98. številka Trst. v soboto 8. aprila 19G5. I8čaj XXX, tx~ Izhaja viakl dan. 'M )t> :n rraznicih .jt» 5. uri. ob ponedelikib ob uri zjutraj. ^oenmh'ae ^tfTilkf proaaiaia po 3 ncvč. 16 stotiiik) » air.oein t< »akarnah t Tr=xu in okoGci. LjoUjani. G .rici, ; ii:. kraniu. Maribora. Celovcu. Idriji. >u Petru. Sežani, .Vahrežini. Noveinmestu itd. •r . - tc nar»fW sprejema utirava, jista ..Edinosf. miea J^r* Gaiatti it. — I radne ure so od t. pop. do neieer. — Cene oeiapnm lb « na vrsto petit; posiauice, -mrtnice. avne zahvale ic domači oeiaai p<> ooeonbi. = TELEFON štev. llil. mm «|# m Edinost Glasil« političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znaša :a Vre ieto :!4 K. pni leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na naroČDe brez doposiane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi nai ne pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovara pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaju. Naročnino, oeiase in reklamacije ie pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: mL Uiorrio Galatti 18. O'arodni dom.» Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik fonsorcii lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija '.ista ..Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. Poštno-hranilnični račun St. ©2.841. Vojna na skrajnem Vztoku. Brzojavne vesti). Premeščenja vojaških bolnišnic. PETROGRAD 7. L at »Rus« poroča iz Harbita da premestč baje del tsmršnjih bolnišn c na obmejno postajo Mandžurije. Stotnik grof Sieptycki DUNAJ 7. Danes je zopet dospelo po ročilo od gr< fa Se»ptvckega, da je zdrav ter da ee naraia še vedno pri oddelkn generala Rennenkampfa. Tudi is Krakova so javili, ia je v četrtek et tnik grt f SE«ptycki tjakaj »rt« av l, da se nahaja pri oddelku generala Rsanenkampfđ. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 7. Zborni«* j« nada-1 evala debata o predlogih pDsl. Košuta, ki je bil radi bolezni odsoten. Prvi predlog glede razveljavljenja sklepa od 18. novembra 11*04 zato, ker so del gc> spodujoSega, bogatega nareda! To je gotovo ena najžalostnejših posledic vladajočega gospodarskega reda. Ne, samo protestiranje tu nič ne koristi. Tu nam pomore le samopomoč, gospodarsko dvigne-nje našega naroda. In na tej poti storili eo tržaški Slovenci že nekaj odločnih korakov. Žalostno pa je, da jih v tem ozira izven tržaški Slovenci ne samo ne podpirajo, temveč celo ovirajo. Moč slovenskega kapitala, slovenske trgovine in izlasti industrije, je sicer mala v primeri z močjo drugih narodov, a vendar bi že sedaj zavzemala precej važno mesto na jugu nase monarhije, ako bi slovenski denar vedno tudi nastopal pod slovenskim imenom. Rwno zato, ker je naše število majhno, bi morali vsaj tam, kjer nekaj predstavljamo, v gospodarskem oziru, to svojo veljavo tudi javno pokazati. Tu pa greši večina izven tržaških Slovencev na naravnost sramoten način. V Trstu imamo nekoliko fiiijalk kranjskih trgovin, nekoliko zastopov kranjskih in goriških prcducentov ter slovenskih denarnih zavodov, a glejte : vsi ti imajo v Trstu izključno le laške uradnike in posljujejo izključno le v laškem, ali nemškem jeziku. Celo zavod1', ki v svojih reVlamah apelirajo na rodoljubje slovenskih rojakov, imajo tu le laške zastopnike in uradnike. Od mestnih m državnih oblasti zahtevajo tržaški Slovenci, da jim imenujejo slovenščine zmožnih uradnikov, naši' rojaki iz druzih pokrajin pa nam navstavljajo Lahe! Koliko bi mi Slovenci pridobili na ugledu, koliko bi pridobilo naše socijalna in društveno življenje, ako bi vsaj slovenski trgovci in slovenski zavodi v Trstu imeli slovenske uradnike ! Kako drugače po&topajo Čehi v tem oziru ! Kjer Be je ustanovil češki trgovec, kliče za seboj češke uradnike. In brez pretiravanja se lahko trdi, da je v Trstu več čeških trgovskih uradnikov, nego slovenskih. Čeh se ne b >ji, da ne bi mogel njegov uradnik dopisovati v deželnih jezikih. V najkrajšem času poslujejo ti uradniki laški, nemški in — slovenski, slovenski trgovec pa narodne pravice brezobzirni nasproti vladnim organom; njihov življenjski interes zahteva, da isto in še večo brezobzirnost pokažejo tudi nasproti takozvanim, >narodnim« z&vodom in posamični kom. Kdor hoče, da postopamo žnjim kakor s rojakom, ta se nam mora tudi pokazati. Ako zahtevamo od tujca, da občuje e nami v našem jeziku, mora to storiti tolko bolj naš rojak! In tu ne smemo nič pokrivati s plajščem niti krSčanske, niti n?irodne ljubezni! Enega takih zavodov smo že enkrat javno grajali in omenjati ga moramo zopet, ker nam njegovo nemškutarsko poslovanje služi naravnost v sramoto. Dotično >slovensko« društvo pošilja ne samo v Trat, ampak tudi v našo slovensko okolico le nemške spise in nam blati našo zemljiško knjigo z nemškimi spisi. Česar ne delajo niti nemški odvetniki v Trstu, o delajo ljubljanski slovenski odvetniki tega društva, da nam namreč [naša sodišča nadlegujejo z nemškimi vlogami, in to za slovenski zavod proti slovenskim strankam. Žalibog, da ta zavod ni osamljen in, kar je značilno za kranjske razmere ni v tem oziru nobene razlike mej liberalci in klerikalci. Zato pa tudi mi ne Bmemo delati razlike, temveč brezobzirnost nasproti nam odvračati z enako brezobzirnim odkrivanjem narodnih grehov. Potem se morda nekje prepričajo d a znajo tudi >b o lz arj i« v »Obsrjam-mergau-u« odločno varovati svoje narodne pravice. Rnsko-japonska vojna. Trst, 7. aprila 1905. Naloga baltiške flote. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) (Dalje.) In ruska mornarica umeje to. Opozarjam čitatelje na dogodek pri Čemulpo, kjer je bilo vedenje ruskih pomorščakov tako junaško drzovito, da bo jih občudovali navzoči pripadniki drugih mornaric; opozarjam na junaško vedenje vladivostoškega brodovja v pomorski bitki v Korejski cesti — tam in tu proti veliki premoči. Dalje moram omeniti, da si je dne 10. avgusta v bitki pred Port Arturjem dobro vodjeni del flote, križarji in in vojna ladija »Cesarevičc stekel nevenljive bojne slave. Po veem tem je torpj pričakovati, da bo v prihodnji bitki na morju neoporečno tudi vodstvo pod jako energičnim, drznojunaškim, s prisotnostjo duha ponašajočim se, v.sa mor-narstvo temeljito priz lavajcčim voditeljem ruskega brodovja, admiralom Roždestvenskim. varna. A sedaj še manje, ko vem, da je zločinec Prišlin vzkipel v maščevanju na Horvatovi krvi, da je hotel uničiti devojko. — Mrtev je, je rekel Ivaniš. — Ni ! je zanikal Pavel, dobil Bem zanesljiv glas, da je odnesel živo glavo. — Ziv ? Je -li to maček ? je skočil Ivaniš, kje je, da ga najdem ? — Tega malopridneža ne najde? v ta hip nikjer. Skriva se. Kakor sem rekel, vidva idita v boj, jaz po svetu za državnim poslom. Angelija pa mora ostati na Griču, ali nikdo ne »mm vedeti, da je tu. — Ne umejem te, brat! se je začudil Ivaniš zopet. — Angelija me umeje. Krvave solze je točila, ali umela me je in privolila. Imam znanca v tem mestu, poštenega človeka meščanskega rodu. Vem, da oe eledi našim aaatavam. Gričan je dušo in telesom, ali zlat3. Jaz vama pravim, da je mnogo zla odvrneaega od moje glave. On bo v hiši varoval Angeiijo, dokler ne pride prilika, da pojde za nami. Prieegal mi je aveto prisego, da jo bo čuval in skrival. Jaz mu verujem kakor vama, kakor sebi. To je trdno varno mesto, a kdo bo, prosim vaju, iskal nečakinjo škcfa Pavla pod streho griškega meščana ? Kaj praviš Ivaniš ? — Čudim ti se, brat, da govoriš plašno, kakor da premagani bežimo is Zagreba. — Nikakor, je odgovoril škof, položivši mu roko na ramo. Jaz govorim prevideo. Kdo zna, kako se prevrne kocka ? Pa če smo prav gospodarji mesta, smemo li ostaviti deklico brezskrbno, da bi jo mogla zadeti maščevalna roka pojedinca ? Pleme Horvatov šteje mnogo ljutih sovražnikov, ker smo branitelji resnice in pravice, a maščevanje se ne nasiti do zadnje kaplje krvi. Za Angeiijo ni sigurneje zaščite. Ali jaa vama pravim, tu ni časa za razmišljanje. Brat nam Ladislav kliče na pomoč iz Sriema, Berislavu Paližni sem sapovedal, naj odide še to noč ; saj veš to sam, brate ! Škof še ni dovriil, ali v sobo je stopil sluga. — Milost, je rekel, pred vratini Čakajo gospoda iz Kapitelja, čakajo tudi Gričani, katerim si bil zapovedal, naj pridejo semkaj, in vprašujejo po tebi. — Dobro, naj pridejo, je odgovoril škcf, ali poprej poteci v drugo stran pa-iače in reci gospodu Mirku Lackov:Vu, naj pride. Škof je sel za mizo, brata pa sta se spustila na kamenene klopi. V kratkem se je pojavil na vratih knez Mirko Lackovic od Dobrogošča, novi zapovednik Zagreba in Griča, za njim pak so stopili pred škcfa dva kanonika zagrebška, Lsncelot in AndrijoliČ, in dva griška meščana, beležnik Tomo in Živan Ben ković. — Hvaljen Jezus in dober večer, gospoda ! so pozdravili tako kanonika kakor mefičana, poklonivši se pokorno pred brati Horvati. — Na veke, gospoda! je odzdravi i škcf, mahnivši s roko, izvolite sesti. (Pride še.) Isti poseduje mnogo vojnega izkustva, in ve, kako treba delati v em slu M i karo va, Vithefta in Jesena, a ve tudi, kaao se v smislu Uhtom-ekega — nikdar ne sme delati!! Kakor sem povedtl ad b) svojega prejšnjega članka, ima sedaj R .ždtstvenski se svojo v vzhodni Afriki zbrano novo rusko floto — ki se ima se pomnr žiti, kolikor le mežno — rešiti veliko in rizkantno nalogo : paraliz: rt t vse dosedanje nesreče in grebe v vodstvu rusk.h sil v vztočni Aeiji ter po -zmagi d seči končni cilj te vojne : zapet zadobiti izgubljeno gospodstvo na morju. S tem je ob danih ck:>lnoetih pač stavljena admiralu naloga, ki nima vrstnice v zgodovini vojen, kar d staje nje teličine in težavnosti izveden a ! betsli sedaj ubiti daalizem. R&čunaje namreč, da ca gospodarski m ločenjem mora priti tudi politično ločeoje in razielitev vojske. Ko že v (lijo — tako povdarja tudi pražka »Politik« — da ne morejo vzd žiti nemškega povelj-stvenega jezika v vsej s&upni vojski, pa so zato, da se ista razdeli, da bodo mogli vsaj v tsj polovici in tem huje rabiti vojsko kakor instrument germanizacije. Tu imamo torej analogijo nemške sabičnoet iz leta 1867. Oni sa pripravljeni žrtvovati tej sebičnosti. Zato poživlja prežki list slovanske poslance na veliko pozornost nasproti tej novi veseli vojni Nemcev ob dogodkih na Ogrskem. Kriza na Ogrskem ni nič izgubila na svoji ostrosti, marveč kažejo vsa znamenja, da stvari tirajo h kataet~ofalnemu izidu. Najsrdi- Prvi operacijski cilj R ždestvenskega bo teji med srditimi ogreki poslanec Barabas, je floti admirala T< go, potem pa pretrganje iz; a vil v pogovoru z nekim dunajskim časni« zveznh črt O vame z domovino. Sedanji položaj karjem, da njegova stranka nikakor ne odneha, Roždestvenskega je pokža; strategične piei- in da hoče le še nekoliko potrpeti jedino le straže. On se razvršča v tej poziciji in navzoč- iz ozira na cesarja. Ali ta doba njenega ponos: njfgovih sil vznemirja s^vr&žaiia ter ga trpljenja bo kmalo pri koncu, in da prtem sili v rsz-ežne odredba v varstvo m reko pridejo oni njegovi somišljeniki s predlogom, gnosciranje. Istodobno pa že sedaj ovira promet da se uatavi plačevanje prispevkov za skupne med -Japonsko in Evropo. Na drugi etren: pa je v svoji sestavi razvrščenja tako oddaljen od glavn;h sil sovražnika, da je izključena nevarn >st, da bi ga aovrtžoik oapal združeno in nepričakovano. Kajti tudi iz svoj h momentanuih pozicij se more še vedno odtezati sovražnemu prit sku. Zato ostane — kakor sem napove dova! po njegovem d ;hodu t a kaj in po padu Port Artur;a — tamKaj tako dolgo, da se mu pridruži še zadoja ladija. ki bo ša na razpolago v tem Času. Načelo mu je:združeni v boj! * # * Beda Kitajcev okolo Mukdena. Med kitajskim prebivalstvom okolo Muk- stroške za amortizacijo državnih dolgov in za upravo dvora. Ne treba praviti, da s tem nastopi isti psihologični moment, ko bodo dunajski krogi postavljeni pred alternativo: ali se odločijo za popolno kapitulacijo pred zahtevami Ma-djarov, ali pa za katastrofalne dogodke, ki naj bi s Bilo up gnili Madjare ? ! Jedno in drugo pa bo pomenjalo smrt dualizma. Med Italijo in Avstrijo. Dunajska »Information« izvaja, kako so do nedavno malone kamenjali vsakogar, ki ni hotel verjeti v trdnost in lojalnost naše zveze z Italijo. Toda najnoveji dogodki v Italiji eo taki, da morajo popclnoma cmajati vero v dena vlada velika beda. Mnogo vasi je bilo nadaijni obstanek :n tudi v kori&tiost te raz le snih in na stotieoče prebivalcev je brez zveze. Da niso avstrijske vlade posvečale po-strehe ter brez vsega najpotrebnejega za vs ik- trebne pozornosti fg tacijam italijanske ire-dan e življenje. Kitajska vlada preživlja 60 dente, je bil menda — meni »Informetion« gibanje, a v tem bi jej pomagale tudi velike eile, ki hcfiejo, da se izvedejo reforme. Ma-kedotsko prebivalstvo ne bi imelo od revolucije nobenih koristi, pač pa ogromno škodo, ker bi turška vojska postopala ž njimi t9ko kakor o poslednji ustaji. Reforme sicer nimajo onega vspeha, kakor se je pričakovalo, ali s časem gotovo pride do popolne avtonomije Makedonije pod zaiČ to velikih si). In to bo tudi najbolja rešitev makedonskega vprašanja za tamošnje prebivalstvo in za Jugoslovanstvo v obče. Drobne politične vesti. Šibenik vojna luka. Iz Šibenika javljajo »Obzoru«, da pride dne 15. t. m. tjakaj 18 častnikov vojne mornarice, ki izdelej > načrt za vojno luko. Dala bodo trajala tri leta. — Morilec velikega kneza Sergija. Iz Petrograda poročajo, da so konstatirali identito morilca velikega kneza Sergija. Morilcu je ime Kalajev, ter je sin nekega policijskega nadzornika v Varšavi. U5il se je na petrrgrajskem vseučilišču, a je bil pred petimi leti izključen radi uieležitve na političnih demonstracijah. Nemčija in Maroko. Iz Pariza javljajo, da je Nemčija ponudila Maroku veliko posojilo, da se osvobodi odvisnosti od francozkih bank. tisf>č begun -ev v Mukdenu ter jih preskrbuj« — vzrok ta, da so si dem šljali, da italijan- z ž t >m in semenom. V t&mošnjih krajih se eka vlada ne odobiuje t« h agitacij Zidnji Tii n nadejat1 dobra letine, ker primanjkuje d god k i pobijajo tadi to mnenje. Italijanske * v ae in kmetj«kega orodja. Japonci na=>tav- vojne ladije vrše svoje vaje ob naš h obrežjih jjo v služite na t sofe Kitajcev ter jih dobro in italijanska vlada napoveduje parlamentu pltPujejo. predlogo, s katero bo zahtevala kred.te za m građenje utrdeb na naši meji. Kako se tc (Jgrski1 kriza. strinja z zavezništvom ? Taka kolosalna obc- Z n m vo ie opazovati, kako so neši Nemci roževania niso v na.-adi med poštenimi za-t: večn zavezniki in ob enem varvanci I vezoiki. Tudi ta naš današnji vir je uverjen, Mmdjarov — postali silnu vojeviti proti Ma- <*a se pripravlja nova ki aštekcija med evrop-djar 'm. Doč.m j m je I. Ia do sedaj duali- »k mi državami. Tr zveza je definitivno odigrala svojo u'ogo, a v novi konštelaciji Italija gotovo ne bo na strani Avstrije. » Information« poživlja avetrij-ke državnike, naj bodo pozorni na to, kar se pripravlja. Ali kaj p omagajo taki pozivi do mož, k< najraje dremljejo, da le nič ne vidijo, kaj se slična uredba monarhije sivar, katere se ni -meti dotakniti z na manjim prstom, pravi noli me tangere, in eo vsakogar, ki je le z nil besedo proti dua izmu, proglašali ra upor-neža ia izdajico, so Nemo sedaj zaceli ubirati najostreje strune preti d sedanjemu izkori ščanju naše poluvice od strani Madjarov in g°di °kolo njih, v čemer se posebno odlikuje so ravno Nemci, ki sedaj na glasneje izgovar- na® »lavni Gjiu"h(.w — ličenja, ———————— Takov vojevit namen ima že predlog Italijanska juridična fakulteta v Ino- jKM»lan^a Darschatte, ki hoče, da poseben IflOStU razpUŠČena. od -ek nss?i;a parlamenta proučuje naše rac- , le Inomosta poročajo, da je dekanat merie d» Ogrske. , italijanske urid.Čne fakuLete v Inomastu izdal Zi Dereohatto -e oglasi drug nemški v četrtek nastopni oglas: »Z depešo, ki jo je pvsDfc, dr. Gr ki h če stav.ti predlog, dants prejel dekanat, je minister za uk in k: seta za krrak dalje. Ta predle g bo poeiv- bogočastje odredil, da se na taj fakulteti v peljal vlado, raj prav ča^no cdh čno uveljavi letnem semestru ne bodo vršila nikaka pre-svoj z ■ in ti upiiv v varovanje avstrijskih davanja. Dijaki, ki so vpisani na tej prov:zo-intert- v «.z iona na dogodke na Ogrskem, nčni faku't'ti, se zamorejo vpisati na kaki Predi g dra. Groe> gre očtvidno za tim — kak r zatr a »Konserv. Korrespondenzc —, da naši vlada stavi « grški vladi ultimatum, v katerem naj -a manif^tuje sklep, da z začetkom leta nastopi v gospodai>kh razmeTah med Avstrijo in Ogrsko ista razmerje. kakor obstoji med Avstrijo in drugimi ptujimi državami. To bi bilo t .rej gospodarsko ločenje. 'H kodi neki in v kak namen kar na juiid.čni fakulteti v monarhiji. Teoretične državne izpite n r gcrjze samorejo dijaki po lagati v Gradcu«, Makedonsko gibanje. V »Jugoslovanski korespondenciji« čitamo : Četudi vlada med makedonskimi organizacijami popolno razsulo, opaža te vseeno živo gibjtnie posam čnih delov njihovih. Posebno delavna je vnanje organizacija, ki je poslala že večje število čet v Makedonijo, enkrat taka nemški vojevito t proti sicer Sicer se letos ne misli na kako večjo akcijo, obeževamm Madjar->m": Z»lo sumljivo je. In ker ae čaka na rezultata refjmne akcije, ki to z oziron na vsd m n Ion jn na vse b:tstvo ss morajo pokazati — ako sploh bo kak h naš h nemšen stracn Vedno imajo pred seboj rezultatov — začetkom prihodnjega leta, ko le evoi nemšk. intert- zvoje germanicatončne poteče rok, ki so ga stavile evropske velesile namen-. Tem žrtvuiejo vse: blag njo nar dov Turški zi izvedbo predloženih reform. Vsa :n kor monarhije m d.nsst je. Leta 18»)T. akcija revolucijonarnih organizacij bs letos ^ > pr trd !i dualirmu. da s! s t vedeli, da bo omejena na minje medsebojne boje za pr-to u fareo ti monarhijo n oa so usodne po* venstvo, a raeun tega se bodo bor.le ma-sle l ^e neic 'gd)ne. St »rili so to le radi svojega kedonske naroinoet; ena proti drugi, nemšceza interesa, računaje: če že ne moremo Turška se je dobro pripravila za bre m bo eerman zovat p> vsej skuoni monarhiji, pa prot. okupatorskim težnjam Avatro-Ogrske in zr o mo polovico Madjarom, da bomo potem proti notranjim revoluoijonarjem. Zato bolgar-tem legije vršiti nasilje v tej polovici in davili avstrijske narode. In iz "stega vzroka, radi s so časop sje resno svari revolucijonarce, naj za eedaj mirujejo, ker je jasno, da Turška katerega so lat« l*o7. pr.trd 1 dualizmu, bi čisto resno namerava zatreti vsako ustaiko Domače vesti. Promoelja. Gosp. Rudolf Šorli, sin poštnega ravnatelja v Ljubljani, bo danes na Dunaju promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Naše iskrene Čestitke. Imenovanje t politični stroki. Na- mestniška tajnika Ivan K r e fc i c h Stras-soldo pl. Treuland v Trstu in Filip baron R e i n 1 e i n pl. Marienburg, voditelj okraj-nega glavarstva v Portču, sta imenovana za okrajna glavarja na Primorskem. C. kr. namestnik princ Hohenlohe se je včeraj zjutraj v službenih poslih podal na Dunaj, kjer ostane nekoliko dni. S pokopališča pri sv. Ani. Pišejo nam : Ko smo pok. Josipa Turka sprem li k večnemu počitku in ko je bil zvršen preža-lostni čin in je zemlja zagrnila zemske ostanke pokojnikove, porabili Brno priliko, da si ogledamo gomilo pod katero počiva nepozabni Ivan Dolinar. Na dušo nam je legla globoka žalost, ko n:m je v tem hipu stopila pred duševno oko V3a tista velika svota narodnega dela, ki je je izvršil pokojnik med tržaškimi Slovenci in smo računali, koliko bi bil ta mož še delal in dosezal, da ga ni pograbila nemila smrt v krepki možki dobi. Ali čutu žalosti se je pridružil še neki drugi čut, ko smo solznim očeaom zrli na gomilo, ki krije zemske ostanke Dolinarjeve. S parne n i k j e grozno zanemarjen... in zato nas je obMa rudečica srama ! Sramovali smo se, da je ni med nami ljubeče roke, ki bi eadila na to za na3 toli drago-I ceno gomilo znakov hvaležnosti. Mi sodimo, da je nam tržaškim Slovencem skrb za gomilo in spomenik Dolinarja časten dolg do spomina pokojnikovega. In potem smo poiskali grob druzega narodnega delavca — Viktorja Dolenca. Tu pa se nam je vspela duša v ogorčenju, ker nas spomenik na tem grobu spominja, kako | so naše politične razmere nevredne civilizirane dežele, kako so srca podivjala v narodnem sovražtvu, ki seza celo preko groba...! Ta spomenik stoji še dane3 brez vsacega na pisa, ker ga ne dovoljuje tisti narodni šovinizem, ki se v naših nasprotnikih prelevlja v besti jalizem. Ker drugače ni možno, nego da bi bil napis slovenski, pa ne sme biti napisa ! To je naravnost kruto, nečloveško, da se še na grobu maščujejo nad Slovencem edino zato, ker — je bil Slovenec ! Kdaj mine za na* ta čioveiKa sramota ? Konečno naj še omenimo, da je bil naš Josip Turk 1489. mrtvec, ki so jih v tem letu položili v grobove pri sv. Ani. Pripomba uredništva. Nadejamo se, da bo naša javnost uvsžcvala opomin dopisnikov glede Dolinarjevega sporne niša. Kar se pa tiče Djlenčevega, naj izvoli . naša javnost vzeti na znanje, da je po1, društvo »Edinost« ravno te dni sklenilo in i že storilo korake, da se enkrat reši vprašanje glede napisa na tem spomeniku. Storilo je to prvič, ker se zaveda, da smo dolžni to spominu pokojnega '.boritelja, a v drago, ker je to vprašanje za nas principijelne važnosti in epada ▼ kompleks tistega vprašanja, ki je imenujemo : enakopravnost in pravica našega jezika na tržaškem ozemlju. Zadnji čas je ; I res že, da se precej narcstli fatcikel v pravdi radi napisa na Dolenčfcvem spomeniku atavi v arhiv po — povoljnem rešenju ! Izredni občni zbor »Društva sloveu-skih književnikov in časnikarjev«. Na dnevnem redu včerajšnjega izrednega občnega zbora, kateremu je predsedoval gosp. dr. Fr. Zbašnik, je bila sprememba pravil, volitve stalnega društvenega odbora in d >1 > čitev vpisnine in članarine. O sprememb pravil in o novo sestavljenem poslovniku je porcČal g. Miroslav Malovrh. Pravila, kakor tudi opravilnik je zbor z neznatnim sore-membami odobril po daljši debati, katere ao se udeležili gg- Trstenjak, Gavekar, Der moti in Tuma. Za društvenega predsednika je bil izvoljen g. dr. Fr. Zbašnik ; v odbor gg. Miroslav Malovrh, Fran Govekar, Ant. Trstenjak, Rasto Puetrslemšek, dr. Drag. Lončar, Josip Kostanjevec, J. Dimnik in Makso Cjt.Č ; za njih namestnike gg. : dr. I. Oblak, Ant. Ekar in Cvetko Golar. V nadzorstvo ao bili izvoljeni gg. : Anta Beg, Josip Regali in Ivan RoŽman, v razaodišJe pa gg.: dr. Ivan Tavčar in dr. Dan. Ma-jaron, dr. Konrad Vodušek, Ant. Dermota in E. Gaogl. Vpisnina se je določila na 2 kroni; članarina pa : za prave člane po poklicu mesečno po I K, za druge člane p d 50 stot. meeeSno, za pedporaike pa 4 K na leto. Predsednik dr Zbašnik sklicuje odoo-rovo eejo, v katsri se ima konstituirati odbor, za soboto 8. t. m. ob pol 9. uri v »Narodni dom«. Vsi odborniki, tudi zunanji, se nujno poživljajo, da zanesljivo pridejo k ti odborovi seji, ker sa bo sklepalo o zelo važnih zadevah! Iz Gorice nam pišejo : Goriška deielna hipotečna banka je biia menda ustanovljena za to, da Lahi preekrl 4 svojim »zaslužnim« ljudem nekaj mastno plačanih deželnih pIu-žeb. Vse osobje, razven 1 uradnika, je laško. Sedaj je razpisano mesto računskega vajeuca v imenovanem zavodu. Kljub prepričanju, da napne Pajer vse sile, da spravi na to mesto sina nekega svojega pristaša, ki mu gre posebno v kmetijski družbi na roko, je vendar oglašenih nekaj slov. proiilcav. Opozarjamo gg. slov. odbornika, da se ne d&sta omamiti od nikogar, ker sin gospoda F. ne le da ni zmožen slovenšSine, marveč tudi ne pozna spoštovanja do našs narodnosti. Sicer je pa menda čas, da pride vsaj eedaj na imenovanju na vrato slovenski prosilec. Novi občinski zastop v Puli. »Omni-bus« porofa, da eo za dne 13. t. m. zopet pozvani novoizvoljeni občinski odborniki na volitev žu tana in mestnega občinskega odbora. Simfoničen koncert v ljubljanskem »Narodnem domil^ je v četrtek priredila vojaška godba pešpolka št. 27, pomnožena z nekatarimi civilnimi glasbeniki. Kakor poročajo iz Ljubljane, je bilo dosedaj tamkaj še malo takih koncertov. Koncert se je vriil na korist »Glasbene Matice.« Sne?. Z Kr-isa nam poročajo, da je v četrtek zapadel na Nanosu sneg, sneg je na-letaval tudi po Krasu. Včeraj zjutraj je bil v Trstu občuten mraz. Iz Ljubljane javljajo, da je v četrtek padlo dokaj snega tudi po kamniških planinah. V Ljubljani je padla temperatura od 12 na 5 stopinj R. Na Reki se je od 1. januarja do 31. marca t. J. rodilo 347 otrok, umrlo je 300 oseb, poročenih je bilo pa (»2 parov. C. in kr. vojna ladija »Elizabeta« je dospela v Šangaj. Služba cestarja je razpisana v Lazaretu, eventuvelno sv. Mihelu, v stavbenem okiaju tržaškem. Prositelji morajo dokazati, da so zmožni slovenskega in italijanskega jezika ter da znajo vsaj nekoliko pisati in čitati. Prošnje je uložiti na c. kr. namestni-štvo v Trstu do 30. aprila 190.">. • GrajšMno Bistrica v muriški dolini m Štajarskem je kupil državni poslanec dr. Ivan Šusteršič ?a svoto 505.000 K. Poskus samomora. K 22-letni Josipini Katalošič, etanujoči na Coršu št. 11, je bil včeraj popoludne ob „ 3. uri in pol pozvan zdravnik se zdravniške postaje. Josipina jo hotela nmreč odpotovati s tega sveta in je v to svrho pila neki strup. Zdravnik jej ja izpral želodec ter jo dal potem odvesti v bolnišnico. Hotela je vtopiti žalost v brinjevcu. Sinoči okolu 9. ure je neki človek, ki je šel po ulici Murat, nešel v istej ulici na tleh ležečo mlado deklino. Šal je takoj na bližnjo gasilsko postajo in od ram telefoničnim potom pozval zdravnika se zdravniške postaje. Ta p slednji je iel k onej neznani deklini in grofica Montignoso, bivše eaške prestolona-po smradu ki jej je prihajal it urt, je sodil, slednice svojemu koncu. Grofica se je zavezala, da mcseca maja oziroma junija, ko se poda v Švico, izroči malo prizcssinjo Mo- da je oajbrže te samomorilnim namenom pila kak strup. A oni smrad mu ni bil nič kaj znan in tako ni mrgel določiti, kak strup niko pooblaščencu saškega dvora. Saški dvor da je piia ena nesrečaica. Ker ni mogel ste- je dosegel to z znatno financijelno od-riti n:Č druz^ga, je odredil, da so mladenko škodnino. takoj odpeljali z vozem v bolnišnico. V bolnišnici eo jo pa preiskali drugi Družina se zastrupila s kislim zeljem. Nemški listi poročajo iz Saarb, uckena: V 83 zdravniki in ti so spoznali, da je deklina sosed i vasi Sultbach 83 našli neko de piia oni strup, ki se mu navadno pravi žga-1 lavsko rodbino izvzemši enega otroka mrtvo, nje, in sicer brinjevec. Poskrbeli so, da so Zdravnik je konstatoval, da Jata mož in en jo spravili zopet k zavesti in tedaj jim je na povedala, da je IT letna Tomaž na Ljuba n da se je nspila bnnjevca vsled žalosti, zer jo je bi nje oč:m hudo okaral! Detomor. V druž ni zdravnika dra. Sanguinetti, ki stanuje v b'.ši št. 38 v ulici del Molin grande, je služ la delj časa 25 letna Marija Goloika. Gospa in gospod dr. otrok že mrtva ; žena je umrla v torek zvečer, ne da bi bila še prišla k zavesti. sprva trobila naglašajo nekako viteški motiv, ki se takoj oglasi v celem orkestru in se dalje razvija. Temu sledi nasprotje — oči-vidno ženski element — najprej v 1. goslih s spremljevcnjem 2. goslij, vijol in klarinetov v različnih frazah. Ta dva motiva skladatelj potem skupno obdeluje, dokler ne preide v mol-odstavek, pri čemur §e lesena pihala >staccato< menjujejo od n zkih do visokih glasov, dočim kakor podlaga služi začetni klic rogov. Iz tega ee razvije imenitna glasbena slika razpoloženja, po katerej se zopet vrača polnozvočni motiv vit.!Štva, sedaj po 3-prt s krepko figuracijo goslij in vijcl; na to Vzrok tej nesreči je bilo zastrupljenje vsled j v celem orkestru ritmiški jednako zazveni vžitja pokvarjenega kislega zelja. En otrok, ki je ostfcl še ž v, ni bil jedel zelja. BalugdŽiĆ pobegnil Kakor poročajo iz Beligrada, je bivši načelnik tiskovnega urada Balugdž 6, ki je bil zaradi žaljenj miniater- Sanguinetti eu bila sicer opazila, da oblika predsednika obsojen na 6 mesecev Marijinega živeta ni n« rmalna, vendar sta si mislila, da stvar ni še blizu konca. Včeraj ob '2. uri pop. je sla Marija na stranišče. Gospa jo ie zgrešila pa še le eno uro in pol pozneje. Gospa jo je začela isfctt', a je ni našla nikjer. Mislila je, da je morda kam šla. Slednjič se je gospa spomnila, da jo je videla pred poldruga uro iti na stranišče. Ob ječe pobegnil v Zemun. Književnost in umetnost. Koncert Ondfiček v veliki dvorani ..Narodnega doma" dne 1. aprila 1905. glavni motiv, in s fanfaro rogov in trompet se sklalba konča. (Pride še). To so bili v obliki izraženi, tej m - i se je gospe polastil nek sum. Šla je, giavnj( notranji, izven koncerta ležeči, iz sada pegleda na fetranišču. In res — bila ježe mega pojma Ondf.čkove umetnosti izhajajoči 4. ura popoludne — Manja je b;la še tam. i utiai njegovega na8topa. Preidimo, sprem Ujepa je zahtevala, naj odpre, a ona ni ho- jjaai od aobrotnih čitateljev, v koncertno tela. Slednjič ss je udala in odprla. Na tleh (jv0rflI10 t je g' -*pa zapazila veliko lužo krvi, a Marija Iđtg Ee je poinj]a matemati5no točnostjo. Na vsakem obrazu se je izražali napetost, je bila bleda kakor inrlič. Na podlagi prejšnjega svojega mnenja, da namreč stvar ni . neke vrsti duševni boj, ki ga bije naša duša, ^k) Je g°8Pa tak°i mialila- da Je ko jej je stopiti v dotiko s č,m, ki nam je M=rja splavila, to je, daje pred časom pc- nQVOf nekaka notranja bojazen pred samim rodila, in je veo ono kri prip šivala splav sebojf kabor da Btopamo _ 8iijeoi v to po nemu srvotuku. Da dekli pomaga, kolikor 8Uge9tijOIini mogi genija _ v novo življenje, more, ;<> je takoj spremila v bolnišnico, a \apetost raste, nestrpnost prehaja v para- .doajaje je naročila hišni vratariei. naj izmje doks Kri na Btranišfu. Ko se je pa gospa \rnila lomov, je' je vratarica vsa preplašena javila, Prikaže se Fran Ondr ček. Pravi orkan navdušenja in odobravanja se širi nad njim. laje našla na stran Š5u za vratmi nek omot jQ 0adr,5ek zaBvira . . . Mirne duša morem cunj, a v omotu zadušeno novorojeno dete trdit;f da je Ž9 prvi a molI dvoEVok milot ženskega epoia. Gospa je šla takoj na to na nega DvcMsovega koncerta pretresel dušo redarstveno stražnico v ulici Lu'gi Ricci in tam prijavila vso stvar. Vsled tega je policija takoj poslala k Mariji Golojka v balnišnico policijskega urad-n ka, ki je Mar;jo proglasil za aretirano in -ej pustil pri pc stelji rt dirja. Truplo novorojenke, ki je — kakor vseh navzočih, toliko mojstre, ki eo bili bogato zastopani, kolikrr odličnega odvetnika, seljaka, priprostega moža na galeriji . . . Oncfiček je bil enim mahom razvil svojo ponosni zastavo! In ona je vihrala, zibana od vedno mečnejega vetiiča, navstajajočega od Bto in Bio razburjenih prs j, ves večer. Zadnje brzojavne vesti« Rusko-japonska vojna. Boji ob fronti v Mandžuriji. PETROGilAD 7. Današnja brzojavka generala HarkeviČa na generalni štab se glasi : Včeraj si naši lovci prisilili japonsko konjaništvo, da se je iz Terdahetsi umaknilo v Tsuhunču. En naš oddelek, ki je dne 4. t. m. dospel v Tsingutatsu, je imel boj s sovražnikom, v čegar vrstah se je nahajalo 6000 Hunguzov ; o izidu mi ni dosedaj še došlo nikako poročilo. TOKIO 7. Glavna sila Rusov, ki je bila bliso C jnčantenga poražena, se je umaknila v smeri Nuenheng. Ei del se je podal proti cesti Fenghun. Stanje vladike Stros9mayera. OSJEK 7. (Ogrski biro). Stanje \ladike Stresanu vera je resno. Pljučnica naglo napreduje. Zdravniki imajo malo nade. Obve etilo se je papeža' in vse hrvatske škoiie. Popoludne je dospe! dr. Wickerhauser iz Zagreba. Potres v Indiji. KALKUTA 7. Brzojavka, dospela iz Dharmsale poroča, da je ob zadnjem potresu zgubilo življenje 7 evropskih otrok in 140 vojakov. 71 jih še pogrešajo. a se p t K 30. repe auro* Melnp .c —. - d. New-York. (Otvi-?- «0 Kava Rio za bo če dobave, vzdržano, nesp.emenjeno. Hamburg, (fcjkle. on-1 Kava ""nton jr > average uai 3t>— za gejtenober 363/4 za de«:. 37.*/». z* marec 37—. — Vzdržano. — EUv<\ fiio navado loeo 37—38, navadna reelai 39-40 oavadne do^r« . 41—42. Ham bor g. (Sklepa Sladkor za ao»il 9"\ i* maj 29.20, ta juni 29.35, ** julij 29 -tO, r.* avgust 29.55, za september —. —. Vzdržano. -- Vie ce : lepo Sladkor tnzemski. Oentrifngalpila, promet. K 66.50 do 68.00, za september K---- di —.— marec-avg. 66.50 do 68.— Uoncamć la promptno E 68.30 do 69.3 J. —.—, marec-avg. 68-30 do 6 London Sladkor is Java 15.41/,. Stalno. Pariz. Rž za nipae^ april 15.59, r* ** maj 15.50 za maj avgust 15^0 ta »epu r ber december 14 90 .mirno.) — Plenica ea mkoči m-aec 23.70, za maj za maj - avgaat 23.95 za aept-december 21 t>S ( rd o). Mosa za te koči mesec 30.10, za mit 30 35 ra maj-avgu*, 30.75, za a pt.-december iS 90 itrdnj). Rep.čn^ olje za tekoči mesec 49.V5. z« maj 4 3 23 za maj - avgust 48.75 za sepieube" - december 4i nO (stalnoj špirit za tekoči me**c 4S.2 » za ma 4-< 2 > z- maj-avgust 48. - ?a september-december 42 75 (mimo). Sladkor surovfctf" uao nov 361;J36s/4 ( airao bei za tekoči mesec 40:'Jg za ma>avgu9t 41' julij-avgust 413/„, za okiober-januvar 34.T/WJ tuiruo) rabmrai 72—72 '/> Vreme : oblačno. 14" 3b. St. 4490. Oglas dražbe. Dne 29. aprila 1905 1. odda se potom javne dražbe na podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu lov v občini Rodik za osemletuo dobo v zakup z vzklicno ceno od 400 kron. Dražba začne ob 10. uri predpoludne, varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludnem dneva dražbe. Nataučneja pojasnila da podpisano oes. kr. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. C. kr. okrajni glavar: REBEK 1. r. Št. 4 393. Oglas dražbe. trdijo — prišla na svet pravočasno pravilno ln re, Olovek si ne more misliti dovršene n živa, j« b b preneseno v mrtvašnico pri popilnejcga, pla^t čnejega izraževanja p< jedinih izrekov od Boga navdahnenega f»v. Justu. Porotno sodišče. Včeraj sa je nadaljevala ;n zvršila ka-rens .a razprava preti Franu Pobega. Priče, koncerta Drakovega. Mialinc, da ne bi bil niti najnadarjemni in najmočnejim reproduktivnim duhom oblagodarjeni slikar pedal ve~ ličanetvenejo sliko slovanskega gen ja, ki se, katerih je b.lo veliko število, so bi!e zašli- kakor tajinstven glas (aolo gosli) sredi valov -ine ž; predvčerajšnjem. SidišSe je včeraj -tavilo porotnik« m vprašanja, katerih je bilo T. n s cer prvo : da je li toženec kriv zlo-na zavratnfga roparskega umora; drugo: 'a e i i kriv zločina navadnega umora ; tret e : da je li kriv le zločina ubojstva, in četrto: da je li kriv zločina tatvine. Ostala 'r vprašanja so bila dopolnilna in so jemala v zir. da li morda toženec, izvršivši zločin kskur v prvem, oziroma drugem ali tretjem vprašanju, ni bil oni hip pri čisti pameti. < etrto vprašanje — tičoče se tatvine — je podrejeno drugemu in tretjemu vprašanj.j, to ie v elu^iju potrditve, da je toženec bili, s priobčevanjem pojedin:h misli velikih rnkrivil le navaien zločin umorstva ali pa skladeb, ki se bodo izvajale pod vodstvom zl Č;a ubojstva. j kapelnika Teply-ja dne 15. aprila. O veliki orkestra, dviga iz D vt nfsovega koncerta. Oncr.ček je s svojimi leEeoimi okovi privezal na se nad — 95.50 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija b 117.15—117.30, nemSki bankovci *--•-- avstrijska ednotna renta K 100 30 100.60, ogrski kronska renta K 98.— 98.40, italijancka rent« — —.— kreditne akcije K tftio ---163 — državne železnice K 660.-- 663 — Lomban c 89.— 90.50, Llojdove akcije iv 670.— — 675.— Srečke: Tisa K 339.--344— kredit K 483- do 493. Bodenkredit 1880 K 309.— 318. - Bo denkredit 1889 K 3u9 — 315 —. TurSke K. 142 — do 144.— Srbske--Ao —.— dunajska borza ob 2. uri pop. včeraj danes Državni dolg v papirju 100.S0 100 93 „ n r. srebru Avstrijska renta v zlatu n n kronah 4° 0 . I Avst. investicijska renta 31/,?/, Ogrska renta v zlatu 40/0 „ „ kronah 4•/• 31; ii Slovanski simfonični koncert „Narodnem domu14 v soboto, dne 15. aprila 1905. Danea začenjamo, ka'ior rao bili oblju- Xa to je govcril najprej zastopnik državnega pravdmštva, a za njim toženčev bra-n tel j dr. Robba. Porotniki so zanikali s 6 proti G glasom vrednosti teh programov, ki nekako predstavljajo tekst skladeb, smo Be že izrazili. O priobčevanju teh besed 1 držali se bomo reda, kakor je določen na programu večera. Ta se ; rvemu vprašanju pritrdili z 11 proti enemu bo dobival, posebej tiskan, pri vratarju »Na trlas>« drugemu, zanikali z 11 proti enemu rodnega doma« in pri blagajni na ve?er d> tičnemu dopoln Inemu vprašanju in koncerta po 20 stot. pr trd li aoelasno podrejenemu vprašanju glede 1) Zd. Fibich : »Noč na R ari- *4tv a*». S tem so ga proglasili krivim zlo štej n u«, i.uvertura. Karlštejn, starodavni r- na navadnega um rstva in zleč na tatvine grad čeških kraljev, leži 20 km južaozahodn t ter navili, da je bil pri čisti pameti v hipu, od Prage. Setidal ga je Karol IV. v letih k e zl« Čina izvrš i. Na podlagi tega pra- 1348—1357 z dvojnim namenom, da bi bil V rtI>eipc. Naehnchte»« j kakor so b;li v srednjem veku n* vsakem tvedei z zaneslj vega vira, ee bi ža afera * gradu običajni pri nočnih stražah, nakar Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini 100.90 120.--IU0.50 93 60 ilSfi^ 98 15 89.1*5 1649 — 6o4.75 •239.:o 117.15 23.42 19.05. C. kr. okrajni glavar : REBEK 1. r. Letovišče. V lepem in zdravem kraju blizo železnice se dajo sobe V najem s popolno oskrbo iu po zmernih cenah. Ponudbe naj se blagovole nasloviti na Grad Lesno Brdo(Holzenegg)p. Vrhnika. Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.37, italijanska renta lOo.lO, Španski exterieur 99 95, akcije otomanske banke 60i—. Menjice na London 251 30. Pariz, f&lrlep.) Avstrijsko difavn« fei«>" ~ , —.— Lombardi 92— unificirana tnrika renti S9 15 &vstri;. tlata kd • lCO.f.O, ogrska 4% zlat* rentu ICO 70 LAndezbai. 494.-- toiSks arečkf IS A. 25 paržks banka 13.09, italijanske mendi-jonalne akciie —.—. akc? e Rjo Tinto 16.—. Mlačna. London. (6kler> Konsolidiran dolu 91 Vi« Lombardi 3" 4 srebro 257/.«, SpaaBka renta 90'/4 iu lijanaka renta 104—, tržni diskont, 2— menjice si Dunajn —.— dohodki banke —.— izplačila ban*i —.— Mirna Tržna poročila 7. aprila. Budimpešta Plenica za april K 17.93 do K 18 —; rž za april K 14.44 do K 14.4o ; oves t** »pril od K 13.70 do 13 72; koruza ca maj K 14.74 do K 14.7«. PDeuica: nonudbe in povpraSevan e srednje, mirno. Pr-.ti&ifc 14.0 0 met. atot., za 5 stoU 2 nižanj a ieru a vzdržano. Drugi žita nespremenjeno Vreme: hladno, \elerno u h v « c (Hklep ) Kava Santos good av -rage ra tefr. po 50 kg 43.1/* frk, sa julij 44.—. Za velikonočne praznike! Kam greš? Grem kupit par Čevljev. Svetujem ti, da ^ros k 1*1 E KOT U v ulico Kiborg'O št. 33 nasproti pivovarne „Allc tre J porte", kjer vdobis obuvalo za m<»>ke. I ženske in otroke, tudi vsprejema poprave I in naročbe po meri na debelo in drobno. | Se priporoča svojim rojakom REHAR PETER, lastnik Svoji k svojim! Tovarna pohištva, Aleksander Levi Minzi | • ulica Tesa St 52 A {V lastni hiSi.) ZALOGA: Pimzza Rasarl« (šolska posio^. Cene, da se n! bati oikik« koali sr»acc Sprejemajo se vsakovrstna dela tu* i pa posebnih načrtih. n«stroTU osalk brMpUAa« la traake. ^arožni kolek je vdobtti pri opravi TOVARNA POHIŠTVA I&KAC KRON TRST, ULICA GASSA Dl RISPARMIG 5 HEBL07AKJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. mala oznanila V novi prodajaln ci jestvin ia kolonijal M^Z Mmti v a lic i Gnlia čt. 76 »uaiiti Tnkavntnr (■•.trm«' k kort ksr«. riž, »e»T«*niT»* :b Vio inoKi». Biram* aifio. Mii"- jedHn« oij* prve »r:> s papirjem. Sli-katiif s«':, in napis«'* t rpeh slogih in na t* načine. P'»-i nart-'»-a i u uarvor. Barvanja j-4ii*tT«. podov itd Vw p.- zuier&ih oenah. točne in hitro. Delavnica: ulica Ugo Fcscolo štev. 19. CTCOOOOOOO OOOOOO Svoji k svojim! Podpisani priporoča sv. jo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petiolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, jI Cavt.na (uhod ulica Ca-razzeni 3). 200000000000000 Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene »veča * Cenil crezplačno m fraule i i I ar Velikanski izbor ^m - v"*,*"* Srag. Schonbcrgcr TRST nI. S. Caterina 11, II crnina frojačnica Naročbe in plačila po dogovoru fsikifiiietaKizpiBTifttir. PEKARNA £1ojzij Gul TEST -11.caserma 17-TRST tuu^MTHi trgorin*ki kavarni i priporoča v vsakem času »vez kruh. sladčice itd. itd. Sprejeaaiije domačega --krita w pecivo PiNirc uto pnm amor. Pošiljanje na dom. 3van Jznin tetin. kOTices. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. IViavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno robovjeiz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. If- Cene zmerne. Sprejema od S—6 pop. Brili Svati =*ova zal°9!= ovsa in sena na debelo in Trst - Riva Grumula 6 drobnQ m yd Zerquenich , , . , , . ul. Pierluigi di Palestrina Zaloga vinskega kisa . ® in specijalnih kisov. (P^J ul.delle Acque( vogal ... , ul. Coroneo. Konkurenčne eene. MIRODILNICA Simona Skrinjar MIROM LMCA Henrik Bcnetta ul. Carradori 18 (vogal li-eppa) ulica Farne to it. 33 podružnica al. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah. Specijaliteta navadnih in ine- diciualnih drog, Uarv. pokreti. lab<»v, ščetk. ć»»pićev. navadnega. in pa rf u ni nega mila. petroleja, špirita i žeste i za goreti. — Barvilo za čiičeuje Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Prva trž. tailnica _ na električno moč s. Gualtiero Cozzio Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. O co iS cd r m «r A od lv 20— do 50—. specijaliteta črne od K 30— do 50 — Kostumi od platna ali sukna za otroke od K 3 — do 7—. Ve vik izbor hlač od K do 15 —, delavskih hlač po 2 40 ----- Posebnost : delavske hlače iz tako zvane hudičeve kože K — Srajco bele ali od satena, kretona, spodnje srajce itd. itd. -■ Cene brez konkurenee. - TRST, ulica Arcata št- 9 (vogal ulice Sapone). i Oli C/D I 2 I Veliko posestvo, ure ošljejo na upravo lista »Edinost« i>od št. ±21. Zavarovalnica za zavarovaoje proti opjii" išče potovalce ir za Kranjsko, Stajarsko in Koroško lieflektanti naj svoje ponudbe oddajo lpravi li> a »Edinost« jk>«1 l»r. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - C ari o Gol don i je v trg u. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pnch". Napeljava in zaloga električnih zvončkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. lastna mehanična delavnica za popravljanje bivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pnpadkov po tovarniških cenah TELEFON šle*. 1734. krompirja in zelja ul. Naznanjam slav. občinstvu, tla prevzamem s 1. majem v svojo last kavarno na lielvederu, urejeno po najmodernejših zahtevah. — Skrbel bom, da bo moja kavama zavetišče Slovencev. Skrbel bom tudi, da bo v moji kavarni na razpolago mnojjo slovenskih in drugih čas-tpisov. S Janko Jež lisaka dama prihrani mnogo denarja, ako se služi pri kupovanju manifak. blaga pr: tvriiki FERDO TONSERN, ul. poste 1 • Trst Otvoritev bo 1. aprila t. 1. Izvadeh cenika: voile de Laine meter po ... 30 nve svila tnonseline vnajnoTejših risanjih. meter po......-!'■» .. Laivn Tenis flanela, meter po . 12 nve. perk=«I. dober, meter po . . . . ltt I. vrste sO cm širok pristne harve .. —■ Blago od volne za ženske obleke v največji izberi. Tapeti iz Smirne, 3 metre dolgi in 2 široki gl. ti.!>0. 1'reproge orijentalske in ščipk najnovejše dela meter od 20 novčiće v vise. — (iarniture za posteljo in mizo od gold. ."» više. ljene dame se naprošajo, da si blagovole ogledati blago. ^E^ FERDO TONSERN iz Ljubljane. ulica Bel v edere štev. 2Q. 9 naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alla Citta di Trieste r ul. Torrente >t. (nasproti gledišču Goldoni). Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi bla-o vs«-li vrst ■ 11 uajposlednejše — — — novosti. ■ Hotel „CENTRAL" v Sežani r --1 r------ — Podj)isani si ča?ti naznanjati cenjencmu občinstvu, da je prešel w hotel „Central" v Sežani v njega last. Pri tej priliki naznanjam, da sem sobe kakor tudi restavracijo in kavarno popolnoma prenovil in preskrbel. da bodo cenjeni gosti v vsakem obziru najboljše postreženi po najnižjih cenah. — Zalogo pive, katero sem imel prej v hiši gospe Gaberšček, se nahaja sedaj v mojem lastnem poslopju. — Toči se najtoljši kraški teran, belo vipavsko in istrsko vino kakor tudi vedno sve/.e Drelierjevo pivo. Kuhinja jc vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Na razpolago je moderno opremljenih sob: v hiši se nahaja senčnat v rt in hlev za konje. Priporoča se udani _ v - v Anton Bevcic, lastnik, c--9 Zaloga istrskih in dalmat. vin r ulici Cecilia 16 {vogal ul. Ruggero Man na) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : iHtrsko po t>4 at.. belo briško po 80 st.. opolo iz Visa po 72 st . vse franko na dom. Za obilne naročite se priporoča IVAN T0NEL Ivan Koscbel prodajalnica jedilnega blaga 1 trgovina z manufakturnim blagom Barriera vecchia II. - ANTON SANCIN - Barriera vecchia I . Zaloga perila, blaga od same volne za ženske obleke, velik dohod barhanta (fuštanj). velenr in pletenin; zaloga imbotiranih in flaneliranih pogrinjal. bele in barvane srajce za možke. maje. spodnje hlače in delavske hlače; bogat izbor ovratnikov, zapestnic in kravat. §rf Moderci in drobnarije. -----Vse po najniž ih cenah, da se ni bati konkurence. TRST. — Trg Barriera vecchia 8 — TRST. Prodaja na debelo in drobno. Moka prvih mlinov Ogrske in Levanta. Otrobi. O.es Testenine tu it) ; inozemske itd. itd. SO I v ulici Ugo Foacolo št. 9 Jnliliio olje po "iS novr. w*r Novo prodajalnico jestvin, /aio/.eMt« i blamni prve vrste kakor kavo. sladkor. <»lje. milo. belo in taršno moko. otrobe Itd. itd. praoca Andrej Šttc Trst. nI. Media 56 zraven tu. Rcssctti) Trst. Zaloga vina A. FONDA Istrska in dalmatinska vina prvih kleti, priporočljiva toli vsled pristnosti kolikor zmernosti v ceni Furlansko vino lastnega pridelka. Prodajalnica buteljk, specijaliteta: rozolja. vermut, maršala, istrsko in furlansko žganje. Prodaja na debelo in drobno. Krčmarjem in trgovcem po znižanih cenah. 35 SANUS t( novi higijenidni zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI\ Trst Barriera 2S Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE naše stiskalnice ,,ERGOLE" najnovejšega in najboljšega sestava /. dvojno in nepretrgano pritiskalo" močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalniee. h11)r avli 1'na stiska l ni ca. Sajlx>]j5e :iut«>ni:itiču«> patentnvane utric brizgalniff, ki Ueltijfjo same od st-bt-. ne il<> trebm goniti. .Syphonia4i plugi stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetaln h, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za sen . . slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AUtOMllCilil DriZgallllCa. č:stilniee. rtšetalnice. — Slamoreznica, ročni mlin za žito raznih velikostih in vsi drugi stroji zi poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega izborneira uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. Stiskalnica za grozdje PH. MATFARTH & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" . _ . > a a a a mm m Dunajska cesta it. 19 v JKedjatovi hiši v pritličju vsprejema: i. 2. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi: zavarovanja zvonov proti poškodbi in /a uižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dnnaji: n) zavarovanje na doživetje in za *mrt. jednostavna zavarovanja za sluraj smrti, na doto in rento, lind-ka zavarovanja z mesernim plačilom zavarovalnine po .">0 ntot., 1, '2, H in 4 K in tlaje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Kentna hranilnica^ deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo; b) zavarovanja proti vsakovrsmim nezgt>dam (telesnim poškodbam* in nezgodam na potovanju po sobe m in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrati. Pojasnila dajo in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in eeniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer £e ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. svoji k svojih bv Slovenci! pristopajte k domači zavarovalnici! Glavno poverjeništvo za Trst, Istro in Goriško je: TRST-BARKOVLJE štev. 426.