si je roko zlomil-, in steče. Berž mi hlapci na proti pertečejo ino upijejo: mislijo, zdaj je že vun z mano. Pa ko me uti deleč vidijo, lakti prositi konja peljati, mi pa šc verjeti niso hotli. Vsaki hoče roko ogledovati. Tako pridem na naše dvorišč, tukaj pa eden bolj ko drugi z glavo miga in žaluje: jaz se jim pa smejam ino sam sebi ino njim serčnost delam, ino sicer tako, dc šc domači dvomiti začnejo: Ko si jo hi hil zlomil, sc hi drugači deržal. Spalinil si jo jc. No, pravim, le malo počakajte, de zdravnik pride, ino gori iu doli po staniei lio-dir . Zdaj pride zel jno perčakovani: ravno je p«d šestih odbila. S pobitim ohrazam skozi vrata pokuka. Jaz pa berž, pozdravivši ga, rečem: (iospod dolitar Peline! prosim vas. de mi tole zlomljeno roko tnalo povijete. Ni vcdil. kaj hi hil na to odgovoril. Morile pa ni laka sila? Le poglejte! Komaj rokav zaviham, se je prepričal, tle jc kost prec. Ino ko se je ta novica, de sini si jaz roko zlomil, hitro po mestu razširila, jih že z gospod duhtar-jem cela množica evropejcov perteče. 1'ersel jc ardinski oskerhnik, dva francoza, en lah. dva mrka ino vojaški ranocelnik ino še drugi gospodje. Zdaj mi začnejo roko vleči, tle vse liersti: jaz sc pa vedno pogovarjam ino posmehujem, desiravno je seree pokalo. Kmalo jo vravnajo. Vsaki mi lioče streči: eden platno Icrga, drugi kafro in vinski cvet meša, tretji dilice reže, četerti povoje tlela. Zdaj je bila roka povezana, ino jaz sim obsojen, pesto-vati jo: kar mi paile v misel, de hi utegnili gosp., ki so zunej mesta na barki per delavcih, to per-godbo morde popačeno slišati. Berž nckiga gospoda zaupno prosim, k gospod namestniku *c podati ino počasti besedo vpeljati. Kaj pa hočem reči? pravi po francosko gospod zdravniku: jc li roka resnično zlomljena? Kaj pa de je: pa se ni treba nič bati. Ta gospod jo odrine, ino drugi me tolažijo, de bo kmalo dobro. Jaz se pa tako hrez-skerbno vedem. ko tle bi mi nič ne bilo. To vse potolaži. Ztlaj pride poslanec od gospoda ino pove, kako jo je vpeljal ino vodil, tle, pravi. Janez je s konja padci, pa se ni veliko poškodoval, samo roko si je zlomil. Kaj pravite, roko si je Janez zlomil! Kaj to ni dosti! Ino pravite: Samo piko si je zlomil! Precej so hotli domu priti, desiravno je že pozno bilo: pa jih potolaži, dc je polno gospodov
ino turkov per meni, ki mi strežejo. To jih potolaži. Pa vender, kakor mi je g. Trabant povedal, ki jim je bil per delavcih v tovaršii, celo noč niso nič spali, so se vlegli, pa zopet vstali in se pogovarjali. Komaj se jutro napoči, so že na nogah in doma. Jaz se ravno perpravljam, nekaj pisati: v desni imam pero, in levo v ruti, ko v hišo stopijo. Na, zdaj bo pa vse zastalo! Ko me pa tako moškiga vidijo, mi prav nič ne očitajo. Tako nisim nič zamudil. vedno sim vse rajtenge pisal, denarnico vladal. in z eno samo roko okoli 3001) gold. izdal. Grozno sim imel ta čas opraviti. Pervo sim mogel za gospoda misionarja Pedemonteta in Zarata, ki sta domu poklicana, skerbeti, de sta si živež za popotvanje perpravila. Ker tukaj ni gostivnic na poti, mora človek kruha, masla, soli, olja, jesiha, moke, kuhinjsko orodje, vse vse, kar je potrebniga seboj vlačiti. Preden se vse to skupej spravi, to jc kriz in koliko stroškov ! Potem jo bo častiti gospod misionar Angelo na belo reko udaril. Tudi ta vsiga živeža, zunaj mesa in vode, sabo potrebuje. Za druge gospode misionarje z gospodam namest-nikam, pa le reči ne smem, koliko je potrebniga: obleke, živeža, hlapcov, bark, brodnikov in brez števila druzih reči. Vse to preskerbeti je bilo Janezu zroceno. On je denarničar, je veliki oskerbnik misionski. Več ko 8000 gold. so vse te perprave potrebovale. Vidite, de pol ure ni bilo mogoče v miril bili. To je vzrok, de tako dolgo nisim odgovoril. Perv iga grudna se mi je serce še le nekoliko ohladilo, ko so jo gospod namestnik, gospod Dovjak . Mozga n in trabant odrinili. Pa de Vam se od svoje roke povem, tako se je hitela zdraviti, de sini že o tednu brez vse težave po opravilih hodil, ob mescu je bila pa že popolnama dobra, ino zdaj zopet jaham. Berž ko imam kaj zunaj mesta v pušavi ali na beli reki opraviti, jo tako zaprasim, de mi pesek čez glavo leti. Ko bi od deiavcov do delavcov peš mogel hoditi, stokrat v pesku, prahu in vetru opešam. Tako pa gre, ko veter, ker se pasti nič več ne bojim. Te pa padem, ne vem, kaj bo. Vselej jermenje sam poskusim ino pertegnem. — Kavno se spomnim, de vprašate, kdo nam kuha ino koga nam kuhajo. Kuha nam oglasto cern možak, pogrinjajo nam pa zaniorčiki. V začetku se mi je kaj čudno zdelo: zmirej sim mislil, de gre černota od njih černih kož. Ali to ni res: ino zdaj sim se tako navadil, de bi se morebiti nad belimi čudil. Samo možaki so v naši hiši. Kuhajo nam pa, kar per vas: smo jih žc nekoliko naučili, se ve dc gre bol j okretno iu ne tako snažno, pa bo že. Tudi zelenjave, posebno solate, retkvice in pese je trudljivi vertnar. ki so ga gospod namestnik z Dunaja sabo vzeli, nekoliko preskerbcl. Pa se mora grozno truditi in skerbno delati, ker je tako vroče. Le za perilo nam gre terdo: dostikrat iz perila bolj umazano pride, ko v perilo damo. Našim peričnikam je vse belo, ko so sami černi ko žužek. Tudi s šivanjem in pletenjem ni skorej nič opraviti. Sej si lahko mislite: popustite za poskušnjo saj za en mesec vse ženske opravila, naj Vam možaki pletejo, šivajo, perejo, kuhajo in perprav-Ijajo, bote narobe svet imeli. Taka je per nas in ne dosti bol ji. Pa bomo že s poterpljcnjem nekoliko svet preobernili. počasu se bodo tudi možaki opilili in snazniši ravnali. To je začetik. Tudi vprašate. kakšin jezik govorimo. Vse in nobeniga. Tu so francozi, lalii, nemci. slovenei. turki, anglezi*, arabci: potem pa zamorski jeziki, kterih je morebiti več ko sto in sto razlik. Po navadi pa po slovensko, nemško,
laško, francosko in arabsko govorimo, kdor zna. Tisti pa, ki gredo na belo reko med terde zamorce, se morajo jezika tistiga rodu naučiti, kamor gredo. Naši gospodje so se zdaj med rod „Bari" podali. ...
VI.
Preljubi Peter!
Silno me je veselilo, de si tako hvaležin, de še v daljne dežele, še celo čez morje pismice pošlješ ino me prav serčno zagotoviš, de se mojih naukov spomniš. Le terdno jih v sercu ohrani, de boš per vsaki perložnosti po njih ravnal. Tako boš nebeškimu Očetu dopadel in svojim staršem veliko veselje naredil. Z veseljem Te bom obiskal, ko domu pridem. — Vedno si misli, Bog Te vidi, desiravno ga ne vidiš. Ta misel Te bo greha varovala, ako Te tudi noben človek ne vidi. Misli si pa tudi, de Tvoj angelčik varil vedno per Tebi čuje. O! kako bi on mogel žalostin biti, ako bi Ti svoj obraz od njega obernil ino njegovih dobrih svetov ne poslušal. Tega nikar ne stori, de bi Te 011 pred obličjem Božjim tožiti mogel. Vari se slabih tovaršev in pajdašev, de ne bodeš enkrat obžiloval, ko bo prepozno. Vari se pa tudi lenobe in pohajkvanja, le pridno delaj. Peter! preljubi Peter! nič se ne sramuj delati. Kdor dela, spoliiuje Božje povelje: V potu svojiga obraza si boš kruh služil. Ali spoznaš to? Pa ni zadosti, de samo delamo. Peter! če od jutra do terde tamc neprene-liama delaš, zraven pa Boga pozabiš, jc prazin Tvoj trud, prazin Tvoj pot. Pervi je Bog, drugi hližinj. in tretji si še le Ti. To dobro premisli in s svojim trudani skleni: potem se Ti nič ni treba bati. Bog bo vedno s Teboj! Sreča per Tebi ostane, in mir bo v Tvojim sercu, če Te tudi nadloge zadenejo. Vsaki dan z Bogam začni, in tudi podnevi večkrat vanj misli, posebno ko imaš toliko perložnost. Vsaki letni čas Te kaj opomni; vsaka rožica Ti vsigamogočnost Božjo oznanuje. Glej, zima Te opomni, de bo tudi naše življenje čez malo časa per kraju, de bomo pa zopet vstali in naše vstajenje bo spomladi podobno. Kdo je zares bolj srečin, kakor si Ti? Spomni se pa tudi večkrat mene in perporoči me v svoji molitvi Bogu in Devici Marii, de bi zdravje ino serčnost ohranil, vse voljno prestati in poterpeti, de bi obilen sad moj trud pemesel. Moli za vse uboge zamorčike, de bi jim Bog luč vere dodelil in njih serca našim besedam odperl. Potem bom tudi jaz kakor dozdaj vedno za Te molil in tudi Tvoje černe bratce opominjal, za vse, tudi za Tvoje preljube starše moliti. Peter! Ti si me od hiše odpeljal, in kdo me bo domu perpeljal? Nar dalje si me Ti spremil. Bog Ti poverili! Blagoslovim Tc v duhu v imenu Boga Očeta in Sina in svetiga Duha. Mir s Tabo!
Strašna smert pijanca.
Koliko nesreče pijanost, zlasti pa nezmerna žganjepija po svetu napravlja! Koliko ljudi, koliko družin, koliko sosesk, še cele dežele dela nesrečne ne le na telesu, ampak tudi na duši, ne Ie časno, ampak tudi večno! Kervave solze mora človek točiti, ako premišljuje, kako sc ta nesrečna pregreha po Slovenskim vedno bolj razširja in dan na dan navadneji prihaja, ne Ie po mestih, ampak tudi po vaseh in selili. Pač je želeti, de bi se duliovska in deželska gosposka združile, strupeno žganjarijo ustaviti in, kolikor mogoče, zatreti. Naslednja resnična prigodba naj pijancam v svar in strah pokaže, kam pijanost človeka pripeljati zamore.
V neki vasi na Gorenskim jn živel M. S., lep mlad korenjak. Starši ga mende niso kaj preskerb-no gojili (redili), ker so bili sami dosti zanikerni, de so si po svoji nemarnosti hišo in vso drugo posest zapravili. Otroci takih staršev so večidel vla-čugarji in potepuhi, in ravno tako tudi naš M. S. ni v domačim kraju sterpel. Desiravno bi si bil lahko doma kruha prislužil, se je vender le raji jel
f>o svetu potepati. Pametni ljudje po svetu dosti epiga vidijo in se nauče: neumni poredneži pa si le strupa naberd. Tako je tudi M. S. dosti dobriga in tudi marsikaj slabiga po svetu vidil, pa zapomnil in obderžal si je bil le slabo. Se bolj popačen in razvajen pride domu, kakor je od doma šel. Zlasti pa se je bil pijančevanja privadil. Karkoli je zaslužil, vse je moglo po gerlu iti, kadar si ni mogel pošteno kej prislužiti, si je tudi drugač znal pomagati. Pa dolgo spet ne ostane doma. Jeli so za Savo železnico delati, in kmalo jo tje pobriše, misleč, de bo tam lahko delo, veliko plačilo in dobro življenje. Razujzdano in nezmerno, kakor je bil navajen, je tudi tukaj živel. — Bog pa ga je hotel posvariti in ga na bol ji pot pripeljati: pošlje mu toraj terpljenje in nadloge. Skala se uterga, nanj prileti in mu stopali na nogah stere. V bolnišnico ga prenesd in mu obe nogi pri členkih od-režejo. Pač je imel zdaj čas in vzrok, svoje do-zdaiije življenje premišljevati in se pokoriti. Bog ve! kako lepe in terdne sklepe je delal in se jih je tudi deržal, dokler jih ni mogei prelomiti. Pijanec se preoberne, kadar se prekucne, pravi pregovor. — Ko se mu rane zacelijo, mu narede lesene 110-žice in mu jih na koleni privežejo, de je ob berglah lahko hodil. Desiravno jc delo umel, ki bi ga bilo pošteno redilo, ko bi bil kolika j pridin in varčin, vender ni mogel doma ostati. Sel je spet z mavho na rami križem-svet s trehuham za kruham. Pa gotovo vselej, kadar si je bil kaj naprosil, je bila njegova perva skerb, vse na žganju zapiti.
Bog je dolgo odlašal in mu zanašal, pa njegova roka, akoravno počasna, je vender gotova. Umerje mu mati. Komaj teden po njeni smerti pride, 31. S., že spet mavho na ramo obesi in gre v bližnjo vas. Dobri ljudje ga obilno obdare, ali vse v tisti vasi zapije. Pijan se grozi in preklinja več svojih dobrotnikov. Ž veličini trudam prileze še tisti večer po svojih lesenih nogah domu; pa ni bil še sit. Vzame nekaj sočivja, ki si ga je bil poprej naprosil in jo maha ž njim naravnost v kcrčmo. Kerčmar si ni dosti vesti delal, je vzel sočivje in pijanimu 31. S. žganje na mizo nosil, dokler ga je kaj vanj moglo. Potem v temni noči sam domu tava: pa na sredo vasi pridši omaga, se zvcrne in na cesti obleži. Kmal<f poleni nekdo s težkim vc-zam po cesti pri vozi in, nekaj černiga na cesti viditi, konje ustavi. Ko bolj natanko pogleduje in vidi, de je človek, bližnje sosede pokliče, in ti ga nesd v bližnjo bajto, v kteri je stanoval. Polože ga v veži na tla, de ni imel kam pasti. Drugo jutro pa ga najdejo mertviga ležati in okoli njega veliko lužo. Žganje ga je bilo zadušilo in Bog ga je bil nepripravljeniga k sodbi poklical: kakor jc živel, tako je tudi umeri! Xi čuda, de je bilo vsih, ki so ga vidili, strah in groza. De bi si bili pač tudi njegovo žalostno smert globoko v serce in spomin vtisnili in de bi se pač nesrečniga žganja kot smertniga strupa varovali! „Pijanci božjiga kraljestva ne bodo posedli", pravi sveto pismo. (I. Kor. 6, 10.)	Bogoslovec.
Velikiga travna Marije preeiste IM-ilce slovesnost.
Xe v starih, ampak v naših časih, v lepih bukvah beremo, kako je pobožnost do 3Iarije serca vernih kristianov vnela, de so mesca vel. travna vsili 31 dni posebno slovesnost začeli 3Iarii prečisti Devici, naši ljubeznjivi in usmiljeni materi, ska-zovati. To je sveta in pobožna misel, de mi vse premalo Marijo častimo, le premalo na pomoč kličemo, le preslabo njene godove in praznike obhajamo, le premalo njene svete čednosti in lepe zglede posnemamo, Ie premalo otročje zaupanie v 31arijo Kraljico nebes in zemlje imamo: ta sveta misel jc vpervič na Laškim v Rimu, poglavitnim mestu vsiga. keršanstva, iu iz Kima po \eapolitanskim in družili laških deželah in mestih iu tudi še na Francoskim v sercih pravovernih kristianov lepi sad obrodila, de so sklenili, skoz en celi mesec vsak dan 31arijo s kakšnim prostovoljnim dobrim delam : s poštam, inilodaram, obiskovanjem bolnikov, inoli-tevjo svetiga roženkranca, obiskovanjem in premišljevanjem svetiga križeviga pota, počešenjem svetiga Rešnjiga Telesa i. t. d. očitno, ali na tihim, doma, ali v kaki cerkvi počastiti iu 3larii iz hvaležniga scrca dar opraviti. — Kakor se vse prerodi in pomladi, ko prijetna pomlad persije in sc nam prijazno nasmehija, tako, so rekli ti zvesti prijatli 31a-tere Božje, se spodobi, de bi se tudi grešni kri— stian v duhu prcrodil, in kakor modra vijolica, ali kakor cveteča in dušeča roža svoji ljubeznjivi 31 a-teri 3Iarii otročje nedolžno in sveto veselje skazal. — Izvolili so si v ta sveti namen nar lepši in nar bolj prijazni mesec celiga leta, mesec vel. travna in zato se tudi ta slovesnost imenuje ^Slovesnost 31arije velikiga travna". — V pričo svetiga Očeta se je ta slovesnost 31arii v čast v Rimu perčela: pa ne le dekle in ubogi hlapci, ampak imenitni pobožni mladenči in bogate divice. pohlevne gospe iu visoke časti vredni gospodje, mašniki in mnilii. knezi in poglavarji so se zavezali in obljubili vsili 31 dni velikign travna, vsak dan3Iarii v čast v resnici kaj dobriga še posebej storiti; niso pa navadnih opravil svojiga stanu opustili, in tudi ne meje keršan-skiga duha s prenapeto prisiljeno pobožnostjo prestopili. —
Sv. Oče Pij VII. so to slovesnost z veseljem v listu 21. sušca 1815 poterdili in vernim kristia-n a m obilne odpustike milost Ij ivo podelili rekoč:
..Vsi verni kristiani, kteri očitno, ali na tihim vsili 31 dni imenovaniga mesca v kakšni cerkvi, ali doma (kakor bolniki in stari ljudje) 31ario s kakšnim dobrim keršanskim delam počastijo, bodo odpustikov za vsak dan velikiga travna za 300 dni deležni, tisti dan pa tega mesca, ko bodo zakrament svete pokore in presvetiga Rešnjiga Telesa s pobožnim sercani prejeli, bodo velikiga, ali popolnarna odpuslika deležni, če bodo v ta sveti namen še za vse potrebe svete matere katoliške cerkve ponižno in goreče Boga prosili in molili". (Vide II. Bd. Selimid Katcchs. pag. 64.)
Obcrnem se še k vam, nedolžnim mladenčent in deklicam, ki ste čist venec 31arije prečiste Device! in k vam vsim pobožnim kristianam, ki v vaših sercih še iskrica do 31arije ni ugasnila, prosim vas, ako vam čas in perložnost perpusti, naložite si 3Iarii v čast zraven navadnih molitev, ali zraven poli val jeniga živiga svetiga Roženkranca, s kterim 3Iarijo že na tihim ali očitno častite, vsak dan velikiga travna, še kakšno gori imenovanih do-
brih <)rl: zakaj časi so hudi, meso je slabo, svet j«* hudoben, nevarnost in zapeljevanje je veliko, skrito, pa ludi oriluo: le molite, in Marijo vedno častile !	F. 31.
Ogled po Slovenskim.
I/. 1.1 u b I j a n e. ker imajo dekanati vsako leto kakor o koncu kozoperska tako tudi o kuncu m. travna /nesene zbirke za domače malo seoicniše ali Alojzjevišc odrajtati, j Ji visokoeastito školijstvo npooiui okrožnica pisma od 9. kozop.. v kterioi so bili gospodje dekani poklicani, si posebno prizadeti, de bi se zmanjšani dohodki zopet zmnožili. Priporočeno je gospod dekanam v to zadevajočo zapoved s. Tridentiuskiga zbirališa fSess. XXIII. de reform. Cap. IS.) prebrati in tudi duhov-sivo tajiste opomniti. — Per sv. križu na Trcbauskim je nova šola napravljena in služba učenika, ki bo orga-nist in cerkovnik ob enim, razpisana. Vstanovljena letna plača znese H»7 gold. Na Zatieinsko grajšino vrav-nane prošnje so do to. vel. travna v prečastito škofij-stvo oddati. — Od 10. prosenca 1853 velja nova c. k. naredba, dc stola, ki znese na leto pod 50 gold., novim fajmoštrain ne bo vrajtana. in ne bo od njih plače odšipnjena.
c- Prečastiti Ljubljanski škof bodo leta« zakrament sv. birme v naslednjih krajih zunaj Ljubljane delili: 2. rožnika na Verhniki. .'J. v Kov tali. 4. v Logatcu. 5. v Planini. 1» v t irknici. 7. na Oblokah, 8. v .Starim Tcrgu per L«žah. 20. v l.oki, 27. v Zele/nikah. 28. v Sel-cah; 29. bodo cerkev per sv. Lenartu posvetil'.
Prejeli sino od pndpisaniga šolarčka lično spisano pi-mice iu v njem 1 gold. 17 kr., kar Komcnd-ki šoli in njenimu častitimu gospodu vodniku po več straneh čast dela.
Preljubi na>i prijatli iu prijatlice v Brašlovčah!
V	serce sto sc uam smilili, ko smo brati slišali, v kakšno nesrečo ste skoz oginj prišli. Odperli smo svoje šparovčike in Vam majhno pomoč podarimo. Bog daj. de bi od drug h krajev in premožniših ljudi še več dobili! Zaupajte v Boga! Z Bogam!
Vasi prijatli in prijatlice
Janez Lah. kovačev v imenu soueeiicov in Houčcnk.
V	Komendi Iti. mal. travna I85.'<.
I/. Gorice 19. mal. travna 185:1. Tcržan. Knkrat sim Vam ze pitji, ile se pri Patcriiolli-tu v Gorici tiska nova sloven-ka knjiga, ki ioia naslov: Pridige in drugi slovenski spisi, ki jih je po svoji smerti za pu~t i I J o ze I .S i i h 11. I.očniški dekan. — llans pa Vam morem že oznanit?, de jc bukve že gotove, in se pri imenovanim Lukvar u ivkej v Gorici, kakor tudi pri drugih bakvarjh /uiiej ti.rice za 40 kraj. dobiti. P» kratkim vvodu. v kterim izdalelj pove. kaj ga je napravil«., de le spise siovtciga io.i/a ua svitlo da. sledi pr«cei dolg pop s življenja rame ga Stihi a. iu potem leka« p i; olnaoia izdelan h. nekaj pa le iiaerrtan h. v sltiven-k m. in siccr ipavskim narečni spisumh pridig in drog b ««»akh sostav kov. Jaz menim, ile ne samo ti-ti. ki - • i&jnciga osebno ali po imtiiu poznali, ampak tudi drugi posebno duhovni gospodje, ki slovenske duše pa--n«. »lo ru.li p.» teh bukvah segali in jih z veseljem in pridani prebirali. Od noirajne cene teh bukev nič n- pristavim, ker bode vsak bravec i aj ložej sam čez njo sodil: ali to re»e;n. dc lep papir in čist natis skorej brez vse pomote, in pa nizka cena to novo delo vsakimu že samo od sebe priporoča.
Iz Martama sc je naznanilo, de so častiti gospodje misionar ji o novim letu v Dueru, ki je v deželi zamoreov ^Banu, peršli. Sporočilo se je tadi, de sta 25. grudna gospoda Trabant in Uovjak zb-dela io de jc 29. grudua gospod kn< bleherja merzlica tako hudo imela, de so mogli obhajani biti. Gospoda knobleher in II .vjak sta bila o novim letu že na nogah; g«»sp. Trabanta pa bolezen še ni zapustila. — Bog daj, de bi sc vse srečno izšlo!
Hm rovi.
Y*a pogorele Hraalovčane.
Gospod —r. 2 gold. — Dobrotnica v Ljubljani 2 gold. — I r. Loke 2 gold. 12 kraje. — Dobra cu-a 5
golil. — Gosp. J. p. 1 gold. — Gosp. L. L. 5 gold._
G. J. Krašna 30 kraje. — ti. J. G. 1 gold. — Ko-mendska šola 4 gold. 17 kraje. —
Cerkveno slovstvo.
II. del vzgodovinskiga katekizma. ali celiga kersansko - kat o tiski g a nauka v resnični/i izgledih za cerkev, kolo in dom, s pomočjo nekterih slovenskih domorodeov« po g. A. Janežiču poslovenjen, je ravno zdaj na svitlo peršel. Obseže na 21 polah keršansko ljubezin v zgledih ter razlago božjih in cerkvenih zapoved. Kar smo od L dela rekli, velja tudi od tega; slehernimu, če tudi kje nemško delo ima. je silno koristiti, in zlasti pripraviti tudi za domače ali družinske bukve, s kterimi zamore gospodar družini veselje, kratek čas delati in premnogo dobriga storiti. Velja ta del 1 goldinar 12 kraje. sr. — Tudi lil. del bo kmalo gotov, natiska se že 18. pola.
Slovstvo.
Ankfindigung eines niichst zu veroffentlichenden allgemeinen lateiniseh-slavisehen, zuglcich deutschen, franzosisehen und italienischcn, sovvie auch eines t ni-rersal- oder \Veltalphahetes mit Beigabe eines Brevi Manu-Vorschlagcs des slovenischen Alphabetes, und zvvcier spiiter nachgetragenen Ilcktifikalioii»tabellcn des-selben als Probe von Jo se/' 1'oktukar. Domkapitular au der kathedralc zu Laibach und emerit. k. k. Proles-sor der Theologie. Laibach 1851. Gr. 8. 42 Seif. mit 3 lithograph. Tabellcu. — In Commission hei ileorg Ler-cher. Buchhiimller in Laibach. Preis 2 fl. C*. M. Jede eiuzelne der 3 Tabellen. von denen nur noch vvenige u
par t c vorhandeii sind. a 30 kr.--Findct es den Bei-
fall, und kommen dem Verfasser hinreichemle Priinume-ralions-Krk arungeu zu: so vvird er in ciner angemes-seii. n Zeitfrist da* attgemeine Slavische. (zugleich l»i ut«clK*. Fran/.osi-chc und Italienische) in Verbni suug mit dem l niccrsat- oder IITllalp/taltcfc in einer Gene ra!-Tahcllc nachfolgen lasseii. Iler diessfiillige Pia-liuincratioii^-Pieis vvird tuf 3 II. t". .M. festgesetzt. und die Frist zu diessfiilligen Priinumeralioiis-Krkliirungen (die envvcder an die (i e i trg Lercher* che Buchhand-lung in l.aibach oder auch an den Verfasser in porto-freien Zuschriften geleitet vverden vvollen ) bis Kude des laafenden Julircs 1853 erstreekt. — Želeti je, naj bi učene društva to delo učeniga g. spisavca presodile, se Njegove velikoserčne misli: v abecedo, ktera je sredstvo duhovniga občenja med ljudstvi in narodi, EDINOST perpraviti, poprijele, in de bi, v tem ko sredstva teles-niga občenja dan na dan vikši stopnjo popolnamosti dosegajo, to sredstvo duhovniga občenja ne ostalo zanemarjeno.	Vredništvo.
»ororna vredaika : Luka Jeran in Andrej Za,,,rje. — Založnik: Joicf Blatu,k.