INTERVJU NOGOMET :ir> ■o ■Tlim Ir^ i co i »O im -o Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje str. 26-27 NK Celje kot Liverpool in Sevilla str. 18 St. 48 / Leto 72 / Celje, 30. november 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Začenja se adventna pravljica V teh dneh bodo po večini večjih mest slovesno prižgali lučke, ki zaljšajo njihovo predpraznično podobo. Tudi po domovih bomo to nedeljo prižgali prvo svečko na adventnem vencu. Kot uvod v ta posebni čas leta pa ljubitelji lepega radi obiščejo dvorec Gutenbüchel. Za oživitev tega sicer zapuščenega dvorca vsakič znova poskrbita priznana arhitektka in izjemen florist. str. 36-37 AKTUALNO Je celjska bolnišnica komu trn v peti? str. 2-3 GOSPODARSTVO Na nemškem trgu nikar po balkansko str. 5 CELJE Občina toži cinkarno str. 6 NASA TEMA1 Ponovno za zaprtje trgovin ob nedeljah str. 12-13 Več čutnosti, več intime, več doživetij ... JUBILEJNI 10. mednarodni erotični sejem Celjski sejem, I .-3. december 2017 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ■V 1% # I TRANSPORT PO SLOVENIJI — l^im^W^^S BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,80 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30 €). CL O > X CN1 TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_ X Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "K&pćen. s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Z Nemci ne moreš poslovati po balkansko. Govoričenje pri njih nič ne pomeni, treba je uporabljati številke in biti čim bolj natančen.« Stanko Stepišnik, lastnik Emo Orodjarne »Z Jazbinškovim zakonom je bilo privatizira-nih 200 tisoč stanovanj. Sprva se je projekt še obnesel, a danes imamo veliko lastnikov, ki niso sposobni skrbeti za dotrajana stanovanja.« Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje »Še naprej bomo sledili viziji svojega delovanja, se trudili glasbo približati otrokom, jih navdušiti nad muziciranjem in približati glasbo vsem krajanom našega šolskega okoliša.« Mag. Gorazd Kozmus, ravnatelj žalske glasbene šole »Ko gledaš ljudi na ulici, so to samo moški in ženske, ki gredo vsak svojo pot. Ko stopiš v njihovo stanovanje, pa se ti razjasnijo žalostne zgodbe in težke usode.« Silva Završek, frizerka »S pričesko nimam veliko dela, lase mi namreč striže dekle Jelena. Uredim si jih z gelom, tako da niso kar >prosto po Prešernm.« Tadej Vidmajer, nogometaš Celja PETEK SOBOTA NEDELJA Je celjska bolnišnica komu trn v peti? Ustanovljena celo civilna iniciativa, v bran bolnišnici stopil tudi celjski župan - Bodo podporo izrazili tudi ostali župani? Razmere v Splošni bolnišnici Celje po sklepu sveta zavoda o razrešitvi poslovnega direktorja Marjana Fer-janca dosegajo vedno širše razsežnosti. V teh dneh je bila ustanovljena tudi civilna iniciativa za ohranitev rasti in razvoja celjske bolnišnice. Ustanovila jo je mag. Irenca Pustovrh, specialistka nevrologije, ki je zaposlena na nevrološkem oddelku bolnišnice, v kateri Ferjanca podpirajo vsi zaposleni. Iniciativa je dodaten odziv na sklep o razrešitvi, ki ga vlada sicer še vedno ni obravnavala. Zaposleni v bolnišnici menijo, da gre pri razrešitvi za »politično tiranijo nad stroko v bolnišnici,« zato je ustanovitev civilne iniciative - kot dodaja Pusto-vrhova - poskus preprečitve razgradnje bolnišnice. »Tako namreč dojemamo to, kar se dogaja. Predstavniki sveta zavoda ne upoštevajo stroke in delujejo arogantno. Čas je, da nema večina pove, kaj si misli o tem. Še bolj so takšni dogodki zaskrbljujoči, ker se vrstijo ob 130-letnici ustanovitve celjske bolnišnice, s katero prebi valci te regije živijo in dihajo. Takšne stvari pa vnašajo nemir in nezadovoljstvo med zaposlene ter tudi med ljudi,« je dejala Pusto-vrhova. »Glas ljudi bodo morali upoštevati« Že tako izredne razmere v bolnišnici dobivajo s civilno iniciativo še dodatne razse-žno- Župan Mestne občine Celje ob razmerah v celjski bolnišnici ni tiho: »Kot sem že na akademiji ob 130-letnici Splošne bolnišnice Celje dejal, mislim, da gre pri tem dogajanju za pohlep politike po položajih.« (Foto: GrupA) saj zaposleni na to želijo opozoriti vso javnost. »Zaprosili smo že za dovoljenje za zbiranje podpisov v avli bolnišnice in za sodelovanje Mestne občine Celje, za pomoč nameravamo zaprositi tudi ostale župane naše regije in tudi druge zdravstvene ustanove,« poudarja ustanoviteljica civilne iniciative. Dodaja, da mora civilna iniciativa dobiti širšo podporo in da ji mora država prisluhniti. »Kajti če ljudje, ki v tem okolju delajo in živijo, nimajo nobene besede, potem je res za obupati! Naš glas je največji pritisk, ki ga lahko izvedemo trenutno. Nad svetom zavoda in nad ministrstvom za zdravje ni samo modro nebo! Glas ljudi bosta morala upoštevati,« je jasna Pustovrhova. Znano je, da zaposleni v primeru, če bo vlada potrdila Ferjančevo razrešitev, napovedujejo tudi 40-urni delavnik, kar je enako kot v času stavke. »Trdno sem prepričana, da je naša bolnišnica marsikomu trn v peti. Ker dobro deluje in je ravno prav velika za pomembne strokovne uspehe ter ravno prav majhna za medsebojno spoštovanje in kulturni dialog. Tega v drugih bolnišnicah ni, saj vendar vidite, kaj se dogaja drugod, kjer se pojavljajo obtoževanja in Za nekatere revne brezplačno Po novem je na voljo subvencija Eko sklada za menjavo kurilnih naprav na degradiranih območjih tudi za nekatere najemnike občinskih stanovanj. Gre za tiste, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči. Subvencija je prav tako na voljo za prejemnike varstvenega dodatka. Država lahko vsem tem povrne strošek zamenjave starih peči na trda goriva, tudi v celoti. Subvencijo lahko prejmejo izključno občani, ki živijo na okoljsko degradiranih območjih in so tam stalno prijavljeni. Med devetimi takšnimi območji je tudi celjska občina. Občani lahko prejmejo nepovratno denarno spodbudo le v primeru, če te občine ne določajo drugačnega prednostnega načina ogrevanja. Eko sklad ima na voljo 440 tisoč evrov. Najvišja finančna spodbuda za malo kurilno napravo na lesno biomaso znaša do osem tisoč evrov in do dva tisoč evrov za enosobno kurilno napravo. S financiranjem iz sklada za podnebne spremembe naj bi prekomerno onesnaženost zraka izboljšali. Več informacij o tem odprtem javnem pozivu je na naslovih Eko sklada (na telefonski številki 01 / 241 48 20 in to ob ponedeljkih, sredah in petkih od 13. ure do 14.30 ali na elektronskem naslovu ekosklad@ekosklad.si). Spletna stran Eko sklada: www.ekosklad.si. BJ V znamenju Tedna Karitas Od ponedeljka se vrstijo dogodki Tedna Karitas, ki traja v bistvu precej dlje kot sedem dni. Na območju Škofijske karitas Celje se je v tem mesecu zvrstilo že več dobrodelnih koncertov župnijskih karitas. V soboto je bila pripravljena v škofijskem domu v Vrbju tudi duhovna obnova za sodelavce te dobrodelne organizacije. Oba osrednja dogodka tedna te človekoljubne ustanove sta vsako leto na našem območju. To sta včerajšnja množično romanje prostovoljcev in sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in dobrodelni koncert Klic dobrote, o katerem bomo več poročali v prihodnji številki. V župnijskih karitas je nasploh posebej živahno. Poleg vsega tega so številne izdelale dobrodelne adventne venčke, ki so nato na voljo obiskovalcem nedeljskih maš. »Vsaka župnijska karitas deluje po svoje, mi pa njihovo delo usklajujemo in jih povezujemo. Zato, da lahko naredijo čim več dobrega,« je povedal predsednik Škofijske karitas Celje Rok Metličar. V okviru Slovenske karitas deluje nič manj kot enajst tisoč prostovoljcev. Tudi na območju celjske škofijske karitas živijo številni občani, ki so v različnih hudih stiskah. »Še posebej so to starejši in družine z otroki, zlasti tistimi s posebnimi potrebami. Najtežje je v teh mesecih, ko je več stroškov kot v toplejšem delu leta,« je povedal predsednik škofijske karitas. Mnoge družine si še niso opomogle od tega, kar so v začetku šolskega leta od njih pričakovale šolske ustanove. Kot del pomoči je pripomogla akcija zbiranja donatorskih sredstev, ki jo izvajata Zavod Celeia Celje in RTA agencija. Akcija je izvajana v sodelovanju s škofijsko karitas. Premnogi ljudje nove splošne gospodarske rasti še ne občutijo. Geslo letošnjega Tedna Karitas je: »Kje sem doma?«. »To pove veliko. Vsakemu človeku je potrebno, da nekje domuje. Tudi to, da je za nekoga odgovoren in da je nekje, ko ga nekdo pričakuje,« je še poudaril Metličar. BJ AKTUALNO 3 Podporo Ferjancu je tudi pisno izrazilo vseh 31 predstojnikov v SBC in 33 glavnih medicinskih sester. Poleg njih poslovnega direktorja podpirajo tudi ostali zaposleni v tretji največji bolnišnici v Sloveniji. tožarjenja,« zaključuje sogovornica. Pohlep po položaju Civilno iniciativo je podprl tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki je ogorčen zaradi trenutnega dogajanja. »Zdi se mi neodgovorno od države kot ustanoviteljice bolnišnice, da na takšen način posega v zavod, ki posluje dobro, na kar kaže tudi tako ogromna podpora zaposlenih poslovnemu direktorju. Mislim, da so tudi prebivalci celotne regije, ne le Celja, saj bolnišnica pokriva 250 tisoč prebivalcev, zadovoljni s stanjem v bolnišnici. Mislim, da je za sklepom o razrešitvi poslovnega direktorja pohlep po položaju. In razočaran sem, da je politiki, ki je pred leti prišla na oblast z zagotavlja- njem, da bo delovala etično in transparentno, na koncu ostal le pohlep po javnih položajih. Neodgovorno je, da država ne poseže v dogajanje in predvsem v sestavo sveta zavoda. Naslednja seja sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje bi naj bila po nekaterih podatkih v ponedeljek popoldne. Upam, da se bodo stvari rešile v dobro zaposlenih.« Občina ima sicer v svetu zavoda enega člana, medtem ko je v tem organu pet zunanjih članov, ki so ravno predstavniki vlade, torej so naklonjeni vladajočim strankam. »In čudi me, da so ti predstavniki države v svetu zavoda za razrešitev glasovali najverjetneje po politični logiki, čeprav so v bistvu z naše- ga območja. Težko je namreč očitati nekomu, ki bolnišnico vodi dobro že deset let, da čez noč tega ne zna več. Še posebej je skrb vzbujajoče, če tc očita nekdo, ki je predsednik sveta zavoda, ki ga še včeraj ni bilo nikjer, zdaj pa naenkrat postane strokovnjak za poslovno vodenje bolnišnice,« dodaja Šrot. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) V Splošni bolnišnici Celje je bila minuli petek še ena izredna seja strokovnega sveta, nato so bolnišnični sindikati sklicali izredni zbor zaposlenih. Kot je dejala predsednica zdravniškega sindikata v SBC Mateja Grat, je sklep o Ferjančevi razrešitvi nesprejemljiv, pri čemer gre za samopromocijo nekaterih, ki želijo prevzeti njegov položaj brez programa za poslovanje bolnišnice in brez dokazov o svojih dosedanjih izkušnjah. Poudarila je, da je temu treba narediti konec in javnost seznaniti s tem, da zaposleni popolnoma podpirajo Ferjančevo dosedanje delo. Strokovni direktor bolnišnice Franc Vindi-šar je že dan po zboru delavcev poskušal ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc vročiti tudi podpise zaposlenih, ki Ferjanca podpirajo, vendar ministrice do danes ni uspel dobiti. Na zboru je bil tudi Marjan Fer-janc, ki je zaposlenim za podporo hvaležen, je pa omenil, da kakršnikoli ukrepov njemu v podporo ne smejo občutiti bolniki, dodal pa, da je prav, da posledice teh ukrepov čutijo tisti, ki so na vrhu in želijo dobro delo bolnišnice uničiti. total TV SATELITSKA TELEVIZIJA KJERKOLI V SLOVENIJI V AKCIJI SAMO DO KONCA DECEMBRA! mate strešno ali sobno anteno doma ali na vikendu? Total TV je odlična rešitev za vse, ki živite na območjih, kjer ni razvite telekomunikacijske infrastrukture. Izkoristite akcijo in uživajte v najboljših televizijskih vsebinah, kjerkoli se nahajate. BREZPLAČNA NAMESTITEV SATELITSKE OPREME NA MESEC • 6 MESECEV tota\TV/ VEČ KOT 200 PROGRAMOV ^9 Obiščite nas v Telemachovem centru v City Centru Celje ali na najbližjem prodajnem mestu v Šentjurju, Šmariu pri Jelšah, Moziriu. Veleniu. Šempetru, Slovenskih Koniicah. Žalcu, Laškem, Rogaški Slatini ali Zrečah. 080 45 67 www.totaltv.tv ma CineStar TV F i satelitske opre . 12. 2017. Razlika med redi ' sistemu s pogojnim dosto jihovih lastnikov. Za sprem esecev. Namestitev in uporaba < a 14,00 EUR na mesec za do 6 stitve ter razlika med akcijsko i očnina za privzeti paket TOTAL ov na treh dodatnih televizorj slitske opreme (osnovni digitalni sateli r vključitev dodatnega paketa CineS io paketa ter dodatnega paketa CineS rične obračunavati po poteku promoci ijsk je 19,50 EUR. Naved< 4 GOSPODARSTVO Delovna mesta vse bolj varna in zdrava Tako ugotavlja Milan Dobovišek, direktor Kove - Tujcem ni škoda denarja za varnost V celjskem podjetju Kova, ki se že 27 let ukvarja z varnostjo in zdravjem pri delu, letos obletnico delovanja, čeprav ni okrogla, praznujejo zelo veselo. Pred kratkim so se namreč preselili v nove 800 kvadratnih metrov velike prostore v poslovnem delu Arene Z' dežele v Ope-karniški ulici. »Zdaj imamo končno zelo dobre pogoje za delo,« pravi direktor Milan Dobovišek, »žal pa nimamo dovolj ljudi, čeprav je v podjetju trenutno 25 zaposlenih. Potrebujemo elektroinženirje, varnostne in strojne inženirje, takoj bi zaposlili vsaj tri.« Kova ima po vsej Sloveniji podpisane pogodbe z 200 podjetji, v katerih izvaja preglede in meritve, ki so potrebni za zagotavljanje varnosti in zdravja pri pri delu. Milan Dobovišek ugotavlja, da za pomanjkanje strokovnjakov, kakršne potrebujejo v podjetju, ni kriv le manjši vpis na tehnične fakultete, ampak je krivo tudi to, da jim podjetja »kradejo« zaposlene. »Včasih so vsa večja podjetja imela redno zaposlene ljudi, ki so skrbeli za varnost in zdravje pri delu. Nato se je to spremenilo in še pred dvema letoma je kar 75 odstotkov družb to področje urejalo z zunanjimi izvajalci. Zdaj so tovrstne strokovnjake spet začeli zaposlovati, jemljejo pa jih nam. V zadnjem času smo na takšen način izgubili tri zaposlene. Problem je, ker gre za usposobljene ljudi, saj vsakega, ki pride v naše podjetje, vsaj še tri leta dodatno izobražujemo, da lahko kompetentno opravlja svoje delo.« V Kovi te dni praznujete že 27 let delovanja, bili ste prvo zasebno podjetje v Sloveniji, ki je dobilo državno koncesijo za opravljanje nalog varnosti in zdravja pri delu. Danes je najbrž konkurenca na tem področju kar velika. Res smo orali ledino in do leta 1996 smo bili edini z državno koncesijo. Vendar smo še vedno med najpomembnejšimi. Po obsegu dela smo na tretjem mestu, po številu strokovnih delavcev na drugem. Od leta 2015 imamo poslovno enoto tudi v Kranju, vendar tam izvajamo le nekatere dejavnosti. Kako dobro je opremljeno vaše podjetje? Zelo dobro, celo bolje, kot trenutno zahteva zakonodaja. Naj navedem samo primer ugotavljanja škodljivosti delovnega okolja, to je merjenje prahu, hlapov, kemijskih snovi. Te meritve pristojna podjetja sicer opravljajo, ampak ne tako, kot bi bilo treba. Rezultati niso pravi. Pravilnik, ki ureja to področje, se sicer spreminja in bo začel veljati v drugi polovici prihodnjega leta, ampak v Kovi kot prvi v Sloveniji škodljivost delovnega okolja že drugo leto merimo drugače. Uporabljamo norme, ki veljajo v Nemčiji, in razlika je velika. Prej smo meritve opravljali z določenimi indikatorji, zdaj Milan Dobovišek, direktor celjske Kove uporabljamo opremo, ki jo delavec nosi na sebi. Postopek je prej trajal le približno deset minut, zdaj trikrat po eno uro. Rezultat je bistveno drugačen. Ker v Sloveniji še ni akreditiranega laboratorija, rezultate meritev pošiljamo v Nemčijo. Zakonodaja je do zdaj predvidevala občasne meritve na tri leta, po metodi, ki jo uporabljamo, pa meritve opravljamo glede na izmerjeno vrednost. Če so blizu najvišje dovoljene, jih je treba narediti na šest tednov, včasih na šest mesecev, na tri leta pa zelo red- ko. Naredili smo torej zelo pomemben korak naprej. Ni namreč prav, da imamo v Sloveniji pravilnik za merjenje izpuhov že od leta 2006, za ugotavljanje škodljivosti delovnih mest pa ga ni. No, zdaj se bo končno tudi to spremenilo. Koliko v podjetjih zares skrbijo za varnost in zdravje svojih delavcev? Moram poudariti, da so izkušnje dobre. Tam, kjer imajo zaposlenih več kot pet ljudi, dobro skrbijo za to področje. Res je tudi nekaj sivih lis in se nekateri kljub zakonski obvezi s področjem varnosti in zdravja pri delu ukvarjajo stihijsko, takrat, ko jim na vrata trkajo inšpektorji. Ampak za vsa proizvodna podjetja in za vsa večja podjetja velja, da imajo s podjetjem, kot je naše, podpisano pogodbo ter skrbijo za redne meritve. Pri tem moram izpostaviti podjetja, ki so v tuji lasti. Prav pri vseh je varnost na prvem mestu, kar poudarjajo tudi s številnimi opozorili, ki so obešena v proizvodnih halah. V pivovarni v Laškem ali zreškem Swatycometu, s katerima sodeluje naše podjetje, jim denarja za varnost nikoli ni težko dati. Ko se pojavi kakšen problem na tem področju, ga takoj rešijo. Tujci imajo to področje zares dobro urejeno, mnoga podjetja se ravnajo celo po strožjih standardih, kot so predpisani pri nas. Slovenska podjetja bi se lahko zgledovala po njih. Lahko kot strokovnjak, ki ima na tem področju zelo dolg staž, rečete, da se je v Sloveniji vendarle izboljšala skrb za varstvo in zdravje pri delu? Seveda se je, izboljšuje se iz dneva v dan. Tudi inšpektorji, čeprav jih ni veliko, so bolj aktivni. Res je sicer, da marsikje nočejo ukrepati, dokler ne pride inšpekcija, ampak z gotovostjo lahko zatrdim, da Slovenija pri skrbi za varstvo in zdravje pri delu prestopa na višjo raven. Brezbrižnih je vedno manj. Časi, ko je bilo v posameznih podjetjih to področje urejeno le na papirju, so mimo. Kako je z delovnimi nesrečami, se njihovo število zmanjšuje? V zadnjih letih se je število delovnih nesreč res zmanjšalo, a le zato, ker se je v času krize zmanjšal obseg dela. To še zlasti velja za gradbeništvo, kjer je bilo pred krizo veliko nezgod, tudi s smrtnim izidom. Ko je gradbeništvo počepnilo, je bilo tudi nesreč manj. Vendar se s ponovno gospodarsko rastjo in s tem, da je po državi spet veliko gradbišč, staro stanje ni povrnilo. Na področju gradbeništva je tudi v praksi začelo veljati določilo, da mora biti na gradbišču ves čas prisoten koordinator za varnost in zdravje pri delu, ki ga plačuje investitor. A tudi sicer podjetja veliko bolj kot prej skrbijo za varnost in zdravje svojih zaposlenih. Je kljub temu v regiji še kaj podjetij, v katerih obstajajo zdravstvena tveganja, ki so posledica organizacije dela? Je, ampak jih ni veliko. Ugotavljamo pa nove nevarnosti, kar še zlasti velja za kemikalije, katerih vplive šele odkrivamo. Marsikje v podjetjih uvajajo nove tehnologije, ki jih še ne poznamo. Pojavljati se je začelo veliko alergij na lepila, topila in čistila, za katere si ne bi mislil, da so v manjših količinah lahko nevarni. Tega včasih ni bilo. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Še nekaj denarja za nekdanje delavce Klasja Stečajni upravitelj Klasja Kristijan Anton Kontarščak bo v prvi polovici decembra nekdanjim delavcem poplačal še nekaj njihovih terjatev. Tokrat bo poplačanih približno 22 odstotkov terjatev ali približno 236 tisoč evrov. Delavci so v stečaju Klasja prijavili približno milijon evrov terjatev. Podjetje jim je ostalo dolžno dve plači, nadomestilo za neizkoriščen letni dopust in odpravnine. Decembrsko poplačilo bo že tretje doslej. Prvi del so nekdanji zaposleni dobili lani jeseni, drugi del letos spomladi. Skupaj bodo tako dobili poplačanih 68 odstotkov svojih terjatev. Stečajni upravitelj pravi, da bo morda v prihodnjih mesecih še kaj denarja za delavske terjatve. Vse bo odvisno od tega, koliko bo še iztržil za opremo na Hudinji. Zelo kmalu bo namreč objavil razpis za dražbo, na kateri bo prodajal skoraj 3 hektarje velik kompleks na Hudinji, na katerem so upravna stavba, pekarna in keksarna, mlin, skladišča, silosi in parkirišča. Kot pravi, bo kompleks najprej poskusil prodati kot celoto, izklicna cena bo malo manj kot 1,6 milijona evrov. Če takšna prodaja ne bo uspela, bo nepremičnine skupaj z opremo prodajal po manjših sklopih. Kontarščak sicer upa, da bo v že v prvem poskusu prodal celotni kompleks, saj ima zanj dva resna kupca. JI Veterinarstvo še brez lastnika V prejšnji številki Novega tednika smo prehitro poročali, da je Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah izkoristila predkupno pravico in na dražbi kupila poslovno stavbo Veterinarstva Šentjur, ki jo ima že od lani v najemu. Stečajni upravitelj Branko Mavrič se je namreč odločil, da bo dražbo razveljavil in postopek prodaje ponovil. Dražba ni v celoti potekala tako, kot določa zakon. Stečajni upravitelj Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah ni obvestil, da mora, kljub temu da ima predkupno pravico, pred dražbo, če želi sodelovati na njej, vplačati varščino. Edina, ki je vplačala varščino, je bila tako Veterina Jagodič, ki se prav tako poteguje za nakup poslovne stavbe Veterinarstva Šentjur. Na dejstvo, da Šmarčani niso plačali varščine, je že med dražbo večkrat opozoril pravni zastopnik Veterine Jagodič, a je upravitelj njegov ugovor zavrnil. Kot neupravičeno je zavrnil tudi zahtevo Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah, naj se dražbo prekine, dokler zadeva ne bo razjasnjena. Dražba se je končala tako, da je Veterina Jagodič izklicno ceno, ki je znašala 271 tisoč evrov, zvišala na 300 tisoč evrov, ki pa jo je predstavnik šmarske veterinarske postaje sprejel in izjavil, da bo podjetje uveljavilo svojo predkupno pravico. Po dražbi je stečajni upravitelj ugotovil, da bi v primeru, če bi podpisal pogodbo z Veterinarsko postajo Šmarje pri Jelšah, kršil pravice Veterine Jagodič, ki je edina vplačala varščino. Če pa bi sklenil pogodbo z Veterino Jagodič, bi kršil pravice veterinarski postaji, saj je ni natančno obvestil o tem, kakšni so pogoji za uveljavitev predkupne pravice. Branko Mavrič zdaj predlaga novo dražbo oziroma pravi, da bo ravnal tako, kot bo odločilo sodišče. JI Bo nova Zorkova služba v SDH? Po poročanju nekaterih medijev naj bi predsednik uprave Pivovarne Laško Union Dušan Zorko kariero nadaljeval kot član uprave Slovenskega državnega holdinga, ki upravlja državno premoženje. V SDH novice sicer niso potrdili, so pa povedali, da se bo postopek za imenovanje novega člana uprave predvidoma začel po 5. decembru. Kot je znano, je Dušan Zorko oktobra napovedal, da od prihodnjega leta ne bo več vodil Pivovarne Laško Union. Odstopil naj bi na lastno željo, v družbi, ki je v lasti nizozemske pivovarne Heineken, pa bo ostal kot član nadzornega sveta. JI Vilo Široko kupil Gorjup Direktor BSH Hišnih aparatov in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je potrdil, da je kupil Vilo Široko v Metlečah pri Šoštanju. Vilo je za 541 tisoč evrov kupil od Premogovnika Velenje, ki že nekaj časa prodaja svoje poslovno nepotrebno premoženje. Gorjup pravi, da je nepremičnino kupil kot naložbo. Gostinski del vile bo vzelo v najem podjetje Galerija okusov, ki ima že nekaj časa v dvorcu Novo Celje restavracijo, del prostorov bo namenjen protokolarnim dogodkom Občine Šoštanj. Vila ne bo odprta za širšo javnost. Premogovnik je Vilo Široko, ki stoji sredi 5 tisoč kvadratnih metrov velikega parka, prodajal dobri dve leti. V tem času se je cena za kompleks prepolovila, saj je ob začetku prodaje znašala malo več kot milijon evrov. JI GOSPODARSTVO 5 Na nemškem trgu nikar po balkansko Celjski poslovneži predstavili svoje izkušnje z nemškimi kupci in lastniki Skupina za internacionalizacijo celjskega gospodarstva, ki deluje pod okriljem Mestne občine Celje, je v sodelovanju s Slovensko-nem-ško gospodarsko zbornico pripravila slovensko-nem-ški poslovni večer. Nemčija je že dolgo glavna gospodarska partnerica Slovenije, nemška podjetja so med največjimi investitorji v naši državi. Blagovna menjava med državama se iz leta v leto povečuje. Lani je znašala 9,8 milijarde evrov, letos v prvih sedmih mesecih že 6,3 milijarde evrov. Poleg predsednice Sloven-sko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen in svetovalca za avstrijski in nemški trg Milana Breznika so na zelo dobro obiskanem poslovnem večeru sodelovali še lastnik Emo Orodjarne Stanko Stepišnik, direktor žalskega podjetja Novem car Matjaž Omladič in Jani Jurkošek, glavni direktor podjetja Štore Steel. Govorili so o poslovnih priložnostih slovenskih podjetij v Nemčiji in nemških v Sloveniji ter predstavili svoje izkušnje na nemškem trgu. Predstavniki vseh treh podjetij so povedali, da je nemški trg zahteven. Na njem si uspešen, če si inovativen in odziven. »Z Nemci ne moreš poslovati po balkansko. Govoričenje pri njih nič ne pomeni, treba je uporabljati številke in biti čim bolj natančen,« je opozoril Stanko Stepišnik. Za Emo Orodjarno je Nemčija že Milan Breznik: »V Nemčiji je mogoče prodati vsak izdelek, vendar le pod pogojem, da je dober in inovativen. Slovenskim podjetjem predlagam, naj najprej svoj izdelek testirajo na avstrijskem trgu in šele potem gredo na desetkrat večji nemški trg. Če bodo dobili dobre reference v Avstriji, jim bo v Nemčiji šlo veliko lažje.« več desetletij najpomembnejša izvozna država, tam sodeluje z vsemi največjimi podjetji v avtomobilski industriji. Posel je težko dobiti, pravi Ste-pišnik, a ko si ustvariš sloves dobrega partnerja, te poiščejo sami. Lastnik Emo Orodjarne je tudi opozoril, da so razlike med Slovenijo in Nemčijo zelo velike, tako glede BDP, dodane vrednosti kot tudi povprečne plače. »Produktivnost v naši državi je za kar 40 odstotkov nižja od nemške. Slovenska podjetja so preveč usmerjena v dobiček, morala bi biti v dodano vrednost. Premalo se zavedajo, da večja kot je dodana vrednost, večji je potem dobiček in tudi plače so boljše,« je dejal Stepišnik in opozoril, da je dodana vrednost v Sloveniji prenizka, ker je v izdelkih premalo znanja in preveč materiala. »Podjetja bi morala v razvoj vsako leto vložiti vsaj 12 odstotkov svojih prihodkov ter dvigniti izobrazbeno raven zaposlenih. Tista, ki imajo manj kot 40 odstotkov visoko usposobljenega kadra, bodo zahtevam nemškega trga težko sledila.« Ni enostavno, vendar je dolgoročno Nemški trg je zelo pomemben tudi za štorsko jeklarno. Tja neposredno izvozi 25 odstotkov svojih izdelkov, posredno pa še približno 15 odstotkov. »Poslovanje z Nemci ni enostavno, a so naše izkušnje z njimi le pozitivne. Treba je vedeti, da so zgodbe z nemškimi kupce dolgoročne, vendar traja nekaj časa, preden pridobiš njihovo zaupanje in skleneš posel. Nemci veliko preverjajo, za naše razumevanje so celo preveč natančni. A ko te sprejmejo, gredo stvari naprej zelo enostavno,« je povedal Jani Jurkošek. V podjetju Štore Steel, ki prav tako kot Emo Orodjarna sodeluje z avtomobilsko industrijo, pričakujejo, da bodo v prihodnjih letih prodajo na nemški trg še povečali. Njihov cilj je, da vsako leto pridobijo 5 do 10 odstotkov novih kupcev. Da je Nemčija najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, je dokazal tudi dobro obiskan slovensko-nemški poslovni večer. O razlikah med Slovenijo in Nemčijo je govoril tudi Matjaž Omladič, direktor žalskega podjetja Novem car, ki je v nemški lasti, vendar je poudaril, da državi postajata vedno bolj enaki. »Nemci se od Slovencev učijo predvsem improvizacije,« je dejal Omla-dič. Poudaril je, da postaja nemško gospodarstvo vedno bolj internacionalizirano, mala podjetja izginjajo, v državi pa je vedno več ameriških in tudi kitajskih korporacij. »Novem car je tipičen primer globalizacije, saj se lastništvo koncerna spreminja. Vse to čutimo tudi v žalskem podjetju, kjer smo pred letom 2012 skoraj potonili, potem je prišlo novo vodstvo koncer-na in ugotovilo, da imamo v Sloveniji dobro infrastruktu- ro, dobre kadre in tradicijo v avtomobilski industriji. Danes smo eden nosilnih stebrov koncerna, ki ima v Evropi pet tovarn,« je povedal Omladič in dodal, da si je žalski Novem car v Nemčiji ustvaril zelo dobro ime. Zadnja dva posla je dobil, ker so tako hoteli v tovarnah Mercedes in Audi. JANJA INTIHAR Foto: CI V cinkarni so v prvih devetih mesecih ustvarili 25,5 milijona evrov čistega dobička. Cinkarna skoraj potrojila dobiček Cinkarna Celje je zelo dobro poslovala tudi v prvih devetih mesecih. Po besedah predsednika uprave Tomaža Benčine številke presegajo njihova pričakovanja in tudi načrte. Razloga za dobre poslovne rezultate sta veliko povpraševanje in rast cen na trgu pigmenta titanovega dioksida, ki je najpomembnejši izdelek cinkarne. V zadnjem letu so se povprečne prodajne cene cinkarne povečale za 38 odstotkov, samo v letu 2017 za 36 odstotkov. Tomaž Benčina pravi, da vse, kar izdelajo, takoj prodajo, proizvodne zmogljivosti imajo razprodane vsaj do sredine prihodnjega leta. Cinkarna je v devetih mesecih ustvarila 144 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in kar 27 odstotkov več, kot je načrtovala. V primerjavi z lani se je povečala tudi vrednost izvoza. V devetih mesecih je znašala malo več kot 124 milijonov evrov. Najvišjo rast v primerjavi z lani ima cinkarna pri čistem dobičku. Znaša namreč kar 25,5 milijona evrov in je od lanskega v enakem obdobju višji za 172 odstotkov oziroma za malo več kot 16 milijonov evrov. Cinkarna je tako že v prvih devetih mesecih ustvarila več čistega dobička, kot ga je načrtovala za celo leto. JI, foto: GrupA 6 IZ NAŠIH KRAJEV Celjska občina toži cinkarno Tožba za povračilo stroškov sanacije na območju Stare cinkarne CELJE - Mestna občina je proti cinkarni vložila tožbo, s katero zahteva povrnitev stroškov, ki jih je imela s sanacijo prekomerno onesnažene zemljine na delu območja Stare cinkarne. Da je občina vložila tožbo proti cinkarni, je župan Bojan Šrot razkril na zadnji seji mestnega sveta v okviru razprave o proračunu za prihodnje leto. V cinkarni menijo, da nimajo pravne osnove za plačilo sanacije zemljine. Pri tem je župan komentiral nastop svetnika Levice Matije Kovača, ki se je zavzel za bolj odločno akcijo občine, da bi tudi država finančno sodelovala pri sanaciji starih okolj-skih bremen. Župan: »Za bolj družbeno odgovorne lastnike« Celjski župan Bojan Šrot je v nedavni razpravi v mestnem svetu tudi opozoril, da je država s skladi in fondi skoraj po- Območje Stare cinkarne, ki je predmet tožbe MOC proti cinkarni. lovična lastnica cinkarne, ki je bila v preteklosti med glavnimi povzročitelji današnjih okoljskih težav. »Ko govorimo o onesnaženju, bi si verjetno vsi želeli bolj družbeno odgovorno, etično in moralno ravnanje lastnikov povzročitelja tega onesnaženja. Tako pa si lastniki ves dobiček izplačajo, kar je svojevrsten paradoks.« Ob tem je Bojan Šrot še poudaril, da so v občini v stalnem stiku z vodstvom cinkarne, ki ima po njegovem mnenju Tožba tudi proti CMC v stečaju Mestna občina Celje je tožbo, v kateri zahteva odškodnino v višini 1,3 milijona evrov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vložila tudi proti CMC v stečaju. Tudi v tem primeru gre za znesek škode, ki je celjski občini nastala s plačilom stroškov sanacije prekomerno onesnažene zemljine na delu območja Stare cinkarne. drugačen pogled na okoljsko problematiko kot lastniki družbe. »Z vodstvom cinkarne se nismo uspeli dogovoriti glede njihovega prispevka za stroške, ki smo jih imeli s sanacijo zemljine na območju Stare cinkarne, zato smo se odločili za tožbo proti podjetju in bomo videli, kaj bo odločilo sodišče,« je še pojasnil celjski župan. Mestna občina Celje s tožbo, katere podrobnosti ne razkriva, zahteva, da ji cinkarna plača malo manj kot 1,3 milijona evrov, kolikor je znašal njen strošek za sanacijo prekomerno onesnažene zemljine na območju Stare cinkarne. V celjski občini še navajajo, da so cinkarno pisno in ustno večkrat pozvali, naj povrne škodo, ki so jo imeli zaradi sanacije. »A družba zadeve ni bila pripra- vljena rešiti izvensodno, zato smo bili prisiljeni svoje interese zavarovati z vložitvijo tožbe, smo pa pripravljeni na media-cijo,« so še sporočili s celjske občine. Cinkarna: »Ni pravnega temelja za plačilo sanacije« Tomaž Benčina, predsednik uprave cinkarne, je v pisni izjavi navedel, da se bodo na tožbo odzvali z argumenti, ki so jim jih predložili pravni strokovnjaki. Ob tem je poudaril, da v podjetju nimajo pravnega temelja za plačilo sanacije zemljine. Kot je še dejal Benčina, so s celjsko občino doslej zgledno sodelovali in verjamejo, da bo tako tudi v prihodnje. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Priprave na jubilejni sejem CELJE - Letošnji mednarodni erotični sejem v knežjem mestu bo jubilejni, že deseti. Ob tej obletnici pripravlja organizatorka, družba Celjski sejem, več novosti, ki jih je predstavila na novinarski konferenci. Sejem Sloverotika privabi vsako leto množico obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije in tudi iz tujine. Na odrih se bodo vrstili predstavnice in predstavniki evropske zabavne industrije za odrasle, med njimi številna nova imena. Najbolj znana so zvezdniška imena Angeline Brill, Coco de Mal in Nomi Melone, zato pričakujejo med obiskovalci tudi člane njihovih »fan« klubov. Po drugi strani bodo obiskovalkam namenjeni slačifanti Teatra Fantasy Adventures, za ljubitelje lezbične in ge-jevske erotike pa bo na voljo Teater X Files. Kot je povedal izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec, bo letošnja Sloverotika v večji dvorani, in sicer v L1. Letošnje dogajanje bo popestreno z več mini teatri. »Letošnji sejem bo ponudil več intime in nova vizualna doživetja,« je napovedala vodja sejma Sloverotika Polona Marovt. Poleg vsega naštetega bo na stojnicah predstavljena ponudba modnega erotičnega perila in erotičnih pripomočkov. Predstavili se bodo tudi masažni saloni in nočni klubi. Tridnevna prireditev za odrasle bo konec tega tedna. Dosedanjima voditeljema Oriani Girotto in Tadeju Briclju bo letos priskočil na pomoč Damjan Murko. BJ Kot so opozorili na novinarski konferenci, je erotična industrija pomembna gospodarska veja. Spletna stran Porn-hub je po podatkih New York Timesa štirideseta najbolj obiskana spletna stran na svetu. Prihodnost te industrije je v robotiki, saj se bo še letos znašel na trgu silikonski govoreči robot, ki bo služil kot nadomestna partnerka. Topoli zaradi kolesarske steze le ne bodo padli? DRSI bo z MOC iskal rešitev, ki bi ohranila drevesa CELJE - Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) in mariborsko projektantsko podjetje Lineal sta se odzvala na dopis celjske občanke Irene Ašič, ki ga je naslovila na okoljski inšpektorat in v katerem je navedla, da bodo zaradi trase kolesarske steze ob Savinji odstranjeni trije topoli. Direkcija bo z MOC skušala poiskati rešitev, ki bi ohranila topole. Znana celjska borka za ohra- Nanjo smo se obrnili tudi v nitev dreves je v dopisu na inšpektorat zapisala, da so zaradi gradnje dvoinpolmetrske kolesarske steze ob cestnem mostu čez Savinjo, na območju pred časom podrtih garaž, ogroženi trije topoli. Pri tem je še zapisala, da je kolesarska steza načrtovana točno čez topole, da bodo brezbrižno podrti in da bo Celje prikrajšano za veliko več, kot je vredna kolesarska steza. Ob tem je tudi vprašala, če je mariborsko projektantsko podjetje pri ogledu, če ga je sploh opravilo, spregledalo omenjene topole. Eden od njih naj bi bil del nekdanjega drevoreda. V iskanju pristojnega Na državnem inšpektoratu za okolje so odgovorili, da niso pristojni za nadzor in ukrepanje v zvezi s to problematiko, ampak da je to MOC. uredništvu, a so nas napotili na investitorja, ministrstvo za infrastrukturo, in projektanta kolesarske steze, podjetje Lineal iz Maribora. DRSI je v pisnem odzivu sporočila, da je v preteklih letih pridobila vsa soglasja za pripravo projektne dokumentacije za ureditev pešpoti in glavne državne kolesarske povezave G17 Celje-Brežice, odsek Celje-Laško, v vseh fazah postopka. In sicer tako za idejni projekt (IDP) kot v postopku naravovarstvenega soglasja. Pri tem je Agencija RS za okolje izdala sklep, da za nameravan poseg v okolje v fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. »Tudi v fazi pridobivanja soglasja MOC ni bilo izraženih zahtev ali opozoril v povezavi z odstranitvijo topolov,« so še zapisali v državni direkciji za infrastrukturo. Največji topol ni v nevarnosti V mariborskem projektantskem podjetju Lineal so zapisali, da trditev, da sta kolesarska in pešpot vrisani natančno čez tri topole, ne drži. »Kolesarska in pešpot se namreč v celoti izogneta prvemu in največjemu topolu. Glede na obstoječe mesto parkirišča pri nekdanjih garažah kolesarske in pešpoti ni bilo mogoče umestiti drugje kot med parkirišče in brežino struge reke Savinje, kjer sta zdaj manjša topola, predvi- dena za odstranitev,« so še poudarili v podjetju Lineal in dodali, da se zavedajo pomena ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Iz DRSI so še zapisali, da bodo z MOC, ki je pristojna za urejanje in vzdrževanje vegetacije na komunalno urejenih mestnih površinah v občini, uskladili projektno rešitev poteka kolesarske poti s projektno rešitvijo parkirišča s ciljem ohranitve topolov. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Topoli na nabrežju Savinje, ki jim (je) grozi(la) odstranistev. V okviru gradnje glavne državne kolesarske povezave G17 Celje-Brežice, odsek Celje-Laško, sta trenutno v izvedbi gradnja kolesarske povezave v Tremerjah in gradnja brvi čez reko Savinjo v skupni dolžini 2.403 metrov. Vrednost pogodbe prve gradbene etape znaša približno 2,35 milijona evrov in je financirana iz državnega proračuna. Od tega znaša vrednost gradnje brvi 1,5 milijona in kolesarske steze približno 0,8 milijona evrov. Izvajalki del sta družba Adri-aplan kot vodilni partner in Gorenjska gradbena družba. Konec del je predviden za avgust 2018. Kolesarska steza je speljana na območju občin Celje in Laško ob levem bregu in na krajšem odseku tudi ob desnem bregu Savinje. Predvidena steza je dolga približno 12 kilometrov in je ločena na več pododsekov. IZ NAŠIH KRAJEV 7 Rušenje občinskih meja prineslo uspehe Konjiški župan Miran Gorinšek, vitanjski župan Mirko Polutnik in zreški podžupan Drago Šešerko vidijo v destinaciji same nove izzive. (Foto: arhiv Občine Slovenske Konjice) Destinacija Rogla-Pohor-je, ki pod sloganom Razišči, občuti, užij združuje območje občin Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče in Oplotnica, te dni praznuje prvo leto obstoja. Po besedah vseh vključenih je bilo to leto zelo uspešno in prvi rezultati so že vidni. Kar 30 odstotkov vseh nočitev turistov v Sloveniji je ravno v omenjeni destinaciji. Podeželska destinacija Rogla-Pohorje združuje različne turistične ponudbe, od ohranjanja zdravja in dobrega počutja, aktivnih počitnic, kulinaričnih in vinskih zgodb do poglobljenih doživetij kul-turizacije vesolja ter seveda bogate naravne in kulturne dediščine. V tem letu so se tesneje prepletle poti številnih posameznikov, ki ustvarjajo turistično ponudbo destina-cije. Vodja turističnoinfor-macijskega centra Slovenske Konjice Tjaša Kangler je ponosna, da so v tem letu vzpostavili odlično sodelovanje med štirimi občinami. »Uspelo nam je rušiti občinske meje v naših glavah kot tudi na ze- mljevidu, zato uspešno vodimo projekte.« Veliko energije so v tem času usmerili v digitalni marketing in druge povezovalne promocijske aktivnosti. »Izdelano imamo že petletno strategijo digitalnega trženja, kar pomeni, da ne bomo samo gasili požarov in se v zadnjem trenutku odločali, kako oglaševati, temveč imamo strateške usmeritve, kako tržiti destinacijo.« Cilj je čim dlje zadržati gosta na območju Pohorja Zaenkrat so njihovi potencialni obiskovalci Slovenci, a seveda želijo privabiti tudi tuje turiste, ki jih želijo več dni zadržati v svojem okolju. Poleg tega želijo gostom, ki so nastanjeni v Termah Zreče, ponuditi nekaj več. »Turiste ne želimo zadržati samo v hotelih, ampak jim ponuditi doživetje,« je dodala Tjaša Kangler. V zadnjem letu so vlagali v razvoj kadrov in uspešno izobrazili 15 destinacijskih vodičev, destinacijo so promovirali na 30 sejmih doma in v tujini ter izvedli štiri brezplačne vodene oglede za širšo javnost. Brezplačni vodeni ogledi s turistično agencijo Pohorje turizem so po besedah Kan-glerjeve nekaj izjemnega, poleg tega je turistična agencija videla poslovne priložnosti. Novi časi povezovanj Župan Občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek se je spomnil pobude za skupno pot, nad katero pred leti niso bili vsi navdušeni, a zdaj so drugačni časi povezovanj. »Se dobro se spomnim odločitve za skupno pot, kjer sem ob podpisu pogodbe dejal, da bom najbolj vesel dne, ko bomo domačine in goste naše destinacije ob vstopu v Dravinjsko dolino pozdravili z destinacijskim logotipom. Ob obnovi krožišča Ulipi smo dokazali, da smo na pravi poti.« Poudaril je tudi, da destinacija ne bo pripeljala samo novih turistov, temveč bo pocenila občinske promocijske aktivnosti, saj bodo namesto zaposlenih v vseh turističnih izpostavih imeli le eno osebo, ki bo skrbela za celotno promocijo. S svojim načrtom dela in z zastavljenimi cilji je desti-nacija Rogla-Pohorje postala ena vodilnih destinacij znotraj nove sprejete strategije trajnostne rasti slovenskega turizma v naslednjih letih in je pomembna sogovornica Slovenske turistične organizacije. BARBARA GRADIČ OSET Postavljanje smreke na Glavnem trgu Podarjene smreke bodo spet krasile mesto CELJE - Mestna občina bo tudi letos s smrekami, ki jih bodo podarili občani, praznično okrasila ulice v starem mestnem jedru. Za letošnjo krasitev je tako predvideno, da bosta dve smreki, visoki približno 12 metrov, krasili Trg celjskih knezov in Krekov trg, tri smreke, visoke od 8 do 10 metrov bodo stale v Pravljični deželi, 24 smrek, visokih od 2 do 3 metre, pa bo ustvarilo praznično vzdušje tudi v Savinovi in Stanetovi ulici. RG Foto: SHERPA Najdaljši jez je prenovljen REČICA OB SAVINJI - Končana je sanacija Grušoveljske-ga jeza, najdaljšega na celotni reki. Dolg je namreč kar sto štirideset metrov. Po opravljenih delih si ga je v ponedeljek ogledala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Pred prenovo jeza so se domačini že bali, da se bo porušil, kar bi lahko imelo hude posledice. Jez je bil namreč dotrajan, poleg tega so ga poškodovale poplave. Med deli je država med drugim poskrbela za utrditev temeljev jeza, širitev struge nad jezom in ureditev erodiranih brežin pod njim. Država je v prenovo vložila približno pol milijona evrov. Prenova je bila med drugim uvrščena v razvojni program občine za obdobje od leta 2014 do 2020. Območje jeza je na varovanem območju Nature 2000 in je po okoljevarstveni plati zelo pomembno. BJ Vandalizem na pokopališču VRANSKO - V drugi polovici novembra je nepridiprav poškodoval stranišče v mrliški vežici na Vranskem. V času urejanja grobov je bilo stranišče zaradi številnih obiskovalcev odklenjeno. Pristojne službe so materialno škodo ocenile na 500 evrov. Kot so med drugim sporočili iz Občine Vransko, je bolj kot povzročena materialna škoda zaskrbljujoč in žalosten odnos povzročitelja do zgradbe, ki svojcem pokojnih služi v težkih trenutkih. Občina Vransko je objestno dejanje naznanila policiji in zoper storilca zahtevala kazenski pregon. SO Se Petričku le obetajo svetlejši časi? (Še) neznan investitor menda želi oživiti rekreacijske površine CELJE - Klavrno stanje na Petričku bi se utegnilo v bližnji prihodnosti vendarle spremeniti na bolje. Tako je bilo mogoče razumeti župana Bojana Šrota, ko je komentiral svetniško vprašanje in pobudo Miloša Rovšnika glede te problematike na nedavni seji mestnega sveta. Svetnik SDS je ponovno opozoril, da trenutno stanje na Petričku ni le klavrno zaradi stavbe, ki se seseda sama vase, marveč tudi nevarno. Prepričan je, da celjska občina ob tem ne more stati ob strani, ampak da se mora aktivno vključiti v odpravo takšnega stanja. »Mogoče bi bilo dobro razmisliti tudi o tem, da bi nenazadnje tudi občina ob ugodni ceni odkupila zemljišče in območje ustrezno uredila. Da bo takšno, kot ga imamo v spominu, ko smo se tam veliko zadrževali, in da bo območje povezano s kajak-kanu središčem na Špici,« je svojo svetniško pobudo razložil Miloš Rovšnik. Celjski župan Bojan Srot je povedal, da se je v občini pred časom oglasil Janko Par-fant iz družbe Kapitol Nepremičnine skupaj z morebitnim investitorjem (podrobnosti o njem niso znane), ki ga je zanimalo stališče občine do te zadeve. »Želja tega investitorja je, da bi zemljišče odkupil in tam zgradil objekt za športno-rekreacijske namene, in sicer s teniškimi igrišči, trim stezo, poligonom .... Že če bodo odstranjene ruševine, bo opravljeno veliko delo in bomo v občini veseli,« je povedal župan. Glede občinskega reševanja Petrička je opozoril, da ne gre samo za vprašanje kupnine zemljišča, katerega cena znaša zdaj približno 220 tisoč evrov, ampak nadaljnje investicije, ki bi zagotovo presegla milijon evrov. »Običajno je težko doseči ustrezno ekonomiko s takšnim objektom in nas v občini veseli, da nekdo v tem vidi poslovno priložnost.« Kot je še povedal župan, bo za območje Petrička verjetno treba sprejeti nov podroben občinski prostorski načrt (OPPN). RG Foto: SHERPA Petriček še vedno kaže klavrno podobo, ki jo tudi večja količina snega ne more spremeniti. Razmere v radeškem zdravstvenem domu se umirjajo Prihajajo zdravniki, vračajo se bolniki 8 IZ NAŠIH KRAJEV Dosedanji direktor Javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec je bil Marjan Golob, ki se bo decembra upokojil. Žalski zdravstveni dom z novo direktorico Občinski svet na zadnji seji potrdil podžupanjo Hano Šuster Erjavec - Nekateri svetniki se niso mogli izogniti očitkom o politični nastavitvi ŽALEC - Nova direktorica Javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec je dosedanja podžupanja Občine Žalec dr. Hana Šuster Erjavec. Žalski občinski svet jo je po burni razpravi, v kateri se nekateri svetniki nikakor niso mogli izogniti očitkom o politični nastavitvi, potrdil s 15 glasovi za in šestimi proti. Preostali svetniki so se glasovanja vzdržali. Šuster Erjavčeva bo javni zavod začela voditi 1. decembra. Glede na razmere v zdravstvu je ne čaka lahka naloga. Hana Šuster Erjavec je širši javnosti postala znana predvsem z izvolitvijo v občinski svet Občine Žalec. Profesorica na celjski fakulteti za komercialne in poslovne vede je postala podžupanja Občine Žalec in se je kasneje kot pomočnica direktorja zaposlila v Razvojni agenciji Savinja. Šuster Erjavčeva velja za cenjeno in priljubljeno svetnico, ki je nenazadnje veliko doprinesla tudi k uspešnosti fontane, a kljub temu so nekateri svetniki prepričani, da gre v primeru direktorskega mesta zdravstvenega doma izključno za politično nastavitev. Poleg tega, da se jim zdi sumljiva letos februarja po dolgih letih spremenjena sestava članov sveta javnega zavoda zdravstvenega doma, so imeli kar nekaj pomislekov tudi glede njenih vodstvenih izkušenj. Pedagoške izkušnje in druga delovna mesta na fakulteti ne morejo biti dovolj za vodenje zdravstvenega doma, je bil jasen svetnik Loj -ze Posedel (Dajmo - Nestrankarska lista za razvoj občine Žalec). »Gospo Hano spoštujem, njen življenjepis je zelo lep, ampak v tem trenutku ta njena pedagoška služba in delovna mesta na fakulteti niso takšna, da bi bila dovolj za vodstveno mesto direktorja zdravstvenega doma.« Svetnik Jože Krulc (SLS) je med drugim razmišljal: »Nimam nobenih želj, da bi se prijavil za direktorja zdravstvenega doma, ker ne izpolnjujem razpisanih pogojev, nimam pa tudi ne političnih stricev v ozadju, da bi lahko postal direktor.« Spet drugi v bran Nekateri drugi svetniki so stopili v bran novi direktorici. Med njimi tudi Viktor Mitov (SD), sicer član sveta zavoda zdravstvenega doma. »Prejeli smo šest vlog. Po posvetu s pravniško službo so bile tri nepopolne, zato tukaj ne vidim nobenih težav. Razpis je bil transparenten in pošten do vseh. Vsak bi se lahko prijavil nanj.« Hana Šuster Erjavec (SMC) se v burno razpravo ni vključila, je pa po potrditvi za Novi tednik in Radio Celje povedala: »Že v preteklosti sem se naučila, da nikoli ne moreš biti vsem všeč. Moje vodilo je, da sem odgovorna. Odgovorna bom do vseh svojih zaposlenih, bolnikov, občin ustanoviteljic in ostalih sodelujočih.« Pred njo zahtevno delo Šuster Erjavčeva bo tako kot njen predhodnik Marjan Golob, ki bo decembra odšel v pokoj, odgovorna za poslovanje zdravstvenega doma, medtem ko bosta nad strokovnimi zadevami še naprej bdela pomočnika direktorja, ki praviloma prihajata iz vrst medicinskih sester in zdravnikov. »Ko sem pripravljala program dela in razvojni načrt za štiriletno obdobje, sem izhajala na podlagi meni dostopnih podatkov, ki kažejo, da žalski zdravstveni dom deluje poslovno finančno uspešno in da so zaposleni ter bolniki v glavnem zadovoljni. Zato sem pripravila program, ki bo sledil delu dosedanjega vodstva,« je na vprašanje, česa se bo lotila najprej, odgovorila nova direktorica. Žalski svetniki so se strinjali, da jo čaka zahtevno delo. Član sveta zavoda zdravstvenega doma Viktor Mitov je izpostavil, da bo samo letos 40 odstotkov zdravstvenih domov končalo v rdečih številkah, drugo leto naj bi bilo takšnih že 70 odstotkov. Za novo vodstvo bodo zato še posebej velik izziv sprostitve plačnih razredov zaposlenih. ŠPELA OŽIR Foto: TT RADEČE - Iztekajoče se leto je bilo za Zdravstveni dom Radeče zelo negotovo in nemirno, vrhunec krize je doživel sredi leta, ko ni bilo jasno, kakšna bo usoda nekdanje direktorice Ingrid Kus Sotošek. Svet zavoda, tudi z glasom predstavnice občine, namreč ni izglasoval njene razrešitve, čeprav je to občina kot ustanoviteljica zavoda zahtevala. Nekoliko presenetljivo je kljub podpori zavoda Kus Soto-škova potem odstopila, mesto vršilke dolžnosti direktorice je prevzela direktorica zdravstvenega doma v Sevnici Vladimira Tomšič. Razmere v radeškem zdravstvenem domu se očitno le umirjajo. Tako je mogoče razumeti župana Občine Radeče Tomaža Režuna, ki je svoje stališče podkrepil tudi s tem, da so ob kadrovski stiski v zadnjem obdobju pred kratkim uspeli v zdravstveni dom pridobiti stalno zdravnico, ki je pred dnevi začela delo. V začetku decembra strokovni izpit čaka tudi zdravnika specializanta, v ZD pa deluje še en pogodbeni zdravnik. »Tako bomo prišli do želenega stanja, kar je tudi dokaz, da se razmere v ZD izboljšujejo,« je povedal radeški župan. Hkrati s krepitvijo zasedbe zdravnikov župana tudi veseli, da se bolniki, ki so zaradi razmer v zavodu premeščali svoje zdravstvene kartoteke v druge zdravstvene domove, počasi vračajo v tamkajšnji ZD. Župan je ob tem kot zlonamerna in nesmiselna zavrnil vsa namigovanja in govorice, da naj bi zavodu zaradi nastalih razmer grozili izguba dejavnosti in pripojitev k ZD v Sevnici ali Laškem. Občinski svet Radeče je na torkovi seji za nove predstavnike v svetu zavoda zdravstvenega doma imenoval Marjetko Lipec, Ido Rozman, Zorana Čulka in Mirana Prnaverja. S spremembami statuta ZD ima odslej občina kot ustanoviteljica štiri predstavnike v sedemčlanskem svetu zavoda. S tem si je občina zagotovila več vpliva na delovanje ZD, katerega vodstvo je bilo v napetih odnosih z ustanoviteljem. Njegova predstavnica v svetu zavoda je tudi glasovala proti razrešitvi Ingrid Kus So-tošek z mesta direktorice, kar je bila zahteva radeške občine. »Sprememba statuta ima en sam cilj: v primeru, če bi bilo karkoli spornega in bi se v zavodu dogajale nepravilnosti, da se lahko občina hitreje odzove na takšno situacijo. Kar pa doslej ni bilo mogoče in se je izkazalo v >kalvariji<, ki smo jo doživljali leto dni,« je opozoril Režun. Kot je še dodal, naj bi se po imenovanju novih predstavnikov ustanovitelja v svet zavoda ta kmalu sešel na ustanovni seji in pripravil vse za razpis za novega direktorja ZD. ROBERT GORJANC Razmere v Zdravstvenem domu Radeče so očitno umirjajo in izboljšujejo. Integracijska hiša namesto azilnega doma VELENJE - Pred časom načrtovan in v javnosti odmeven azilni dom bo nadomestila integracijska hiša. Svet Mestne občine Velenje je na ponedeljkovi seji kljub pomislekom nekaterih svetnikov, da bodo nastanjene osebe na takšen ali drugačen način poslabšale življenje v občini, potrdil sklepe oziroma zahteve glede vzpostavitve integracijske hiše v Velenju. Direktorica Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov mag. Mojca Špec Potočar je na seji med drugim pojasnila, da so se v enem letu, odkar so svetniki odločali o vzpostavitvi azilnega doma v Velenju, razmere spremenile. Ker se je v Sloveniji v tem času umiril pritisk prosilcev za azil, urad za oskrbo in integracijo migrantov predlaga, naj v Velenju namesto azilnega doma svoje mesto najde integracijska hiša. Njeni prostori bodo v bivšem samskem domu na Cesti Simona Blatnika 3 in 5 ob zgradbi, v kateri je bil načrtovan azilni dom. V integracijski hiši bo sprva nameščenih 15 in kasneje največ 30 oseb z mednarodno za- ščito, predvsem družin. Ker gre za osebe z mednarodno zaščito oziroma begunce - v primeru azilnega doma je šlo za prosilce za mednarodno zaščito - bodo te povsem enakopravne ostalim državljanom. »V to hišo bodo prišli ljudje, od katerih se pričakuje, da se bodo vklopili v naš sistem življenja. Odrasli bodo v našem okolju iskali službe, otroci se bodo vklju- čili v proces izobraževanja in v vse ostalo, kar družine kot celote potrebujejo,« je bil jasen župan Bojan Kontič. Vsa sredstva za delovanje velenjske integracijske hiše bo zagotovila država. Posebno varovanje teh ljudi ne bo potrebno, saj država predhodno preveri vsako družino in tudi njeno željo po vključitvi v okolje. ŠO MSLeJivau venue LJUBezNi Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje ^ avtor: Luka Žerjav j lio cel IZ NAŠIH KRAJEV 9 Marija na jezeru z mokrimi nogami Pri obnovi cerkve Marijinega vnebovzetja največ težav z vlago ŠMARJE PRI JELŠAH - Da bo obnova župnijske cerkve v Šmarju eden zahtevnejših restavratorskih posegov, ni dvomil nihče. Tudi zato so priprave trajale več let. Boj z vlago na poplavnem območju je v zadnjem letu prinesel celo vrsto dodatnih izzivov. Vsaj v zasilnih razmerah se bo bogoslužje v obnovljeno cerkev lahko vrnilo že v prvih mesecih prihodnjega leta. V krog izjemne baročne dediščine na Šmarskem se poleg cerkve sv. Roka in muzeja baroka z obnovo uvršča tudi župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja. Romanski temelji cerkev uvrščajo v čas pred skoraj osemsto leti, skozi vso zgodovino pa je bila med pomembnejšimi svetišči v širši regiji. Na to so pred časom opozorili tudi na strokovnem posvetu, ki sta ga obnovi ob rob pripravila mariborska filozofska fakulteta in celjska izpostava zavoda za varstvo kulturne dediščine. Cerkve so praviloma stavili na višje ležečih točkah, šmarska župnijska cerkev pa je ena redkih v Sloveniji, ki leži na najnižji točki v kraju, in to celo na poplavno ogroženem območju. »To je glavni razlog, da so bila višinska razmerja zaradi na-sipanih tal v cerkvi porušena in je notranjost dajala občutek natlačenosti,« je povedala vodja posveta izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki. Strokovnjaki gradbenih in hidroloških ved so bili s svojimi tehničnimi rešitvami za osušitev cerkvenih temeljev tako bistvenega pomena. Cerkvena obnova se bo nadaljevala še vsaj leto ali dve, bogoslužje pa bi se lahko v cerkev vrnilo že v prihodnjih mesecih. V zadnjem letu so bile maše v cerkvi sv. Roka in ob nedeljah tudi v spodnji dvorani kulturnega doma. Freske -novoodkriti baročni biseri Dosedanji stroški obnove so dosegli že več kot osemsto tisoč evrov. Zbrali so jih s prispevki vernikov, z dona-cijo občine, raznih ustanov in posameznikov. Izjemnega pomena je tudi prostovoljno delo krajanov, ki ga je direktor šmarske knjižnice Jože Čakš ocenil kar na 150 tisoč evrov. A pot do cilja je še dolga. »Opremo bomo vračali v cerkev celo prihodnje leto. Obnova fresk bo zahtevala še več pozornosti, časa in denar- ja. Skozi zgodovino so mnoge poslikave v cerkvi prebarvali. Zdaj se je izkazalo, da gre za izjemno kakovostna dela, pri obnovi katerih bosta morala svojo odgovornost prevzeti tudi država oziroma pristojno ministrstvo.« Projekt notranje obnove je izdelala arhitektka Vera Klepej Turnšek. Danes na tem poplavnem območju nikakor ne bi mogli pridobiti gradbenega dovoljenja. A zdi se, da je sodobnim skrbnikom svetišča uspelo streti oreh, na katerem so si lomile zobe generacije njihovih prednikov. Legenda šmarsko Mater Božjo imenuje tudi Marija na jezeru. Kot kaže, bo imela v prihodnje noge suhe. StO Drugi zbornik Bele stopinje MOZIRJE - V Galeriji Mozirje je bila predstavitev novega literarnega zbornika Bele stopinje 2, ki ga je izdalo domače Kul-turno-umetniško društvo Stopinje. V zborniku so dela 21 avtorjev iz Zgornje Savinjske doline in iz drugih krajev Slovenije. To je že drugi zbornik literarne sekcije Bele stopinje, ki je najštevilnejša sekcija mozirskega KUD Stopinje. Objavljena so tako pesniška kot prozna dela, med različnimi zvrstmi so tudi aforizmi. Gre za dela ustvarjalcev različnih generacij, med njimi je en dijak. Vključenih je tudi šest najmlajših avtorjev, to je zgornjesavinjskih osnovnošolcev, ki so bili uspešni na lanskem literarnem natečaju Besedičica. Med javno predstavitvijo zbornika so bila predstavljena dela različnih sodelujočih avtorjev. »Po vsebinski plati nismo Na javni predstavitvi zbornika Bele stopinje 2 so bila predstavljena dela sodelujočih literatov. omejeni na točno določeno tematiko. Nekaj avtorjev je bolj moderno usmerjenih, drugi so bolj klasično,« je o ustvarjalcih kroga Bele stopinje povedala Ivana Žvipelj, ki je predsednica KUD Stopinje. Med prireditvijo so tudi opozorili na peto obletnico ustanovitve Stopinj. Po glasbeni plati so dogodek popestrili vokalna skupina Tona vokala, ljudski duet Gmajnice ter citrarki Slavica in Petra. Prireditev so pripravili v sodelovanju med društvom, mozirsko osrednjo knjižnico, izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti in občino. BRANE JERANKO, foto: SZ Bolj debelo leto ŠTORE - Občinski proračun za prihodnje leto naj bi bil višji za 15 odstotkov. Njegov osnutek je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta. Skupni prihodki in odhodki naj bi po izračunih znašali skoraj štiri milijone evrov. Razmeroma veliko denarja bo na voljo za različne naložbe, saj je za investicijske odhodke namenjenih kar 35 odstotkov proračuna. Občina Štore se je rešila najhujših dolgov, zato je osnutek proračuna za prihodnje leto bolj naložbeno naravnan, kot so bili prejšnji. Med največjimi naložbami v prihodnjem letu je predvidena prenova ceste Svetina-Kanjuce, to je proti Šentrupertu nad Laškim. Občina bo prav tako kupila stavbo nekdanje srednje šole na Lipi in gasilsko vozilo za društvo v Prožin-ski vasi. Za vozilo bo prispevala večino denarja občina. Prav tako bo začela pridobivati dokumentacijo za gradnjo športne dvorane na Lipi. Za odplačilo dolgov iz preteklosti mora občina za prihodnje leto nameniti sto tisoč evrov. Občinski svet je na zadnji seji sprejel tudi osnutek proračuna za leto 2019. V njem načrtuje občina ureditev novih prostorov knjižnice in občinske uprave. BJ Največ za ceste NAZARJE - Občinski svet je na zadnji seji sprejel osnutka proračunov za leto 2018 in 2019. Prihodnje leto naj bi skupni prihodki znašali približno tri milijone evrov, odhodki naj bi bili višji za več kot pol milijona evrov. Razliko naj bi občina pokrila z letos neporabljenimi sredstvi. Občina namreč beleži že tretje leto proračunski presežek. Proračun za prihodnje leto je naložbeno naravnan, saj predstavljajo investicijski odhodki kar 37 odstotkov. Za dela na cestah bo namenjeno približno pol milijona evrov, za vodovode 80 tisoč. Občina bo med drugim vlagala tudi na področju pro-tipoplavne varnosti in to v industrijski obrtni coni Prihova. Približno sto tisoč evrov je občina dala na stran za nov prepust, ki bo protipoplavno varnost bistveno izboljšal na širšem območju, in sicer v smeri proti tovarni BSH. Za odplačilo posojil za pretekle naložbe bo Občina Nazarje prihodnje leto namenila 84 tisoč evrov. V osnutku proračuna za leto 2019 je zaenkrat predviden za skupne prihodke in odhodke precej nižji znesek kot za prihodnje leto. BJ Trideset let slivniških planincev ŠENTJUR - »Da tako majhno društvo, kot ste vi, dosega tako velik uspehe na vseh ravneh delovanja, ni samo po sebi umevno. Poleg tega ste danes pripravili prireditev, ki bi si jo težko zamislilo tudi katero večje društvo, zato vam iskreno čestitamo za častitljivih trideset let,« je bilo le eno od številnih voščil, ki so jih dobili sliv-niški planinci, ki že tri desetletja skrbijo za planinski duh med skoraj dvesto člani in med ostalimi prebivalci krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici. Planinsko društvo Slivnica pri Celju je bilo ustanovljeno leta 1987. V tem času so vodniki organizirali številne pohodniške izlete po vsej Slo- Vsi predsedniki PD Slivnica pri Celju v pogovoru z Manco Čujež veniji in tudi nekaj izven naših meja. Posebej so ponosni, da ohranjajo tradicijo nekaterih izletov, kot so recimo pohod na Klemenčo jamo, pohod po krajevni skupnosti Gorica pri Slivnici in tudi vsakoletni obisk Triglava. Od leta 2012 je v kraju markirana pot Od klopce do klopce, ki je po besedah predsednika planinskega društva Silva Užmaha zelo dobro sprejeta ne samo med krajani, temveč tudi med ostalimi obiskovalci. V naslednjem letu bodo pot podaljšali okoli Sliv-niškega jezera. Velik poudarek v društvu namenjajo delu z mladimi. Že od leta 1990 društvo soorganizira planinski tabor za mlade planince, ki ga zdaj vodijo mladi, ki so sami nekoč obiskovali tabore. Člani društva med letom tekmujejo v planinski orientaciji, kjer posegajo po najvišjih mestih, društvo je že dvakrat uspešno organiziralo Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje. Vsi ti dosežki so bili izpostavljeni na sobotni prireditvi, kot si jo je zamislila Nina Gra- dič Planko, članica društva že skoraj od začetkov. S krajšim sprehodom skozi zgodovino, z zanimivimi zgodbami je Manca Čujež vodila prireditev in k sebi na klopco vabila različne sogovornike. Dvorano je zagotovo najbolj navdušila v filmu predstavljena zgodba tega poletja, ko je dvanajst nadebudnih članov v osmih dneh prehodilo pot od Gorice pri Slivnici do Triglava. Če je pred tridesetimi leti društvo ustanovil Gorenjec Vinko Tomše in je gorenjski način »življenja med planinami« prinesel med Štajerce, že dolgo slivniški planinci svoje delo ponosno širijo po Sloveniji. Kot je poudaril podpredsednik PZS Roman Ponebšek, sta vidna člana društva Matej Planko in Manca Čujež tudi profesionalno vpeta v delovanje Planinske zveze Slovenije. BGO Foto: Ivan Škrlec 10 KULTURA »Mislim, da smo postali velika srečna družina« Spletna serija Dualizem sledi svetovnim smernicam »Ko sem prvič brala scenarij in sem prišla do enega od poglavij, sem morala branje prekiniti. Ob enih zjutraj sem poklicala Tomaža in ga vprašala, ali je zmešan, kaj mi je naredil,« je napeto novo spletno serijo Dualizem napovedala ena od štirih ustvarjalcev projekta Laura Gričar. Serija, pred kratkim so predstavili »teaser«, je avtorski projekt mlade ekipe, ki ima za seboj že vrsto nagrajenih projektov. V petih 30-mi-nutnih epizodah bodo prikazali drugačno, svežo zgodbo, ki jo uvrščajo v žanra drama in triler. Dogajanje v spletni seriji Dualizem je postavljeno v ne tako oddaljeno prihodnost, v čas, ko bo umetna inteligenca že tako razvita, da bo imela svojo zavest. V njej je predstavljeno življenje Krisa, odgovornega urednika časopisa, ki se zaradi različnih dvomov in zadržkov uspe ubraniti, da ne uporablja tovrstnih aplikacij z lastno zavestjo. Scenarist in režiser Tomaž Krajnc je idejo za zgodbo črpal iz razmišljanj, ki so se mu porodila pri študiju psihologije, nato jo je razvijal skupaj s produ-centom Nejcem Jezernikom. Nedobičkonosen projekt zaradi dobrih sponzorjev Serija, ki bo konec januarja predvajana na spletni strani dua-lizem.com, bo na ogled brezplačno. Da bo to mogoče, gre zasluga slovenskim podjetjem, ki so prepoznala zgodbo in zagon mlade ekipe. »Vsi člani ekipe smo za projekt namenili svoj prosti čas, Glavna igralca Maša Tiselj in Jože Doberšek sta se v vlogi Pie in Krisa odlično znašla. (Foto: Rok Deželak) nihče, tako igralci kot tehnična ekipa, za svoje delo ni bil plačan. Vsa sponzorska sredstva, ki smo jih pridobili, smo uporabili za najem tehnične opreme in za snemanje,« je, to kaj pomeni neprofiten in neodvisen projekt, razložila producentka Laura Gričar. pk okolje Snemanje je potekalo na več kot tridesetih mestih po Sloveniji. Celotna tehnična in igralska ekipa skupaj s statisti je štela dvesto članov, ki so v 27 snemalnih dneh posneli za več Anekdota s snemanja: »Na snemanjih je bila velika ekipa in več epizod smo posneli v enem dnevu, na enem mestu, zato je bilo treba pripraviti več kostumov za en snemalni dan. Ena od igralk je pozabila na snemanje prinesti kos spodnjega perila. Nejc Jezernik se je prostovoljno javil, da bo šel k njeni mami domov in prosil, ali lahko dobi kos spodnjega perila njene hčere. Moramo reči, da je bil dogodek zelo zabaven in smo se temu pripetljaju še dolgo smejali.« kot 50 ur kadrov. Nejc Jezernik, prejemnik Severjeve nagrade in matička na Linhartovem srečanju, je poskrbel za izbor igralske zasedbe, ki šteje več kot 50 igralcev. Med njimi so bili številni prvič pred kamerami, saj so na avdiciji pokazali, da imajo igralstvo v krvi. »Čeprav jih je veliko reklo, da bodo prvič stali pred kamero, so na avdiciji pokazali sproščenost v igri, in že takrat sva s Tomažem vedela, da bova dobro delala z njimi. Ko smo določili ekipo, smo naredili dvodnevne gledališče igralnice. S posebnim sproščenim načinom podajanja veščin igre sem razvijal njihovo igranje. Teh nekaj ljudi se je v desetih minutah tako povezalo, da sem že takrat vedel, da bo nastal izvrsten izdelek. Kajti če se lahko igralci tako sprostijo, potem je igra super. Na posnetkih je mogoče videti, da smo delali v sproščenem okolju, kje so se igralci počutili varno in so lahko blesteli.« Odgovorna mladina Igor Pečoler, direktor fotografije, ki ima za seboj več sto uspešnih snemalnih projektov, je bil nad odgovornostjo ekipe več kot navdušen, še posebej ker so vsi delali trdo in brezplačno. Še posebej so ga prijetno presenetili dijaki. »Nekaj sem jih že poznal, nekaj sem jih spoznal med snemanjem. Mislim, da smo vsi skupaj postali družina. Po snemanju smo obdržali stike in delamo nove projekte, vzpostavili smo res lep odnos in upam, da ga bomo imeli še naprej.« Čeprav so se snemanja uradno končala 12. septembra, se je najtežje in najobširnejše delo šele začelo. »Zdaj smo v fazi postprodukcije, kar pomeni najprej groba in nato fina montaža. Zdaj smo tudi močno v promocijskem delu. Izšel je >teaser<, čakamo prvi napovednik, ki bo v začetku januarja, zatem bo sledila še premiera serije,« je delo razložila Laura Gričar. Premiera bo konec januarja na spletni strani in tudi v Mestnem kinu Metropol. Glasba kot češnja na torti Še posebej so vsi ustvarjalci poudarili, kako veliko čast imajo, da je glasbo za serijo napisal celjski glasbenik Leon Firšt. »Ko sem slišal samo glasbeni izsek iz serije, sem ga moral neprenehoma poslušati. Pravijo, da je glasba 70 odstotkov dobrega filma. Naša serija, imel sem to možnost, da sem videl dve zmontirani seriji, je dobra že brez glasbe, a ko je zraven še glasba, potem samo sediš in uživaš,« je bil navdušen Igor Pečoler ob izdelku. Za serijo že pripravljajo angleške podnapise, kar pomeni, da že razmišljajo o tujini. Prepričani smo, da bomo o teh »mladcih« še pisali, mogoče o tem, kako so iz sveta spleta stopili v svet Hollywooda. BARBARA GRADIČ OSET Priporočamo Producenti spletne serije Dualizem: Igor Pečoler (direktor fotografije), Laura Gričar (producentka), Tomaž Krajnc (režiser in scenarist) in Nejc Jezernik (direktor izbora igralcev). (Foto: Matjaž Očko) Ta veseli dan kulture 2017 Tudi letos bodo v nedeljo, 3. decembra, svoja vrata odprli številni nacionalni in občinski kulturni zavodi, zvrstili se bodo brezplačne razstave, vodenja, delavnice in predstave. Na spletni strani kulturnega ministrstva si lahko preberete seznam vseh prireditev. Udeležite se katere in tudi na ta način proslavite rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ter slavite slovensko kulturo. KULTURA 11 Glavno je, kdo Najboljši regijski zbori se bodo zbrali v Celju stoji pred zborom Collegium Vocale je eden najboljših celjskih zborov. V Sloveniji skoraj ni kraja, kjer ne bi imeli vsaj manjše vokalne skupine oziroma organiziranega petja. Po podatkih Evropske zborovske zveze naj bi v Sloveniji pelo kar 170 tisoč ljudi. Veliko jih je članov ljubiteljskih zborov in najboljši se udeležijo različnih zborovskih tekmovanj. Celjsko regijsko tekmovanje Od Celja do Koroške je eno od šestih regijskih tekmovanj in izstopa po svoji kakovosti. Regijska tekmovanja so tradicionalni del programa Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti po Sloveniji, kjer nastopajo pevski sestavi, ki so svojo kakovost potrdili s selekcijskim izborom na območnih revijah pevskih zborov in malih vokalnih sestavov širom Slovenije. V soboto, 2. decembra, se bo v koncertni dvorani Glasbene šole Celje predstavilo dvanajst mešanih, ženskih in moških pevskih zborov ter vokalnih skupin iz Laškega, Šempetra v Savinjski dolini, s Prevalj, iz Žalca, Bistrice ob Sotli, Kostrivnice, Zreč, Dobrne, Dramelj, Radelj ob Dravi in Celja z več kot 300 pevci. Kar nekaj zborov se že nekaj let uvršča med najboljše in posebnost celjskega tekmovanja je, da se predstavlja precej ženskih zborov in tudi zborov, ki dosegajo državno raven petja. »Večkrat so bili na tekmovanju že Vodomke iz Laškega in tudi dekliški pevski zbor Aglaja iz Radelj ob Dravi. Državno raven pa recimo dosegata mešani zbor Collegium Vocale iz Celja in moški pevski zbor Vres s Prevalj,« je sobotno regijsko tekmovanje ocenila samostojna strokovno sodelavka za vokalno glasbo pri JSKD Mihela Jagodič. Sobotno regijsko tekmovanje zborov bodo ocenjevali Tomaž Faganel, Monika Fele in Helena Fojkar Zupančič. Škarje in platno v rokah zborovodje Jagodičeva poudarja, da je kakovost zbora odvisna predvsem od zborovodje. »Glavno je, kdo stoji pred zborom, čeprav je tudi res, da so v vseh zborih menja- jo pevci, da zasedba ni ves čas stabilna. Nekateri zbori imajo veliko študentov in se pogosteje menja zasedba, enako tudi kakovost. A tisti, ki vodi zbor, ima v rokah škarje in platno, ustvarja podobo zbora in njegovo glasbeno izvedbo.« Večina zborov, ki bo v soboto nastopila pred celjskim občinstvom, ima zborovodje, ki že dlje časa dosegajo najvišje uspehe. Metka Jagodič Pogačar je ena izmed njih, enako tudi Bernarda Preložnik Kink, med mlajšimi genera cija- mi izstopata Špela Drašler in Peter Novak Semolič. Vsi bodo tudi na sobotnem koncertu. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Marko Rebov Steklarstvo v Sloveniji se je razvilo na območjih, kjer so gozdne površine nudile zadostne količine lesa. Steklo je imelo vedno posebno vrednost V Pokrajinskem muzeju Celje je na ogled največja letošnja razstava, ki v središče postavlja steklo. Na njej je z naslovom Steklo na Celjskem predstavljena zgodovina steklarstva v naših krajih, enako so predstavljeni tudi stekleni izdelki nekoč in danes. Razstava zajema zgodovino steklarstva na širšem celjskem območju, vse od Rogaške Slatine do južnih obronkov Pohorja, Savinjske doline in Zasavja. Na njej se obiskovalec sprehodi skozi tradicijo steklarstva in celoten tehnološki proces nastajanja stekla. Stekleni izdelki imajo posebno vrednost v vseh zgodovinskih obdobjih, kajti že v tehnološki osnovi je nekaj posebnega. »Redkokdaj si predstavljamo, da je steklo talina, ki je v vročem stanju tekoča. Ko se ohladi, je krhko in lomljivo, hvaležno za obdelavo, ki ga lahko krasimo z različnimi tehnikami. Kot material ne onesnažuje okolja kot recimo plastika, za katero vemo, da se dolgo razgrajuje. Steklo je poseben material, s katerim se vsakodnevno srečujemo,« je njegov pomen razložil avtor razstave Jože Rataj. Kot je poudaril Rataj, so bile na širšem celjskem območju številne steklarne, od katerih delujeta le še v Hrastniku in Umetnost na polju izobraževanja V Galeriji sodobne umetnosti Celje je na ogled mednarodna skupinska razstava Otroci/Kids, v kateri predstavljajo sedem različnih umetniških projektov. Rdeča nit razstave so, kot pove že naslov, otroci. Pri postavitvi razstave Otroci/Kids je kustosinjo Majo Hodošček zanimalo, kakšne pedagoške principe uporabljajo umetniki, kadar delajo z otroki in mladino. »Zanimalo me je, kakšne so še druge oblike učenja, ki potekajo izven izobraževalnih ustanov. Obiskovalec razstave vstopi v sedem različnih situacij, v katerih otroci zavzemajo različne vloge in položaje.« Umetnike je zanimalo, kako lahko umetnost in izobraževanje sodelujeta. V delu Franca Purga z naslovom Kids, ki je nastalo med njegovim rezidenčnim bivanjem v Bel-fastu in New Yorku, je ulica prostor učenja. Izkušnjo procesa politične spremembe in njenih učinkov na vsakodnevne prakse razi- skuje Johanna Billing v delu Magical World, posnetem v Zagrebu. Priscila Fernandes v delu For a Better World raziskuje, s kakšnimi mehanizmi se otroka pripravlja na ekonomsko življenje in obstoječo obliko delitve dela. Možnost prihodnosti kot produkt skupnih odločitev izpostavlja umetnica Pilvi Takala v delu The Committee. V sodelovanju z otroki Andreja Džakušič razvija doživljajski park, ki temelji na urbanem vrtnarjenju. Matija Brumen v delu Marko, Ivo skozi fotografski objektiv spremlja svoja nečaka od rojstva, ju portretira v različnih življenjskih obdobjih in ustvarja dokument spreminjajočega se časa. Eden Mitsenmacher več let z dopisovanjem spoznava deklico iz Anglije, s katero se zanimata za petje. Razstava bo v galeriji sodobne umetnosti na ogled do 14. januarja. BGO Foto: GrupA Rogaški Slatini. Poleg steklenic za slatino so izdelovale še pivsko posodje, servirno in jedilno posodo ter svetila. Dragocenejše izdelke so krasili, izdelki za vsakdanjo rabo pa so bili gladki in strogo funkcionalni. Dragocenejše kose stekla so lahko kupili le predstavniki premožnejših slojev, a konec 19. stoletja so postali določeni stekleni kosi sestavni del posamezne domačije. Zelo bogato in zanimivo razstavo spremlja dvojezični katalog. V Pokrajinskem muzeju Celje bodo pripravili tudi številne delavnice in predavanja. BGO Foto: SHERPA k ■ * Maja Hodošček je pripravila novo razstavo v Galeriji sodobne umetnosti Celje. 12 NAŠA TEMA S svojo pobudo ne bo odnehal Andrej Čuš, nepovezani poslanec, za uresničitev referendumske volje ljudi Kot pravi Čuš, je po 14 letih novelo zakona vložil v prvi vrsti iz demokratičnih razlogov. »Ljudje so o tem že odločali na referendumu, ki so ga tudi plačali. Parlament je na koncu v sodelovanju s kapitalom voljo ljudstva izigral. Tudi zaradi te izkušnje nekateri ljudje na referendume in volitve ne hodijo več, saj so prepričani, da je vse >brez veze<,« je jasen Čuš, ki se je za novelo zakona odločil tudi zaradi slabega socialnega položaja zaposlenih v trgovini. »Delajo 12 dni skupaj in cele nedelje za manj kot minimalno plačo, kar je več kot katastrofalno.« Ob nedeljah trgovine ustvarijo osem odstotkov vsega prometa, kar je Andrej Čuš po besedah Čuša zelo malo glede na to, kako so trgovine polne. »Z vidika izboljšanja kakovosti življenja bi moral vsak delavec imeti vsaj en dan v tednu prost, po možnosti nedeljo,« še dodaja. Za Čuša bi edino sprejemljivo rešitev ne glede na dogovor socialnih partnerjev predstavljalo sprejetje novele zakona, ki prinaša uresničitev referendumske volje. Vsaka trgovina bi lahko bila po lastni presoji odprta šest nedelj v letu. Pri tem bi bile izjeme manjše družinske trgovine, bencinske črpalke ob avtocestnem križu in trgovine v zelo turističnih krajih. Do zdaj je nepovezanemu poslancu uspelo zbrati približno 14 tisoč podpisov podpore, s katerimi želi vplivati na neodločene poslance in poslanske skupine, da bi ta zakon podprli. Dogovor med sindikati in trgovino je tik pred vrati. Ali to pomeni, da bo Čuš s svojimi pobudami odnehal? »Vesel sem, da se po 14 letih ponovno govori o problema- tiki delavcev v trgovini, a sem hkrati razočaran, saj ponovno ne bodo našli ključnih kršitev. Govorim o razporeditvi delovnega časa in njegovemu trajanju ob šestdnevnem delavniku, o evidenci delovnega časa, plačilu nadur in nadurnega dela, izrabi odmora med delovnim časom, dnevnem in tedenskem počitku, obveščanju sindikata, pritiskih na delovnem mestu ter sistematizaciji delovnih mest.« Na svojem Facebook profilu je še okrcal sindikate, češ da bi se morali skupaj s trgovci ukvarjati s problemi, ki jih politika namesto njih ne more rešiti. O tem, ali naj bodo trgovine ob nedeljah odprte, pa je svoje že povedalo ljudstvo na referendumu. ŠPELA OŽIR Kako je v Avstriji in na Hrvaškem? Onkraj Šentilja nedeljska tišina, onkraj Sotle živžav Slovenci po nakupih že od nekdaj radi zaha jamo tudi čez mejo. Predvsem s severnimi sosedi se radi tudi primerjamo. Kako so torej to področje uredili oni? V Avstriji lahko na nakupovanje v soboto zvečer ali v nedeljo pozabite. Trgovine namreč zapirajo ob sobotah že ob 18. uri, v nedeljo pa so sploh zaprte. Nekatere izjeme veljajo v izrazito turističnih krajih, na železniških postajah in letališčih, kjer so posamezne odprte do 23. ure. Med tednom so lahko običajne trgovine odprte do 21. ure. Kljub strogi zakonodaji v korist delojemalcev ostajajo avstrijske trgovine nadvse priljubljen cilj tudi za nakupovalce iz Slovenije in s Hrvaške. Največ jih je v Lipnici, Gradcu in Celovcu. Avstrijski delodajalci morajo upoštevati zakon o počitku po delu. Po zakonu imajo delojemalci pravico do neprekinjenega 36-urnega počitka, ki mora vključevati nedeljo. Obstaja celo Združenje za prosto nedeljo, ki opravičuje svoj obstoj z varovanjem vrednote nedeljskega počitka pred tem morebitnim izkoriščanjem delodajalcev in politikov. Hkrati pa krepijo zavest javnosti o vrednosti prostega časa. Nekatere študije od Kanade do Švedske izkazujejo, da prinašajo trgovine, ki so odprte ob nedeljah, dodatna delovna mesta in višji dobiček. V Franciji je določenih petsto turističnih krajev, kjer so trgovine ob nedeljah lahko odprte. Ko je v Franciji inšpekcija pred štirimi leti delodajalcu - ki je imel v nedeljo nezakonito odprto veliko trgovino z gradbenim materialom - naložilo 120 tisoč evrov globe, so delavci teh trgovin protestno odšli na cesto. Izborili so si bolje plačano nedeljsko delo Na Hrvaškem je nedeljsko vzdušje v trgovinah povsem drugačno od avstrijskega. V velikih nakupovalnih središčih v Zagrebu in bližnji okolici je mogoče nakupovati ob nedeljah celo do 21. ure. Tako je tudi v nekaterih manjših trgovinah velemesta, med obiskovalci je tudi precej nakupovalcev iz Slovenije. O hrvaškem nedeljskem delavniku trgovin so letos govorili celo v evropskem parlamentu. Hrvaška poslanka je izpostavila, je za nedeljski počitek prikrajšanih kar 36 odstotkov hrvaških delojemalcev. Hrvaška gospodarska zbornica trdi, da je teh »le« 13 odstotkov. Po eni od raziskav javnega mnenja naj bi bilo za zaprtje trgovin ob nedeljah kar 90 odstotkov prebivalcev Hrvaške. Doslej sta že dve vladi sprejeli zakon, po katerem bi morale biti trgovine ob nedeljah zaprte. Oba zakona je ustavno sodišče razveljavilo. Zelo podobne so razmere na Madžarskem, kjer je med drugim že prišlo do referenduma in postopka na ustavnem sodišču. Od lanske pomladi so trgovine odprte ob nedeljah tudi na Madžarskem. BRANE JERANKO Proti nedeljski nelojalni konkurenci Franc Jager podpira nedeljsko zaprtje trgovin Trgovsko podjetje Jagros zaposluje že več kot 600 ljudi, od tega jih samo 10 odstotkov ni neposredno povezanih s trgovino. Direktor in lastnik Franc Jager je med redkimi, ki jasno in glasno poudarjajo, da nedeljsko zaprtje trgovin podpirajo. »To, da sem med redkimi, me čudi, saj smo direktorji vseh večjih in nekaj manjših podjetij na sestanku v trgovinski zbornici dejali, da smo za zaprtje trgovin ob nedeljah. Je pa res, da nismo podprli Ču-ševega predloga zakona, ker je nedorečen. Morda je tudi zato v javnosti obveljal vtis, da smo proti zaprtim trgovinam. Predlog torej podpiramo skoraj vsi, ampak pod enakimi pogo- ji. Mislim predvsem na Petrol, ki na svojih črpalkah prodaja že skoraj vse. Naj namesti sisteme, da si bodo ljudje sami točili gorivo in ga tudi plačevali, kruha, banan in podobnega pa naj ne prodaja,« pravi Jager in poziva potrošnike, naj vse, kar potrebujejo, nakupijo čez teden, saj je trgovin povsod po Sloveniji dovolj. Proste nedelje bodo po Ja-grovih besedah v največjo korist zaposlenih. Trgovski poklic pri nas že sicer nima nobene veljave, če je treba delati še ob nedeljah, pa je spoštovan še manj, je prepričan. »Če bi bile trgovine ob nedeljah zaprte in bi bile plače trgovcev primerljive z drugimi poklici, v trgovinah ne bi imeli pomanjkanja Franc Jager trgovskega kadra.« V Jagrosu zaposlene, ki delajo ob nedeljah, plačujejo tako, kot določa zakon, to pomeni, da dobijo dodatek za nedeljsko delo in prosti dan. Prosti dnevi delavcev pa so, pravi Franc Jager, v njihovem in tudi drugih podjetjih velik problem, saj je zaradi manjkajočih delavcev med tednom težko razporediti delo tako, da vse nemoteno teče. Direktorja Jagrosa tudi ne skrbi, da bi podjetje zaradi zaprtih trgovin ob nedeljah imelo manj prihodka in dobička. »Res je, da zaradi nedelj zaslužimo več, ampak naj povem primer Bauhausa na Madžarskem. Tam so bile trgovine tri leta ob nedeljah zaprte in že tri mesece po zaprtju je bil promet enak, ker je bilo več kupcev med tednom.« Franc Jager se prav tako ne strinja z napovedmi, da bi lahko zaradi nedeljskega zaprtja trgovin prišlo do odpuščanj. »Če bo v trgovinah med tednom več prometa, bomo torej takrat rabili več prodajalcev.« JANJA INTIHAR, foto: SHERPA Ponovno o pobuda o r zaprtju trgo Temeljni družbeni razmislek ali mlatenj« Da lahko državljani ob nedeljah shajamo tudi brez odprtih trgovin, smo pred več kot desetletjem volivci povedali že na referendumu. Karavana je šla dalje, zgodilo se ni nič. Ker so se sindikati in trgovci dogovorili, da lahko ohranijo kozo celo in volka sitega. Zdaj zagovorniki zaprtja trgovin opozarjajo, da je takšna ureditev splošno družbeno škodljiva. Ker volk ne 1 je vse bolj shirana. Nepovezani poslar začetku oktobra v drž velo Zakona o trgovin uresničitev referendu in zaprtje trgovin ob n so neuspešna pogajan lavcev trgovine in del Bolj kot zaprtje trgi pomembno pošten Ladi Rožič, generalni sekretar sindikata ' V sindikatu delavcev trgovine, kot je povedal Ladi Rožič, generalni sekretar, ne nasprotujejo nedeljskemu zaprtju trgovin, kot se zmotno navaja v medijih. Menijo pa, da bi moralo biti plačilo nedeljskega in prazničnega dela za trgovke in trgovce tako visoko, da se delodajalcem ne bi splačalo imeti odprtih trgovin. In predvsem s tega stališča so smiselne primerjave s sosednjo Avstrijo. »Predlagani zakon poslanca Čuša zapira le približno 20 odstotkov trgovin. Ima namreč veliko izjem in po njem bi lahko ob nedeljah delali v turističnih krajih. Glede na to, da je Slovenija kot celota turistična destinacija, to pomeni, da bi ob nedeljah delalo približno 80 odstotkov zaposlenih. Ravno tako Čušev zakon ne predvideva kazni za kršitelje,« je stališče sindikata pojasnil Ladi Rožič. Ladi Rožič Kot je še dodal, imajo v sindikatu delavcev v trgovini slabe izkušnje z zakoni, saj da so jih v državnem zboru izigrali z referendumsko pobudo pred leti in iz volje volivk in volivcev naredili parodijo. Zato namesto z zakoni poskušajo boljši položaj za delavce izposlovati s socialnim dialogom, in sicer v pogajanjih s predstavniki delodajalcev. Rožič je sicer ocenil, da bi v primeru zaprtja trgovin NAŠA TEMA 13 100 tisoč ljudi je v Sloveniji zaposlenih v trgovski dejavnosti. 2.000 do 2.500 delovnih mest naj bi bilo zaradi zaprtja trgovin ob nedeljah ogroženih. 6.000 zaposlenih v dejavnosti dobi minimalne dohodke. 12 tisoč zaposlenih ne preseže 933 evrov bruto plače. 624 evrov bruto je izhodiščna plača prodajalca po kolektivni pogodbi. 36,40 evra neto dobi trgovka za nedeljsko delo. bujena ledeljskem Dvin facebook Anketa OB ROBU 2 prazne slame? do nikoli sit, koza pa iec Andrej Čuš je v :avni zbor vložil no-ii, s katero predlaga mske volje ljudstva nedeljah. Leta 2003 ja med sindikati delodajalci povzročila razpis referenduma o odpiralnem času trgovin. Na njem je 57,5 odstotka volivcev podprlo omejitev odpiralnega časa trgovin, 41,7 odstotka je bilo proti. Bo 14 let pozneje politika uveljavila voljo ljudi ali bo spet le malce zabrbotalo v loncu sindikalnih pravic? SAŠKA T. OCVIRK Foto: arhiv NT (SHERPA) ovin o plačilo delavcev trgovine ob nedeljah in praznikih od sto tisoč zaposlenih v trgovini brez dela lahko ostalo od 2 tisoč do 2.500 ljudi. Bolj kot vprašanje zaprtja trgovin ob nedeljah je za Rožiča problematično vprašanje plačila za nedeljsko delo. »Glavna težava v trgovini na drobno je minimalna plača (804,96 evra bruto), ki jo prejema približno šest tisoč ljudi. 12 tisoč zaposlenih prejema plačo do višine 933 evrov bruto. Trenutno so dodatki za nedeljsko in praznično delo stoodstotni ali še višji in so vezani na minimalno plačo. Revežev, ki delajo za minimalno plačo, je preveč in teh ne bi smelo biti,« je pojasnil Rožič. Slabo plačane deklice na klic Izhodiščna plača za prodajalca po kolektivni pogodbi je izredno nizka, 624 evrov bruto, kar pomeni, da dela za 3,6 evra bruto na uro. Za nedeljsko delo je plačilo 7,17 evra, kar pomeni za 7 ur dela 50,21 evra bruto oziroma 36,40 evra neto brez dodatkov. Kaj je dostojna plača, je za Rožiča stvar razprave. »Po moje je to 1.500 evrov, kar je povprečna plača v Sloveniji.« In v teh razmerah je uresničitev takšnega dostojnega plačila kajpak nerealna. Ob nizkem plačilu je za našega sogovornika velika težava tudi neenakomeren delovni čas trgovcev. »Med drugim to lahko pomeni, da nimaš določenih izmen, da ne veš, kdaj delaš dopoldne, kdaj popoldne, v bistvu si deklica na klic. Ker ni dovolj zaposlenih, zaradi povečanega absentizma, ob bolniških in dopustih, lahko delavci v trgovini delajo tudi do 11 ali 12 ur, tudi po dva tedna brez premora. To sicer ni samo težava trgovine, ampak celotnega gospodarstva in to evropsko direktivo želimo spremeniti,« je še poudaril Rožič. O konkretnih in finančno ovrednotenih izhodiščih v pogajanjih z delodajalci glede povišanja plačila za nedeljsko delo ni želel govoriti, dokler ne bodo dobili odziva delodajalcev na svoje zahteve in dokler tega ne bo preučilo vodstvo sindikata. ROBERT GORJANC Foto: osebni arhiv Na Facebookovem profilu Novega tednika in Radia Celje je na naše vprašanje, ali podpirajo zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih, večina bralcev odgovorila pritrdilno. Aleksandra »Zapreti! Me glava boli, ko samo na kakšno trgovino pomislim ... Pri nas je mož tisti, ki rad gre v trgovino.« Darinka »Se strinjam, da se za praznike in ob nedeljah zaprejo trgovine, saj so trgovke in trgovci tudi ljudje, ki imajo družino, zato jim želim, da vsaj takrat lahko čas preživijo s svojimi najdražjimi.« Miran »Če niso v 14 letih bile zaprte od referenduma, jih tudi zdaj ne bodo, ker se je tržni kapitalizem že tako razširil, da si bodo kapitalisti že kaj novega izmislili, da bo še naprej tako, kot je zdaj.« Petra »Jaz bi jih zaprla že v soboto ob 12. uri, da se bodo ljudje bolj kakovostno družili in ukvarjali drug z drugim.« Cvetka »Takoj bi jih morali zapreti. Če ne, postaviti praznične cene, kot jih zaračunavajo lekarne. Seveda bi dali razliko prodajalcem.« Mihaela »Sem proti zaprtju, čeprav grem redko ob nedeljah v trgovino. Vsi tisti, ki ste za, me zanima, če hodite ob nedeljah v trgovino. Verjemite, če ne bi bilo prometa, bi bile trgovine zaprte. Ste morda pomislili, da bodo zaradi tega odpuščanja zaposlenih? Zakaj potem ne zapremo gostiln? Zakaj delajo šoferji, policisti, v bolnici, gasilci, gostinci?« Ida »Kakšno odpuščanje neki, ljudje, kaj ste slepi, da ne vidite, da je trgovcev več kot polovico premalo? Ste pomislili, da so ti ljudje na petek in svetek v trgovinah, pa še čistiti jih morajo sami. Sramota za državo, da to dovoli. Trgovine naj se zaprejo v soboto ob 12. uri in se odprejo v ponedeljek. Vsak, ki je za odprtje ob nedeljah, naj gre delat v trgovino in naj poskusi delati sedem dni neprestano.« Mojca »Nekdaj so bile zaprte že v soboto popoldne in v nedeljo, a smo ravno tako vse imeli doma. Zaprite.« Tadej »V nedeljo zapreti trgovine ali pa naj bodo odprte največ štiri ure. Zaposlenim pa dvojno plačilo.« SAŠKA T. OCVIRK Je bila prej kura ali je bilo jajce .. Hodimo ob nedeljah v trgovska središča, ker so pač odprta in je to ena od možnosti, ki se nam na prost dan ponuja, ali so trgovska središča odprta, ker kupci po vsej sili še v nedeljo rinemo tja? V teh dneh sem se zapletla v kar nekaj zanimivih menjav stališč, ki so se tu in tam prav burno zaiskrile. Pustimo ob strani poklice, ki zahtevajo tudi nedeljska in praznična dežurstva, a ob nedeljah in praznikih danes delajo tudi v vrsti proizvodnih podjetij, kjer za to ni nobene življenjske nuje. O njihovih stiskah ne govori nihče. Da je nasploh težava delo na petek in svetek, ne pa odprte trgovine v nedeljo, se je pridušala prijateljica. »Če se ne bomo lotili težave pri korenini, je ves pomp okrog trgovin mlatenje prazne slame.« Spet druga je trdila, da bomo morali opraviti z balkansko miselnostjo in končno poprijeti za delo, četudi v nedeljo. Pa pojdimo v to smer. Če torej v nedeljo že vse vrvi tako kot vsak drug dan, ni nobenega razloga, da ne bi delala tudi moja frizerka - nenazadnje imam ob nedeljah pisan čas za novo pričesko. Le zakaj ne bi bili odprti knjižnice, razni uradi in tako naprej? Skrajna slika, ampak bolj kot je v nedeljo samoumevno pohajanje po trgovskih središčih in drugih trgovinah, manj je samoumeven tudi moj in vaš prost nedeljski dan. Delovno etiko so na primer Japonci prignali do takšne skrajnosti, da izgoreli posamezniki zaspijo kar na tleh podzemne ali na pločniku ob cesti. Ob tem, da lahko desetina ljudi na svetu proizvede vse, kar človeštvo potrebuje. Komu na čast torej kolo kapitala kot hrčki neumorno poganjamo vsi ostali? Z delom na petek in svetek? Živimo, da delamo, ali obratno? Zame vprašanje odprtih trgovin v nedeljo nima veliko zveze s sindikalnimi pravicami. Če teh ne bomo rešili v šestih dneh, se sedmega zaman napihujemo. Gre za vprašanje, v kakšnem svetu hočemo živeti. Je preveč lahkoverno pričakovati, da bi se ta tu in tam upočasnil zavoljo ljudi in stvari, ki v resnici nekaj štejejo? V Švici - težko bi ji rekli balkanska država - se v soboto sredi dneva zaprejo vse trgovine. In o čem smo že sanjali enkrat daleč nazaj, ko smo si omislili svojo državo? Tolažilni sprehod po katedralah potrošništva Psihologinja Ana Miletić Herič o trgovskih trikih oziroma strategijah pospeševanja prodaje Sodobni trgovci se s psihologijo ukvarjajo vsaj toliko kot z ekonomijo. V zahodnem svetu, kjer je vsega preveč, je za dobro prodajo predvsem treba pritisniti na prave psihološke tipke. Zato je danes v trgovinah vsaka malenkost domišljena do potankosti. Razporeditev izdelkov, osvetlitev, glasba, napisi, embalaža, posebne ponudbe, enkratne priložnosti ... Vse pripomore k temu, da se domov vrnemo bolj obloženi, kot bi si v resnici želeli. Tisto, kar potrebujemo, in tisto, kar si želimo, ima le redkokdaj skupni imenovalec. Za naše želje je meja nebo. Tja jih žene neverjetno domišljena marketinška industrija, ki se je večinoma sploh ne zavedamo. »Za življenje v resnici potrebujemo zelo malo. Navada, da redno hodimo naku-povat in praznit police velikih trgovin, je posledica povsem umetno ustvarjenih potreb,« je prepričana Miletić Heričeva. Odgovor na vprašanje, zakaj smo tako dovzetni za Ana Miletić Herič marketinške prijeme, leži v začetku našega psiho loškega razvoja. »Trden občutek zase, za lastno vrednost, za zavest, kdo sem, kam spadam in kako vreden sem v neki skupnosti, razvijemo v zgodnjem otroštvu. Majhni otroci svojo vrednost ocenjujejo glede na to, kako jih okolje sprejema. In ta reflektiran občutek lastne vrednosti skozi oči drugih ljudi ohranijo tudi mnogi odrasli. Zdi se jim, da bodo z novim avtomobilom, zvenečimi znamkami oblačil in drugih dobrin v družbi dobili večjo vrednost. Notranje trdni ljudje so za takšne sugestije manj dojemljivi.« Po črti najmanjšega odpora Z nedeljskim pohajanjem po trgovskih središčih sodob- »Trgovsko središče je danes tudi družabna ni človek trgovcem preda še mnogo več kot samo denar. Danes je najbolj dragocen in edini nenadomestljiv namreč čas. Zakaj torej svoj dragocen prosti čas ljudje preživljamo ravno v trgovskih središčih? Ana Miletić Herič pravi, da nas z agresivnimi reklamami trgovci k temu napeljujejo že ves teden. »Danes ni nič nenavadnega, če zaposlen posameznik dela tudi po 12 ur na dan - ob tem, da sta druga dva brezposelna, ampak to je že posebna zgodba. Človek je na koncu izčrpan in nepripravljen na vsak dodaten napor. Dan z družino v naravi zahteva pripravo opreme, motivacijo otrok, fizični napor ... V trgovsko središče pa nas odnese kar samo. Občutek imamo, da bomo čas koristno izrabili, saj sicer nimamo časa za nakupe, s prijatelji bomo morda spili kavo, otroci se bodo zabavali na varnih promenada, kjer se srečujemo in se razkazujemo. Vedno utrujen in zaposlen človek ima na svoj prost dan v trgovskem središču občutek, da je združil koristno s prijetnim. To je rešitev na prvo žogo, ko ni treba o ničemer razmišljati, z otroki se ni treba pogajati, za vsakogar v družini se najde drobno zadovoljstvo. Če bi trgovska središča ob nedeljah zaprli, bi ljudem dali priložnost, da premislijo, ali je to res vse, kar si želijo in potrebujejo,« pravi Ana Miletić Herič. in čistih igralih. Lahko bi rekli, da priložnost dela tatu. Če bi bile trgovine zaprte, bi pač razmislili o bolj izpo-polnjujočih in koristnih možnostih.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv 14 KRONIKA St. 48, 30. november 2017 Kmalu epilog postopka? Pretekli teden se je v Celju nadaljevalo sojenje Tomažu Ročniku in nekdanji direktorici Klasja Dragici Veršič zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v Klasju. Obtoženima tožilstvo očita, da sta leta 2007 premoženje Klasja prodala Ročnikovi družbi Millcom, nato je ta isto premoženje dal Klasju v najem. Millcom je sicer nato čez šest let del nepremičnin prenesel nazaj na Klasje. Do zdaj so na sodišču že zaslišali več prič, med drugim tudi finančnega izvedenca, ki je omenil, da ob prenosu premoženja nazaj na družbo Klasje oškodovanje te družbe naj ne bi nastalo, ampak le potencialno oškodovanje. Je pa v svojem izvedenskem mnenju izrazil dvom v to, da je bil denacionalizacijski postopek razlog za posle med Klasjem in Millcom, kot trdita obtožena. Na enem od sojenj je pričal tudi nekdanji minister za gospodarstvo Metod Dragonja, ki je pojasnjeval Ročnikove posle z Rusijo, ki naj bi nato padli v vodo zaradi objav v medijih ob hišnih preiskavah pri Ročniku. Minuli teden so na sojenju le prebrali dokazno gradivo iz kazenskega spisa. Branje dokaznega gradiva tudi pomeni, da se sojenje počasi končuje. Tomaž Ročnik in Dragica Veršič. (Foto: SHERPA) Na avtocesti ogrožal druge in sebe Nespametno početje bi lahko vodilo v tragedijo V teh dneh je odmevalo neverjetno početje 60-letnega voznika osebnega vozila, ki je v soboto dopoldne na avtocesti Blagovica-Trojane vozil v nasprotno smer. Zaradi zaprtega predora Trojane, v katerem je bilo takrat goreče tovorno vozilo, je pred predorom polkrožno obrnil in začel voziti v nasprotni smeri. Nadzorni sistem Darsa, ki je kršitev zaznal, je s pomočjo portalov začel obveščati ostale voznike na nevarnost. Ljubljanski policisti so nato moškega ustavili pri izvozu Blagovica. »Voznik je, preden so ga ustavili prometni policisti, povzročil tudi prometno nesrečo, v kateri sta bila udeležena še dva voznika osebnih vozil. Slednja sta vozila v pravilni smeri in vsak po svojem prometnem pasu. Ko je v nasprotni smeri po levem prometnem pasu pripeljal povzročitelj, je voznik na levem pasu, da bi se izognil trčenju, zavil desno, pri čemer je trčil v voznika ob njem. Na srečo nihče od udeleženih v nesreči ni bil telesno poškodovan,« so sporočili s PU Ljubljana. Pri preiskovanju okoliščin nesreče so policisti ugotovili, da je voznik vozil v nasprotni smeri pet kilometrov z večjo hitrostjo, pri tem menjaval pasove in s svojo vožnjo zelo ogrožal ostale udeležence v cestnem prometu. Test alkoholiziranosti je bil negativen, vozniku pa so odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo ter zoper njega podali obdolžilni predlog. Za vožnjo v nasprotno smer je namreč kazen 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. Pot iz objema nasilja obstaja Smo v tednu boja proti nasilju nad ženskami Lani je Policijska uprava Celje obravnavala 419 primerov nasilja v družini in izrekla 233 ukrepov prepovedi približevanja. Za tretjino več v primerjavi z letom prej je bilo lani tudi kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Položaj žensk, žrtev spolnega nadlegovanja in nasilja, ostaja zaskrbljujoče slab, po ocenah nekaterih nevladnih organizacij se celo slabša. Do 10. decembra je namreč teden boja proti nasilju nad ženskami. Na ravni države je naraslo predvsem število primerov spolnega nasilja in nadlegovanja žensk. »Ženske, ki spregovorijo o svojih izkušnjah spolnega nasilja in nadlegovanja, prepogosto naletijo na dvom okolice o resničnosti izpovedi, na minimaliziranje nasilja in špekuliranje o koristoljubnih razlogih za prijavo. Tudi strokovne delavke in delavci različnih ustanov z nestrokovnim ravnanjem pogosto spravljajo žrtve v dodatno stisko. Letos smo se na primer pritožili zaradi ravnanja policista, ki je ob prijavi zalezovanja žrtvi na sprejemnem okencu svetoval, naj da zalezovalcu priložnost, saj se lahko izkaže kot >fejst< fant,« pravi Špela Veselič, vodja Društva SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja. Zaradi takšnih izkušenj žrtve molčijo in zanikajo spolno nasilje. »Razkrito spolno nasilje in nadlegovanje sta tako le vrh ledene gore. Postopki in prakse, ki potreb žrtev nasilja ne postavijo v središče vsake odločitve, pomagajo ohranjati spolno nasilje nevidno in storilce nedotakljive. Ni pretirano, če trdimo, da je tudi naša država Hollywood v malem, saj za spolno nasilje in nadlegovanje žensk vemo vsi, Nekdanja odvetnica dobila Po več letih se je sodni postopek vendarle končal, a le na okrožnem sodišču Nekdanja odvetnica Breda Kovač Na Okrožnem sodišču v Celju se je minuli teden po več letih sodnih obravnav vendarle končalo sojenje nekdanji žalski odvetnici Bredi Kovač. Obtožnica ji je očitala izneverja-nje strank, zlorabo zaupanja, ponarejanje listin in goljufijo. Sodnica Lidia Kralj je Kovačevi dosodila dve leti in deset mesecev kazni. Tožilstvo je namreč zahtevalo kar tri leta in deset mesecev zapora. Obtožnica je bila tik pred koncem sojenja spremenjena, vendar to ni zmanjšalo teže kaznivih dejanj. Kovačeva, ki sicer od začetka sodnega postopka poudarja svoje zdravstvene težave, je tudi zadnji dan sojenja sodišče prosila, če lahko postopek konča brez nje, ker ima hude bolečine v hrbtenici, nakar je sodno dvorano tudi zapustila. »Početje je bilo zavržno« Tožilka Ksenja Cizl je v zaključnem govoru dejala, da so vsa očitana kazniva dejanja dokazana v celoti. Oškodovancev je več. Samo v enem primeru naj bi od leta 1999 do 2006 stranka obtožene čakala na informacije o vložitvi tožbe, za kar je Kovačevo tudi pooblastila in ji plačala. Odvetnica je celo dejala, da je tožbo dobila, nakar je stranka po sedmih letih izvedela, da ta sploh ni bila vložena. Drugi stranki naj bi Kovačeva govorila, da so naroki za sodni postopek prestavljeni ali preklicani, a je stranka ugotovila, da na sodišču sploh ne vodijo nobenega postopka in da Kovačeva ne govori resnice. Ponaredila naj bi uradne dokumente sodišča o naroku na sodišču, celo sklep ustavnega sodišča in sodbo upravnega sodišča, je med zaključnim govorom nizala tožilka. Eni od oškodovank Kovačeva naj ne bi izplačala odškodnine, ki jo je v njenem imenu dobila na svoj račun KRONIKA 15 medtem ko govori malokdo,« dodaja Veseličeva. Glas socialnih delavcev Zaradi večjega poudarka na nujni in skrbni pomoči žrtvam nasilja so se javnemu klicu, naj žrtve ne čakajo glede iskanja pomoči, letos pridružili tudi strokovni delavci centrov za socialno delo. »Pomoč in zaščito ženskam ter otrokom, ki so žrtve nasilja, centri za socialno delo nudimo 24 ur, saj imamo izven poslovnega časa organizirano regijsko interventno službo, ki v vseh nujnih primerih, ki jih opredeli policija, izvede vse naloge, ki so v pomoč žrtvam,« pravi Gabi Čoklc iz CSD Celje, ki je regijska koordinatorica za obravnavo nasilja v družini. Centri za socialno delo na Celjskem se vsako leto soočajo z več kot 500 žrtvami nasilja, od katerih je večina žensk. »Zavedamo se, da bi v marsikateri situaciji lahko napravili še več, če bi naše obremenitve to dovoljevale. Zato posvečamo veliko pozornosti izobraževanju in izboljševanju sodelovanja, saj je v teh situacijah pomembna pomoč vseh organov in organizacij v javnem in nevladnem sektorju, vendar žal ni enakomerno dostopna vsem žrtvam, zato nekaterim ostajajo dostopni edino centri za socialno delo in policija,« poudarja Gabi Čoklc. Koraki iz nasilja V Celju že devet let deluje tudi Skupina za pomoč in samopomoč Moč, ki je namenjena ravno ženskam, žrtvam nasilja. Pokriva področje vseh upravnih enot, v katerih CSD Celje opravlja regijsko službo za obravnavo nasilja. »Skupina je namenjena ženskam, ki so preživele nasilje in se še vedno soočajo s stisko zaradi spremenjene življenjske situacije, ki jo predstavljajo odhod od partnerja, razveza, spremenjen ekonomski položaj družine, občutek izoliranosti, izguba skupnih prijateljev in podporne socialne mreže ter podobno. In tudi ženskam, ki še vztrajajo v nasilnem odnosu zaradi subjektivnih ali objektivnih okoliščin ter razmer, v katerih živijo, in ženskam z izkušnjo nasilja v preteklosti,« pojasnjuje koordi-natorka v skupini Moč in socialna delavka Polona Pulko. »Članicam je skupno, da so v zapleteni življenjski situaciji, da potrebujejo pomoč in podporo, da načrtu- jejo korake za prihodnost. V skupini pridobijo izkušnje, informacije in znanja, kako se znajti v obstoječi situaciji, načrtovati korake za naprej in jih ob podpori skupine lažje izvesti,« dodaja Pulkova. Žrtve imajo tako možnost pogovora z ženskami, ki so zbrale pogum in postavile svoje življenje ponovno »na noge«, hkrati si širijo socialno in podporno mrežo za izhod iz objema nasilja. V skupini se med drugim učijo tudi sprostitvenih tehnik in dobijo nasvete pri iskanju ustreznih strategij preživljanja, predvsem pa jim je na voljo tudi ustrezna pravna pomoč. SŠol Program skupine Moč izvajajo vsak drugi in vsak četrti ponedeljek v mesecu od 16.30 do 18. ure. »Rane nasilja se težko zacelijo« Toda s pomočjo in podporo gre lažje »Bila sem obupana in prestrašena. Z zmedenimi občutki in negotovimi koraki sem sprejela pomoč, ki mi je bila ponujena, in takrat so se zame začela odpirati vrata v svet mirnejšega, lepšega življenja,« je v anonimnem pismu zapisala ženska, ki skupino Moč obiskuje že tri leta. Svoje identitete javno ne želi izpostaviti zaradi osebnih okoliščin. »Pred tremi leti sem zbrala pogum in zapustila partnerja, ki je nad menoj izvajal psihično in fizično nasilje dolgih dvajset let. Zapustitev partnerja, ki te več let psihično in fizično zlorablja, predstavlja prvi korak, ki je zelo težak. Zgodbe žensk, ki obiskujemo to skupino, so izjemno žalostne, a skupaj postajamo močnejše,« dodaja v zapisu. »Težko se je odpreti, spregovoriti o hudih stiskah, strahovih, izkušnjah ... A spoznanje, da te razumejo, da vedo, kaj preživljaš, in to, da ti nudijo pod- poro ter strokovno pomoč, močno olajša vse skupaj,« dodaja. Vsem, ki so ta trenutek v podobni situaciji, kot je bila pred leti sama, polaga na srce, da nikoli ni prepozno. »Ko žena z otrokom zapusti partnerja, se nasilje in grožnje s strani zapuščenega nadaljujejo in celo stopnjujejo. V takšnih trenutkih so preproste geste, ko ti nekdo ponudi roko in ti verjame ter pomaga, neprecenljive. V skupini veljajo določena pravila, na primer da se med seboj ne obsojamo in da se lahko brez slabe vesti zjočemo. Med našimi srečanji je preteklo že mnogo solz, jočemo takrat, ko same odpiramo svoje rane in govorimo o svojih izkušnjah, in jočemo takrat, ko poslušamo pripovedi sotrpink. Rane, ki so prizadejane z nasiljem, kakršnekoli oblike že, potrebujejo veliko časa, da se zacelijo, a ob podpori, ki prihaja iz skupine, je veliko lažje,« je zapisala. zaporno kazen po končanem sodnem postopku. Tožilstvo tako vztraja, da je Kovačeva ravnala »zavržno« in da je kazniva dejanja storila popolnoma prištevna ter da je strankam odvzela možnost, da dokažejo svoj prav na sodišču, pri čemer je s svojimi dejanji zamajala njihovo zaupanje v pravo. Nekaterim oškodovancem je sicer Kovačeva delno škodo že povrnila, a oteževalni okoliščini sta predvsem ponarejanje sodne dokumentacije in njena predrznost pri tem početju, je dodala Cizlova. Sodba še ni pravnomočna Vsekakor je mogoče pričakovati pritožbo na sodbo, saj je odvetnica Jasmina Gričnik, ki zastopa Kovačevo, že na sodišču dejala, da je bila kršena pravica Kovačeve do učinkovite obrambe, predvsem zaradi zavrnitve nekaterih dokaznih predlogov s strani obrambe, ki se navezujejo na osebnostne značilnosti obtožene. Sodišče je namreč tik pred koncem zavrnilo predloge Gričnikove, da bi zaslišali še dodatne sodne izvedence, ki bi pojasnili osebnostno stanje obtožene. Ves čas postopka se je namreč omenjalo, da so na njeno »osebnostno strukturo«, najverjetneje tudi na njeno početje, vplivale posledice hude prometne nesreče, ki jo je doživela konec osemdesetih let. Sodišče naj bi po mnenju Gričnikove kršilo predpise tudi zato, ker ni izključilo javnosti, ko bi moral pričati pričal obtoženkin mož. Ta se je namreč pričanju odpovedal ravno zaradi prisotnosti javnosti, odvetnica pa meni, da bi ravno on lahko povedal pomembne stvari, ki bi lahko vplivale na razumevanje okoliščin, v katerih naj bi Kovačeva ravnala tako, kot je. Gričnikova oporeka tudi klasifikaciji kaznivih dejanj, omenjala pa je tudi zastaranje očitanih kaznivih dejanj. SIMONA ŠOLINIČ V Novem tedniku smo na takrat domnevno sporno početje odvetnice opozorili prvi, ker smo prejeli več klicev oškodovancev. Med njimi je bil tudi Rado Rojnik. Da odvetnica takrat ni storila vsega, za kar jo je pooblastil, nam je dokazoval z goro dokumentacije. Več let je trajalo, da je z ostalimi oškodovanci prepričal organe pregona, da so začeli preiskovati primere in da je sodišče zdaj sodni postopek končalo na prvi stopnji. (Foto: GrupA) Našli so ga mrtvega Pretekli petek je bila na območju Medloga širša iskalna akcija, v kateri so iskali 18-letnega K. P. iz Petrovč, ki so ga svojci pogrešali več dni. Nazadnje so ga videli pred 14 dnevi, od takrat pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kot so sporočili s Policijske uprave Celje, so mladeniča našli v Levcu mrtvega. Policisti okoliščine njegove smrti sicer še preiskujejo. Znakov kaznivega dejanja na njegovem telesu ni bilo. Sporočila potrdila osebnostno motnjo S prebiranjem dokazov so nadaljevali tudi v sodnem procesu zoper Zvoneta Laubiča, ki je umoril partnerko aprila lani v Celju. Znano je, da je žensko na ulici zabodel kar 24-krat, zaradi česar je izkrvavela na kraju dogodka. Laubiču očitajo umor na grozovit način. Sojenje je še vedno v fazi branja njune komunikacije na internetu. Del te so morali tudi prevesti, saj sta komunicirala tudi v španskem jeziku. Teh sporočil je več kot 13 tisoč. Na sodišču so ravno zaradi njihove vsebine morali ponovno zaslišati še psihiatrično izvedenko Martino Žmuc Tomori, predvsem zato, ker sodišče zanima, kaj njihova vsebina pove o osebnosti obtoženega. Iz sporočil je več kot očitno razvidno, da se je Laubič težko sprijaznil s tem, da ga je partnerka zapustila. Do zdaj je Tomorijeva Laubiča označila kot človeka z osebnostno motnjo mešanega tipa, kjer na površje priplava tudi čustvena neuravnoteženost. Njegovo ljubosumje naj bi izhajalo tudi iz nizke samopodobe. Toda bistvene zmanjšane prištevnosti pri njem za čas umora ni zaznala. V ponovnem zaslišanju na sodišču je izvedenka dejala, da sporočila, ki jih je pisal partnerki, le še potrjujejo njene prve navedbe, a hkrati tudi to, da je partnerka -zatem ko ga je zapustila - tudi manipulirala z njim, ker naj bi mu obljubljala, da bo razmislila, ali se bo vrnila k njemu. Naslednja sodna obravnava bo prihodnji teden. SŠol Policisti dobili novi kolesi Drugo leto se jim obetata še dve Mestna občina Celje je pretekli teden Policijski upravi Celje podarila dve kolesi za delo policistov. Obe skupaj sta vredni 1.509 evrov. Celjski policisti so štiri kolesa sicer dobili leta 2002, vendar sta dve že v zelo slabem stanju. Tokratna pridobitev je zelo dobrodošla, pravi komandir Policijske postaje Celje Martin Kumer: »Z novima kolesoma bodo policisti opaznejši in mobilnejši, predvsem v starem mestnem jedru, na Savinjskem nabrežju, na območju mestnega parka, v okolici Šmartinskega jezera, na kolesarskih stezah in lokacijah, ki so za druga vozila sicer nedostopne.« Naslednje leto naj bi jim občina priskrbela še dodatni dve kolesi, je obljubil vodja Oddelka za okolje in promet v Mestni občini Celje Dušan Slapnik. Sicer pa bo Mestna občina Celje naslednje leto kupila tudi sto koles, ki bodo namenjena občanom za izposojo. Gre za podoben sistem kot v Ljubljani. Tam se je namreč izkazal za zelo dobrega. 34 koles od stotih bo tudi električnih. Kolesa bodo takšna, da jih bo možno uporabljati v klasičnem prometu in tudi za bolj aktivno kolesarjenje. Slapnik še dodaja, da v občini upajo, da bo takšen projekt v mestu tudi spodbudil ljudi k bolj zdravemu načinu življenja. Odvisne »zalagal« s tabletami Celjski kriminalisti so ovadili 68-letnega Celjana, ki je odvisnikom od drog prodajal tablete, ki so uvrščene na seznam prepovedanih drog. Moškemu so odvzeli tudi prostost. Po prijetju so pri njem doma opravili še hišno preiskavo in mu zasegli še približno 500 tablet. Osumljeni je tablete najmanj enkrat mesečno nabavljal v Srbiji in jih v Slovenijo vozil čez Madžarsko ter se tako vsakokrat izognil mejnemu nadzoru med Slovenijo in Hrvaško. 68-letnega Celjana so policisti ovadili zaradi suma devetih kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Preiskovalni sodnik mu je odredil pripor. 16 PISMA BRALCEV 5. DECEMBER 2017, OB 18. URI, PRED GLAVNIM VHODOM ČAROBNOST DECEMBRA SE PRIČNE Z OBISKOM MIKLAVŽA, KI GA SPREMLJAJO TUDI RAZPOSAJENI, Z OGNJEM OBDANI, A NE HUDOBNI PARKLJI. MIKLAVŽA BOMO PRIKLICALI Z NEBEŠKO VIOLINO OKSANE PEČENY DOLENC, KITARO MATICA DOLENCA, ANGELČKI IN SEVEDA S POMOČJO OTROK! PRIDITE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU, DARILCA IMAMO PRAV ZA VSE. WWW.CITY-CENTER.SI Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismopodpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma namlahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc. si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Predlog celovite revitalizacije prostora Stare cinkarne na območju med Kidričevo cesto in železnico Na osnovi urbanistične rešitve natečajnega elaborata 677888 v letu 2002 Območje natečajne prvo nagrajene rešitve Stare cinkarne je prostorsko zastalo in miruje zaradi več razlogov, tudi zaradi svoje onesnaženosti tal, in avtorji razmišljamo, da bi ga kazalo obravnavati po principu, da tudi degradiran prostor (»strup«) lahko postane atraktiven in zdravilo, saj se nahaja v neposredni bližini različnih centrov mesta (staro mestno jedro, trgovski center ...). od tod bi lahko iz zgodovinsko najbolj izpraznjene točke mesta zaradi degradiranosti brisa-nega prostora Celja odprli novo možnost, nov prostor s spominom na temelje razvoja industrije v Celju, ki je vplival na razvoj vseh vsebin mesta in ga danes izpričujejo le trije dimniki. Pojavnost treh dimnikov v prostoru je le redka značilnost mnogih evropskih mest, ki so dimnike vpletli v sodobno arhitekturo in vsebino mesta. Novo lahko razumemo in uresničimo šele, ko smo poizkusili vse, da bi to izpeljali iz starega. (Bergson) Fenomenologija nas uči, da skoraj ni novih stvari, so predvsem pojavi, novi pogledi in sveži vpogledi. Na takšnem razumevanju današnjega stanja prostora stare cinkarne bi z ohranitvijo zadnjih treh, a ključnih elementovvizualnepodobe industrije - dimnikov, ki s svojovertikalnostjo in med-sebojnonapeto postavitvijo označujejo prostor cinkarne kot edinstven, tudi v evropskem merilu, območje osmi-slili in pomensko nadgradili. Iz navedenega razloga avtorji natečajne urbanistične rešitve za celotno območje in tudi degradirani »kontaminirani« del predlagamo, da se globalno ohrani vsa z nate-čajnim elaboratom oblikovana urbanistična strukturna morfologija. Svoje razmišljanje nadgrajujemo z realnim predlogom, ki območje vsaj začasno ureja kot prepoznaven in zanimiv prostor: - Grajeno in zeleno strukturo se v celoti izvede in osmisli z vegetacijo. Za zapolnitev stavbnih volumnov se v predvidenih tlorisnih oblikah in volumnih zasadi regenerativna vegetacija. Tako ustvarjena vegetacija bi v določenem časovnem rezu ali že trajno vnaprej ponazarjala vizualno podobo grajenih struktur - novega cinkarniškega prvotno zelenega območja, novega dela mesta Celja. Ta del mesta bi lahko postal vzorčen primer začasne rabe prostora v smislu časovne regeneracije onesnaženih tal in sčasoma postal prostor različnih prostočasnih dejavnosti. S tem novim vpogledom na problematiko prostora bi dosegli njegovo novo vrednost, ponudili bi novo uporabnost prostora, ki bi iz začasne rabe postopoma prešla v trajno. Pridobili bi zasaditve in edinstvene doživljajske prostore, ki bi jih poljubno topografko preoblikovali s premestitvijo zemljine. Ustvarili bi krajinsko urbanistični park, ki bi ga zaradi ustreznejše ureditve lahko sukcesivno po potrebi ponudili različnim zainteresiranim investitorjem. - Z novo namembnostjo območja in predvsem ohranitvijo prepoznavnih simbolov Celja, bi lahko zagotovili ohranitev spomeniško zaščitenih tovarniških dimnikov. Predlog nove uporabe in predstavitve dimnikov vključuje idejo: ustvariti pogled na prostor mesta Celja. V ta namen predlagamo na primer vgradnjo panoramskega dvigala v dimniško tuljavo ali poleg dimnika, ter na vrhu ureditev obhodnega hodnika in razgledne ploščadi. - Na območju predlagamo izvedbo začasno povezovalne doživljajske pešpoti, ki se vključi v končno ureditev in poveže center mesta, pravoslavno cerkev in poteka vse do reke Voglajne, kjer se pot zaključi z novimi vsebinami. To je lahko na primer hiša za otroke, ki vsebuje več programov; skate park, javna igralnica, eksperimentalna hiša, gostinska ponudba ... Pot bi omogočala doživljanje prostora na tleh in nad nji- mi, med zelenimi volumni, to je v območju drevesnih krošenj. Pot se vključuje v predlagani sistem povezovanja zelenih površin Celja, v sistem povezave vseh vodotokov in obrobnih zelenih površin. Ko bi bilo območje vzpostavljeno kot atraktivno, simbolno in pomensko zeleno, bi bila možna delna in predvsem začasna raba prostora. Zato se lahko pridobi investitorje, ki bodo vložili denar v gradnjo znotraj zelenih »stavbnih« območij. Na ta način bi se postopoma lahko preoblikovala končna re-generirana podoba prostora. Takšna oblika ponovne oživitve bi bila edinstven primer gradnje in oživitve prostora in bi bila svojstven zeleni urbanistični eksperiment v prostoru, ki bi lahko pomenil tudi opravičeno naložbo v prostor, ne glede na časovno realizacijo rabe prostora. Možno in smiselno bi bilo pridobiti širšo podporo podjetij v Celju in tudi države za področje prenove in revitalizacije degradiranih območij po zgledu že izvedenih praks pri nas in v tujini. Prepoznano je, da je lokacija iz spomeniškovarstvenega razloga vredna ohranitve, da ima urbanistično prostorski potencial za mesto. Avtorji elaborata 677888: Aleksandra Geršak Podbreznik, u. d. i. a., Alenka Kocuvan Polutnik, u. d. i. ka., Irena Povalej, u. d. i. a., Rado Romih, u. d. i. ka., Miha Završnik, u. d. i. a., Mateja Kričej, u. d. i. a., Celje P. S.: Pobudo o ohranitvi podpirajo ZAPS kot strokovna organizacija, ZVKDS in OE Celje. Pomisleki o delu sveta Splošne bolnišnice Celje Nikakor ne morem sprejeti stališča, da si članom sveta zavoda ne bi bilo treba ogledati bolnišnice (izjava predsednika sveta in negativna ugotovitev strokovnega direktorja bolnišnice - Novi tednik, 23. 11. 2017). Saj ne bodo odločali o načinu zdravljenja in izbiri ter odmerku zdravil, ne morejo pa o poslovanju in delu razpravljati ter odločati na daljavo, sam temu rečem iz laboratorija. Ob poznavanju dela in organizacije, tudi prostorskih danosti, bi skupaj z vodstvom bolnišnice našli ali v okviru materialnih možnosti vsaj iskali ustrezne rešitve. Ali so sveti zavodov namenjeni za reševanje ali za ustvarjanje težav? JAKOB GROŠL, Velenje Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Pet napak svežih diplomantov pri iskanju zaposlitve NE PREZRITE Naslednjič: Vprašanji, s katerima delodajalec ugotovi vašo čustveno inteligenco Iskanje službe je zahtevna naloga in s tem se strinjamo popolnoma vsi. Še posebej se sprevrže v težko nalogo, če zadnje leto študija nimamo časa za razvijanje svoje kariere, temveč ves svoj trud preusmerimo v dokončanje študija. Bistvo je v realističnem ravnovesju med šolo in iskanjem službe. Kadroviki in delodajalci morda vedo, da ste začetnik in ste šele »prilezli« na trg dela, a z nekaj potezami boste spremenili njihovo mišljenje. Napaka št. 1: Spremno pismo, ki govori le o vas. Razložite, kako boste pomagali delodajalcu, če vas bo vzel v svojo ekipo. Delodajalci želijo radovedne zaposlene, ki jih zanima, kako narediti najboljši vtis na nadrejenega. Prvi korak k uresničitvi omenjenega je, da jim postavljate pomembna, premišljena vprašanja. Če na vprašanje, ali imate še kaj vprašanj, odgovorite nikalno, bodo sogovorniki dobili občutek, da vas delo ali pogoji ne zanimajo, hkrati se tudi dvogovor, ki napravi največji vtis na človeka, ne bo mogel razviti. Karierni svetovalci opažajo, da je ta napaka vedno pogostejša, zato svetujejo, naj iskalci zaposlitve namesto tega raje naredijo obsežno raziskavo o podjetju, da bi dobili boljšo sliko o izzivih, ki jih ponuja, in o profilih delavcev, ki jih zaposluje. Napaka št. 2: Na razgovoru ste brez vprašanj. Vedno imejte pripravljenih tri do pet vprašanj, ki jih boste postavili sogovorniku. Napaka št. sami. 3: Vse počnete Mreženje je pri iskanju zaposlitve ključno. Samo pomislite, koliko časa se že izobražujete, koliko obšolskih dejavnosti ste obiskovali in koliko ljudi ste ob vsem tem spoznali. Vam morda lahko kdo od njih pomaga priti do zaposlitve? Strokovnjaki mladim diplomantom svetujejo, naj se s čim več ljudmi pogovarjajo o tem, da so končali šolanje in da iščejo zaposlitev, saj so že vsi bili v tem položaju in točno vedo, da je takrat treba pomagati. Začnite pri osebah, ki so vam blizu, nato postopoma širite mrežo poznanstev. Napaka št. 4: Napišete neosebno spremno pismo. Personalizirajte ga! Ko se prijavljate na prosto delovno mesto, si želite ustvariti po- vezavo med sabo in delodajalcem oziroma kadrovikom. Od vas zahtevajo, da poveste nekaj edinstvenega, nekaj, kar se tiče le vas, za kar se je treba potruditi. Kadroviki dobijo veliko prijav, ki so preprosta kopija drugih in takoj izgubijo čar, zato svetujejo, da si vzamete več časa in se posvetite spremnemu pismu, ki s pravimi besedami očara bralca. Napaka št. 5: Pišete nepomembne podatke. V življenjepis zapišite le tiste podatke, ki so za službo primerni. Bralci imajo le nekaj minut časa, da se posvetijo vaši predstavitvi, zato je izredno pomembno, da v njej ne pišete podatkov, ki niso primerni za službo, za katero se prijavljate. Ne zanima jih, da ste kot otrok sedem let igrali klavir, razen seveda, če se prijavljate za prosto delovno mesto profesorja klavirja. Pustite jim brati o vaših izkušnjah, tehničnih spretnostih, akademskih uspehih. Glede na vašo starost je popolnoma logično, da je tega manj, a zavedati se morate, da ravno takšne informacije pustijo dober pečat pri delodajalcu. ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com И MojeDelo.com Prodajni predstavnik -tehnični svetovalec za avtomaterial in ostalo (m/ž) (območje Celja in Koroške z okolico) Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami s področja prodaje zgoraj navedenih segmentov blaga pravnim osebam (v primeru izkušenj, prosimo, definirajte prodajno blago in območje prodaje). Petrol, d. d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec m/ž v poslovni enoti NKD, d. o. o., Velenje za krajši delovni čas 30 ur/ tedensko (m/ž) (Velenje) Pričakujemo IV. ali V. stopnjo izobrazbe trgovske, komercialne ali ekonomske smeti, dodatno zahtevamo osnovna računalniška znanja. NKD, d. o. o., MDB 2, 8273 Leskovec pri Krškem. Prijave zbiramo do 24. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektrikar (m/ž) (Slovenske Konjice) Pričakujemo dokazilo o šolski izobrazbi za poklic elektrikar, elektrotehnik ali mehatronik, zaželene izkušnje na področju elek-tro vezave, pripravljenost za delo v skupini. Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slo- venske Konjice. Prijave zbiramo do 16. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Serviser (m/ž) (Vojnik) Pričakujemo V. stopnjo strokovne izobrazbe (elektronik, mehatronik), najmanj 5 let delovnih izkušenj v poslovnih okoljih s področja elektronike in sorodnih področij, komunikativnost, timsko naravnanost, samoiniciativnost, proaktivnost, organiziranost, poznavanje poslovnih informacijskih sistemov ... Albal, d. o. o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 26. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomožna dela - mlekar (m/ž) (Arja vas) Zaželene so izkušnje iz proizvodnega procesa, prednost imajo kandidati s končano tehnično izobrazbo, vendar to ni pogoj, zahtevamo tehnično usmerjenost in osnovno računalniško pismenost, dobre ročne spretnosti, natančnost in zanesljivost, pripravljenost na izmensko delo (2- ali 3-izmensko). Mlekarna Celeia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 15. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar (m/ž) (Zreče) Pričakujemo poklicno izobrazbo gastronomske smeri ali delovne iz- kušnje, ustvarjalnost, urejenost in prilagodljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 30. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Žičničar (m/ž) (Zreče) Če si pripravljen na nove izzive, se nam pridruži ... Žičničar (m/ž) ali žičničar strežnik (m/ž). Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 30. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Planina pri Sevnici) Iščemo osebo z dobro fizično kondicijo, komunikativno, pozitivno naravnano, potrpežljivo in disciplinirano. Pričakujemo izobrazbo najmanj IV. stopnje elektro smeri, izkušnje na področju vzdrževanja in osnovno znanje angleškega jezika. Tajfun Planina, d. o. o., Planina 41a, 3225 Planina pri Sevnici. Prijave zbiramo do 3. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. UI/UX-designer (m/ž) (Celje) Vaše odgovornosti bodo izdelava uporabniško prijaznih spletnih vmesnikov, izdelava koncepta za branding Tom Pit, izdelava dizajna za potrebe marketinških kampanj, izdelava predlogov za predstavitve in tiskane medije. Tom Pit, d. o. o., Kidričeva 24a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir v IT-podpori (m/ž) (Izlake) Pričakujemo najmanj 6/1. stopnjo izobrazbe smeri računalni- štvo/informatika, dobro poznavanje operacijskih sistemov Microsoft Windows in Office orodij, poznavanje Hyperion orodij (Hyperion planning in Financial management) je zaželeno ... Eti elektroele-ment, d. d., Obrezija 5, 1411 Izlake. Prijave zbiramo do 4. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja projektov (m/ž) (Celje) Preverite, če se najdete v spodnjih zahtevah: imate 3+ leta izkušenj na področju implementacije IT-projektov, poznate poslovne procese v proizvodnih podjetjih, ste včasih že kar preveč natančni in imate jeklene živce, ste sposobni sprejeti odločitev in pojasniti svoje stališče, ste visoko motivirani, samoiniciativni in so vam projekti izziv, saj v njih vidite dodano vrednost za stranko. Tom Pit, d. o. o., Kidričeva cesta 24a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vhodni kontrolor (m/ž) (Zreče) Naloge: izvajanje kontrole vhodnih materialov po predpisanih postopkih, izvajanje prevzema materiala, poslovanje z neskladnimi proizvodi, zagotavljanje čistoče in urejenosti delovnega okolja ter delovnih sredstev. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 4. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec pohištva in kuhinj (m/ž) (Celje) Pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj v prodaji, komunikativnost, prijaznost, ambicioznost. Rutar marketing, d. o. o., Premrlo-va ulica 14, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Administrator (m/ž) (Žalec) Od vas pričakujemo visoko ali srednjo stopnjo izobrazbe finančne ali druge ustrezne smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na tem področju, poznavanje dela z računalnikom (MS Windows, MS Office še posebej Excel, e-pošta), aktivno znanje angleškega in osnovno znanje nemškega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije. Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 22. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Testiranje in programiranje uporabniških vmesnikov v razvojnem oddelku premium produktov za končnega kupca (m/ž) (Nazarje in Ljubljana) Iščemo navdušenega inženirja 6/2 ali VII. stopnje izobrazbe s približno tremi leti izkušenj s področja razvoja ali testiranja programske opreme, ki se bo vključil v zdrav, realen, komunikativen, s simpatičnim humorjem prežet tim. Če imate znanje programiranja mikrokontrolerjev (PIC, C/ C++), izkušnje s testiranjem/prevzemanjem programskih rešitev in certificiranjem, se prijavite. Tres-con, d. o. o., Vodnikova cesta 211, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 3 MojeDelo.com 18 SPORT »Rad bi se vrnil v obrambo« Tako pravi Tadej Vidmajer, v vlogi vezista odkritje štajerskega nogometnega derbija V soboto je bil v celjski vrsti najbolj opazen vratar Metod Jurhar, Luka Žinko je spretno povezoval niti celjske igre, z imenitnim strelom in nekaj akcijami je nase opozoril Rudi Požeg Vancaš, največ je pretekel neutrudni Filip Dangubić, a posebno pohvalo si nedvomno zasluži 25-letni branilec Tadej Vidmajer, ki je skoraj dve tretjini obračuna igral v zvezni vrsti. Žalčan »Vico« je postal nogometaš s šestimi leti. Sprva je bil napadalec, a ker je lahko največ pretekel, je moral na krilo, kasneje še v obrambo. Ko je bil star 14 let, ga je trener Igor Fenko povabil na preizkušnjo v Celje. Z dvojno registracijo se je kalil v Štorah in v Šmartnem ob Paki, kjer je v 2. slovenski ligi Radomljam dal tri gole. Tadej Vidmajer pravi, da so mu tekme proti fizično močnim in agresivnim nogometašem zelo koristile. Trener za fizično pripravo Srđan Prodanović je posredoval podatek, da je proti Mariboru pretekel več kot enajst kilometrov. Vsekakor bi jih še več, če bi od začetka igral na sredini. V enajsterico kroga na spletni strani Prve lige Telekom Slovenije je bil izbran kot branilec ... Kdaj je posredoval trener Dušan Kosič? Čeprav sem gledal posnetek, nisem povsem prepričan. Bilo je med 25. in 30. minuto prvega dela. Ko sem bil ob robu igrišča, me je vprašal, kako se počutim. Ko sem odgovoril, da povsem v redu, me je poslal v zvezno vrsto. Tam sem ostal do konca tekme. Ste bili kdaj vezist? Nikoli. Bil sem napadalec, branilec, krilni napadalec, tudi osrednji branilec sem bil na osmih tekmah. Delovali ste suvereno, prepričljivo. A ni bilo lahko. Maribor ima vrhunske igralce na sredini. Vseskozi so se odkrivali, si natančno podajali. Ko sem dobil žogo, sem bil takoj obkrožen z dvema, s tremi. Je bila ta tekma za vas morda prelomna? Ne vem. Izpolnil sem zgolj Med Mitjo Vilerjem in Daretom Vršičem je Tadej Vidmajer spravil žogo do strelca prvega celjskega gola Rudija Požega Vancaša. Ne vem ... Bomo videli. Skušal bom pošteno in profesionalno izpolniti pogodbo do konca. Po 25. letu je že treba gledati na zaslužek, kajne? Že, že, a treba je najti primeren klub. Kaj pa pravi vodstvo kluba? Ponudbo imam, dogovarjamo se, a vse je še >v zraku<. Kako ste vi doživljali »ukrajinski prevzem« kluba? Po silnih sestankih se je slutil določen razplet, kajti obljube so bile resnično visoke. Sam sicer nisem imel težav. Vas vleče tudi v tujino? Seveda. Rad bi se preizkusil v solidnem evropskem klubu. Kateri od trenerjev vam je bil še posebej naklonjen? S prihodom Simona Rož-mana se je veliko spremenilo, odtlej sem bil več ali manj v prvi postavi. V njegovem obdobju, maja 2015 ste bili zelo blizu Mariboru. Neporaženi smo bili 23 tekem, postavili smo rekord najhitreje doseženega gola. V Ljudski vrt smo odpotovali s štirimi točkami zaostanka za vodilnimi Mariborčani, ki pa so nas nadigrali in upanja na senzacijo je bilo konec. Vas Rožman še podrobno spremlja? To bi morali vprašati njega. Do konca leta boste dvakrat gostovali. Kaj napovedujete? Najprej naj poudarim, da moramo čim prej pozabiti Maribor. S Krčani imamo neprijetne izkušnje in v nedeljo moramo vse skupaj preobrniti. Potem bi nam bilo precej lažje v Ljubljani. Se morate precej posvečati svoji pričeski? Sploh ne, kajti lase mi striže dekle. Uredim si jih z gelom, tako da ni kar >prosto po Prešernu. Šolanje? Na fakulteto za poslovno administracijo sem se vpisal v Beogradu, kjer sem spoznal Jeleno, ki že dobro leto živi z mano v Žalcu. Lestvica 1 .SNL OLIMPIJA 17 12 4 1 30: 7 40 MARIBOR 17 12 4 1 30:10 40 RUDAR 17 9 2 6 22:15 29 DOMŽALE 17 8 4 5 32:16 28 CELJE 17 6 6 5 21:21 24 GORICA 17 7 2 8 20:24 23 ALUMINIJ 17 4 4 9 19:27 16 KRŠKO 17 4 4 9 21:33 16 TRIGLAV 17 2 510 14:31 11 ANKARAN H. 17 1 5 11 15:40 8 Celje (4-2-3-1 in 4-4-2): Jurhar - Vidmajer, Džinić, Kelhar, Brecl - Travner, Žinko - Lupeta, Dangubić, Požeg Vancaš - Šušnjara. Od 25. minute: Jurhar - Travner, Džinić, Kelhar, Brecl - Požeg Vancaš, Vidmajer, Žinko, Šušnjara - Lupeta, Dangubić. Igral je še Šauperl. Ali tudi vi spadate med nogometne zaljubljence, ki se delijo na »Real ali Barcelona«? Ne, nimam teh težav. Moj je Manchester United. Za koga pa boste držali pesti na SP v Rusiji? Za nikogar. Navijam zgolj za Slovenijo. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA, osebni arhiv Po tekmah 17. kroga v 1. SNL je disciplinski sodnik NZS Roman Rogelj izrekel kazni klubom. Med plačniki bo tudi NK Celje. V obrazložitvi piše, da je šlo za nešportno in neprimerno vedenje navijačev. Manjša skupina je namreč na vzhodni tribuni prižgala baklo. Klub je podal pisno izjavo, v kateri je navedel, da ni šlo za organizirano navijaško skupino, zato je bil nadzor zahtevnejši. To je upošteval disciplinski sodnik in celjski klub oglobil le s 150 evri. Tadej in njegova Jelena trenerjeve zahteve. Z izjemno željo smo osvojili tri točke. Nekaj vaših soigralcev kar ni zmoglo verjeti svojim očem, saj ste bili na vseh koncih zelenice. Ja, so mi rekli, da se je zdelo, kot da sem priključen na elektriko. Kako se je začela akcija za prvi gol? NK Krško je odpustil trenerja Stipeta Balajića. V zadnjih dveh krogih jesenskega dela bo ekipo vodil njegov dosedanji pomočnik Radovan Karanović. Na zadnjih šestih tekmah je Krško doživelo pet porazov. »Sanjsko« tretje mesto Nogometaši Rudarja na lestvici 1. SNL zaostajajo le za Olimpijo in Mariborom. V nedeljo so z 2:0 zmagali v Kidričevem pri Aluminiju. V pokalu NZS so zgodaj izpadli, v DP bodo iskali pot do »Evrope«. Zadnji letošnji tekmi bodo odigrali doma. Tekmeca bosta kranjski Triglav in Domžale. Kaj bi zadovoljilo zelo uspešnega trenerja »knapov« Marijana Pušnika? »Moji varovanci igrajo zrelo, moram jih pohvaliti za trud. Ker sem ambiciozen trener, bi me zadovoljilo šest osvojenih točk. Obenem bi me dve zmagi tudi navdušili. Doma igramo slabše kot v gosteh. Če bomo zadržali tretje mesto na lestvici, bi to bilo glede na razmere v Velenju sanjsko.« DŠ Brecl je iz avta podal še globlje v napad. Žoga se je odbila do mene, povedel sem jo proti sredini, kjer jo je pričakal Rudi in sprožil. Sledil je fantastičen zadetek. V nedeljo se bo v moštvo vrnil Janez Pišek, ki je manjkal zaradi rumenih kartonov, sicer pa dirigira tudi igri slovenske mlade reprezentance. Kaj pa zdaj? Sam bi se rad vrnil v obrambo. Upam, da bom spet na svojem položaju. Po drugi strani se zavedam, da je proti Mariboru najbrž najtežje na sredini. Morebiti bi mi še bolj steklo proti na papirju slabšim tekmecem. Sobotni večer? Ko smo povečerjali, sem odšel domov. Bil sem preveč utrujen, da bi lahko >vandral< naokoli. V nedeljo in ponedeljek niste imeli obveznosti. Ležal sem in gledal tekme, bral sem knjigo, dekle sem peljal na večerjo. V ponedeljek dopoldne so me zmasirali, popoldne sem vadil v fitnesu. Pogodba bo potekla 30. junija. Je možno, da boste zapustili klub že pozimi? Odločilni obračun Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 9. krogu lige prvakov v Zlatorogu, ki je bil slabše obiskan kot na tekmi s Kielom, izgubili proti Flens-burgu s 30:27. Celjski golobra-di mladeniči so se trdovratno upirali vodilni ekipi nemškega prvenstva. Preostalo je še pet krogov, a vse bolj se zdi, da prihaja tekma odločitve v boju za uvrstitev v osmino finala. V soboto (18.15) bodo Celjani gostovali v Belorusi-ji. »Včeraj nam je pokalna tekma vzela še en trening. Zdaj je pred nami naporna pot. Tudi Meškov Brest bo pod pritiskom, nujno mora zmagati. Upam, da se bo vrnil kdo od naših poškodovanih igralcev. Pri Jaki Malusu oziroma njegovem počenem rebru bomo najprej gledali na zdravje igralca. Jaka bi nam še kako prav prišel, a če ne bo zdrav, ne bo igral,« trdi trener Branko Tamše, ki je proti Flensburgu pogrešal odločnejšo igro v obrambi. Brez nje uspeha v Brestu ne bo. PSG ima 16 točk, Flensburg 14, Veszprem 11, Kiel 9, Kielce 8, Celje in Brest po 5, Aalborg pa štiri. DŠ Foto: SHERPA Veselje Davida Razgorja (ob njem sta Borut Mačkovšek in Kristian Bečiri), ki je z metom s svoje polovice igrišča poskrbel za edino vodstvo proti Flensburgu z 11:10. ŠPORT 19 Nove državne rekorderke s trenerjem Martinom Karlinom Državna rekorda Juga in ženske štafete Mladi plavalci celjskega Neptuna so tekmovali v Novem Sadu in Ljubljani. Aja Ema Wesenschegg, Saška Podpečan, Hana Pod-bregar in Iza Vodenik so v največjem vojvodinskem mestu na odprtem prvenstvu Srbije postavile nov kadetski državni rekord in osvojile tretje mesto. To jim je uspelo v štafeti 4x50 metrov prosto. Nastopilo je 395 plavalcev iz 39 klubov iz Srbije, Bosne in Hercegovine, s Hrvaške, iz Makedonije, Črne gore in Slovenije. V popoldanska finala so se v konkurenci pretežno starejših tekmecev uvrstili štirje »modri« plavalci, Iza Vodenik je nato osvojila drugo mesto v absolutni kategoriji na 50 delfin. V soboto sta se druga in tretja ekipa »modrih« udeležili 26. Miklavževga mitinga v Ljubljani. V konkurenci kar 462 plavalcev iz 23 slovenskih klubov ter po enega s Hrvaške in iz Srbije so se finalnih nastopov na 100 mešano (le najboljših osem v določeni starostni kategoriji v seštevku disciplin) veselili Janez Goršič Jakob Brodej, Filip Bratina, Gašper Pevec, Izabela Pakiž Rumpf, Sebastjan Jug in Julijan Pevec - slednja sta si priplavala drugi mesti. Jug je dodatno navdušil z rekordnim časom. V kategoriji mlajših dečkov je 50 metrov prosto preplaval v času 26,78 sekunde, kar je nov državni rekord. Prvi je bil še na 100 prosto in hrbtno ter drugi na 50 delfin. J. Pevec je bil drugi še na 100 hrbtno, tretji mesti pa sta osvojila Bratina Sebastjan Jug in Pakiž Rumpfova na 100 hrbtno, S tem pa še ni končan spisek Neptunovih uspehov. Dan kasneje je bila v Ljubljani zadnja letošnja veteranska tekma, Plavalni izziv 2017. Celjan Janez Goršič je pometel s konkurenco, saj je zmagal v vseh štirih disciplinah, v katerih je nastopil, na 50 prosto in delfin ter na 100 mešano in 200 prosto. DEAN ŠUSTER Foto: PK NEPTUN Uveljavil se je v domovini Valentina Rossija Celjan Denis Pratnekar je osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji mini motard v letih 2012 in 2013, nato je ostal brez tekmecev v Sloveniji. Zato si jih je poiskal v zibelki motocikliz-ma, v Italiji. Pod okriljem Avto-moto zveze Slovenije je bilo državno prvenstvo v mini motardu pri nas od leta 2008. Povsod v tujini tovrstnim motorjem pravijo pit bike. Oblika je enaka kot pri super motu, le da je pit bike manjši. Poznamo še mini moto inačico, kjer je motor še manjši. Pit bike je ravno še dovolj velik, da ga lahko vozi prav vsak odrasel človek. Ker ima obliko kros motorja, ga v poslovne namene prodajajo tudi za zasebne vožnje po gozdnih terenih. Prednost teh motorjev pred velikimi je v nizki ceni, a tudi vzdrževanje je finančno ugodno. Nudijo pa prav toliko adrenalina kot ostali motorji. Šesto mesto velika spodbuda Pratnekar se je odločil preizkusiti svoje sposobnosti v družbi najmočnejših. Italijani imajo organizacijo Denis Pratnekar (desno) v družbi italijanskega zvezdnika MotoGP Danila Petruccija, ki je petkrat stal na odru za zmagovalce v kraljevskem razredu. CNV motoasi, ki organizira državno prvenstvo v pit bike kategoriji. Ta organizacija deluje tudi v najmočnejšem razredu (MotoGP). Denis se je na začetku leta povezal s somišljeniki v Novi Gorici, ki so mu pomagali urediti vse potrebno za sodelovanje v tem prvenstvu. Prvo dirko je zamudil, tako da se je udeležil šele druge in zasedel opazno mesto. Uvrstil se je med deseterico najboljših. V naslednjih dirkah je osvajal različna mesta, med tretjim in devetim, kar mu je na koncu prineslo šesti položaj v italijanskem prvenstvu med 27 tekmovalci. Pogrešal je točke na dveh dirkah, kajti na predzadnji je moral odstopiti zaradi počene pnevmatike. Za prvo sezono je dosegel odličen rezultat, ki ga bo lahko v naslednji sezoni še popravil, če mu bo uspelo pridobiti dovolj pokroviteljev, kajti stroški zaradi oddaljenosti dirk so zelo visoki, po drugi strani pa glede na nekatere primerljive oktanske športe vseeno nizki. DEAN ŠUSTER Foto: osebni arhiv Med dirko motorjev pit bike. Logar drugi, Čmerova četrta Hribarjeva državna in pokalna prvakinja Vrstijo se tekmovanja v karateju, pri najmlajših pa uspehe še naprej niza Gaja Hribar iz Karate kluba Seki Sv. Jernej. V skupnem seštevku pokalnega tekmovanja je drugo leto zapored postala pokalna prvakinja Slovenije v kategoriji kate najmlajše, prejela bo tudi pokal v katah ekipno najmlajše. Na državnem prvenstvu v Podčetrtku, ki ga je organiziral Karate klub Kozjansko in Obsotelje, je Hribarjeva, ki je danes dopolnila osem let, zmagala v kategoriji kate najmlajše pred Živo Stendler Klanj-šek (Društvo za karate Celje) in Lano Jovanovič (KK Velenje). Uspehom je dodala po dve zlati medalji (do 7 in 8 let) na odprtih prvenstvih Maribora in Ljubljane. DŠ, foto: osebni arhiv Pokalno tekmovanje za Evropski kriterij ima pet prizorišč. Med njimi je tudi Celje, ki je že 24. gostilo večdnevno tekmovanje v umetnostnem drsanju. Skate Celje 2017 se je zaključil z dvema visokima uvrstitvama mladih domačih tekmovalcev. Po uspešno izpeljani prireditvi, ki jo tradicionalno obišče največ drsalcev, je spregovoril predsednik Drsalnega kluba Celje Ivan Ffeifer: »V starostni kategoriji advance novices, prvi stopnji pod mladinsko, je Luka Logar osvojil drugo mesto, Ana Čmer pa je bila četrta. Naša ekipa, ki se je izkazala v skupnem seštevku, bo januarja tekmovala v Beogradu. Sledile bodo tekme v bolgarski Sofiji, italijanski Folgaridi in švicarski Ženevi. Naša najboljša članica Daša Grm pa še lovi olimpijsko normo.« DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT Luka Logar se je izkazal z osvojenim drugim mestom. NAKRATKO Obakrat do točk Lake Louis: Na uvodnem smuku za svetovni pokal v Kanadi je bil Celjan Martin Čater 25., v su-perveleslalomu pa še za dve mesti boljši. Prikradla se mu je napaka in ob bolj zbrani vožnji se lahko konec tedna v Beaver Creeku nadeja odmevnejšega dosežka. V goste brez prednosti Celje: Uvodni nastop v evropski ligi prvakinj se celjskim kegljavkam ni posrečil. V Golovcu so osvojile zgolj točko z avstrijsko ekipo Voith iz St. Pöltna (4:4). Zmagali sta le Anja Kozmus in najmlajša v ekipi Tia Schatz. Dodatni točki so si Celjanke priborile zaradi tega, ker so podrle štiri keglje več od tekmic. Povratni obračun bo 9. decembra. Zmagovalke dvoboja se bodo v četrtfinale konec januarja pomerile z madžarskimi prvakinjami, ekipo Rakoshegyi Vasutas iz Budimpešte. Hat-trick Vojska Rogaška Slatina: Litija in Dobovec Pivovarna Kozel nadaljujeta mrtvi tek tudi po 11. krogu 1. slovenske futsal lige. Litija je s 7:3 zmagala na gostovanju pri državnem prvaku Mariboru, Dobovec pa je kar z 9:1 v gosteh ugnal Ivančno Gorico, s katero se bo pomeril tudi v pokalu NZS. Tri gole je dal Matjaž Vojsk. Manj uspešna je bila njegova sestra Mateja v derbiju 1. ženske lige. Po zmagah v Benediktu s 4:1 in na Vrhniki z 8:3 je ekipa Celja namreč doma izgubila s Slovenskimi goricami (0:2). (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 STROJI PRODAM »MIKSER« Inox za »miksanje« krmne hrane, čelni nakladalec za traktor, moč od 40 do 90 KM, in hidravlični dvig za Sip spider 350 prodam. Telefon 041 999-910. p KOSILNICO Gorenje Muta, puhalnik z motorjem in zamrzovalno skrinjo Gorenje ugodno prodam. Telefon 041 530-487. 2225 VSE IZ INQXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si ODDAM I ШИ Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03/425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. STANOVANJE KUPIM KUPIM TRAKTOR kupim. Lahko Imt, Deutz, Ursus, Zetor ali podobno. Telefon 041 872029. p POSEST PRODAM PRODAM V okolici Šentjurja prodam starejšo hišo s poslopjem. Cena 35.000 EUR. Telefon 031 210-685. 2219 NOVEJŠO hišo, letnik 1998, s staro hišo, na parceli 830 m2, v okolici Celja, prodam za 62.000 EUR. Možna menjava za stanovanje. Telefon 031 265-855. 2221 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Info in najave: E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 3 428 09 62, 03 428 09 50 Sobota, 2. november 2017, ob 11.00, Knežji dvor GROFJE CELJSKI - voden ogled razstave Nedelja, 3. november 2017, od 9.00 do 13.00 TA VESELI DAN KULTURE -dan odprtih vrat ћ U Л7Л - ob 10. uri, Stara grofija Voden ogled razstave STEKLO NA CELJSKEM OD 18. STOLETJA DO DANES (Vodi Jože Rataj, avtor razstave.) - med 10. in 12. uro, Stara grofija Prikaz OBLIKOVANJA STEKLA NAD ODPRTIM OGNJEM (Prikaz vodi Zvonko Drobnič.) VABLJENI! PRODAM ZIDAN vikend, 30 m2, blizu Rimskih term, prodam. Telefon 041 594-307. 2232 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČA, teže 150 do 200 kg, krmljen s kuhano hrano, prodam. Telefon 041 478-455. 2183 BIKA s/lim, težkega 190 kg, prodam. Telefon 031 858-014. 2173 PRAŠIČE od 30 do 250 kg ter izločene svinje in nerezanega prašiča, prodamo. Možna rezervacija za koline ter dostava. Telefon 0331 311-476. p. PRAŠIČE za zakol, težke od 170 do 240 kg, krmljen e z domačo kuhano hrano, prodana Telefon 031 213-721. 2224 ENOLETNe črno-bele race prodam. Telefon (03) 5421-128. 2212 ČREDO brejih koz in svinje, težke 50 kg, prodam. Telefon 040 984-183. p. BIKA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 070 267-032. 2227 PRAŠIČE domače vzreje za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509061. p TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, prodam. Telefon 031 228-414. 2247 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. nlačjlo takoj + davek. Telefon 041 653-286. Š 151 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n JALOVE krave in telice, dobro plačilo takoj, kupim. Telefon 041 544-070. p OSTALO GOSTINSKI lokal - kava bar, Razlagova ulica, oddam v najem. Telefon 041 976-162. 2 2 3 5 V CENTRU Celja pri zdravstvenem domu oddamo pisarniške prostore, 108 m2. Telefon 041 347-714. 2124 V CENTRU Podčetrtka oddam v najem poslovni prostor v izmeri 45 m2. Telefon 041 631-305. p PRODAM ENOSOBNO stanovanje kupim v Celju. Telefon 041 339-278. 2154 VEČ kosov raznega pohištva in kompletno spalnico ter mladinsko sobo zaradi selitve prodamo po polovični ceni. Pohištvo je v dobrem stanju in novejše izdelave. Telefon 041 560-539. 2166 SOBNI kamin (kupperssbusch) na trda goriva in skrinjo 220 l prodam. Telefon 051 631-218. 2243 jI II Uli IUI S astrologlnja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR 02. po ceniku vašega operaterja TELIČKO, staro 5 mesecev, prodam. Telefon 064 259-123. 2228 KRAVOv 8. meoeco brejosti -n telička, težko 330 kg, pnodam. Telefo n 041 762-0 50° 2233 MLADIČKE belgijske ovčarje odličnih šola-nih staršev, veterinarsko pregledani in razglisteni, socializirani, prodam. Cena 200 EUR.Telefon 041 415-846. p. TELICO, pasme limuzin, primerno za pri-pust ali zakol, težko 360 kg, prodam. CenP 6eO EUR. Telefon 041 914-286. 2239 BIKCA rj ave Nsive) oaome, križanoga z li-muzinom, srarega 14 dni in bikca rjave pasme, starega 7 dni, ob a iz proste reje B|e, prodam. Cena po dogovort-Telefon 031 275-348. 2244 DVE telički simentnlki, stari 14 dni, pro-damN Resni kugci naj kličejo n a telefonsko številko 031 726-561. L-no9 ALFE brzoparilnike prodam. Telefon 030 929-205. p GNOJ z dostavo in prašiča, težkega od 130 do 150 kg, lahko tudi polovico, prodam. Telefon 041 880-798, 040 412-480. 2143 NOV moški zimski plašč, daljšo buodo, vnlrovke in telo obleko, vso številka 54, ugodno prodamo. Telefon 031 734139. 2165 Е7НТШЗ astrologinja lea nnovidnosN BIOTOERAPIJE HLOlOVINO in drva prodamt Telefon 041 472-380. 2no7 KOMPLET platišč za Peugeot 207 prodam. Zraven so tudi gume, ki jih podarim - 185-65 R15. Telefon 031 353-945. 2231 DVE gumi 165-70-13 in kosilnico lakserko ugodno prodam. Telefon 051 654-944. 2213 POLNILKO za salame ali klobase, 5 kg, prodam. Telefon 031 611-745. 2238 Kako je kaj, moje babe? <« »Ne vem, kje so še danes takšni ljudje. To je približno tako, kot bi iskal grm z zlatimi jabolki.« Silvi pač ni težko mimogrede še pospraviti mize in pomesti tal, čeprav to ni njeno delo. Njeno delo je velikokrat precej bolj težavno. »Ko gledaš ljudi na ulici, so to samo moški in ženske, ki gredo vsak svojo pot. Ko stopiš v njihovo stanovanje, pa se ti razjasnijo žalostne zgodbe in težke usode. Najhuje je, ko pride bolezen. Ko um ni več pravi, ko ni važno, kako pomemben si bil nekoč v življenju, kaj si bil po poklicu in koliko denarja si zaslužil. Nazadnje prideš do svojih treh plenic na dan in to je to,« grenko pove Silva. Veliko svojih strank obiskuje vsakih nekaj tednov ali celo mesecev, a je vseeno edina, Z lepo pričesko je lepo narediti tudi selfi. ki jim v vsem tem času umije lase, postriže nohte in obrije brado. »Težko je. Ker veliko ljudi živi v človeka nevrednih razmerah.« Starost nas bo doletela tako ali drugače Hermina marsičesa ne more več početi sama. Še vedno pa naredi kakšen »selfi« in občutek, da je kljub vsem tegobam še vedno lahko urejena, ji pomeni veliko. In ni edina. Morda človeku odpovedo noge, ampak če se uspe ubraniti sivine v laseh, pomeni, da upanja v jutrišnji dan še ni obesil na klin. Žal je vedno več tudi takšnih, ki jim je prav vseeno za videz in celo vsakdanje umivanje. »Ko človeku odpoveduje um, je zanj in za njegove bližnje zares težko. Še nedolgo nazaj so imeli ljudi z demenco za nore, danes se o tem govori veliko, a še vedno premalo,« pravi Silva. »In hudo bolnih ljudi je vedno več. Domov in drugih oblik pomoči zanje pa je daleč premalo.« Da bi Silva še koga navdušila za svoje delo, se še ni zgodilo. »Težko grem na bolniško ali dopust. Ljudje te zlepa ne spustijo blizu, potem pa računajo nate. Čutim se odgovorna zanje. In nikogar ni, ki bi me nadomestil.« Že zdaj bi lahko svoje delovno območje razširila na celo regijo, a zaradi logističnih ovir ostaja na ožjem območju Celjskega. »Družba si pred starejšimi in drugačnimi zatiska oči. Noče jih videti, boji se soočenja z njimi, ne najde pravih besed. Ampak večinoma gre le za osamljene ljudi, ki si najbolj na svetu želijo malo pozornosti, nasmeh in nekoga, ki jim tu in tam prisluhne.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA »Ko me ljudje pokličejo, nikoli ne vem, kaj me čaka. Nekateri živijo v stanovanjih, kjer je lepo in domače, spet drugi v zanemarjenih bivališčih, kjer se ti trga srce. Resda pospravljanje ni moja naloga, ampak po sili razmer pač naredim, kar je treba.« Silva je mama 17- in 12-letnega sina ter triletne hčerke. Zaradi svojega dela tudi na življenje gleda povsem drugače. »Ne obremenjujem se z nepomembnimi stvarmi in se zavedam vrednosti vsakega dneva. Ničesar ne odlagam na upokojitev ali na enkrat kasneje. Preveč mladih upokojencev sem že videla, ki so obležali vpostelji in komaj še vedo zase.« Za mnoge osamljene starejše je Silva edina spodbuda, da se enkrat na mesec ali še redkeje vsaj za silo uredijo. Tu in tam komu tudi v bolniški postelji pobarva lase in naredi vodno trajno. Seveda s precej več zavzetosti in truda, kot bi ju terjalo delo v klasičnem frizerskem salonu. »Seveda tudi jaz potrebujem odklop. Potrebujem dolge sprehode in mir gozda okrog sebe. Tako se prezračim. Veliko zgodb se me dotakne. Navadila sem se, da sem pri delu pozorna na pozitivne plati druženja, na tisto, kar mi pri delu pride prav, in na razpoloženje, ki moje stranke spravi v dobro voljo. Če bi se ozirala na napetosti, slabo voljo in vse težave, ki ljudi pestijo na vsakem koraku, bi težko vztrajala pri tem poklicu.« »Nekateri otroci z vso zavzetostjo in predanostjo skrbijo za svoje starše. Spet drugi se zanje sploh ne zmenijo. Starši jih opravičujejo, češ da nimajo časa, da so daleč in zaposleni. V resnici pa jim je veliko težje kot tistim, ki otrok sploh nimajo. Ti slednji od nikogar nič ne pričakujejo in si življenje zapolnijo drugače. Če pa te lastni otroci pustijo na cedilu, je to težko sprejeti.« »Občudujem ljudi, ki kar naprej zrejo v ta ali oni zaslon. Ampak življenje ni v zaslonih. Tam zunaj je, a ga ne znajo videti. Premalo se družimo. Stopimo do človeka v bližini, do soseda, znanca, spijmo skupaj vsaj kozarec vode in malo poklepetajmo. To so drobne dragocenosti, ki življenje obogatijo in ga za trenutek ustavijo.« 30 POMAGAMO Invalidom do novega lahko pomagamo vsi Društvo paraplegikov JZ Štajerske zbira denar v akciji Kar me ovira, me motivira vozila Člani društva paraplegikov JZ Štajerske so vidnejši športniki z vrhunskimi športnimi dosežki. Med drugimi so v društvu dvakratni paraolimpijski podprvak z zračno puško in svetovni rekorder Franc Gorazd Tiršek, paraolimpijski podprvak v metu diska Jože Flere, svetovni podprvak v metu kopja Henrik Plank, evropski prvak in rekorder v suvanju krogle Janez Hudej, prvi potapljač invalid pod ledom v Sloveniji in državni prvak v kegljanju Aleš Povše, svetovni podprvak in državni prvak v športnem ribolovu Rudi Centrih. Člani društva so tudi ekipno državni prvaki v športnem ribolovu, državni prvaki v košarki na vozičkih in že kar devetnajstkrat državni prvaki v atletiki. Akcijo zbiranja denarja za nakup kombija za prevoz invalidov so predstavili pretekli petek v Citycentru Dvakratni paraolimpijski podprvak z zračno puško in svetovni rekor-Celje, kjer je društvo pripravilo celovito razstavo aktivnosti društva, razstavo ročnih del aktiva žena, slik der Franc Gorazd Tiršek je prav tako član Društva paraplegikov JZ članice Darje Jerala, razstavo olimpijskih medalj in tudi kimona olimpijske prvakinje Tine Trstenjak. Štajerske. Društvo paraplegikov JZ Štajerske je izredno uspešno. Pred leti je društvo začelo projekt Še vedno vozim, vendar ne hodim. V njem invalidi predavajo mladim o prometni varnosti. Projekt je bil najprej znan le v naši regiji, nato se je razširil po celotni Sloveniji, danes se po njem zgledujejo tudi v drugih državah. Tisti, ki je zaradi nesreče ali bolezni pristal na invalidskem vozičku, zelo dobro ve, kaj pomeni mobilnost v trenutku, ko jo potrebuje za prevoz k zdravniku ali na terapije. Državna denarnica, ki se za pomoč invalidom na različnih področjih vedno težko in le delno odpre, je za pomoč invalidom na Celjskem trenutno zaprta. Zato se je Društvo paraplegikov JZ Štajerske odločilo, da bo samo zbiralo denar za vozilo, ki ga nujno potrebuje za prevoz svojih članov in funkcionalno oviranih oseb, ki potrebujejo pomoč. Zato so člani društva začeli veliko akcijo Kar me ovira, me motivira, s katero želijo zbrati 45 tisoč evrov. Toliko staneta nabava vozila in njegova predelava. »Vozilo bo namreč treba predelati, da bo funkcionalno primerno za prevoz invalidov. Predelava tako stane 14 tisoč evrov, vozilo 31 tisoč evrov,« pravi predsednik društva Janez Hudej. »Vozilo mora imeti tako imenovano nakladalno zapornico, tudi dno kombi-ja mora biti ravno in mora imeti posebne nosilce. Na te pred vožnjo namreč pripnejo invalidski vozički, nosilci služijo še za postavitev sedežev po vozilu glede na število invalidov, ki jih z njim prevažamo. Nabaviti je treba tudi posebne sedeže,« pojasnjuje Hudej. K zdravniku in na terapije Vozilo bo namenjeno prevozu članov, ki so zaradi in- validskega vozička zelo odvisni od prevozov. »Pokrivamo zelo veliko regijsko območje, zato poskušamo prevoze s sedanjim, sicer že izrabljenim vozilom racionalizirati, kar na primer pomeni, da se skušamo, če voznik koga pelje v Ljubljano na inštitut za rehabilitacijo, uskladiti tako, da je vozilo polno. Novo vozilo bo namenjeno torej za prevoze k zdravnikom, na terapije, v zdravilišča, tudi za prevoze po določenih opravkih in za prevoze špor- tnikov, ki so člani društva. »Veliko naših članov ima tudi svoja vozila, pri čemer nekateri težko uporabljajo osebni avtomobil, nekateri tudi ne morejo voziti. Potreb je ogromno,« še dodaja predsednik društva. Akcija bo zagotovo uspešna, saj so jo v društvu zastavili tako, da želijo z njo ne le svoje člane, ampak predvsem ljudi osvestiti, kako pomembna je aktivnost. Da so z njo dosegljivi vsi cilji. Zato akcijo podpirajo vsi člani društva, ki so na slovenskih in svetovnih športnih tekmovanjih dosegali vrhunske rezultate. »Nobena ovira ni tako huda, da ne bi mogli dosegati dobrih rezultatov. Ne smemo pozabiti na člane, ki zaradi telesne prizadetosti morda ne morejo dosegati rezultatov kot športniki, do- -.se f % ' J1" Џ J, Predsednik društva paraplegikov JZ Štajerske Janez Hudej: »V vseh teh letih smo v društvu dokazali, da ni pomembno, kako veliki smo, ampak da skupaj zmoremo veliko. V društvu je 35 odstotkov članov, ki so bili poškodovani v prometnih nesrečah, kot vzroki za poškodbe sledijo še skoki v vodo, padci, delovne nesreče in tudi bolezni. Takšne poškodbe hrbtenjače pomenijo, da so ljudje ostali brez funkcije nog, velikokrat tudi brez funkcije rok.« segajo cilje, ki so včasih tudi zdravim nedosegljivi. Najhuje je takrat, ko človek izgubi svoje cilje,« dodaja Hudej. »Naš član Peter Planinšek je tetraplegik. Toda fotografira s pomočjo glave. Če ne bi bil motiviran, tega ne bi zmogel. In to je bistvo. Motivacija za dosego cilja. Od tod tudi poimenovanje akcije Kar me ovira, me motivira,« poudarja Hudej. Kako donirati? Društvo paraplegikov JZ Štajerske denar zbira na več načinov. Prvega predstavlja donacija s SMS-sporočilom, drugega nakazilo na tran-sakcijski račun društva, tretjega predstavljajo donacije gospodarstvenikov in občin, ki jih društvo pokriva. V teh dneh se bodo člani društva za pomoč obrnili tudi na gospodinjstva. Vendar tu Hudej opozarja na morebitne goljufe. »Dobil sem namreč informacijo, da naj bi se na terenu pojavili neznanci, ki od vrat do vrat pobirajo denar, ki naj bi bil namenjen za naše društvo. Vendar poudarjam, da na ta način denarja naše društvo ne zbira. Mi bomo na gospodinjstva sicer naslovili dopis s prošnjo za donacijo, vendar gre za nakazilo na transakcijski način ali s SMS-sporočilom. Denarja od vrat torej ne bomo zbirala. Če bo kdo denar zbiral od vrat do vrat, je prav, da ljudje vedo, da gre za goljufijo.« Društvo se je do zdaj obrnilo že na občine v naši regiji, 17 občin je akcijo že podprlo. Med vidnejšimi občinami, ki so za projekt izkazale ogromno zanimanja in podpore, je velenjska. Tam bodo darovali kar pet tisoč evrov, saj bodo denar namesto za novoletne sprejeme namenili društvu. »S prošnjami za do-nacije se bomo obrnili tudi na gospodarstvenike,« pravi Hudej. V Mladinskem hotelu Velenje bo društvo v sodelovanju z Mestno občino Celje ob koncu akcije, predvidoma konec januarja, pripravilo zaključno slovesnost. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA V društvu imajo vozilo, ki je že dotrajano in ima že ogromno prevoženih kilometrov. Za 240 uporabnikov letno v društvu opravijo več kot 50 tisoč kilometrov. Na petkovi prireditvi so člani društva predstavili tudi košarko na vozičkih, ki so jo obiskovalci lahko preizkusili tudi sami. Avtor fotografije je Peter Planinšek, ki je tetraplegik. Fotografira s pomočjo posebne naprave na invalidskem vozišču, kjer je nameščen fotoaparat, ki ga upravlja z glavo. V društvu si želijo takšen kombi. (Foto: Peter Planinšek) Vsak lahko pošlje SMS z besedilom VOZIM5 na številko 1919. S tem daruje 5 evrov. Odprt je tudi transakcijski račun društva TRR: SI56 6100 0001 5032 243 (Delavska hranilnica). Nakazilo naj ima sklic Donacija za kombi. GLASBENA ŠOLA ŽALEC 31 Od džeza do narodnozabavnega ansambla 60 let Glasbene šole Rista Savina Žalec - Slavnostni koncert prihodnji četrtek v znamenju nekdanjih učencev Žalska glasbena šola je v vseh teh desetletjih v čarobni svet glasbe popeljala številne učence. Nekateri so v njem ostali, spet za druge so bila leta glasbenega izobraževanja dobra življenjska izkušnja. Glasbena šola Rista Savina, ki je ime dobila po znanem žalskem skladatelju, danes sodi med večje v državi. V njej se izobražuje 544 otrok, ki jih pod vodstvom ravnatelja mag. Goraz-da Kozmusa poučuje 37 pedagoških delavcev. Ker gre za medobčinsko glasbeno šolo, je s svojimi enotami prisotna po vsej Spodnji Savinjski dolini. Poleg matične enote v Žalcu ima dislocirane enote že več desetletij na Polzeli, Vranskem in v Preboldu ter približno deset let tudi v Braslovčah. Kljub temu da gre za javno glasbeno šolo, uspešno sledi glasbenim izzivom 21. stoletja, ki poleg učenja uveljavljenih klasičnih glasbil prinašajo tudi vedno večjo priljubljenost ostalih glasbeno-plesnih področij. Velik razcvet v zadnjih letih tako na primer doživlja novoustanovljen oddelek plesa. Po baletu in plesni pripravnici so Žal-čani program razširili še na plesni vrtec in balet za odrasle. Prav tako številni družabni dogodki ne minejo brez hišnega narodnozabavnega ansambla, enega redkih, ki deluje pod okriljem slovenskih javnih glasbenih šol. Zgolj poučevanje glasbil v glasbenem šolstvu očitno že nekaj časa ni dovolj. Kako uspete slediti smernicam, ki jih prinaša novo tisočletje? Novim smernicam se skušamo prilagajati, kolikor se le da. Kljub temu da spadamo v sektor državnega osnovnega šolstva, smo odvisni predvsem od vpisa učencev. Zaradi tega se trudimo popestriti svojo dejavnost in ponuditi, česar morda ni še nihče drug. Dolga leta je bilo javno izobraževanje obsojeno na varčevanje. V tem času nam ni preostalo drugega, kot da se znajdemo sami in uvedemo dodatne programe tudi izven sistemizacije. Na ta način smo prišli do poučevanja baleta, kontrabasa in delovanja citrarskega orkestra, orkestra flavt, džez ansambla, tudi do narodnozabavnega ansambla in mnogih drugih zasedb. Znano je, da so nekatera glasbila med mladimi bolj in spet druga manj priljubljena. Kako je s tem v vaši glasbeni šoli? So vsi oddelki zasedeni? V tem trenutku so vsi naši profesorji povsem zasedeni oziroma imajo prav vsi povečano učno obveznost. Kar zadeva priljubljenost glasbil, je že dolga leta popolnoma enako. Najštevilnejši oddelek je zagotovo pianistični, takoj za njim je kitarski. Pred leti smo zaznali rahel Med nekdanjimi učenkami Ravnatelj Glasbene šole Rista Savina Žalec mag. Gorazd Kozmus upad števila učencev pihal, ampak smo to z mojo trmo in z zagnanostjo naših profesorjev uspeli rešiti. Pri tem so nam pomagale osnovne šole. Profesorji glasbil, za katere je bilo v določenem trenutku manjše zanimanje, so se otrokom predstavili v času njihovega rednega pouka v osnovnih šolah. Pomembno vlogo pri tem ima tudi nastopanje učencev, ki s tem navdušijo ostale vrstnike. Letošnjo 60-letnico boste obeležili s številnimi koncerti, ki ste jih razporedili skozi celotno šolsko leto. Vrhunec praznovanja bo zagotovo slavnostni koncert prihodnji četrtek, 7. decembra, v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Kako ste si ga zamislili? Program slavnostnega koncerta bo temeljil izključno na nekdanjih učencih glasbene šole. Ti bodo ustvarili ves program. Prireditev bo povezoval Boštjan Romih, prav tako nekdanji učenec. Posebne gostje bodo nekdanje učenke Ljerka Bizilj, Manica Janežič Ambrožič, Urška Žolnir in Alenka Bratušek. Na tej prireditvi bomo predstavili nov logotip in maskoto. Podelili bomo spominska odličja, namenjena tistim, ki so na kakršen koli način pripomogli k promociji in ugledu naše šole. Ob koncu se bo predstavil otroški pevski zbor, s katerim bomo simbolično pokazati, da so mladi tisti, s katerimi gremo naprej proti 70-letnici. Razrezali bomo torto, v avli doma II. slovenskega tabora nas bo zabaval naš narodnozabavni ansambel. Veselo bo. O začetkih Začetki Glasbene šole Rista Savina Žalec segajo v leto 1957, ko so na pobudo občinskega ljudskega odbora ustanovili nižjo glasbeno šolo, ki je z 62 vpisanimi učenci že v prvem šolskem letu upravičila svoj obstoj. Njen upravitelj je bil Drago Predan, prvi učitelji pa so bili Jerica Pečarič (klavir), Alojz Šutej (pihala in trobila) in Marjan Kozmus (harmonika). Šola se je v vsem tem času razvijala, selila z lokacije na lokacijo in se nekajkrat tudi preimenovala. Leta 1960 je domovanje našla v stari občinski zgradbi in se nato leta 1972 preselila v novo zgradbo, ki je danes ni več, nahajala pa se je na parkirišču pred zgradbo današnje glasbene šole, kjer domuje od leta 2006. Leta 1972 je zaživel dislocirani oddelek na Polzeli, leta 1976 na Vranskem, leta 1977 v Preboldu in leta 2004 še v Braslovčah. Ob obletnici ste napisali in uredili posebno knjigo, ki je izšla v založbi vaše glasbene šole. Prvič jo boste predstavili ravno na tej slavnostni prireditvi. Česa vse ste se dotaknili v njej? Prvi del knjige je namenjen zgodovinskemu pregledu razvoja šole. V njej je prvič v času delovanja žalske glasbene šole na enem mestu strnjena vsa njena zgodovina. Drugi del pripada našim razredom, zaposlenim in učencem. V knjigi so na nekaj straneh objavljeni spomini akademske slikarke Jelice Žuža, ki je bila v drugem redu sorodni-ca skladatelja Rista Savina, kot se je sama izrazila. Zapis temelji na najinem pogovoru o tem žalskem skladatelju leta 2002. Nenazadnje so v knjigi svoje mesto našli tudi dosežki naših učencev in učiteljev. Ker je tega ogromno, smo se omejili na zadnjih deset let. Pred žalsko glasbeno šolo je sedmo desetletje delovanja. Pred kakšnimi izzivi ste se znašli? Pred zelo težkimi, saj smo v zadnjih letih naredili mnogo. Ukvarjamo se s tem, kako še lahko izboljšamo svoje delo. Zagotavljamo, da bomo delali vsaj tako dobro kot do zdaj, zagotovo pa bomo dali vse od sebe, da bomo še boljši. Želimo si prostorsko širitev. Še naprej bomo sledili viziji svojega delovanja, se trudili glasbo približati otrokom, jih navdušiti nad muziciranjem in približati glasbo vsem krajanom našega šolskega okoliša. ŠPELA OŽIR Ljerka Bizilj, novinarka in političarka (Foto: Stane Sršen) »Štiri leta sem se učila igrati violino, kakšno leto poskušala tudi klavir. Žalska glasbena šola mi je >dala< ljubezen do glasbe, predvsem sem od takrat ljubiteljica klasike, in ko sem v zadnjem letniku celjske gimnazije morala izbrati za maturo posebno temo, sem se odločila za glasbo, klasično. Igrala sem v orkestru, ki ga je vodil profesor Kozmus. Imeli smo nastope, tudi v takratnem domu v Hmezadu. Še danes me boli, da so mi violino >uničili< ob nekem novem letu, ko je imela moška družba glasbene nastope pri sosedih. Danes ne igram več, a poslušam z velikim veseljem. V bistvu sem doktorirala ob glasbi. Tudi pisanje, branje, vse to ima pri meni glasbeno kuliso.« Alenka Bratušek, poslanka in političarka »Od četrtega razreda do konca osnovne šole sem se v žalski glasbeni šoli učila igrati klavir. Na ta čas imam lepe spomine. Rada sem hodila k uram klavirja, nekoliko manj na teorijo. Kar dolgo obdobje sem k uram klavirja hodila k profesorici Prodan v Celje. Očitno je bilo zaradi prostorske stiske v žalski glasbeni šoli tako lažje. Prodanova je bila še tista stara šola profesorjev, stroga, želela je red in je predala veliko znanja. Od avtorjev, katerih skladbe sem se naučila, sem najmanj rada igrala Bacha. Posebej priljubljenega skladatelja nisem imela. Kar nekaj časa sem klavir pustila čisto ob strani, v zadnjem času pa samo zase in za svojo dušo večkrat sedem zanj. In če povem iskreno, si želim svoje znanje dodobra obnoviti. Je pa tudi s klavirjem tako, da očitno vsega ne pozabiš. Trenutno se trudim s Chopinovim Nokturnom.« Manica Ambrožič Janežič, novinarka in voditeljica (Foto: Žiga Culiberg) »Glasbeno šolo Žalec sem obiskovala v prvih letih osnovne šole, torej v začetku 80. let. Mislim, da sem uspešno >pritiščala< do četrtega ali petega letnika klavirja. Če bi se odločala danes, bi ponovno izbrala klavir. Če povem po resnici, je navdušenje nad njim plahnelo premosorazmerno s povečevanjem ur vaje. V košari mojih talentov tisti za glasbo ni prav izstopal in ker tega nisem nadomeščala s posebno vnemo pri vajah, so se končno vdali tudi starši in me izpisali. Ne vem, zakaj, a spomnim se, da sem še posebej rada igrala Bachove skladbe. In še vedno mu rada prisluhnem. Danes ne igram več, a pianino še imam. Kdo ve, mogoče bodo nanj nekoč igrali vnuki.« Urška Žolnir, judoistka (Foto: SHERPA) »Obiskovati sem jo začela, ko sem bila stara devet let. Učila sem se igrati pianino. Na ta čas imam lepe spomine, pozabila pa nisem niti treme. Ta je bila še posebej velika, ko so se bližali izpiti. Igranje lestvice mi je bilo vedno zelo dolgočasno, ampak nujno. Zelo pri srcu mi je bila skladba Za Elizo Ludwiga Van Beethovna. Veliko sem igrala tudi skladbe Čajkovskega in Mozarta. Pianino sta starša pred tremi leti prodala. Ker ne živim več z njima, se je na njem nabiral samo še prah. Pred tem sem nanj z veseljem kaj zaigrala, še posebej Jingle Bells in Abbino The winner takes it all. Nekaj je še ostalo občutka v mojih prstih.« 32 REPORTAŽA Tango je neprecenljiva izkušnja Teden argentinskega tanga v Celju Argentinsko tango, ki se je rodil na ulicah Buenos Airesa, je prejšnji teden preplavil celjske ulice. Najprej koncert, nato različne prireditve in za konec še brezplačna ura tanga, so navdušile številne Celjane kot tudi plesalce od drugod. Mednarodna zasedba Tori Tango je s svojo avtorsko tango glasbo odprla prav poseben teden tanga. Temu je sledil pogovorni večer v Ljudski univerzi Celje, na katerem so glasbeniki in plesalci iskali odgovore o raznolikosti tango glasbe. Četrtkov večer je bil sproščen v MCC kavarni, v petek zvečer je bil plesni večer v kavarni Beli vol. V soboto dopoldne so plesalci ob zvokih harmonike Jureta Torija zaplesali na celjskih ulicah, v nedeljo je bila za vse tiste, ki jih je tango tako navdušil, da so želeli poskusiti tudi zaplesati, v prostorih društva v Ulici XIV. divizije 14 tudi brezplačna ura argentinskega tanga. Kaj je pri tangu tisto, kar privlači ljudi? »Tango je drugačen po tem, da to ni učenje korakov na pamet, ampak je to učenje občutka, stika s partnerjem, a ne s tistim, ki ga pripeljemo od doma in z njim plešemo za vedno, tega pri tangu ne počnemo, saj menjamo partnerje. S plesom se znamo približati komurkoli in mu dovolimo, da stopi v naš krog. To je nekaj, kar nas bogati v življenju. S tangom spoznavamo nove ljudi, čutimo njihovo bližino. Tango ni erotika in strast, to je spoštovanje do sočloveka, pristen stik,« je odgovorila vodja projekta Alja Ferme. Dodala je še, da je res na začetku težko narediti prvi korak, a tisti, ki to naredijo, pravijo, da je to neprecenljiva izkušnja in so tudi zaradi nje zdaj drugačni. Naš fotograf je v svoj objektiv plesalce ujel na čisto pravi mi-longi v kavarni Beli vol ob tradicionalni tango glasbi, ki jo je izbirala didžej-ka Beatrice iz Gradca. BGO Foto: RHF/R PA Argentinski tango je precej drugačen od standardiziranega evropskega, ki ga na milonai ne Dlešeio. REPORTAŽA 33 Čeprav je lilo kot iz škafa, so si nogometaši Celja vzeli čas na sredini igrišča, da so čestitali drug drugemu. NK Celje kot Liverpool in Sevilla 89. štajerski derbi z 2:1 pripadel celjskim nogometašem - Jurhar, Požeg Vancaš, Vidmajer ... - Velika rošada trenerja Kosiča Za najbogatejšim slovenskim klubom je polovica sezone, vredna spoštovanja. Po spomladanski osvojitvi že 14. naslova državnih prvakov, šestega v sedmih letih, se je uvrstil v ligo prvakov in doslej, krog pred koncem skupinskega dela, zbral dve točki. Dosegel je dva gola, kar tudi ni zanemarljivo. Pred zadnjim koncem tedna so imeli Mariborčani tri točke naskoka na vrhu lestvice 1. SNL, z vsemi tekmeci pa pozitiven rezultat. Le s Celjani so bili po enem obračunu (v Ljudskem vrtu 0:0) izenačeni. V soboto se je celjski klub pridružil dvema, ki imata v tej sezoni edina pozitiven izkupiček proti Mariboru: Liverpoolu, ki je zmagal dvakrat, in Sevilli, ki po domači zmagi (3:0) mora še v sredo igrati v Ljudskem vrtu. Seveda gre pri zgoraj zapisanem za določeno pretiravanje, a tako je. Strelski kralj le znižal Nogometaši Celja so v 17. krogu 1. SNL zmagali četrtič zapovrstjo in obenem zadali prvi poraz do nedelje vodilnemu Mariboru, ki ga je nato dohitela (oziroma prehitela) Olimpija. Domača strelca sta bila Rudi Požeg Vancaš v 47. minuti (desničar je izvrstno sprožil z levico) in Bian Paul Šauperl v 90. minuti. Še pred tremi leti mladinec Maribo- ra je Handanovića premagal s pomočjo bivšega vezista Celja Vrhovca, ki je nehote spremenil smer žogi. Končni izid je z zadnjim dejanjem srečanja, kazenskim strelom z enajstih metrov, postavil Marcos Tavares. S 130. golom v 1. SNL se je izenačil z dosedanjim strelskim kraljem slovenskih zelenic Štefanom Škaperjem. »Samo vprašanje časa je, kdaj bo sam na vrhu večne lestvice najboljših strelcev. Čeprav ni bil določen za izvajalca enajstmetrovke, je kapetan na lastno roko prevzel odgovornost,« je izdal trener gostov Darko Milanič. »Čestitke Marcosu v imenu celjskega kluba. Zame je ikona NK Maribor, ki je vzor vsem mladim. Lepo je, da imamo v slovenski ligi profesionalca od glave do pete,« je gostom polaskal trener Dušan Ko-sič. Bil je Škaperjev soigralec. »Štefan je bil >mašina< za gole. Zdelo se mi je, da je Rudi Požeg Vancaš je poskrbel za najlepšo potezo na 89. štajerskem derbiju. Celje je slavilo sedemnajstič, Maribor ostaja pri 46 zmagah. Zelo trdna in močna nogometaša sta Portugalec pri Celju Joaquim Welo Lupeta in Francoz pri Mariboru Jean Claude Billong, ki je v Sloveniji najprej igral za velenjski Rudar. po odrivu kar lebdel v zraku. Imel je neverjeten občutek za doseganje zadetkov. In strast, ki je ključna.« Samodejen odziv Kosič je storil nekaj, kar redko vidimo. Sredi prvega polčasa je zamenjal postavitev (4-2-3-1 na 4-4-2), vlogi sta zamenjala Tadej Vidmajer in Jure Travner. »Ob pomanjkanju vezistov (poškodovana Pungaršek in Cvek, kaznovan Pišek, op. p.) sem v zvezno vrsto poleg Žinka postavil Travner-ja, kasneje pa Vidmajerja, ki je bil bolj dinamičen. Šlo je za samodejen odziv. Za zmago smo se zelo >nagara-li<, Maribor ne igra naključno v ligi prvakov. Pripeljal nam je gledalce.« Zbralo se jih je malo več kot dva tisoč - malo za štajerski derbi - toda na vseh preostalih štirih tekmah kroga je bilo obiskovalcev v seštevku manj. Najstnik zaustavil zvezdniško zasedbo Nekaj izjemnih obramb je uspelo vratarju Metodu Jur-harju. »Tri točke proti Mariboru so še posebej sladke. Tekmeci so zelo neugodni, saj jim posamična kakovost prinaša posest žoge in možnost pritiska. Lep niz zmag je za nami. Žal je to bila zadnja domača letošnja tekma.« S svojimi sposobnostmi in značajem bo postal ljubljenec občinstva. Še teden dni bo najstnik. Čeprav je Rudi Požeg Vancaš nogometno ime, ki ga imamo že dlje časa v glavi, nima več kot 23 let: »Res se je govorilo o možnem prestopu v Maribor, toda sam podrobnosti ne poznam. Na dosežke naših državnih prvakov na mednarodni sceni smo lahko ponosni, a danes smo ponosni predvsem nase.« Številnim mariborskim novinarjem je odgovarjal bivši igralec Celja Gregor Baj-de: »Pride pač takšna tekma, ko iz številnih priložnosti ne zadeneš. Domačini so imeli štiri in dosegli dva gola. Lahko rečem le: >Srečno, Celje! <« Edino menjavo je Kosič opravil v 83. minuti, potem pa nobene več, ko bi si njegovi fantje vsaj malo oddahnili ob nenehnem pritisku gostov ... Svoje fante bo popeljal le še v Krško in Ljubljano. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Navdušenje ob zadetku na tribuni za posebne goste. Čestitke so prejemali vsi, tudi tehnični direktor kluba Sebastjan Gobec (desno), ki je rekorder po številu nastopov v 1. SNL (488), vratarska legenda Amel Mujčinović (levo), ki je 304-krat stal pred celjskimi vrati v prvenstvu, trenerja Dušana Kosiča pa je objela skrbna ekonominja kluba Nataša Potočnik. 34 ZA ZDRAVJE izmeritiKrvnltlak? Pravilne in natančne meritve so vodilo tudi za zdravljenje visokega krvnega tlaka Imate težave z visokim krvnim tlakom. Kupili ste tudi napravo za merjenje, ker je pomembno vodenje evidence, kako vaš tlak niha. Toda ali si ga sploh znate izmeriti pravilno? Ali veste, kako in kako pogosto je to treba početi? Natančnost je namreč ključnega pomena. Merjenje krvnega tlaka doma je nujno in priporočljivo predvsem zato, ker bolniki, ki to redno počnejo, pogosto bolje sodelujejo pri zdravljenju svoje bolezni. »Redne meritve krvnega tlaka opominjajo ljudi, da dosledno jemljejo zdravila in spodbujajo tudi k zdravemu življenjskemu stilu ter omejevanju soli v prehrani,« pojasnjujejo pri Združenju za hi-pertenzijo Slovenije. Zakaj so vrednosti včasih nižje? Tako imenovane samomeritve krvnega tlaka v domačem okolju so pogosto dokaj nižje kot v ambulanti pri zdravniku. »Na ta način lahko zdravniki realneje ocenijo krvni tlak,« še dodajajo v združenju. Nekatere ljudi meritve vznemirjajo ali jim vzbujajo pretirano skrb, zato jim zdravniki začasno samomeritve tudi odsvetujejo. Enako tudi v primerih, če opazijo, da si bolniki glede na vrednost krvnega tlaka sami odmerjajo zdravila ali spreminjajo predvideno shemo zdravljenja. Nepravilno je tudi, če si oseba meri krvni tlak le takrat, ko že vnaprej pričakuje, da bo zvišan. Takšne vrednosti so ponavadi nerealne in neuporabne. »Če si krvni tlak bolniki izmerijo v takšnih okoliščinah, si morajo to zabeležiti z ustrezno opombo,« svetujejo v združenju. Pri meritvah krvnega tlaka doma velja, da so normalne vrednosti sisto-ličnega krvnega tlaka pod 135 mmHg in diastoličnega pod 85 mmHg Kdaj meriti? Krvni tlak si ljudje običajno merijo zjutraj, kmalu zatem ko vstanejo, in zvečer pred spanjem. »Meritve morajo biti vedno tehnično ustrezne. Včasih je dobro, da so pogostejše - v dopoldanskem, opoldanskem ali popoldanskem času. Posebej takrat, ko bolniki jemljejo več zdravil, ki lahko povzročijo tudi prehodne težave v določenem dnevnem obdobju. Najustrezneje je, če si krvni tlak merijo tako pogosto, kot jim priporoči osebni zdravnik,« navajajo v združenju. Če ima oseba normalen krvni tlak in ne jemlje zdravil, zadošča meritev enkrat letno. Pri tistih, ki se zdravijo zaradi hipertenzije in je njihov krvni tlak urejen, je dovolj meritev enkrat tedensko do enkrat mesečno. Kadar je krvni tlak neurejen oziroma bolnikom zdravniki spreminjajo terapijo, so nujne večkratne meritve - po shemi vsaj štiri dni zapored, najbolje pa ves teden. »Pri sodobnih zdravilih pričakujemo, da se bo razvil popoln učinek šele po treh do štirih tednih njihovega jemanja, vendar lahko opazimo učinek že v prvih dneh. Zdravnik zato običajno priporoči, naj si bolniki krvni tlak pogosteje merijo v času pred ponovnim pregledom,« dodajajo v združenju. Ena sama meritev krvnega tlaka ne pomeni veliko, pomembnejše je povprečje meritev v določenem časovnem obdobju. Pravilno merjenje krvnega tlaka doma r Pred meritvijo: • Pol ure ne zaužijte obroka, prave kave, ne kadite in ne uživajte alkohola. • Krvnega tlaka si ne merite kmalu po naporu ali zaužitju zdravil. • Opravite fiziološke potrebe - stiska zvišuje krvni tlak. • Pripravite si pisalo in papir za zapis krvnega tlaka. • Vsaj pet minut udobno počivajte. Med meritvijo: Običajno ena sama izmerjena visoka vrednost krvnega tlaka ni nevarna in nima škodljivih posledic. Če ste si izmerili vrednost, ki precej odstopa od vaših običajnih meritev, meritev ponovite. Če ste si izmerili povišan krvni tlak večkrat, se o tem posvetujte s svojim zdravnikom. Posamezna meritev krvnega tlaka ni tako pomembna kot povprečje meritev v daljšem času. i - Bodite čimbolj sproščeni, ne govorite, ne poslušajte sogovornika ali radia, ne glejte televizije. • Manšeto namestite na ustrezno mesto. Pri manšeti za nadlaket naj bo povezovalna cevka na notranji strani komolca (sredina manšete mora biti nad nadlaktno odvodnico). Manšeta naj ne bo navezana preohlapno ali pretirano čvrsto - pod njo naj bo prostora za prst. Meritev vedno izvedite na isti nadlakti. * - Sedite na stolu, s hrbtom udobno naslonjeni in s stopali, ki počivajo na tleh. Noge ne smejo biti prekrižane. • Med meritvijo mora biti manšeta v višini srca. Roka z manšeto mora počivati v udobnem položaju. i - Krvni tlak izmerite dvakrat zapored z 1- do 2-minutnim presledkom, zlasti če so izmerjene vrednosti zvišane. Po meritvi: • Takoj po meritvi zapišite njen datum in čas, vrednost krvnega tlaka (sistoličnega in diastoličnega) in srčnega utripa ter morebitne posebnosti. * - Najbolje je, če imate za meritve krvnega tlaka beležnico ali liste, ki jih lahko dobite tudi pri svojem zdravniku. Vir: Združenje za hipertenzijo Slovenije Priporočila za nakup ustreznega merilnika Združenje za hipertenzijo je izdalo tudi posebna priporočila za bolnike, ki kupujejo merilnike krvnega tlaka, saj jih je na trgu ogromno. - Nekateri merilniki se včasih izkažejo za nezanesljive, pri čemer tudi visoka cena ni vedno zagotovilo, da dobro delujejo. - Merilnik za krvni tlak je tako treba vedno kupiti v preverjeni trgovini, kjer so zagotovljeni garancija, servis in nadomestni deli. - Merilnik sčasoma potrebuje tudi popravilo, nadomestne dele in v primeru neustreznega nakupa lahko pride do težav. - Pri nakupu vseh merilnikov za krvni tlak morajo biti ljudje pozorni na velikost manšete, ki se mora ujemati z obsegom nadlahti kupca. - Po nakupu bi moral bolnik merilnik odnesti tudi k zdravniku ali medicinski sestri, kjer lahko skupaj preverijo natančnost delovanja. - Ko se pri merilniku postopoma praznijo baterije, je to mogoče najprej opaziti pri napihovanju manšete, ki je najbolj energetsko potraten del meritve. Ponavadi baterije zdržijo 2 do 4 mesece redne uporabe, kar je seveda tudi odvisno od pogostnosti meritev in višine krvnega tlaka. - Približno vsaki dve leti je treba merilnik preveriti (umeriti) na servisu. Če ga pretresete (na primer pri prenašanju) ali vam pade na tla, ga je treba odnesti na servis takoj po takšnem dogodku, svetujejo v združenju. ^r'l""/' № Krvni tlak je tlak ali sila krvi, ki pritiska na žilno steno odvodnic, ko srce potisne kri, da potuje po celem telesu. Ta tlak je nujen za pretok krvi. V slovenskih in evropskih smernicah upoštevamo vrednost sistoličnega (zgornjega) krvnega tlaka 140 ali več mmHg in/ali 90 ali več mmHg diastoličnega (spodnjega) krvnega tlaka za zvišan krvni tlak. Čim višje so meritve, tem huje je krvni tlak zvišan, kar pomeni tudi povečano tveganje za zdravje. KULINARIKA 35 Malibu torta Sprehod med trgovskimi policami Za pripravo malibu torte sem potrebovala maslo, sladkor in sladkor v prahu, jedilno čokolado, mlečno čokolado, jajca, belo in kokosovo moko, jedilni škrob, želatino, utrjevalec smetane, kokosov liker, smetanov liker, sladko smetano in marmelado. Za sestavine sem odštela približno 60 evrov. Torta ne velja za najcenejšo, a je vredna svojega denarja. Za malibu torto sem upo- rabila enak biskvit kot za sacherjevo torto. Namig: recept, ki sem ga dobila od prijateljice, je narekoval 50-minutno peko. Po 37 minutah je bil biskvit popolnoma pečen. To je seveda odvisno od velikosti tortnega pekača in od debeline biskvita, sama sem uporabila okroglega s premerom 26 cm. Ali je biskvit pečen, preverimo z noževo konico, na kateri, ko jo zapičimo v biskvit, ne sme ostati nič. Teorija ledu in soli tudi v kuhinji Tokrat sem se odločila, da bom pripravila torto, ki naj bi zadovoljila še tako zahtevne brbončice. To, da se nam pri pripravi torte nikoli ne sme muditi, ne velja le zaradi estetske vrednosti, temveč tudi zaradi krem, ki potrebujejo svoj čas. Tako sem se tokrat nekoliko precenila, _ . _ ko sem nameravala torto pripraviti v zelo Ä kratkem času. Kot lahko vidite v nadaljevanju, se je to nekoliko odražalo pri obliki torte, predvsem pa pri živcih, ki __ sem jih izgubila med pripravo kreme. Velja namreč, da ni želatine, jedilnega škroba in utrjevalcev, ki bi uspeli zmagati v boju s temperaturo. Vsa trdilna ali »gostilna« sredstva namreč potrebujejo svoj čas in prostor v hladilniku. Velja pa postopek pospešiti, kadar se zares mudi. Tako sem nad svojo (preveč) tekočo kremo že skoraj obupala, ko me je rešil moj dragi. Tekočo kremo, ki bi se sicer po več urah primerno strdila v hladilniku, sem pospešeno strdila s soljo in z ledom. Veliko posodo sem napolnila z ledom in ga posolila. Vanjo sem postavila posodo s kremo. In v precej krajšem času se je moja krema strdila. Sicer gre za osnove fizike, mogoče biologije, predvsem pa za pojav, ki ga vsako leto spremljamo na poledenelih cestah. Sol spremeni led v raztopino, ki močno zniža temperaturo ledišča. Za vodne raztopine soli je namreč značilno, da zmrznejo pri nižji temperaturi kot čista voda in ostanejo tekoče tudi pri -20 stopinjah Celzija. Led s soljo se spremeni v raztopino, ki je v tekočem stanju. Pojav tako vsako leto pristojne službe izkoriščajo za poledenele pločnike in ceste, zelo nizko temperaturo pa sem sama izkoristila za hitrejše hlajenje in strjevanje kreme. Za pripravo kokosove kreme sem potrebovala 6,5 dcl mleka, 18 dag kokosove moke, 9 dag sladkorja, 3 g jedilnega škroba, 6 listov želatine, 1 dcl kokosovega likerja in 3,5 dcl sladke smetane. Mleku sem dodala kokosovo moko in na hitro zavrela. Najprej sem dodala jedilni škrob in skladkor, nato še v hladno vodo namočeno in ožeto želatino, ki sem jo vmešala v toplo maso. Nazadnje sem dodala še 1 dcl kokosovega likerja (zvrhano mero) in pustila, da se masa ohladi. Zrno na zrno pogača, krema na biskvit torta V ohlajeno sem dodala še stepeno smetano. Čeprav se je masa počasi hladila, se je strjevala še nekoliko počasneje. Ker se mi je že pošteno mudilo, sem strjevanje kreme pospešila z utrjevalcem in ledom ter s soljo (postopek v uvodu). Biskvit sem prerezala na dva dela. Preden sem na spodnji del nanesla kremo, sem ga še nekoliko navlažila. Za to sem uporabila mleko in smetanov liker, ki sem ju prevrela, nato pa z žlico natančno navlažila vsak centimeter biskvita. Na navlaženega sem enakomerno porazdelila kremo in jo prekrila z drugim oblatom. Zgornjo plast biskvita sem na tanko namazala z marmelado, ki je zapolnila luknjice. Nazadnje sem torto le še prelila s stopljeno mlečno čokolado. Vse to sem naredila v tortnem pekaču, ki sem ga nato postavila v hladilnik in tako poskrbela, da je torta obdržala obliko. Namig: v raztopljeno mlečno čokolado dodamo maslo ali olje, sicer je rezanje torte s strjeno čokolado na površju nemogoče. Priprava torta zahteva čas in temperaturo ravno prav sladka kokosova pregreha Dobro oh|ajeno torto sem okrasi|a s stepeno smetan0i kokosovo moko in s čokoladnimi bonboni z rumom in kokosom. 36 FOTOREPORTAŽA m i i Pred vhodom stojita formi, ki nakazujeta obliko prazničnega drevesa. Jedilnica se šibi pod aranžmaji z jabolkami, pridelanimi v Šaleški dolini. Zraven so tudi majhna okrasna jabolka in razni dišeče malenkosti, kot so cimetove palčke, janež, sušena jabolka. Vodilo dekoracije veži je Simonov izdelek kraljevi ptič. Aranžma je v kombinaciji pavjih peres, vse je postavljeno na ploščice, ki so podobne tistim na steni hodnika. V salonu je zidna tapeta z rožnato angleško vrtnico spet vodilo razstave. Vse je v odtenkih rožnate. Tretja tradicionalna je delo šaleškega ustva Kumer in florista Simo napolnila s cvetlicami, obiskovalci ter mu vda Obstajajo ljudje, ki jim je mar za zgodovino kraj Mateja Kumer z neverj ličnimi prireditvami obu dvorec Ravne pri Šoštar zavesti domačinov in lok nom Ogrizkom, za kat običajna, saj je nekakšen vila že tretjo traditional] sta poleg razstave cvetja ponudnike. Marija Irm, viskijem, kmetija Impe predstavljajo se tudi el prask, J Design - kreativ Drev, Edita Kos Martinš Glinšek in Rok Potisek ; Ker razstave na dvoi vsako novo pričakujem vznemirjenem, le kaj t skovalcev se zaveda tudi mano nov izziv. Obiskov razvili njihov občutek z da pričakujejo vedno ve sladka skrb. Na vseh p< dih po gozdovih nabira v ljubi dvorec.« Mateja Kumer, ki dc Woschangg, je tokrat n, stavo o njej. »Obiskovalc ki je Šoštanju prinesla v vojni izseljena in pozabl njena zgodba in tudi zg sprejela nove obiskovalc Stožčaste forme nakazi na čas francoskega dvo Iz grajskega parka so v posebno sobo »stopili« štirje krilati levi oziroma grifini, ki med nogami varujejo zaklad, božje drevce. Celotna soba je tudi odsev pokrajine v tem času. Narava gre namreč k počitku. S čebelami so povezane panjske končnice, ljudska umetnost, ki je značilna samo za Slovenijo. FOTOREPORTAŽA 37 v-—-— ТТТТТ^ИИ razstava v času adventnih praznikov Lrjalnega dvojca, arhitektke Mateje »na Ogrizka, ki sta osamljen dvorec z vonji in posledično z radovednimi Lhnila novo življenje, i je mar za propadajoče stavbe in jim ja, v katerem živijo. Šoštanjčanka Btno vnemo in vztrajnostjo z raz-lja dvorec Gutenbüchel oziroma lju, da ne bi ostajal pozabljen v kalne oblasti. Letos je s Simo-erega je beseda florist preveč i »cvetlični« umetnik, pripra-lo adventno razstavo. Vanjo i vključila tudi druge lokalne an se predstavlja z Loko Loko rl s svojimi vloženimi izdelki, cološka kmetija Potočnik-Po-nii studio, Čebelarstvo Slavko ek s keramičnimi izdelki, Ana ^ odlično kavo. cu spremljam že nekaj časa, . še z večjim navdušenjem in »o prinesla. Tega pritiska obi-Simon Ogrizek. »Vsakič je pred valce smo v teh letih izobrazili, тл estetiko, zato je normalno, č. To je moja težava, a vseeno Dtovanjih po svetu in spreho-m ideje, ki jih nato prinašam )bro pozna zgodovino družine a zgornjem hodniku pripravila raze je vedno zanimala zgodovina družine, veliko dobrega, a je bila po drugi svetovni jena. Na razstavi sta kronološko predstavljeni ,odba mesta,« je še razložila Kumerjeva in že :e dvorca, ki jih je vsako leto več. BARBARA GRADIČ OSET, foto: GrupA jjejo obliko prazničnega drevesa. Izdelava spominja ra, na pričesko kraljice Marie Antoniette. Bel amarilis je opazen na vseh konstrukcijah in prazničnem drevesu na hodniku. Ogrizek je k temu dodal še obilico bele omele, ki daje prostoru zelo praznično vzdušje, enako tudi alpske podrobnosti in bela ciklama. Ustvarjalni tandem florist Simon Ogri zek in arhitektka Mateja Kumer ^ тљ ■■ i V Medeni dvorani je vodilna zgodba čebelic Zlata barva se dopolnju je z rumeno in zeleno. V Ledeni dvorani so bele božične zvezde, edine na celotni razstavi. Z njimi je želel Simon Ogrizek poudariti zimsko vzdušje, enako tudi z belo preprogo, odsevi v ogledalih in ivjem na smrečicah. Otroška soba je zelo lahkotna, vezenina Marije Šukalo je bila izhodišče. 38 VRTNARIMO Modne smernice so eno, sicer pa naj bo adventni venček predvsem blizu vašemu okusu in usklajen z okoljem, kjer bo stal. Če uporabimo cvetličarsko gobo, zelenje enostavno natikamo v pod-Za izdelavo venčka potrebujemo osnovo, zelenje, štiri svečke in nekaj lago. Če je podlaga iz slame ali drugega materiala, zelenje nanjo na-okraskov. vežemo z mehko žico. Štiri svečke za štiri nedelje Adventni venčki kct pcklcn tradiciji, ustvarjalnosti in trenutnemu navdihu Tradicionalen adventni venček je zelen, okrogel in s štirimi svečami vijolične barve. Postavimo ga na lepo podlago in okrasimo z dodatki različnih materialov. Štiri svečke predstavljajo štiri nedelje do božiča, vijolična barva pa je v cerkvenem letu barva adventa. Advent je čas pričakovanja in adventni venčki sc - ali bi vsaj morali biti - prvc znamenje prihajajočih božičnih praznikov. Simbolika adven-tnih venčkov je že zelo stara, vsako leto pa se tradiciji tako ali drugače poklonijo tudi osebna ustvarjalnost in modne smernice. Kako izdelati enostaven adventni venček, nam je pokazala Majda Mauer, cvetličarka iz Šentjurja. Ko gre za oblike adventnih venčkov in drugih prazničnih aranžmajev, domišljija nima meja. Tradicionalna simbolika narekuje krog, ki predstavlja večnost in tudi zaokroženo cerkveno leto. To se namreč začenja prav z adventnim časom. »Za osnovno lahko uporabimo karkoli upogljivega - srebot, vrbove šibe, seno, slamo, tudi časopisni papir,« našteva Ma-uerjeva. Če smo pri tem bolj nevešči, je najlažje ustvarjati na cvetličarski gobi. Osnovo lahko oblepimo ali ovijemo z različnimi naravnimi in tudi umetnimi materiali, a zelenje je simbol življenja. Jelka, ki jo uporabljamo cvetličarji, se za razliko od drugih iglavcev ne >osipa<. Sicer pa lahko uporabimo tudi božje drevce, cipreso ali pušpan, če ga še kje najdemo.« Barva adventa je vijolična, zato so tudi svečke v tej barvi. Z vročim lepilom lahko venček zelo enostavno tudi okrasimo. In kaj narekuje letošnja moda? »Smernice že januarja določi frankfurtski cvetličarski sejem. Letos so najbolj modne pastelne bar- ve, predvsem marelična in breskova. Modni hit je črna v rustikalni družbi. Paradna ad-ventna barva pa ostaja rdeča.« Sicer z adventnimi in drugimi prazničnimi dekoracijami v nobenem primeru ne morete zgrešiti. »Vzemite tisto, kar je ostalo od lani, zložite malo drugače in dodajte nekaj novega. In bo vaš venček spet dobil praznično svež sijaj,« svetuje cvetličarka Majda. StO, foto: GrupA V Šentjurju bo v Ipavčevem kulturnem centru v četrtek, 30. novembra, in v petek, 1. decembra, od 8. do 18. ure na ogled razstava adventnih venčkov in drugih prazničnih aranžmajev. Setveni koledar Čas za presajanje je od 5. decembra od 14. ure do19 decembra o »b 10. uri. 30. ČE list 1. PE plod 2. SO plod do 12. ure, od 13. do 15. ure korenina 3. NE korenina, polna luna ob 17. uri 4. PO 5. TO cvet 6. SR cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. Nagradni natečaj Izbiramo najlepši adventni venček Bliža se adventni čas, ko bomo bivalne prostore polepšali z adventnim venčkom, na katerem morajo biti štiri sveče, ki ponazarjajo štiri tedne pred božičem. Pošljite nam fotografijo adventnega venčka, ki ste ga izdelali sami. Vsak teden bomo izbrali fotografijo najlepšega do takrat prispelega adventnega venčka in jo objavili. Lastnika zmagovalnega venčka bomo razglasili 21. decembra in ga tudi nagradili. Vaše fotografije pričakujemo do 18. decembra na naslov tednik@nt-rc.si ali Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vabljeni k sodelovanju! ŽIVALSKI SVET 39 Pametni, družabni, ljubeči O kuncih ljudje premalo vedo, opozarjajo prostovoljke FB-skupine Dolgouh - pomoč kuncem in njihovim skrbnikom Kunci so kot hišni ljubljenčki tretji po priljubljenosti, a njihova usoda je na žalost večkrat grozljiva. Zaprti so v premajhnih kletkah, brez družbe drugega kunca, niso sterilizirani oziroma kastrirani, imajo najbolj poceni hrano, zaradi katere imajo pogosto zdravstvene težave tako z zobmi kot s prebavo, večkrat so pozabljeni, brez možnosti gibanja. Umrejo veliko prej, kot je njihova pričakovana življenjska doba, ki lahko doseže več kot deset let. Vse to je Sabino Bolha spodbudilo, da je leta 2013 na Face-booku naprej odprla stran, ki se je takrat imenovala Ljubitelji kunčkov (Bunny Lovers), danes pa povezuje skupino Dolgouh - pomoč kuncem in njihovim skrbnikom. Na ta način osvešča in obvešča skrbnike kuncev o pravilni prehrani, zdravju, negi in skrbi za dolgouhce. Če je na začetku stran predvsem povezovala skrbnike, ki so lahko delili prikupne fotografije kuncev in vprašali tudi za kakšen nasvet, je v zadnjem času prerasla to vlogo in postala prostor osveščanja in izobraževanja. Sabina je namreč tudi zaradi svojih dveh dolgouhcev začela iskati informacije o oskrbi kuncev in videla, da ljudje na slovenskih forumih ponujajo nepopolne in napačne informacije. »Že prej sem se začela povezovati s prostovoljci iz tujih društev, začela sem brati tujo literaturo in se izobraževati o tej temi,« pravi Sabina Bolha. Iskanje novih domov Vprašanj je bilo vedno več, hkrati so se ljudje začeli nanjo obračati tudi z željo, da bi njihovim kuncem poiskala nov dom. »Na začetku sem nekaterim sama nudila začasno namestitev, a število živali, ki so potrebovale pomoč, se je tako večalo, da sem bila prisiljena poiskati pomoč drugih ljudi, ki so zdaj tudi naši aktivni prostovoljci.« Z letošnjo spremembo imena v Dolgo-uh - pomoč kuncem in njihovim skrbnikom je obisk strani začel močno naraščati, prav tako je več sporočil, pomoči, donacij. Oddali so 50 kuncev, pri čemer se prostovoljke povezujejo z nekaterimi zavodi in društvi, ki na različne načine pomagajo. Trenutno pripravljajo že drugo zloženko s koristnimi informacijami za vse, ki se želijo izobraziti o primerni oskrbi kuncev. »Ljudje vidijo, da delamo s srcem, da so nam odgovorne posvojitve najbolj pomembne. Iščemo posvojitelje, ki bodo kunce obravnavali kot družinske člane. Živali, ki jih dobimo, pozdravimo, steriliziramo oziroma kastriramo, preden gredo v nov dom, in sicer ne glede na to, kakšen strošek je to. Pomagamo in ne obsojamo ljudi, ki se obrnejo na nas,« našteva ustanoviteljica prednosti delovanja skupine. Kot člani družine Posvojitev izvajajo v okviru skupine večinoma tako, da se vnaprej pozanimajo, v kakšnih pogojih bo kunec živel, kakšno hrano bo jedel, ali so ga novi lastniki pripravljeni voziti k veterinarju, če bo treba, koliko prostora in družbe bo imel ... »Kunca lahko posvojitelji prej spoznajo, se pogovorijo z nami o potrebah določenih varovancev, večino kuncev pa potem sami odpeljemo v nove domove in posvojiteljem pomagamo pri namestitvi. Vsak posvojitelj podpiše tudi posvojitveno pogodbo, ki zagotavlja, da kunec ne bo pristal v tujih rokah in da ga bodo obravnavali kot družinskega člana. Vsakemu posvojitelju nudimo tudi pomoč in informacije vse do smrti kunca, želimo ustvariti skoraj družinsko skupnost in vezi med vsemi prostovoljci ter posvojitelji.« Tudi nekaterim orjaškim kuncem, ki so bili namenjeni za prehrano, so prostovoljke poiskale primerne domove. »Žalostno je, da ljudje še vedno gledajo na žival samo na osnovi videza in se za posvojitev večjih pasem zelo redko odločijo. Pa niso po značaju ti kunci nič drugačni od tistih manjših in pritlikavih pasem,« razlaga Sabina. Strokovna pomoč Pri svetovanju lastnikom izhajajo prostovoljke iz lastnih izkušenj in izkušenj ljudi, ki imajo poglobljeno »Lastniki pogosto ne opazijo bolezenskih znakov, velikokrat kunce oddajo nekaj mesecev po nakupu drugemu človeku, ker ugotovijo, da to ni žival za njih. Le kako naj kunec pokaže svojo naravo in pripadnost človeku, če pa nima niti najmanjših možnosti za kakovostno življenje?« Kunci so zanimive živali, ki jih premalo poznamo. Tudi zato je nastala FB-skupina Dolgouh - pomoč kuncem in njihovim skrbnikom. znanje o kuncih. »Sodelujemo z najbolj usposobljeno veterinarsko ambulanto za eksotične živali v Sloveniji, ki je letos pridobila celo naziv klinika. To je Klinika za male sesalce, ptice in plazilce Veterinarske fakultete v Ljubljani, edina tovrstna klinika v Evropi, ki nam pomaga pri zdravljenju in nasvetih. Pomembno je, da vsak skrbnik kunca poišče veterinarja, ki je za delo s kunci specializiran, zato smo pri nas pripravili tudi seznam tistih, katerih delo poznamo in jim zaupamo. Veterinarka je tudi ena od naših prostovoljk, sama pa se usposabljam za delo veterinarske tehnice,« pravi ustanoviteljica skupine, ki napoveduje, da bo prihodnje leto registrirano tudi društvo, ki bo lahko še bolj aktivno. Sabina se seveda zaveda, da je pri nas veliko kuncev namenjenih za rejo in prehrano ljudi, a pogoji reje so marsikje povsem neprimerni, opozarja. »Število živali je ponavadi preveliko, da bi si sploh lahko privoščili zdravljenje bolezni, ki so v rejah prepogoste. Menim, da bi morali poostriti nadzor nad različnimi rejci kuncev,« pravi Sabina Bolha, ki ji lahko vprašanje o koncih zastavite na FB-strani ali ji pišete na elektronski naslov kunec. dolgouh@gmail.com. TATJANA CVIRN Foto: arhiv Dolgouha Levjegriva kunčica (Foto: SHERPA) Tudi kunce je dobro sterilizirati oziroma kastrirati, a ne le zaradi številnih brezdomnih živali in majhnega števila odgovornih lastnikov, ampak tudi zaradi preprečevanja različnih vedenjskih težav in bolezni. Tako se izognemo označevanju ozemlja, agresivnemu vedenju, navidezni brejosti, tumorjem v maternici ... »Ljudje se večinoma pogovarjajo le o psih in mačkah, kunci pa še vedno veljajo za začetniško žival za otroke, ki je lahko celo življenje zaprta v kletki in nesrečna. Zakaj? Zato, ker so to tihe živali, ki ne lajajo in ne mijavkajo. Da jih razumemo, moramo vložiti veliko svojega časa in potrpljenja.« Tači je imela odprt zlom leve golenice, po operaciji je povsem ozdravela in prostovoljke Dolgouha so ji pred kratkim našle nov dom. v Žival ni darilo Ker bodo v decembrskih dneh marsikje starši razmišljali tudi o nakupu kunca kot prazničnega darila za otroka, Sabina Bolha opozarja, da so to zahtevne živali, ki živijo več kot deset let. »Kunec potrebuje večje domovanje, v katerem se bo lahko gibal. Je družabna žival in potrebuje družbo vsaj še enega dolgouhca. Hitro lahko zboli, zato se moramo z njim ukvarjati. Je izjemno inteligentna žival, ki potrebuje ogromno aktivnosti in igrač. Rad dobro in kakovostno je (seno je najpomembnejši del prehrane, vključevati moramo kakovostne brikete in nujno tudi svežo hrano, voda mora biti vedno na razpolago). Zaradi neprimernega ravnanja ima lahko veliko vedenjskih težav, lahko postane agresiven, depresiven. Za otroke kunci niso najbolj primerni. Dviganje v naročje je za živali stresno, otrokom lahko padejo iz rok in se poškodujejo. Zato svetujem, naj starši prej dobro premislijo, preden se odločijo za nakup. Če živali nudijo vse, kar potrebuje, jim bo ta vrnila najbolj edinstveno in nežno ljubezen.« 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Zgodbe velenjskih starih hiš (4) Apatova gostilna v Stari vasi (Rudarski dom) V Stari vasi v prvi polovici 19. stoletju ni bila registrirana še nobena samostojnejša obrtna ali trgovska dejavnost, v virih je omenjena le opekarna v lasti graščine Thurn. Stala je za zdajšnjim Rudarskim domom. Na današnjem pomožnem nogometnem štadionu za Rudarskim domom je bil kop gline z eno pečjo, v kateri so leta 1840 izdelali 50 tisoč kosov strešne in 30 tisoč kosov navadne opeke. Ko je lastnik Turna postal tudi lastnik velenjskega premogovnika, je opekarno s hišo, v kateri je bila že tedaj gostilna (zdajšnji Rudarski dom), prodal družmirskim Apatom. Apatovo gostilno z opekarno je nato leta 1909 kupil Daniel Lapp in jo dal v najem Ignacu Steinbachu, vodji elektrostrojne službe pri velenjskem premogovniku. Postala je osrednje zbirališče rudarjev. Ko so gostilno povečali in dvignili za eno nadstropje, so jo poimenovali Rudarski dom. Stavba je Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Na razglednici je posnetek Starega jaška, poslana je bila 24. 4. 1911. www.kamra.si kamra Na razglednici je posnetek Apatove gostilne. pod tem imenom znana še danes, čeprav v njej ni več gostilne. Velenjski premogovnik - jašek Franca Jožefa Premog v Šaleški dolini je leta 1766 v svojih virih prvič omenil Pater Steiz. Obetavno najdišče je v začetku 19. stoletja privabilo v Šaleško dolino prve podjetnike in gospodarske družbe, ki so poskušali organizirano izkopavati lignit. Premogovna posest je do leta 1870 hitro menjala lastnike, nato je prihod Franza Magesa, podjetnika in raziskovalca iz Eiserenza, spodbudil začetek izkoriščanja šaleškega lignitnega sloja. Mages je 11. aprila 1875 v globini malo več kot sto metrov odkril 37,42 metra debel sloj lignita. Leta 1885 je njegovo posest odkupil graditelj železnic in premožen nemški veleindustrialec Daniel pl. Lapp in v dveh letih iz najdišča ustvaril nov premogovnik. Ker Rudolfov jašek ni bil primeren za prevoz lignita iz nastajajoče jame Škale, so leta 1888 začeli poglabljati nov glavni izvažalni jašek in ga poimenovali jašek Franca Jožefa, okrog njega pa je v naslednjih letih zraslo prvo šaleško jamsko središče. Pred izbruhom prve svetovne vojne je velenj ski premogovnik julija 1914 menjal lastnika, postal je državna last. Med vojno je dobil vojaško upravo, ki je poskušala pridobiti kar največ lignita. Se nadaljuje. ANDREJA AŽBER, Knjižnica Velenje ALBUM S CELJSKEGA Krzysztof Charamsa: Prvi kamen Oddelek ženskega telovadnega društva v Celju, 1904 Ženski telovadni odsek celjskega Sokola je bil ustanovljen leta 1903 in celjske Slovenke tako »niso samo pletle vencev za razna slavja, ampak so se lahko tudi aktivno vključevale v telovadbo«. Dve leti prej, leta 1901, je bil v celjskem nemškem Turnarskem društvu - »Turnverin« nastavljen učitelj telovadbe Ferdinand Porshe, ki je ob tem, da je na novo opremil telovadnico, začel tudi poučevati dekleta. Že leto zatem je dekliška telovadna vrsta tako narasla, da so morali ustanoviti celo dve dekliški ekipi. Foto: Viljem Pick; Hrani Pokrajinski muzej Celje, F 186. Uporabljena vira: Rolanda Fugger Germadnik, Odsotnost smehljaja, Celjski poklicni fotografi v 19. in začetku 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, 2009, str. 44.;125 let športa v Celju, uredila Jože Volfand in Dean Šuster, Športna zveza Celje, 1915, str. 13-15; Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si. O poželjivosti v duhovniških haljah Knjiga Prvi kamen je le ena tistih, po katerih posegajo bralci, ki jih zanima realno dogajanje za cerkvenimi zidovi. Naslov in napoved knjige sicer »oznanjata« možnost, da bo knjiga razkrila še kakšen škandal znotraj cerkvenega sistema, a je avtor v obsežnejšem delu knjige ubesedil zgolj tisto, kar javnost pravzaprav nekako ve. S to razliko, da je javna skrivnost - prisotnost homoseksualnosti v vrstah duhovnikov, ki jo na zunaj obsojajo, navznoter pa naj bi se prikrito udejanjala - dobila potrditev tudi z izkušnjo enega največjih predstavnikov Katoliške cerkve. Sicer so besede v knjigi, ki se bere kot za stavo, zelo ostro naperjene proti Cerkvi. Nekdaj zagrizen duhovnik se namreč v knjižnih vrsticah spreobrne v enega naj-ostrejših kritikov cerkvenega nauka. Brati je možno, da Cerkev ne prenaša svobode narave, ki je daleč od tiste, kakšno bi želela njena ideologija. Zgodba avtorja je tako še ena tistih, ki so pokazale, da vsi režimi sovražijo tiste, ki se drznejo upreti. Charamsa piše, da je cerkveni načrt izprijen in da Cerkev danes živi med dvoumjem in zmedo ter da se oddaljuje od človeške narave in svoje ljudi sili, da skrivajo nemir zaradi dvoumnosti, ki jo Cerkev prikazuje kot voljo nebes. Na drugi strani ne pusti čutiti iskrene ljubezni. Krzysztof Charamsa PRTI KAMEN Jaz, gejevski duhovnik, in moj upor proti hinavščini Cerkve Avtor svojemu pojmovanju ljubezni namreč posveti dobršen del knjige, čeprav o svojem partnerju, s katerim je doživel čuteč in pravi odnos, ne piše ravno veliko. Skozi pojmovanje ljubezni in skozi proces spoznavanja homoseksualnosti, ko je še nosil duhovniško haljo, se spleta njegova izkušnja o tem, da so ravno homoseksualno usmerjeni duhovniki najboljši duhovniki. Saj naj bi bili lažje v oporo ljudem in manjšinam, ki jih ravno Cerkev pogosto postavlja na rob družbe. In zanimivo, kot dodaja I O avtorju: Krzysztof Charamsa je doktoriral na papeški univerzi Gregoriana in kasneje tam tudi poučeval. Teologijo je predaval tudi v papeški visoki šoli Regina Apostolorum v Rimu. Bil je tajnik mednarodne teološke komisije in prelat Kongregacije za nauk vere, ki je tudi najpomembnej ši vatikanski urad, ki skrbi za doktrino Katoliške cerkve. Na novinarski konferenci leta 2015 je javno priznal svojo istospolno usmerjenost, čemur je seveda sledilo takojšnje izobčenje iz Cerkve. avtor, skozi priznanje svoje resnice in ko jo je začel tudi javno živeti, naj bi sam postal večji vernik. Ker - kot zapiše - nikoli ni verjel v trditev, ki jo je kot duhovnik moral zagovarjati z ogorčenjem v sebi, da je namreč Božji glas obsodil naravo homoseksualcev, se pravi ljudi, ki jih je sam ustvaril. V knjigi se avtor na trenutke tudi po-smiha temu, da so pred »obličjem« nekdanjega papeža - ta posnetek je še vedno na Youtubu - ob neki priložnosti plesali napol nagi moški (ki naj bi plesali pred tem tudi na »gay« paradi). Pravi, da je že ta dogodek dovolj zgovoren, kakšen je pravi odnos do homoseksualnosti v Cerkvi ... Bralec ob koncu branja dobi občutek, da očitno Charamsa ni bil edini duhovnik, ki je v zavetju svoje intime z veseljem čakal eno najuspešnejših ameriških »gayevskih« nadaljevank Moške zadeve . SIMONA ŠOLINIČ BRALCI POROČEVALCI 41 Španski dan Na pobudo Tima Krhlan-ka, predsednika dijaške skupnosti, je bil petek, 27. oktobra, na I. gimnaziji v Celju španski dan - z namenom, da bi dijakom podrobneje predstavili špansko glasbo, jezik, kulturo in jedi. Na naši gimnaziji se španščino kot drugi jezik uči veliko dijakov, hkrati je to tretji najbolj razširjen jezik po svetu, zato je dobro, da se zavedamo njegove pomembnosti in kulture. V šoli je bilo za to več kot odlično poskrbljeno. Med odmori smo poslušali špansko glasbo in se vrteli v njenih ritmih, ekipa šolskega radia je naredila intervju s špansko lektorico Ya-niko Potočnik, ki nas je naučila tudi nekaj uporabnih stavkov v španščini, imeli smo dva koncerta, ki so ju organizirali naši glasbeniki, za malico pa smo imeli pravo špansko rižoto s piščancem (paello). Dijake smo povprašali, kako jim je bil všeč ta dan, in vsa mnenja so bila zelo pozitivna. »Španski dan se mi je zdel zelo zanimiv, saj smo imeli popestritev med odmori in super koncert pred malico.« (Maja Kranjčič, 1.e) »Ta dan se mi je zdel super. Najprej nisem ravno vedela, kaj naj pričakujem, a ko so začeli vrteti pesmi po šolskem radiu, sem takoj vedela, da so s tem dnevom res zadeli in nas še lepše popeljali v težko pričakovane počitnice. Lahko smo ponosni na kajuhovce in takšni dnevi prikažejo, da smo res vsestranska šola.« (Emma Roter, 1.d) »Meni je bilo super. Zelo okusna je bila mlečna karamela in super je bil izveden koncert naših glasbenikov na hodniku.« (Staš Kocijančič, 3.g) ONA KOTNIK, foto: Jakob Lekše in Juš Poberžnik Zajtrk s plesom Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednje dogajanje Dneva slovenske hrane, ki ga je razglasila Vlada Rs in ga obeležujemo tretji petek v novembru (letos torej 17. novembra). Učence s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk seznanjamo o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil (živil, pridelanih v Sloveniji), pomenu kmetijstva in čebelarstva ter njunih vplivih na okolje in o pravilnem ravnanju z odpadki. Pomembno je tudi osveščanje o pomenu zdravega načina življenja, vključno z gibanjem in s športnimi aktivnostmi. Letos smo v OŠ Frana Kranjca Celje v okviru projekta izvedli naslednje dejavnosti: - učenci izbirnega predmeta likovno snovanje so ustvarjali na temo slovenskih pregovorov, ki se navezujejo na hrano, - učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo so pripravili in izvedli oddajo šolskega radia na temo Tradicionalni slovenski zajtrk, učenec Rok Brečko je spesnil in zarepal svojo avtorsko pesem Nekaj vam povem, - učenci izbirnega predmeta poskusi v kemiji so izvedli raziskavo o vsebnostih sladkorja v jogurtih, - učenci in zaposleni smo brezplačno zajtrkovali črn kruh, maslo, med, mleko in jabolko - vsa živila so bila slovenskega porekla, - prvo šolsko uro so učitelji poskrbeli za kulturno použitje zajtrka. Devetošolci pa so tudi zaplesali. Učence sicer celo šolsko leto spodbujamo k zdravemu načinu življenja in primerni telesni aktivnosti ter jih osvešča-mo o pomenu pozitivnega odnosa do kakovostne slovenske hrane. KRJ Upokojenci Gorenja športno aktivni Znova je prišel čas najrazličnejših inventur in ocenjevanja uspehov v iztekajočem se letu. Odkar so v velenjskem Gorenju ustanovili klub upokojencev, se srečujejo ob zaključku športne sezone in razlogov za takšna srečanja je vedno več. Letošnjega zaključka se je udeležilo kar 84 aktivnih članov, večina med njimi pa je prejela pokale, medalje in druga priznanja. Da so Gorenjevi upokojenci odlični športniki, sta povedala predstavnika pokrajinske zveze in velenjskega društva upokojencev Jože Rebernak in Boris Zajc. Člani Kluba upokojencev Gorenje se radi udeležujejo klubskih tekmovanj v različnih športnih zvrsteh celo sezono, velika je udeležba na ravni tekmovanj pokrajinske zveze upokojencev. Za skupno 140 članov kluba so vabljiva tudi državna prvenstva. Med šestimi panogami so bili Gorenjevi upokojenci najuspešnejši v kegljanju, saj so ženske zasedle tretje mesto, bronasta pa je bila tudi Milena Prelog. Četrto mesto so dosegle ženske v metu pikada. Tajnik KU Gorenje Dušan Jeriha in športni referent Franc Tamše sta izvrstno opravila svoje delo ob pripravi, razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj, med katerimi je bilo kar 26 pokalov. Tajnik kluba je izrazil zadovoljstvo nad uspehi in takšne aktivnosti prav gotovo pozdravljajo v Gorenju. Doseženi uspehi naj bi bili spodbuda za rekreacijo in ne toliko za tekmovalnost. HINKO JERČIČ * ZAKLJUČNA PRIREDITEV 6. BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE Dobitniki pokalov Kluba upokojencev Gorenje ER 2017 KI ČITALNICI GOST: TONE PARTLJIČ GLASBA: „ MIA ZNIDARIČ Z GOSTOM BO KRAMLJAL KRISTIAN KOZELJ Knjižnica Celje ■ www.knjiznica-celje.si 42 BRALCI POROČEVALCI Nastop otroških in mladinskih zborov obeh šol in Orkestra slovenske policije Žarek upanja za otroški nasmeh Rotary klub Žalec je v sodelovanju z OŠ Vransko-Ta-bor in Občino Vransko v četrtek, 23. novembra, v športni dvorani na Vranskem pripravil tradicionalni, enajsti dobrodelni koncert z naslovom Žarek upanja za otroški nasmeh, na katerem so udeleženci zbirali sredstva za otroke OŠ Vransko-Tabor in OŠ Polzela. Tokrat so na koncertu nastopili Orkester slovenske policije, Modrijani, Ansambel Robija Zupanca, klapa Skala, Isaac Palma, otroška in mladinska pevska zbora OŠ Vransko-Tabor in OŠ Polzela. Zbrane je v uvodu pozdravil župan Občine Vransko Franc Sušnik. Predsednica žalskega rotary kluba Magdalena Na- vodnik se je zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je koncert dobro uspel in da so zbrali 7.500 evrov. Nato je predala dva simbolična čeka, ki sta ju prejeli ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Majda Pikl v znesku 5 tisoč evrov in ravnateljica mag. Bernardka Sopčič iz OŠ Polzela za 2.500 evrov. Ob prejemu sta se obe ravnateljici zahvalili za donacijo in poudarili, da bodo denar uporabili za financiranje nadstan-dardnih programov za socialno šibke otroke v obeh šolah. TT Doživljanje na zlati odpravi - Mauricius 2017 Dijaki Srednje zdravstvene šole Celje so se odločili, da bodo opravili mednarodno zlato odpravo na Mauriciusu v okviru projekta Mepi. To je bila neverjetna izkušnja za mlade, ki so na drugem koncu sveta spoznali drugačno kulturo, podnebje, premagali ovire na poti in osvojili nova spoznanja, ki širijo obzorja. Toliko gostoljubja in topline ljudi nismo doživeli še nikjer, evropski človek je v šoku, saj ne more verjeti, ali je to sploh možno. Nova spoznanja, ki jih je težko opisati z besedami, bomo vsak pri sebi shranili globoko v svojih srcih. Mauricius je treba doživeti, začutiti ljudi in njihovo gostoljubje. Tudi ko smo ostali brez denarja, smo vedeli, da nas ni treba biti strah ničesar, poskrbeli so za nas z velikim srcem in niso pričakovali popolnoma nič v zameno. Zlato priznanje na drugem koncu sveta je velik uspeh za vse nas. Koordinatorica: Polonca Kačičnik, prof. Anja Rajgl: »Šok, ko spoznaš okolje, kjer so najpomembnejša človekova čustva in ljubeči medsebojni odnosi. Tam sta me okolje in energija ljudi spodbujali, da so moja čustva postala bolj intenzivna. Sprejela sem jih v celoti, brez oziranja na druge.« Ana Založnik Kelenberger: »Zame je bilo to potovanje edinstvena izkušnja, kjer sem poleg narave, ki je ponujala sanjske plaže, neskočna polja sladkornega trsa in mnogo drugih naravnih čudes, spoznala ljudi, polne ljubezni in odprtosti. Očaralo me je, kako sprejemajo drugačnost, drug drugega in kako to drugačnost cenijo. Spoštujejo vsa verstva in kulture. Njihova odprtost nam je dovolila začutiti utrip njihovega sveta in to me je neverjetno prevzelo. Ljubezen gradijo in se zanjo dan za dnem zelo trudijo.« BRALCI POROČEVALCI 43 Pohod do Lovske koče Tabor Z učenci prvega triletja smo oktobra izvedli športni dan. Učence smo vodile učiteljice Stanka Kužnik Tominšek, Silva Rizmal, Darja Savinek in Manja Drnolšek. Vtisi prvošolcev Všeč mi je bilo: - ker je močno pihal veter (Tinkara), - ko smo lahko jedli (Urban), - ko smo nabirali kostanj (Maks), - da sem prišla do lovske koče (Ula R.), - ker smo se družili z učenci 1. in 2. razreda (Gaja S.), - ko smo za malico dobili frutabelo (Matija), - da smo lahko tekli (Iris), - ko je močno pihal veter in so z dreves padali listi (Žiga), - da smo ob vrnitvi tekli po hribu (Maj), - ko smo malicali v leseni hišici (Urh), - všeč mi je bil lep pogled v dolino (Andraž), - ko smo videli v dolini taborsko cerkev (Timotej), - da smo se lahko odpočili pri lovski koči (Veronika), - všeč so mi bili barvni listki dreves v naravi (Ula K.), - všeč mi je bila hoja po gozdu (Zala M.). Pripravili Stanka Kužnik Tominšek in Manja Drnolšek POPOLNI NA MATURANTSKI PLES CITYCENTER POSKRBI ZA STILISTA, FRIZURO, MAKE UP, MANIKURO TER OBLAČILA IN OBUTEV V VREDNOSTI 250 8! POIŠČITE KUPON TUDI V NASLEDNJIH DVEH ŠTEVILKAH NOVEGA TEDNIKA, GA IZPOLNITE IN POŠLJITE NA NOVI TEDNIK, PREŠERNOVA ULICA 19,3000 CEUE. ŽREBANJE B019. DECEMBRA NA RADIU CEUE. Dobrodelni spektakel o Levjem kralju Že 14. leto zapored je OŠ Polzela s podružnico in vrtcem pripravila dobrodelni koncert, ki je bil pravi gleda-liško-plesno-glasbeni spektakel uprizoritve Levjega kralja. Dogodek, ki je spet do zadnjega kotička napolnil športno dvorano na Polzeli, je spremljal še dobrodelni bazar s prodajo otroških izdelkov. Prireditev so s svojim sodelovanjem bogato dopolnili pevci Mešanega pevskega zbora Oljka KD Polzela z zborovodjem Markom Slokarjem ter inštru-mentalni sestav Glasbenega društva Cecilija pod vodstvom Gašperja Smisla. Z zbranimi prostovoljnimi prispevki in sredstvi donacij so za 6.362 evrov oplemenitili šolski sklad Otroci otrokom, ki je namenjen otrokom iz socialno ogroženih družin predvsem za plačilo prehrane, šolskih potrebščin in udeležbo v dodatnih programih, na ekskurzijah, šoli v naravi. Bogat prispevek k zbranim sredstvom je bila tudi donacija Rotary kluba Žalec, ki so jo podelili na koncertu na Vranskem. Navdušena publika je trud več kot 300 nastopajočih nagradila z bučnim aplavzom. Kot je v zahvali nastopajočim, mentorjem, vsem sodelavcem in donatorjem zaključila ravnateljica šole mag. Bernardka Sopčič, so jih mladi Simba in njegovi prijatelji naučili, da so v življenju pomembni pogum, vztrajnost, skromnost, prijateljstvo, hvaležnost in srčnost. Prav vse od naštetega so s svojo odličnostjo vsak trenutek uprizoritve pokazali tudi vsi nastopajoči s svojimi učitelji in vzgojiteljicami. TT KUPON ZA POPOLNI MATURANTSKI PLES IME iN PRiiMEK:................................................... NASLOV:...................................................................................................................... TELEFON iN E-POSTA:................................................................................................... ŠOLA iN RAZRED:......................................................................................................... OBKROZiTE: A) smo NAROČNiKi B] SMO obCasNI BRALcI NovEGA Tednika UDELEŽENEC DOVOLI ORGANIZATORJU ZBIRANJE, OBDELOVANJE IN HRANJENJE POSREDOVANIH PODATKOV ZA NAMENE NEPOSREDNEGA TRŽENJA SKLADNO Z VELJAVNIM ZAKONOM O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV - ZVOP-1UPB1 (UR. L. ST 94/2007 S SPREMEBAMi if 44 MLADI ZA MLADE Prva okrogla miza tretjega letnika Špela Došler, Manca Posilović in dijaki drugega letnika Amadeja Švab, Niko Kučiš, Eva Zupanec, Oto Šol- Kmalu bodo sledile še druge V četrtek, 9. novembra, je bila v prostorih Šolskega centra Rogaška Slatina prva okrogla miza v sklopu projekta Kako preprosto je reči: ne vem. Posebna ni bila samo zato, ker je bila prva, ampak je bila tudi prva katere je bila udeležba program in pogovor z gostom vodili Širša tema okrogle mize je bila inovatorstvo, podrobneje pa smo se dotaknili posameznega postopka porajanja inovacije, ideje in izpeljave. Več o tem nam je povedal gost, bivši dijak Šolskega centra Rogaška Slatina Andraž Flis, znan po svoji inovaciji Sponel-la - pokrovu za nutello s posebno funkcijo čiščenja noža. V uvodu smo z Andražem spregovorili o tem, kaj sploh inovacija je, kdo je inovator, kakšne so razlike med izumom in inovacijo, nato smo malo več povedali o njegovi Sponelli. Podrobneje nam je predstavil tudi platformo Kickstarter, s pomočjo katere je oglaševal in začel projekt. Sledila so vprašanja in razmisleki, Andraž nas je opozoril na težavo financiranja, saj je inovatorstvo sprva le stvar posameznika, vsi stroški, zavarovanja ... Šele s sodelovanjem - bodisi da gre za podjetje, družbo ali drugega inovatorja - pride do olajšanja poti uveljavitve. Gost se je strinjal z našo izhodiščno trditvijo, da se Slovenci kljub majhni državi uvrščamo v sam vrh, saj zastopamo 22. mesto od 140. v svetovnem poročilu, a kljub temu naša država premalo prispeva k razvoju inovatorstva in patentiranju. Rešitev za prihodnost vidi v povezovanju Slovenije z ostalimi vodilnimi državami, kot je na primer Nemčija, s katero že sam sodeluje. Za konec so sledila še vprašanja udeležencev, med katerimi je bilo tudi nekaj zunanjih gostov. Tako smo prebili led in začeli še eno šolsko leto, ki ga bodo zagotovo zaznamovale tudi okrogle mize. MANCA POSILOVIĆ, 3.a, foto: ŠCRS Po Kosmačevi poti »Tisti pomladni dan je bil lep, svetel in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit. Misel na ponedeljek marsikoga spravi v slabo voljo, vendar se to zagotovo ni zgodilo 16. oktobra, ko smo se dijaki četrtega letnika gimnazijskega programa že v zgodnjih jutranjih urah, še v temi, odpravili na pot proti Tolminu. Pred nami je bila dolga pot, ki so jo dela na cesti še oteževala. Kljub temu je vožnja hitro minila, saj smo si jo krajšali s prebiranjem romana Pomladni dan in se tako pripravili na ekskurzijo, ki je bila pred nami. Vodilo je bila uvodna poved iz tega romana, ki je kot nalašč opisala dan, ki se je prebujal pred nami. Čeprav to ni bil pomladni dan, je bil kljub temu lep, svetel in kakor iz čistega srebra ulit. Po prihodu smo se najprej sprehodili po Kosmačevi poti do njegove domačije v Slapu ob Idrijci. Domačinka nam je pripovedovala o življenju Cirila Kosmača in okoliščinah, v katerih je roman Pomladni dan nastal. Tako nam je knjigo približala in nam olajšala branje, ki nas še čaka pred maturo. Že kar pošteno lačni smo se odpeljali v Most na Soči, kjer nas je čakalo obilno kosilo. Siti in zadovoljni smo se odpravili še do zadnje postaje, in sicer središča mesta in prečudovite reke Soče. Sprehodili smo se ob njej, hkrati pa poslušali še o ostalih slovenskih književnikih, ki so živeli in ustvarjali v teh krajih. Utrujeni, vendar polni novih informacij, smo se odpravili proti domu. Nedvomno se bomo ekskurzije spomnili pri ponovnem branju romana Pomladni dan, saj bomo zdaj besedilo lažje razumeli. V veliko pomoč nam bo tudi pri pisanju eseja na maturi. LARA TEPEŠ, 4.b, foto: Tolminski muzej Šola za znanje, smeh in sanje! TEHNIK OPTIK TEHNIK STEKLARSTVA SOLSKI CENTER ROGAŠKA SLATINA www.scrs.si Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina Tel.: 03 818 20 79 Faks: 03 818 2010 E-pošta: tajnistvo@scrs.si Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina. OTROŠKI VRTILJAK 45 Kjer so urniki prilagojeni, otroška sreča pa enaka Na obisku v enoti Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna (CUDV Dobrna), Dnevnem centru Celje Glasba, barve, otroški smeh, jok in vriskanje ... Vse, kar najdemo v vsakem vrtcu, najdemo tudi v vrtčevskem oddelku Dnevnega centra CUDV Dobrna. Le da so tam otroci še nekoliko bolj posebni - potrebujejo še več ljubezni, nege, opore, potrpljenja in spodbude - ter vračajo še bolj iskrene nasmeške. Petnajst otrok s posebnimi potrebami obiskuje dnevni center v Trubarjevi ulici v Celju, glede na starost pa se delijo na vrtčevske in šoloobvezne. V vrtčevskem oddelku so trenutno štirje otroci, vsak drugačen, vsak poseben in vsak z drugačnimi potrebami. In tega se zaposleni v dnevnem centru zavedajo. Po vpisu otroka v vrtec zaposleni zanj pripravijo individualiziran program. Pri pripravi sodelujejo defektolog ali specialni pedagog, fizi-oterapevt, delovni terapevt, logoped, starši, po potrebi tudi medicinska sestra. Vsak s svojega področja postavi cilje, ki se morajo med seboj prepletati, prav tako pot za njihovo doseganje. Vsak mora natančno spoštovati navodila drugega, da otroku doprinese največ. Najenostavnejši primer je hranjenje. Če otroka specialni pedagog želi naučiti držati žlico, mora pri tem upoštevati navodila fiziotera-pevta in delovnega terapevta, ki poskrbita, da sta mizica in otrokov stol primerno izbrana ali prilagojena, da omogočata stabilno sedenje. Včasih otrok potrebuje še dodatne prilagoditve, mizico z izrezom, stol s pasom, prilagojen jedilni pribor in podobno. Hkrati je treba upoštevati tudi navodila logopeda, ki za otroke, ki ne govorijo, izbere drug način komunikacije (komunikacija s sliko, z gesto, s komunikatorjem), ter navodila zdravstvenih delavcev, ki se nanašajo na pravilno pripravljeno hrano, pojasnjuje vodja centra Martina Kač. EP Foto: GrupA Starši in vzgojitelji učijo otroka umivanja zob. »Naša naloga je, da skušamo otroka najprej orientirati v prostoru, da ve, kje je kopalnica, v kopalnici pa mu omogočiti, da čim bolj sodeluje. Pustimo mu čas, da iztegne roke do vode, ki teče iz pipe. Spet upoštevamo navodila logopeda in z otrokom nenehno komuniciramo. Če bo otrok iztegnil roke, to pomeni, da si je zapomnil, da tam teče voda. In to je za nekatere otroke uspeh,« Kačeva opisuje in pojasnjuje, da niso cilj le umite roke, temveč pot. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več ... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Samo luč Sporočila med dvema prijateljicama: »Kupiš kavč? Poceni ga dam.« »Zakaj, a ga nisi šele pred kratkim kupila?« »Naj to ostane med nama. Prevarala sem moža na tem kavču in zdaj ga ne morem več videti.« »Eh, draga moja, če bi jaz tako prodajala pohištvo, bi mi samo luč na stropu ostala.« Nima besed Mož pride pijan domov. Žena ga gleda in pravi: »Nimam besed.« Mož: »Hvala bogu!« Sendvič »Čuj, Lojze, a ti veš, kaj dela debeli Francelj, ko ne je?« »Ne.« »Sendvič.« Navijač Pride član Viol pred svetega Petra. Peter ga ustavi in reče: »Hej, kam pa kam?« »Ja, v nebesa grem.« »Aja? Ta bo pa težka. Tja gredo le pogumni.« »Saj sem bil na tribuni Olimpije in sem se zadrl Maribor, šampion!« »In kdaj je bilo to?« »Pred dvema minutama ...« Žalitev Jezen občan je uslužbencem, ki so ga razjezili, rekel: »Niste vredni, da vas pes po-ščije!« Seveda so vložili tožbo zaradi žalitve in so zahtevali, da se opraviči ter prekliče besede. Naslednji dan je prišel k njim in rekel: »Oprostite, da sem vam rekel, da niste vredni, da vas pes poščije. Preklicujem te besede in vam pravim: ste vredni, da vas pes poščije.« Ovca »Ata, katera žival je najbolj koristna?« »Ovca, sine, ovca.« »Aja? Zakaj pa ovca?« »Ovca nam daje mleko, volno, meso in glasove na volitvah ...« Smešno Smejal sem se debelim in sam postal debel. Smejal sem se plešastim in sam postal plešast. Zdaj se smejim samo še bogatim. Depresija »Čuj, Franca, veš kaj je višek depresije?« »Kako naj to vem?« »Višek depresije je, ko se ne veseliš več niti ob tuji nesreči.« Nič ji ni »Kako je bilo, ko si peljal taščo k zdravniku? Kaj ji je?« »Tisto najhujše.« »Ojoj! Povej, kaj ji je!« »Zdravnik je rekel, da ji nič ne manjka ...« Izmenjava mnenj »Mami, mami, kaj je to izmenjava mnenj?« »Lenčica, deklica moja, to je, ko pride očka v kuhinjo s svojim mnenjem in odide z mojim.« Deset najpogostejših ženskih laži 1. Odličen si v postelji. 2. Nikomur ne bom povedala. 3. Kupila sem na razprodaji. 4. Nisem videla tvojega sporočila. 5. Boli me glava. 6. Takoj bom pripravljena. 7. Saj nisem jezna nate. 8. Ta stara stvar? To imam že leta v omari. 9. Ne, nisem zavrgla tvojega. 10. Storila bom, karkoli želiš. Deset najpogostejših moških laži 1. Nisem veliko spil. 2. Ne gledam pornografije. 3. Ni bilo signala. 4. Vsak čas bom, sem že na poti. 5. Gneča je na cesti. 6. Ne, draga, nisi se zredila. 7. Oprosti, nisem slišal telefona. 8. Obljubim, res bom pospravil stanovanje. 9. Si shujšala? 10. Nič mi ni, dobro sem. Pri družinskem pakiranju sladoleda mi je najbolj všeč, če družine ni doma. 5UP0HU V&o Spoštuj starše! Šolo so naredili brez Googla! REŠITEV SUDOKU 284 3 7 1 4 6 9 5 2 8 6 4 5 1 8 2 3 7 9 2 9 8 7 3 5 6 1 4 8 1 6 5 2 7 4 9 3 4 2 9 3 1 8 7 5 6 7 5 3 9 4 6 2 8 1 5 3 4 2 9 1 8 6 7 9 8 7 6 5 3 1 4 2 1 6 2 8 7 4 9 3 5 Vse slikovne šale vir: splet 6 8 7 6 9 8 3 4 1 3 8 9 2 1 9 5 1 2 7 9 2 8 1 3 7 Pomlajevalna maska namesto botoksa Dejstvo je, da se, ko ženska v svojem življenju obrne štiridesetico, nekaj premakne tudi v njeni glavi. Razmišljala sem, da sem nekje na polovici življenja in da so leta, ki prihajajo, v bistvu leta, ki odštevajo cikel tukajšnjega življenja ter bodo s sabo prinesla pogosteje bolezni in spremembe na telesu. Poznam kar nekaj žensk, ki so po štiridesetem naredile velike spremembe - ali so se znebile odvečnih kilogramov, si omislile tretjega otroka ali drugega moškega. Nič od tega mi ni ustrezalo, za zmanjšanje kilogramov sem premalo vztrajna, tretjega poroda si tudi ne želim, drugi moški pa tudi ne pride v poštev, saj sem komaj že prvega dobila. Sem se pa odločila, da bom bolje pazila na svoj obraz, ki je le ogledalo vsega. Lepotni kirurg mi je med najinem intervjujem namignil, da imam obrazne gubice ter jasno nakazal, da bi lahko naredila kakšno kuro z botoksom, eliksir-jem mladosti. Ker sem se po zadnjem carskem rezu kar nekaj časa »spravljala skupaj«, sem se zaklela, da noben kirurg ne bo brez veze »šaril« po meni. A da bom mogoče naredila kakšen lepotni »poseg« z domačimi lepotnimi kremami. V kozmetični trgovini sem kupila izbrano masko za obraz, da si pred lepotnim spanjem še s posebno kremo nahranim kožo. Po tuširanju in čiščenju obraza sem si nadela modro masko za obraz. Bila sem res kot lik iz filma Maska, čudna. Otroka sta previdno hodila okoli mene in preverjala, če je vse v redu z menoj. Ko sva se z možem srečala v kuhinji, se je pošalil, le kaj je namen tega zvarka na obrazu. Odgovorila sem mu, da bom z njim ostala mladostna, kot sem. Po 15 minutah intenzivne terapije sem si masko s toplo vodo odstranila tako, kot je pisalo na navodilih. Zdelo se mi je, da imam na obrazu res kakšno gubico manj, če to ne, pa so se kar malce poskrile. Ko je mož stopil v kopalnico in sem ga vsa navdušena vprašala, ali se mi vidi, da sem kakšno leto mlajša, je previdno s smehom na obrazu odgovoril: »Vesel sem, da si si masko pustila le 15 minut na obrazu, ker če bi to imela vso noč na sebi, bi se zjutraj verjetno zbudil z najstnico v postelji.« POMLAJENA Kdor trdi, da je zdrav, v bistvu samo ni do konca pregledan. Facebook prijatelji so kot kemični svinčniki. Gotovo jih imam več kot 200, piše pa skoraj noben. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka LUKSEM-BURŠKATV IZVIRNIK, PRVOTNO BESEDILO KNJIŽEVNIK DOLAR SKUPINA ŽUŽELK NEPOTREBNO PORABLJANJE DOBRIN IZPOVEDNI PESNIK Križam Ke a ugamKe GLIKEMICNI INDEKS ITALIJANSKI NARAVOSLOVEC GALILEI AM. IGRAL. (CHERYL) SLOVENSKI IGRALEC (GAŠPER) PREBIVALKE GOC SL. POP SKUPINA AMERIŠKI IGRALEC (JAMES) ANGLEŠKA GLINA PEVKA WILDE TABLETE PROTI BOLECINAM HERMA-FRODITIZEM Se vidimo drugo leto... Povsod z vami AMERIŠKA REKA S SLAPOVI KAR SE O DOLOCENI STVARI SPOROCI HINDU-ISTICNI BOG BODEC PLEVEL MEHIŠKI PESNIK STARO-EGIPČANSKI (SALVADOR) SVETI PTIČ ČRNO-BEL NESPAMET- - T1 NA ŽENSKA BELGIJSKO 16 JE NEKDANJI ČRNO- AKTINON GORSKI PREMIER __(MILO) MEDNAROD. OZNAKA UGANDE KAOS RIMSKA ŠTIRI 5. IN 4. ČRKA HRVAŠKE ABECEDE DRAG KAMEN VODNA PTICA BELKASTE BARVE SPREHOD (IT.) OTOK ČAROVNICE KIRKE TRAK ZA ODLIKOVANJA EMILIANO ZAPATA ZASEBNA GOSPODAR. DEJAVNOST 12 KDOR OPRAVLJA DESTILACIJO 22 MADŽARSKI BOTANIK (ARPAD) GEORGE NEWBERN MADŽARSKA JED 2. IME ZA OZKOLISTNI TRPOTEC 20 KOREJSKI AVTO VERDIJEVA OPERA IZDELOVALEC VRETEN KRALJ ŽIVALI In kje si kupil to... AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE AVSTRALSKI REŽISER GRIERSON GR. BOG NEBA JUŽNI SADEŽ SIVA BARVA 13 10 UČENJE NA PAMET PRIPAD. TURŠKEGA LJUDSTVA 19 ST. DEL V ARAB. MESTIH TATUM O'NEAL LUKA V JUŽNI ANGLIJI EGIPČANSKA BOGINJA PESNIK ZAJC TATINSKA PTICA ARABSKI PLEMIČ RALPH LAUREN RAZLIČICA IMENA ELFRIDA SODOBNIK KELTOV VSE V REDU (ANG.) REKA V AMSTERDAMU PERNATE ŽIVALI PEVKA AMERIŠKI ERBUS REVOLVER LEV KREFT PARK V ZDA SMUČARKA ŠTUHEC ČUVAJ REDA URŠKA HLEBEC ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG 15 KRAJ V FRANCIJI ŠTEVILKA ŠTIRI (POG.) GLAVNO MESTO ZIM-BABVEJA 1. nagrada: dežnik in majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: prašek in mehčalec NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 5. decembra. Geslo iz številke 47: Akcija za zdravo življenje Za vse ki ne uživajo v iskanju pritokov Šarija, ne poznajo vseh nordijskih bogov in si niso domači z bangladeškimi ^^olitiki. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Oven Pik Dvojčka Rak Praznično vzdušje, ki je v teh dneh malo prezgodnje, vas bo popeljalo v nostalgijo in v razmišljanje o preteklosti. Čas bo vse prehitro mineval in mnogo od zastavljenega ne boste opravili pravočasno. Dobro, da si ustvarite nekaj rezerve, da ne bo nepotrebne nervoze! Pričetek novega tedna bo zelo ustvarjalen. Izkoristite dneve do srede, izredno uspešni in prodorni boste. Lev Izid žrebanja 1. nagrado, dežnik in majico NT&RC, prejme: Boris Čuber iz Laškega. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Ivan Jelen s Ponikve pri Žalcu. 3. nagrado, prašek in mehčalec NT&RC, prejme: Terezija Berk iz Rogaške Slatine. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo dobili na oglasnem oddelku NT&RC. KUPOM Ob zaključku tedna bo prisotne nekaj več nervoze. Dobro je, da se tega vpliva zavedate in se skušate sprostiti, kajti nič ne boste mogli spremeniti na silo ali celo pospešiti. Stvari se morajo odviti po svoji poti, če vam je prav ali ne. Če boste upoštevali ta nasvet, boste preživeli več kot super vikend! Nekdo bo zelo vesel vabila, ki mu ga boste namenili. Še dodatno se boste potrudili, da bo zelo prijetno. Devica Vaš vladar Merkur bo v nedeljo pričel upočasnjevati svoje gibanje, zato bo prihajalo do zastojev, sprememb in zamud. Ker lahko gre marsikaj narobe, je pomembno, da stopite iz svojih standardnih okvirjev, ki vam narekujejo rutino. Več nervoze boste zelo uspešno premagovali z več gibanja in fizično zahtevnejšega dela. Na čustvenem področju bo zanimivo. Veliko boste razmišljali o sebi. Večje število planetov v sorodnem ognjenem znaku vam prinaša v tem tednu ogromno energije, na trenutke jo lahko imate celo preveč. Skušajte se ukvarjati z zelo različnimi stvarmi, da jo »pokurite«, sicer vam lahko povzroča notranjo nervozo in nemir. Nasvet je še zlasti uporaben zaradi bližajoče sobotne polne lune. Bodite spontani in improvizirajte, saj se lahko marsikaj odvija nasprotno od pričakovanega. Tehtni ca Vaša vladarica Venera bo v strastnem strelcu želela okusiti vse prijetne plati življenja. Seveda okoliščine tega ne bodo dovoljevale in to ne bo mogoče. Domišljija vas lahko tokrat odpelje precej daleč. Počutili se boste razdvojeno, treba bo usklajevati nasprotja, ki se bodo pojavljala. Želeli si boste miru in tišine, čez uro in dve vesele družbe. Energija se bo spreminjala in vaše razpoloženje z njo vred. ško^jon Do sobote zvečer boste gostili luno v svojem znaku, zato bo veselo, konec tedna bo tudi družaben. Če boste temu dodali še kakšno kulinarično doživetje, bodo dnevi res izpopolnjeni z najlepšo energijo. V ljubezni bo strastno in razlogov za zadovoljstvo bo več. Zaradi retrogradnega Merkurja bo sicer prihajalo do sprememb v zadnjem trenutku, na kar bodite tudi pripravljeni, sprejmite to s filozofskim mirom. Večje število planetov vam nasprotuje iz polarnega znaka strelca. Za nameček bo v nedeljo stopil vaš planet vladar Merkur na t. i. retrogradno pot, kar predstavlja upočasnitev dogajanja in dogovarjanja. Tudi polna luna v nedeljo bo prav v vašem znaku. Ker ste mojster prilagajanja, se boste uspeli znajti tudi v teh okoliščinah! Občutek, da vsi zahtevajo in pričakujejo (pre)več od vas, bo zelo pogost. Malce stresen konec tedna in nenavaden teden je pred vami. Marsikaj se lahko obrne v nepričakovano smer, zato bodite pripravljeni na vse. Ne glejte na življenje v črno-beli izvedbi, tokrat si privoščite pravo mavrico. Na čustvenem področju boste blesteli. Mogoče se sploh ne boste zavedali svojega privlačnega videza, vas bodo pa drugi spomnili nanj in upravičeno boste lahko zadovoljni. Strelec Vladavina vašega znaka in večje število planetov v strelcu so voda na vaš mlin. Tokrat se bo res vse sukalo okoli vas, vi boste središče dogajanja in akter vsega. Sprejeli boste odgovornost za izvedbo dogodka, ki se ga boste veseli. Čisto vse ne bo šlo po načrtih, treba jih bo dodelati ali delno celo spremeniti. Tudi to za vas ne bo problem. Z Venero v svojem znaku boste žarčili posebno privlačno energijo. Kozorog Resno in odgovorno boste pristopili k začrtanim obveznostim. Nič ne boste prepuščali naključju, zato bo vaš stres toliko večji. Povečana je tudi možnost okvare, kar vam lahko še dodatno oteži vaše načrte. Ker slovite kot izredno vztrajni in potrpežljivi, boste tudi takšni situaciji vsestransko kos. Z nasmehom na ustnicah boste vstopili v veseli december, ki vam pripravlja lepe urice. 1Ш Večkrat vas bo zamikalo, da bi se umaknili nekam v samoto, proč od množice ljudi. Vendar to preprosto ne bo mogoče, okoliščine vam takšne odmaknjenosti nikakor ne bodo dovoljevale. Prav obratno, aktivno se boste morali vključiti v dogajanja, če vam bo prav ali ne! Kot zračno znamenje imate čudovito sposobnost prilagajanja, zato boste vse odlično izpeljali. Nekdo bo pokazal odkrito zanimanje. Ribi Nekoliko zmede ob zaključku tedna se lahko nadaljuje še ob pričetku novega. Tudi vam lahko retrogradni Merkur ter polna luna kakšno zagodeta, zato pazljivo, da ne bo prihajalo do napak. Veselili se boste praznikov in vstop v veseli december prinaša nasmeh na vaše ustnice. Spomini bodo oživeli in vas ponesli daleč nazaj, tudi v čas vašega otroštva. Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 (cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). 2 11 5 3 17 6 24 18 4 23 7 21 8 9 14 www.trik 48 RUMENA STRAN Iz mestnega še v državni svet Mag. Marku Zidanšku, celjskem mestnemu svetniku, predsedniku SLS in direktorju Simbia, je uspel še en politični veliki met. Ob nedavnih volitvah v državni svet je bil kot predstavnik lokalnih interesov v 5. volilni enoti izvoljen v drugi dom slovenske parlamenta. V 6. volilni enoti je bil izvoljen velenjski župan Bojan Kontič, ki je sicer že doslej bil član državnega sveta. Se pa iz državnega sveta in s predsedniškega mesta poslavlja Mitja Bervar, ki prav tako prihaja s Celjskega. Ali se bosta Marko Zidanšek in Bojan Kontič potegovala tudi za to, da bi nasledila Bervarja na predsedniškem mestu in da bomo priča novi zgodbi večnega celjsko-velenjskega rivalstva, pa bo pokazal čas. Foto: GrupA ГЧ V ■ VI ■ V ■ I ■ Božickovi pomočniki Tudi letos je celjski Citycenter pripravil dobrodelno akcijo, s katero pomagajo uresničiti otroške praznične želje tako obiskovalci kot znani Slovenci. Otroci iz rejniških družin, stari od 5 do 10 let, so narisali risbice s svojimi željami, obiskovalci in ambasadorji dobrote pa lahko do 15. decembra izberejo, kateremu od njih bodo izpolnili željo. V minulih letih so obdaroval že več kot 1.300 otrok, ki živijo v rejniških družinah. Foto: Citycenter Med letošnjimi ambasadorji dobrote je tudi Nuška Drašček, ki je na novoletni jelki želja izbrala risbico, na katero je deček Tilen narisal svojo novoletno željo -kocke. »Ta risbica me je najbolj pritegnila, ker se tudi moj sin, ki je Tilnove starosti, zelo rad igra s kockami,« je povedala. Nazaj v kulturo? Potrti, ker so bili nemočni Si predstavljate celjski rokometni napad v sestavi Ivan Slišković - Jaka Malus - Branko Vujović? Z njim bi trener Celja Pivovarne Laško Branko Tamše še resneje kljuboval Flensburgu in drugim tekmecem v ligi prvakov. A Hrvat Ivan Slišković (levo) še nima pravice nastopa, obenem pa po preboleni mononukleozi še ni pripravljen za najhujše napore. Jako Malusa (desno) še boli počeno rebro (Kiel!), a je že vadil v torek in bo odpotoval v Belorusijo, hkrati pa se zanj zanima vse več evropskih klubov. Prijetno presenečenje sezone predstavlja tudi Črnogorec Branko Vu-jović, ki pa si je na treningu poškodoval koleno (modrica pod levim očesom je posledica udarca na tekmi lige Seha) in zato je lahko le nemočno opazoval drugi zaporedni poraz svoje ekipe. Foto: SHERPA Po golih poplava sporočil Dinamičen, trd in napet dvoboj na štajerskem nogometnem derbiju je razvnel tudi precej obiskovalcev na VIP-prostoru celjske tribune. Po vodstvu gostiteljev z 2:0 so med deževjem začela deževati tudi SMS--sporočila. Eden izmed njih je očitno nasmejal predsednika NK Celje Miloša Rovšnika, ki je odgovorni položaj prevzel v kočljivem trenutku. Zdaj si je očitno oddahnil - člansko moštvo je v zgornjem delu lestvice, mladinci in kadeti pa so na skupni lestvici 1. SNL celo na tretjem mestu. Foto: GrupA Iztok in Fredi nazaj k naravi Kontroverzni Celjan Iztok Gartner se vrača na glasbeno sceno, ki jo je pred leti najprej razburkal s projektom Ginekolog in nato še z videospotom za skladbo Udari me, kjer se je ponorčeval iz fenomena Petdeset odtenkov sive. Zdaj je združil moči z legendarnim Fredijem Milerjem in nastala je pesem Hec v naravi, za katero sta fanta posnela tudi videospot. Posnela sta ga ob Šmartinskem jezeru. Iztok in Fredi sta okoli sebe zbrala cel kup lepih deklet. Z njima so nastopile Nastja Gregurič, Megi Knuplež, Nika Stopar, Katarina Kumer in Marjetka Voglar. Fredi je ustvaril glasbo, Iztok besedilo, idej za nove skupne pesmi pa jima seveda ne manjka. Foto: osebni arhiv Kaj bo po novem počel Mitja Bervar, dosedanji predsednik državnega sveta, še ne vemo. Glede na izkušnje pri nekdanjem vodenju operne hiše v Ljubljani je povsem verjetno, da bo šel v kakšno kulturno ustanovo. Morda se uvaja tudi z obiski razstav, saj se je pred dnevi udeležil otovoritve velike razstave o steklu, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Celje oziroma njegov kustos Jože Rataj. Foto: SHERPA