PoStnlna plačana v gotovini Leto IVI. V LJubllani, v sredo, dne 11. julija 1928. St. 155. Posameina številka 2 Din Naročnina Dnevna l»dnja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemsfvo mesečno 33 Din nedeUska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemsfvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petit-vrsta mali oglasi po I 50 ln2D,ve£|l oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din p Pri večjem o narodu: popust Izide ob 4 zjulru] rožen pondeDKa in dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6/HI Kokopls 1 se ne vrata!o, nelranklrana pisma se ne sprefemalo Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 2328 Političen lisi sza slovenski narod Uprava fc vKopllarfen ul.&t.G * Čekovni račun: C/ultl/ana štev. 10.6.50 iu 10.340 sa 1 nserole, Sarajevo Š1.7 563. Zagreb št. 30.011, Praga In Vunaj št. 24.707 Očitka protidržavnosti bi se rad opral Svetozar Pribičevič s tem, da se sklicuje na svoja dela. V odločilnem trenutku, ko je mož videl, da se njegova ladja popolnoma potaplja, da KDK pod njegovim vodstvom pada vedno globlje, je dal izjavo, ki jo je javnost sicer poslušala, toda nihče ji ni dal nobene vere. Kajti suha dejstva zgodovine govore proti Pribičeviču. Pribičevič je v bivšem saboru vodil opor-tunistično in neslovansko politiko. Po njegovi krivdi Hrvatje niso ob preddeklaracijskem gibanju delovali roko v roki z ostalimi slovanskimi narodi bivše monarhije. Po njegovi zaslugi je Zagreb stal ob strani in čakal poslednjih dogodkov ob prevratu: Pribičevič ne le da ni bil nobena pomoč v boju za svobodno narodno državo južnih Slovanov, on je bolj oviral kot pospeševal narodno-osvobodilno gibanje. Kako neznaten in brezbarven je ta list njegove zgodovine? Ali bi ne bilo bolje, da bi Pribičevič v svojem lastnem interesu molčal o nji? Ob prevratu ni Pribičevič storil ničesar resnično državotvornega. Vsako njegovo de-ijanje je prežeto zgolj osebnih ambicij, vidikov in pretenzij, nič ni ustvarjajočega, trajnega, državniškega. S svojimi takratnimi deli je Pribičevič položil klice in zalege vsemu boju med Srbi, Hrvati in Slovenci ter z ustavo ta usodna nasprotja sankcioniral. Ustava, ki jo šteje Pribičevič med svoja največja dela, je Usta, ki jo je njegov pobratim Radič že stokrat proklel, ki jo sedaj obsoja Pribičevič sam, ki jo obsojajo vsi državljani. Kajti ta ustava ne računa z zgodovinskim razvojem in v Pribiče-vičevem stilu močne roke dela silo naravnemu napredku in razvoju. Kakor hitro se je ustava začela izvajati v življenju, so se pokazale vse njene slabe strani in škodljive posledice, pred katerimi so ravno naši slovenski poslanci toliko svarili. Značilno: čim bolj se je centralistična ustava uveljavljala, tem bolj je padal političen glas, vpliv in moč njenega ustvaritelja, ki je mislil ravno na tej ustavi zgraditi svojo politično karijero. Mož je padel tako nizko kot še noben političen prvak. Osamljen in obsovražen je proklel svojo zgodovino in šel prosit milosti Radiča, ki ga je poprej sedem let najbolj davje preganjal. Ali je morda v tem kaj državniškega? Ali je tu kako dejanje, ki daje Pribičeviču označbo državo ohranjujočega politika? Iz prav zadnje, najbolj temne dobe Pribi-J5evičevega razvoja omenimo le to-le: Po državi je bilo treba ohraniti mir in red, kajti grozila nam je po umoru neprecenljiva škoda. Hrvatske mase razpaliti in povzročiti poboje ni bila nikaka umetnost. Dr. Korošec je sicer vzorno vzdržal situacijo in tudi v Zagrebu bi ne bilo nikakih žrtev,'če ne bi bilo ravno Pribičeviču zvesto časopisje divje hujskalo. Ra-dičevci so pozivali na mir in red. Na pogrebu je dal Radič mirno, stvarno in spravljivo poročilo hrvatskemu narodu. To sporočilo je prebral ob krstah mrtvih Pribičevič po Radičeve m nalogu. Vsi radičevski govorniki so v smislu Radičevega poročila govorili zelo pomirljivo in naravnost kategorično ukazali narodu naj bo miren in discipliniran. Edino izjemo tvori zopet Pribičevič. Pribičevič je govoril hujskajoče, je govoril, da je bil strel namenjen vsemu vodstvu KDK in se v vsem govoru omejil na samo politično-reklamno stran belgrajskih dogodkov, mrtvih, katerim je govoril na zadnji poti, se je komaj spomnil- Pribičevič se je torej igral z ognjem tudi tam, ko mu je Radič ukazal govoriti za mir. Pribičevič ni mogel pozabiti sebe in svojih namenov niti pri pogrebu svojih tovarišev, niti tedaj, ko je Djegov drug Radič s skrbjo govoril: Bojim se za državo. To je zadnja slika vse bratomorne politike SDS. Še to lahko dodamo, da je ta politika in SDSarska intriga kriva, da je danes g. Radič v Zagrebu in da še ni sporazuma. Mirno bo pisal vsak pravičen kronist, da je naši državi največ škodovala samostojnodemokratska koruptna, sebična in šarlatanska politika. Če Pribičevič ni imel drugega izjaviti v obrambo KDK, kot da se je skliceval na svoja dela, bi bil bolje storil, če bi bil molflal. Z izjavo je očitek še podkrepil. Napadi na Italijane v Milan, 10. jul. (Tel. »SI.« V bližini Ven-timiglie sta bila dva fašistična obmejna miličnika na patroliranju napadena iz zasede in ranjena s streli. Dasi sta se branila, se je napadalcem posrečilo zbežati prefep. francosko meje. Vse liberalno časopisje »Jutro«, »Slovenski Narod« in »Ponedeljek« zagovarja infamno »Jutrovo« kleveto na dr. Korošca. »Slovenski Narod« včeraj znova piše o krvavem kardinalu dr. Korošcu. Ta časopisni koncem ima očit namen, da popolnoma podivja slovensko javno življenje. Hoče uničiti vso moralo, vso dostojnost, polomiti vse mostove in uničiti vso obzirnost v javnem političnem boju. Liberalni tisk hoče v slovensko javnost prenesti kletev, psovko, zmerjanje, kleveto in osebno žalitev kakor je SDS s tem sredstvom zastrupila naš parlament, da je v tem zastrupljenju padel strel. Slovenski liberalizem je že enkrat, v času orjune delal strelske vaje po slovenskih vaseh in mestih. Tedaj se je uprl ves slovenski narod. Danes vprašamo: Kdo odobrava »Jutrovo« kleveto? Pozivamo najprej vse poštene nasprotnike, naj se izjavijo o krvavi gonji, ki se razliva v jutrovskem tisku. Pozivamo slovenske organizacije in korporacije ali odobravajo ali obsojajo »Jutrov« zločin. Pozivamo končno vse naše somišljenike in naše organizacije, naj nam poročajo, kaj so v svojem kraju in v svojem delokrogu storile, da bo zločin kaznovan. uerjelneje stara ulada r Belgrad, 10. julija. (Tel. »Slov.«) Današnji dan je dan kombinacij. Na obeh straneh se je razpravljalo o možnosti rešitve krize. Polje fantazije je bilo na široko odprto. Zato je seveda razumljivo, da so se čule najrazličnejše kombinacije, verjetne, še več pa neverjetnih. Dejstvo pa, da se že tako mirno razpravlja o rešitvi krize, je najboljši dokaz, da je kriza povsem normalnega parlamentarnega značaja in da nikakor ni mogoče govoriti o tistem načinu, kakor se je o sedanji krizi govorilo v gotovem delu našega javnega mišljenja in kakor so to krizo hoteli predstaviti zagrizeni politiki. Med kombinacijami, ki so danes krožile po Belgradu, naj omenimo: 1. Koncentracijsko vlado. O tej ftiožnosti se še vedno govori in gotovo je, da se še vedno delajo poskusi, sestaviti vlado, v kateri bi bili zastopani zastopniki vseh skupin. Taka vlada naj bi omogočila pozitivno parlamentarno delo ter s tem dala možnost neza-dovoljnežem in pa predvsem Hrvatom, da se udejstvujejo v pozitivnem delu ter da s pozitivnim delom poskusijo, vsaj do neke meje, ugoditi zahtevam hrvatskega ljudstva. Za tako vlado obstoja najboljše razpoloženje v vseh parlamentarnih krogih, vendar pa je uspeh dosedanjih prizadevanj kar najmanjši in je z ozirom na znano razpoloženje v vrstah KDK taka vlada popolnoma nemogoča. 2. Druga kombinacija je koncentracijska vlada, ki bi imela nalogo, izvesti volitve. Za to kombinacijo se zelo živahno zanimajo nekateri krogi iz Radičeve stranke, ki nikakor niso zadovoljni s sedanjo politiko vodstva KDK. Ti so mnenja, da bi bila koncentracijska volivna vlada najboljša za likvidacijo velikega, umetno vprizorjenega spora med vladno koalicijo in opozicijo. V tem pogledu je delovanje zelo živahno. Vendar z ozirom na dejstvo, da so pred narodno skupščino važni problemi, nima ta vlada posebnih izgledov na uspeh. 3. Nadaljnja možnost, ki se omenja v političnih krogih, je nevtralna delovna vlada. Ta vlada bi v skupščini izvedla samo nettunske konvencije in zakon o posojilu. Nato pa bi skupščino odgodila tako dolgo, dokler se ne bi strasti malo polegle, nakar bi prišlo do ponovne krize, katere skrajni izhod bi bil ta, da bi prišlo do parlamentarne vlade. 4. V zvezi s to kombinacijo predlagajo nekateri nevtralno vlado, ki sploh ne bi prišla pred skupščino, marveč bi se današnja skupščina z ukazom odgodila do jeseni. V slučaju, Če bi med političnimi skupinami do takrat ne prišlo do sporazuma, bi izvedla volitve, ki bi se vršile potemtakem sredi januarja. Za to kombinacijo se posebno zavzemajo ljudje iz Pribičcvičeve okolice. V zvezi s tem razglašajo, da je prispel v Belgrad Balugdžič, poslanik v Berlinu. V kolikor smo se poučili na pristojnem mestu, je ta vest popolnoma brez vsake podlage. Poslanik Balugdžič se nahaja v Berlinu. Niti ni prosil za dopust, niti ga ni nihče pozval v Belgrad. Sicer je zelo dvomljivo, da bi Balugdžič v današnjem trenutku mogel igrati vplivno vlego z ozirom na znano averzijo proti Balugdžiču v radikalnih vrstah. Ker so torej vse navedene kombinacije skoro nemogoče in ker se jc od vsega začetka postavila kot najnujnejša zahteva delo v parlamentu z ozirom na zunanjepolitični položaj in z ozirom na težavne gospodarske razmere, so v objektivnih političnih krogih mnenja, da je edino možna vlada, ki bi lahko v parlamentu delala, obnova četvorne koalicije, morda z malenkostnimi osebnimi spremembami. č Zagreb, 10. jul. (Tel. »Slov.«) V političnih krogih je zavladalo najživalinejše zanimanje za orientacijo v radičevskih vrstah, posebno pa za orientacijo Stjepana Radiča. Kakor znano, Stjepan Radič proti vsemu pričakovanju noče dajati nobenih političnih izjav, niti ne sprejema časnikarjev, niti njegovi tovariši, niti g, Preda-vec nočejo dajati nobenih važnih izjav. Vesti nekaterih belgrajskih listov o izjavah radičev-cev niso ničesar drugega, kakor domišljija, ra-dičevci pa molče. Ničesar se od njih ne izve, kaj se je razpravljalo na snočnji konferenci radičevskih prvakov v Radičevi vili pod Radičevim predsedstvom. Jasno je, da so tukaj vmes Pribičevičevi prsti in da on igra pri radiČevcih vlogo intri-ganta. Kakor se je zvedelo iz najzaupnejšega vira, je Pribičevič ob Radičevem odhodu iz Belgrada dejal Radiču, da se v vseh belgrajskih odločujočih političnih krogih najresnejše misli na to, da pride do amputacije, ako bi Stjepan Radič sploh mislil postaviti vprašanje revizije ustave v federalističnem smislu na ducvni red. Zdi se, da je Stjepan Radič verjel Pribičeviču in da sc je zbal grožnje ter da jc radi tega skrajno rezerviran. V zagrebških krogih, kjer je ta Pribičevičeva izjava znana, so mnenja, da je Pribičevič nastopil v tem smislu radi tega, ker se boji, da ne bi Radie postavil vprašanja revizije ustave in mu on s svojega strankarskega stališča ne bi mogel slediti in bi tako ostal osamljen in svojo vlogo do igral. Tako pa misli, da bo Radiča prestrašil s temi glasovi iz najbolj odločujočih krogov, da bi na ta način z Radičevo pomočjo igral vlogo v političnem življenju. Značilna in s to vestjo v zvezi je pisava »Riječi*. ki v vesteh iz Belgrada poroča, da so prišli »klikaši« z idejo amputacije na dan. Upanje pa je, da bo Pribičevič doigral svojo vlogo, ker so to njegovo igro spoznali radičevci, v prvi vrsti nekateri iz strankinega vodstva samega in delajo z vso silo na to, da bi Radiča rešili izpod usodnega Pribičevičevega vpliva. Treba pa je, da Radič tudi sam uvidi vso intrigantsko Pribičcvičevo politiko. V krogih 11SS so mnenja, da bo Stjepan Radič v naj- krajšem času začel voditi samostojno hrvatsko politiko, ki bo v interesu hrvatskega naroda. č Zngrcb, 10. julija. (Tel. »Slov.«) Zagrebški listi razpravljajo, da je nastopil odmor, ker čakajo kompetentni činitelji v Belgradu na Radičeve izjave o političnem položaju in na njegovo načelno stališče. »Obzorc pravi, da vodstvo HSS ne želi dati nobenih izjav, marveč da pušča Belgradu svobodne roke, da vidi, kaj bodo v Belgradu sklenili. Današnji »Narodni val« ne prinaša nobene izjave. V vesti iz Belgrada pravi, da je nastala v četvorni koaliciji zadrega, ker se je uvidelo, da sploh ni govora, da bi se bivši režim vrnil, niti ne, če se osebe spremenijo. »Narodni val« navaja, da se je danes pojavila tudi kombinacija, da se sestavi koncentracijska vlada, toda ne kot koncentracija stranic, marveč osebnosti. Tej vladi bi načeloval Stjepan Radič. To vest priobčil je »Narodni val'* brez komentarja. Avdience in posvetovanja r Belgrad, 10. jul. (Tel. Slov.) Pri Nj. V. kralju so sc danes vršile sledeče avdience: dopoldne je bil sprejet zunanji minister dr. Voja Marinkovič, vojni minister general Had-žič, popoldne pa prvak radikalov Aca Stanojevič. O vseh treh avdiencah se niso javnosti dale nobene informacije. r Belgrad, 10. jul. (Tel. Slov.) Podpredsednik Jugoslovanskega kluba Anton Sušnik jc v teku današnjega dne imel dolg sestanek z predsednikom vlade Veljo Vukičevičem, šefom DS Ljubo Davidovičem in notranjim ministrom dr. Korošccm. Vsi ti sestanki so bili političnega značaja. Podpredsednik Jugoslov. kluba je z voditelji razmotrival o političnem položaju. Držav5?anstvo r Belgrad; 10 jul. (Tel. Slov.) Naše držav« lfanstvo se je podelilo sledečim osebam: Josip liijavec iz Ljubljane, Franc Stickler iz Maribora, Ivan Brajnik iz St. Gabrovcca, Franc Kerner iz Vinkovca, Konrad Vrdlovski iz Ptuja, Josip Fatur iz Borovnice, Gema Albina Knez iz Maribora, Henrik Bartel iz Ljubljane, Davorin Magolica iz Skoka, Alojzij žorž iz Gorjega, Jakob Kovačič iz Pobrežja, Albina Forster iz Ljubljane, Vincenc Nepustil iz Jesenic, Josip Starman iz Gabrijel, Anton Trep-še iz Ljubljane, Josip Pahor iz Ljubljane, Ivan Ferljuga iz Maribora, Marija Pahor iz Št. Vida nad Ljubljano, Elizabeta Miiller iz Ljubljane, Franc Beniger iz Zagreba, Gvido Neumann iz Turškega vrha, Marija Schvvarz iz Sv. Lenarta, Albina Leban iz Maribora, Artur Ssrija-nec iz Maribora, Valerija Urban iz Sv. Pavla, Kari Janik' iz Maribora, Elizabeta Winter iz Gaberja pri Celju. Franc Žnidarčič iz Maribora, Ivan M;?golica iz Skoka, Jakob Pavša iz Slovenske Bistrice, Štefan Kristal iz Padc-jič, Franc Bcžič iz Gorišan, Feodor Tkočev iz Ljubljane, Peter Fau iz Ljubljane, Janez Pivk iz Dola, Aleksander Dcražič iz Maribora, Josip Bcžič iz Dolenje Lendave, Milan Pcrtot iz Zagorja, Anton Ferian iz Trcgira, Herman Tavčar, Ivan Kr.ap iz Šumbcrka, Srečko Kriz-manič iz Maribora, P. Placidus Bori iz Maribora, Marija Hofman iz Maribora, Josip Rih-tar iz Maribora, Rudolf Pavšič iz Jesenic, Josip Šček iz Ljubljane. t Zagreb, 10. julija. (Tel. »Slov.«) >Ob-zor« poroča iz Splita, da je pokrajinski zbor HPS zahteval, da Stjepan Barič izstopi iz Jugoslovanskega kluba in da je proti temu sklepu bil edino pokrajinski tajnik HPS. Vaš dopisnik more dematirati te vesti, ki so popolnoma izmišljene, ker se pokrajinski zbor HPS za Dalmacijo še ni vršil. 3udfe proti Romuniji v Bukarešt, 10. jul. (Tel. »Slov.«) Včeraj jc dospel v Bukarešt podguverner francoske narodne banke na razgovore z ministrskim predsednikom Bratianom, z gospodarskim strokovnjakom Antoncscom in predsednikom rumunske narodne banke v svrho ureditve predvojnih dlogov, zvišanja obtoka bankovcev, ki naj sc krije s kreditom francoske narodne banke, in stabilizacije leja. v Pariš, 10. jul. (Tel. »Slov.«) »Newyork Herald« poroča, da jc veliko rumunsko posojilo naletelo pri merodajnih ameriških bankah na največji odpor. 2c mescca marca sa ameriške banke gladko odklonile prošnjo za posojilo 12 milijonov funtov, in sicer radi tega, ker vodi Rumunija tako politiko, ki ni prijazna manjšinam in judom. V najugodnejšem slučaju se more posrečiti Ruuiuniji samo čisto majhno Rosgjilo. Prejeli smo« Popravek macedonci ubili Proiogerooa V včerajšnjem »Slovenca« ste ▼ sestavka »Premisliti« napravili več napak Id zapisali nekatere netočnosti. Zato blagovolite sprejeti tale popravek: Primera med »klerikalnimi morilci« in »liberalnimi goljufi, tatovi in morilci« ne drži. Kajti klerikalci niso še nikdar morili, Kberalci pa že lastnoročno. Zato se liberalcem. zlasti žerjavovcem opravičeno lahko očita umor. Res je, da so vodilni žerjavovci nmore v Trbovljah in v Ljubljani Javno zagovarjali, da so poskrbeli, da so morilci zabrisali sled za seboj _ res je pa tudi da je dr. Korošec dal morilca na mesta zapreti. Klerikalci niso še nikjer nikogar okradli in ogoljufali, žerjavovci so pa pri vseh tatvinah m goljufijah pri Jadranski in Slavenski banki osebno prav pridno sodelovali m jih sami izvrševali. Žerjavovcem torej opravičeno očitamo tatvino in goljufijo na debelo. Res je, da so vodilni žerjavovci hnportirali nekolkovane bankovce, da so v svojih denarnih zavodih izvajali milijonske goljufije na škodo države, da so v vozovih in avtomobilih tihotapili denar v Trst. Res je, da se je to godilo pod Pribičevič-Žerja-vovim režimom. Torej takrat, ko so vladali, so istočasno kradli in goljufali državo. Res je — ne samo za primer, kot ste včeraj pisali — da sme v žerjavovsko družbo samo tisti, ki hoče, da ga okradejo. Žerjavovci kradejo čast in denar kjerkoli ga dobe. Ni bilo v zgodovini slovenstva večjih in spretnejših tatov kot so žerjavovci. Kjerkoli so dobili vpliv, vse je slana vzela. Res je, da nihče ne sme imeti opravka z liberalnimi podjetji, zavodi, obrtniki In trgovci, če hoče, da ne bo ogoljufan. Kajti liberalno časopisje vzgaja notorične goljufe in naročniki tega časopisja morajo izgubiti vsako senco poštenosti. Res je, da je skrajni čas, da se naši pristaši in vsi pošteni Slovenci zavedo, da Je v nevarnosti naša čast, naš dober glas in z vso ostrostjo nastopijo proti propali žerjavovski družbi Sram naj nas bo, da nas je »Jutro« s kolom po glavi moralo zbuditi k samozavesti in odločnosti. Seja SJubfJamkega občinskega sveta V torek, dne 10. t. ra. ob 6 zvečer 9e je vršila seja ljubljanskega občinskega sveta. Sej« je otvoril župan dr. Puc, ki je imenoval za overovaielja dr. Jeriča in Josipa Lovšo. O belgrajskem zločinu. Župan dr. Puc je nato izvajal: »Dne 20. t m. se je dogodil v Narodni skupščini zločin, katerega posledice sta bila v vrstah narodnih polancev dva mrtva in trije ranjeni. Ta dogodek, kakor ga doslej zgodovina parlamentarizma ni poznala, je globoko razburil vso našo javnost in vzbudil težko žalost v vseh plasteh našega naroda. Ta zločin ni samo oskrunil parlamentarnih tal, marveč je tudi silno ponižal naš ugled v svetu. Jaz sem v znak žalosti dal razobesiti na mestnih poslopjih žalne zastave. Temu vzgledu je sledila vsa občina v dokaz solidarnega čuvstvovanja. Poslal sem tudi prizadetim žalno brzojavko in sem se z nekoliko tovariši udeležil maše zadušnice, dočim so se drugi udeležili tudi pogreba žrtev. Žalostnega dogodka pa tnrli danes še nismo preboleli. Toda trdno upamo, da kri ni tekla zaman, marveč da bo utrla pot ena-komernosti, vseh v tej državi, da bo pomagala k ozdravljenju razmer in da ue bo poglobila nasprot-stev med Srbi, Hrvati in Slovenci, marveč da bo mogla najti ono pot v našem političnem življenju, ki edina vodi h konsolidaciji, enakosti in bratstvu! V tej nadi kličem spomina padlih Pavla Radič« in dr. Basarička: »Slava!« Občinski svetniki so županov govor poslušali stoje ter koncem govora zaklicali »Slava!« V nadaljnjem predsedstvenem poročilu je župan navedel darove za mestne reveže. Zbirka za Bolgare je dosegla znesek 76.143 Din, ki je bil izročen bolgarskemu poslaništvu, ki se je za to zelo toplo zahvalilo. Dalje je župan sporočil, da je zagrebški občinski svet imenoval nekatere ulice po slovenskih možeh. Rektor dr. Vidmar je posvetil svojo novo knjigo o znanstveni podlagi elektrotehnike mestni občini. Mestna občina je povabljena na kulturno razstavo v Brnu. Konstituirala se je zveza jugoslovanskih mest in je v odboru zastopana tndi Ljubljana. Župan poroča še o raznih gradbenih in tlakovalnib delih v mestu. Dr. Lemež je v imenu komunistične skupine preči tal daljšo izjavo, ki precizira stališče komunistov in primera belgrajski umor z razveljavlie-njem komunističnih mandatov v konetituairti. Dr. Lemež je v izjavi ostro prijel župana, ker ni takoj sklical žalne seje in je to pripisoval sodelovanju SDS in SLS v občinskem svetu. Da je izjava polna strastnih napadov na SLS in dr. Korošca, je samo-obeebi umevna Tavčar (SDS) je mnenja, da zločin v skupščini ni posledica hipnega razburjenja, temveč je bil pripravljen javno in odkrito. Atmosfera r Belgradu je nujno morala roditi zločin. Zanimiva izjava socialista Likarja. Likar (soc) protestira proti cmečaščenju parlamentarne demokracije. Krivdo za umor v skupščini pripisuje tako režimu, kakor opoziciji, ki ga je zakrivila s svojo netaktnostjo in očividnim namenom priboriti si delež na hegemoniji države. Podžupan Jan: »Lahko izjavim v imenu kluba občinskih svetnikov SLS, da vzamemo izjavo g. župana na znanje Tudi mi obžalujemo ta umor in sočuvstvujemo z rodbinami padlih. Reagirati pa moram na izjavo dr. Lemež a. Dr. Lemež se zgraza nad političnim umorom v skupščini, političnim v toliko, ker je nasprotnik ustrelil iz politične maščevalnosti nasprotnika. Dr. Lemež se je dotaknil seveda tudi militarizma in pristavil zraven svoj republikanski piskrček. (Gu-stinčič vpada v besedo. Galerija se vmeša v debato). Gospodoma Gustinčiču in dr. Lemežu bi jaz odrekel pravico zgražati se nad umorom, kajti njuna stranka je nastala in se vzdržuje s političnim terorjem in atentati To dokazuje zgodovina in če to tajite, postavljate zgodovino na glavo. O. Tavčar je govoril o atmosferi v skupščini, o hegemoniji ter o potrebi revizije ustave. Ta izjava po men j a za Slovensko ljudsko stranko zadoščenje. Ako bi stranki, ki sta sedaj v opoziciji, bili že prej na tem stališču, in bi prva ne zakrivila centralizma 7. abstinenčno in pasivno politiko, druga pa z aktivnim sodelovanjem pri njegovi zgradbi, bi nikoli ne prišlo do hegemo-nizma in tudi ne do žalostnih dogodkov v skupščini. Ustavni načrt, ki sta ga izdelala SLS in Stojan Protič, je navajal bistveno drugačno ureditev države. To so stvari, ki jih ne smemo pozabiti. Stališče SLS je ostalo neizpremenjeno in upamo, da —-i: -i-. ----: ___i-— — puue pi cj an OICJ uu icTiiijc unoi umavc. ivai sc tiče harmoničnega življenja v naši državi, je za to harmoničnost potrebna dostojnost v političnem življenja, zlasti dostojnost do oaeb. če lahko delamo v občinskem sveto mirno, je temu predvsem iskati vzrok v naši dostojnosti. Toda, ali more infamija, kakor jo je zagrešilo »Jutro« s svojim napadom v petek na dr. Korošca, pospeševati harmoničnost javnega življenja? (Protesti v vrstah SDS.) Dr. Korošec je predstavnik Slovenije in slovenskega naroda, organiziranega v SLS in moramo zato proti takemu blatenju protestirati. Tudi naša zelja je, da se premostijo velika nasprotja v političnem življenju, ki so jih povzročili belgrajski dogodki, z veseljem pa moremo ugotovi U, da je ostala državna ideja pri tem vzvišena nad dvomi in da je kljub temu ostal ugled države pri njenih sosedih nedotaknjen.« .,Ž"Pan. rof. Jarc in oblastna uradnika ing. Rueh in g. Pire občinski svetniki. Župan dr. Puc se glede 1 prof. Jarca postavi na stališče, da tega zakon ne predvideva in da sta že poprej bila dr. Tavčar in dr. Tnller hkrati deželna odbornika in občinska svetnika. Glede g. Pirca in ing. Rueha pa je zakon razlagati v tem smislu, da ne morejo biti občinski svetniki samo oni oblastni uradniki, ki imajo neposredno nadzorstvo nad občinskim proračunom. Po interpelacijah je župan dr. Puc ob tri četrt na 9 zaključil javno sejo, nakar se je vršila tajna seja. v Saftja, ,10. julija. (Tel. *Stov.<) Vedno bolj se uveljavlja mnenje, da je iskati vzrok amora Protogerova v konfliktih, ki so nastali v vodstva macedonske organizacije. V neki vesti, ki izvira baje od inozemskega zastopstva notranje macedonske revolucionarne organizacije, se sporoča, da se je umor izvršil na povelje člana centralnega komiteja organizacije Ivana Mi h a jI o v a, toda brez pristanka drugega Slana vodstva Kristo-va. Ker pa smejo člani vodstva sklepati le soglasno in so za to odgovorni kongresu, pomenja to kršitev statutov organizacije. I* te vesti nI težko razbrati očitne vojne napovedi Protogerovih pristašev v organizaciji Ivanu Mihajlovu, tako da je z gotovostjo že v kratkem času pričakovati nadaljnih krvavih dejanj. Tudi radi drugih velikih diferenc v vodstvu se je kongres tajne organizacije, ki bi se moral vršiti že pred dvema mesecema, vedno odlagal, da se preprečijo krvavi obračuni med pristaši raznih skupin kongresa. Celo Protogerov je bil baje že pripravljen, da se sploh umakne iz organizacije in odpotuje v inozemstvo. Pri njem so našli vidiran inozemski potni list. Zdi se p«, da se Je t zadnjem trenutku premislil, vsled žesar so ga nasprotniki odstranilL Opaža se tudi hladno držanje emigrantskega lista »Macedo-nijac, ki odkrito priznava, da je bil umor zasnovan v vrstah revolucionarjev, in ostro loči revolucijonarje in emigrante, pri čemer po. zivlje prvoimenovane, naj prenehajo z bratskimi umori. Tudi macedonski nacijonalni komite, ki sicer ob smrti manj znanih Moče-doncev piše dolge in navdušene posmrtnice, se ob smrti Protogerova omejuje samo na dejstvo, da je svoje življenje posvetil osvoboditvi Macedonije. Truplo pokojnika so položili na oder povsem enostavno, na krsti leži samo en venec s trakovi v bolgarskih narodnih barvah brez napisa. Govori se, da je venec poslal kralj Boris, da s tem počasti generala bol-garske armade. Za Bolgarsko samo je dogodek brezpomemben v notranje- in zunanjo-političnem pogledu, ker gre za čisto mace-donsko stvar. Vendar pa se opaža bojazen, da bo dogodek dal povod za nadaljne krvave obračune, ki bi Bolgarsko utegnili postaviti v svetu v napačno luč, Pilsudshi ozirm dima v Varšava, 10. jul. (Tel. Slov.) Danes nenadno javljajo vladni listi, da je Pilsudski svoje že v podrobnostih določeno in objavljeno potovanje v Romunijo pustil in da bo ostal v bližini Varšave. Ta izprememba se utemeljuje s »klimatičnimi« razlogi. Maršal pa je imel v zadnjih dneh tako številne politične konference, tako z ministrskim predsednikom, s posebno misijo poljskega generalnega štaba, ki se je vrnila iz Francije, in z državnim predsednikom, da je očividno, da je Pilsudski opustil potovanje v inozemstvo zato, ker se želi, da ostane v neprestanih stikih s poljskimi dogodki. v Varšava, 10. jul. (Tel. Slov.) Poljsko zunanje ministrstvo objavlja note, ki so se izmenjavale pred prekinjenjem poljsko-litvan-skih pogajanj v Kovnu. Najvažnejši del dokumentov je litvanski načrt varnostnega pakta, vsled katerega je razumljivo, zakaj je Poljska odklonila nadaljnja pogajanja. Woldemaras predlaga v tem načrtu, da naj se kot sporno označi vse ozemlje med mejo, ka jo je dobila (F: Litva v pogodbi s sovjetsko Rusijo leta 1926, in med mejo, ki jo je leta 1923 Svet Društva narodov določil kot poljsko-litvansko mejo. Semkaj spada ne samo ozemlje Vilne, temveč tudi največji del ruskega guvernementa Grod-no. Potem zahteva litvanski načrt predvsem plačilo odškodnine za nastop Zeligovskega, dočim naj se protiplačilo Litve za škodo, ki Jo je napravilo njeno vojaštvo, pridrži za pozneje. Ob meji, ki jo je določilo Društvo narodov naj se ustvari na ozemlju, ki je po sklepa Društva narodov že poljsko, 50 km dolda »demilitarizirana cona«. Tudi, ko se to izvede, Litva še noče vzpostaviti direktnega železniškega prometa. Poljski odgovor na ta načrt kratko izjavlja, da teh predlogov sploh noče vzeti na znanje, ker ogrožajo suverenost na poljskem ozemlju; Poljska pa je pripravljena, nadaljevati pogajanja na podlagi priporočila Društva narodov in v okviru programa za pogajanja, ki je bil določen na konferenci v K5-nigsbergu. 287 utopljencev v Newyork, 10. juL (TeL »Slov.«J Čilski vladni transportni parnik »Angamos«, ki je plul od Magelhaensove ceste proti Valparaisu, je v zalivu Arauco presenetil strašen orkan, ki ga je vrgel na čeri pri Lebu, kjer se je potopil. S seboj je vozil delavske rodbine na solitrska polja v severnem Čilu in več političnih ujetnikov, skupaj najmanj 291 oseb. Razburkano morje je vrglo na skalnato obrežje samo štiri težko ranjene potnike. Ti pripovedujejo strašne podrobnosti o katastrofi. Rešilni čolni 90 se takoj potopili, na krovu pa je nastal strašen boj za rešilne pasove. Tudi one ljudi, katerim se je posrečilo dobiti rešilne pasove, je divja morska struja potegnila v globočino, ali pa so se tibili na skalah. Radio-postaja na ladji je najbrže bila poškodovana, ker so v bližini nahajajoči se parniki slišali le slabe signale. Ko so hiteli na kraj nesreče, niso o ladji našli nobenega sledu več. Dosedaj je morje vrglo na suho 80 trupel. Giošitti na smrtni potseIH v Milan, 10. julija. (Tel. >Slov.<) Danes so Giolittija na njegovo zahtevo prevideli s sv. zakramenti za umirajoče. Bolnik je star 86 let in ima vnetje ledvic ter je splošno oslabel vsled starosti, dočim je njegov duh še popot-noma svež. Rekel je svoji hčeri, da je vesel, da more slediti svoji soprogi na oiai svet, ker mu je bila dana visoka starost, kakor jo doseže le malo ljudi. Njegovi sinovi so bili poklicani iz Rima in Pariza. Ob smrtni postelji ga obiskujejo številni prijatelji. Gozdovi gore. e Trst, 10. julija. (Tel. >Slov.<) Včeraj okrog 10 dopoldne se je vnel gozd v bližini nekdanje smodnišnice na Catinari pri Trstu. Ogenj je nastal istočasno na več mestih. Takoj so prišli na pomoč tržaški gasilci, ki so ogenj omejili, nakar so se vrnili v mesto. Ob 1 popoldne pa se je ogenj nenadoma zopet začel hitro širiti. Na pomoč so prihiteli kara-binjerji, gozdna milica, vojaštvo in kmetje. Ogenj je zajel okrog 30 ha zemljišča z mladimi gozdnimi nasadi in okrog 30 ha pašnikov. Ozemlje se nahaja med Bazovico, Borštom in Ricmanjem, ter je last družbe za pogozdovanje Krasa. Gasilcem se je proti večeru posrečilo omejiti ogenj. S&odi S£S Dne 8. t. m. nas je obiskal naš priljubljeni narodni poslanec g. dr. Franc K u 1 o v e c ki nam je razumljivo in natančno opisal delovanje SLS v parlamentu ter istočasno jasno dokazal gorostasne laži, ki "jih trobijo v svet jutrovci in samostojneži. Shoda se je udeležilo okrog 300 poslušalcev, ki so prav z zanimanjem poslušali g. govornika. Shod bi pa bil še bolje obiskan, ako ne bi ravno noč pred shodom zbegal ljudi požar v vasi Gabrje, vsled česar je manjkalo veliko Gabrcev. Po končanem shodu se je izrekla zaupnica SLS, njenim voditeljem, še posebno pa g. ministru dr. Korošcu. Isti dan popoldne je imel dr. Ku-lovee shod v Stopičah pri Novem mestu. Stopiče. Preteklo nedeljo popoldne se je vršil zelo dobro obiskan shod SLS. Poročal je poslanec dr, Kulovec. Zboroval« so soglasno izrekli zaupnico Jugoslovanskemu klubu in dr. Korošcu. V Gornji Radgoni je bil v nedeljo, 8 juL zbor zaupnikov SLS, ki je bil izvrstno obiskan. G. Jerebič je poročal o razmerah Gor-njeradgonske posojilnice. Poslanec dr, noh-njec je podal politično poročilo. Zaupniki so enoglasno in navdušeno izrekli zaupanje poslancem SLS, zlasti voditelju dr. Korošcu, ter izpovedali svojo neomajano zvestobo SLS, ki je po svojem programu in delu edina prijateljica slovenskega ljudstva m poklicana voditeljica v političnih stremljenjih in bojih, i Novosodska vremenska napoved. Tiho, lepo in vedro. Morda kratke nevihte. Dunajska vremenska napoved. Ponoči nI izključena kratka nevihta, jutri zopet večinoma jasno in vroče, lokalni vetrovi. Noue zločinske „Jufra" Včerajšnje »Jutro« prinaša tele nove klevete: 1. Nesposobnost dr. Korošca. 2. Koroščevo krvavo ministrovanje. 3. Korošec Je formalno in moralno odgovoren in Je sokriv dejanj, ki imajo krvavi značaj. 4. »Slovenec«, »Domoljub« in »Straža« so zaplembe v polni meri zaslužili in dr. Žerjav in Pribičevič sta vršila le svojo dolžnost, ako sta protidržavnim hujskačem stopila na prste. 5. Pohvale Je vredno dejstvo, da je pod PP-režimom policaj pregledal vsako tiskovino, ki je šla iz Jugoslovanske tiskarne. 6. Jugoslovanska tiskarna je kovačnica laži, klevet in hujskanja. 7. Po politiki dr. Korošca so dobili orožniki za svoj opravek krvoprelitje in preganjanje ter ubijanje nedolžnih ljudi. 8. Uspeh vlade dr. Korošca Je sledeč: Smrtne žrtve v Zagrebu, težko ranjeni r vseh treh prestolicah. Krona vsega pa je Korošcu zločin, ki nima para v zgodovini: umor in poboj poslancev v Narodni skupščini To je krvava bilanca prežalostnega ministrovanja dr. Korošca. To so »Jutrove« besede. Sporočamo to novo iniamijo naši javnosti in jo pozivamo na brezobziren boj proti klevetnikn. Cerkev in delavsko vprašanje Vse do zadnjega časa se je z marksistične strani splošno napadalo Cerkev in kalolištvo, da na eni strani prikrito podpira kapitalistični profitarski gospodarski red in da na drugi strani ne stori predvsem za industrijsko delavstvo prav nič. Ti glasovi so šli in se še danes slišijo po sestankih marksističnih kulturnih in strokovnih organizacij kakor tudi Eo socialističnih političnih shodih. In marsi-ateri delavec in polizobraženec je vzel te besede za sveto resnico in jim tako še danes množice verujejo. Opazovalec lahki vidi, kake posledice rodi ta bodisi zavestno ali podzavestno vodeni boj proti Cerkvi. Ne piše in ne govori se zastonj o odtujitvi proletarijata Cerkvi. Pa je morda res Cerkev zgrešila v veke ji zapisano pot svetovnega duhovnega poslanstva in se dala preslepiti mamonu? — Le ke-daj? Kako daleč je od teh napadov — resnica. Da pokažemo le-to v vsej jasnosti, naj govore te vrste. Nočemo pričati sami, dajmo besedo — marksistu. Od 30. maja do 19. junija ze zasedala mednarodna konferenca dela v Ženevi. Kakor vsako leto, tako je tudi letos direktor mednarodnega urada dela Albert Thomas predložil konferenci obširno izčrpno poročilo o delu mednarodnega urada dela, pregled vseh svetovnih socialnih vprašanj in položaj celokupne mednarodne socialne politike. Objektivnosti ne more odrekati temu poročilu nihče. Gotovo je eno najbolj zanimivih poglavij ono o delu katoliške Cerkve na polju delavskega varstva, socialne in gospodarske politike v okviru smernic okrožnice »Rerum no-varum« Leona XIII. To je pač izjava svetovne institucije, ki ji je enake treba iskati tudi v zgodovini. Značilna je tembolj, ker za izdano poročilo mednarodnega urada dela je osebno odgovoren direktor Albert Thomas, ki je — kakor znano ■— socialist. Poročilo pomeni v celoti sijajno in brezpogojno priznanje dela katoliške Cerkve in papežev v pogledu mednarodne delavske politike. Posebej kaže na to, kako Cerkev z železno doslednostjo izvršuje svoje vesoljno versko in splošno duhovno poslanstvo. Albert Thomas pravi: »Z vso pažnjo in simpatijami moramo zasledovati v novejšem času religiozna gibanja in pokrete, ki jih preveva tako močan socialni duh in katerih sile se, žal, le prevečkrat podcenjujejo. Neprecenljivo pomoč more ^pričakovati mednarodna organizacija dela ( prav od te strani. Veliko gibanje pod okriljem katoliške eerkve, vzniklo iz okrožnice »Rerum nova-rum«, jasno kaže vso neupogljivo plodonosno silo. Rad bi šel v podrobnosti tega gibanja, a mi prostor to zabranjuje,« nadaljuje Thomas. >Ob nastopu svoje vlade decembra 1922 je papež Pij XI. znova poudaril katoliški nauk o pravu, gospodarskem redu, še posebej pa o »lastninski pravici, pravicah, in dolžnostih delavcev in razmerju med delavci in delodajalci«. Pij XI. se obrača predvsem do tistih, ki dasi ne odklanjajo teh naukov, vendar v vsakdanjem življenju tako ravnajo, kakor da bi izgubile, te besede svojo prvotno veljavo ali kakor bi jih sploh več ne bilo. Ti nauki in norme,« zaključuje papež, »morajo zopet priti v vso tvorno moč, posebej pa še pri pouku mladine.« Duhu in smernicam okrožnice »Rerum novarum« je zvesta Katoliška duhovščina In skuša z njim bolj in bolj prepojiti narode. Na posameznih pokrajinskih koncilih, v pastirskih listih in katekizmih bomo našli be- sede Leona XIII., ki odločno govore za katoliško socialno organizacijo, za pravičen zaslužek, o upravičenosti stavke, o pravicah in dolžnostih delavcev k solidarnosti v oktiru društev, ki naj bi bili klicarji delojemalcev. Sredi socialnih prevratov zadnjih let, sredi vseh spornih gospodarskih vprašanj med vojno in še potem — naj je prišlo karkoli — katoliška duhovščina je vztrajala in se trudila ohraniti izročilo čisto in neokrnjeno in ga se izpopolniti.« Še nihče pred Thomasom ni izrekel na tako širokem forumu tako odločnih besed. Morda niti najboljši katolik ne bi tako branil svoje Cerkve. Da pa Cerkev dejansko v tem duhu v življenju ljudstva deluje predvsem kot etična velesila, evo nekaj primerov: Belgijski škofje so v skupnem pastirskem pismu 1. 1927. odločno obsodili vsakršen liberalizem in poudarili, da je le-ta krivec »bednega položaja delavskega razreda v zadnjih desetletjih. Z vso upravičenostjo se je obrnil socijalizein proti socialni razrvanosti, ne sme pa si umišljati, da ima v tej boju monopol.« Škofje izjavljajo, da nimajo nič proti nekakemu »kompromisu«, proti počasnemu skupnemu pohodu proti skupnemu nasprotniku, s predpogojem, da ostane čistoča verskih resnic in programa, katerega izvršitvi velja združitev, nedotaknjena. Istega leta je 7 ameriških škofov zavrglo oni liberalizem, ki »je dovedel do mamonističnega kapitalizma v najslabšem pomenu besede, k samosilstvu in spravil človeško družbo v nered in razkroj. Skupen pastirski list ostro zavrača »plutokracijo, ki se je potom monopolov, trustov in koncernov polastila določevanja vseh življenjskih sredstev in ki brez kontrole ne ozirajoč se na zahteve pravičnosti, neusmiljeno gospodari.« Preklinja »denarne mogotce«, ki izrabljajo ljudsko bedo v utrditev svojega gospodarstva. Banke vladajo v nekaterih državah. Tu je vsa delavska zaščita brez pravega pomena. — Z vso odločnostjo odklanjajo avstrijski škofje »neresnične in zlobne očitke, da dovoljuje katoliška Cerkev delavcem napram kapitalističnim podjetnikom le pokorščino in potrpljenje, da pa na drugi strani brani in podpira kapitaliste in plutokrarijo. Človeško družbo je treba znova zgraditi na principih krščanstva. Posedujoči razredi so dolžni uporabljati svoje bogastvo v splošni blagor, ustvarjati z njim nove delovne prilike, ker imajo vsi ljudje, ki morejo delati, pravico in dolžnost do dela. Zaslužek mora odgovarjati na eni stkani uspehu in pomenu dela, na drugi strani pa omogočati primerno življenje kakor tudi ustanovitev in vzdrževanje družine. Preskrbljeno mora biti tudi za čas bolezni, starosti in onemoglosti.« L. 1920. poudarjajo škofje iz Lombardije da zahteva pravičnost od kapitalista, da v času krize prevzame nase zmanjšanje svojih du-hodkov, ko se vendar delavčev zaslužek, ki «e itak komaj krije prepotrebne izdatke, ne more še bolj znižati. Škofje Združenih držav zahteva v svojem »programu za ljudski preporod« pravične družinske plače, ki pa predstavljajo le minimum socialne pravičnosti. Zborovalna in združevalna pravica delavcev se gotovo ne bo nikoli več stavljala kot vprašanje. Francoski škofje so ob priliki mezdnega boja 1. 1925. izjavili, da mora zaslužek kriti potrebe dnevnega življenja. škof v Trieru je v zadnji mezdni boj v Saarski kotlini sam osebno posegel in interveniral pri vodilnih osebnostih v kovinski industriji in je bilo delavstvu ugodeno v veliki meri po njegovem prizadevanju. Kar zadeva delovno pogodbo in delavske organizacije, izjavlja nadškof v Lyonu (maja 1924), da se mu zdi, da se delodajalec, ki je pripravljen sklepati delovno pogodbo le s posameznim delavcem, zelo oddaljen od naukov Cerkve. — Avstrijski škofje pa preko katol. delavskih organizacij s simpatijo pozdravljajo čut skupnosti vsega delavstva, ki noče ostati napram premoči kapitalizma brez zaščite. Kolnski nadškof in kardinal piše v svojem pastirskem listu 1. 1927. o gospodarski skupnosti dela in kapitala in imenuje obratne svete kot nosilce bodoče organizacije produkcije. Mnogo je odvisno od izbere pripravnih oseb. V ostalem je treba priznati vrednost delovne moči, kulturne zahteve delovnega ljudstva. In s kako svarilnim glasom govorita naša slovenska škofa v letošnjem pastirskem listu, ko gledata rane, ki jili zadaja človeštvu kapitalizem in ki jih mora prenašati tudi slovenski narod. Socialne razlike »vodijo k nesrečnemu razrednemu boju in nazadnje h krvavi svetovni revoluciji.« V nadaljnjih besedah, ki morajo odmevati v srcu vsakega človeka, postavljata človeško družbo pred dvojno možnost: ali krvava sve-iovna revolucija ali krščanska socialistična družba. Gotovo sta ta dva globoka vidca dovolj glasno zaklicala vsemu človeštvu in še posebej slovenskemu narodu, kakršna bo njegova pogibelj, ako še pravi čas ne spozna. Vsepovsodi na svetu Cerkev po svojih škofih in duhovnikih živo kaže ljudstvom tudi pota k pravi socialni blaginji. Cerkev v celoti ne uči in ne podaja nobenih sistemov in načrtov, temveč hoče kot Duhovna Mati človeštvo prekvasiti s krščansko ljubeznijo in otroštvom božjim. S tem pa še ne brani zatiranim in ponižanim njihove vseskozi upravičene borbe, ampak ji prav ona daje idealne vsebine — vso polnost in zagotovilo konca bede in gorja. Pete an prodaja socialistično ouhlico V petek, 6. julija, zvečer se je vršil na unionski verandi v Mariboru shod socialistične stranke- Nastopila je trojica — Petejan, Eržen, Grčar. Petejan je bil prav dolgovezen in je izkoristil priliko, da se po dolgem času zopet enkrat prav na široko izblebeče. Povedal ni ničesar; kar je govoril, najdeš vse v »Jutrovh« uvodnikih. Odobraval je politiko buržujske opozicije, ki jo je takoj za njim prav ostro napadal njegov sodrug Eržen, ki je tudi sicer v mnogem dementiral svojega predgovornika, dasi se tudi pri svojih besnih napadih na vlado, ki so pri vsaki besedi razkrivali onemoglo jezo tega politička, ni izogibal prav nesramnih in lažnih trditev. Gospod poslanec Petejan ni niti črhnil o tem, da bo zapustil parlament. Vrstili so se sami napadi na vlado in na te šmentane kleri- Za zjokati se je Če postane mož, katerega muči glavobol, malodušen. Temu se lahko izogne, kajti -rabie+e nam prinesejo pri teh kakor pri drugih bolečinah brzo pomoč. - Pristne samo v originalnem zavoju kalce, ki so vsega krivi, kar se na svetu hudega zgodi. Človek bi mislil, ko ga je takole poslušal, da govori kakšen buržuj a la Pribičevič. In na koncu, pomislite, kaj se je zgodilo! Za Boga svetegal Petejanček je s tresočim glasom, ki je izdajal, da celo sam zvoku lastnih besed ne veruje, izdal vladi vojno napoved, tako da so se poslušalci spogledovali, češ: ta je pa korajžen in močan. Kjer je končal, bi bil moral šele začeti. Ljudje so namreč pričakovali, da jim bo povedal, kaj je dosegel za nje dobrega v Belgradu; tudi je pozabil poudarjati, da je njegova moč in veljava v Belgradu tolika, da mora tamkaj za uboge sodruge posredovati klerikalni poslanec Zebot, katerega prav pridno okupirajo z najrazličnejšimi prošnjami, roteč ga, naj njihovih imen ne izda dragim sodrugom. Opazili smo jih nekaj na petkovem shodu, pa so bili čisto tihi, ker prav dobro vedo, da ne morejo gospod Petejan v Belgradu prav ničesar iz-poslovati, dasi na shodih prav mogočno bobne in hrešče. Predsednik jc po Petejanovem in Erženovem političnem velegovoru že zaključil shod, pa se je končno še usmilil Grčarja, ki mu je milostno podelil besedo, da se je lahko razčvekal. Die verdammten Klerikal-tzen — oni bi radi samo streljali! Pa je imel smolo. Ljudje so kar trumoma začeli zapuščati zborovanje, zunaj pa so se norca delali: Kdo bo pa Grčarja poslušal! Delavci, ki niso zaslepljeni socialisti, pa so se domov gredoč takole pomenkovali: šimfat pa znajo, šimfat. Klerikalci, klerikalci, pa samo klcrikalci. Kaj imamo mi od same šimfarije in hecanja. Radi bi samo vedeli, kdaj pa bo boljše za nas, kaj so naredili gospod Petejan v Belgradu za tistih enajst železničarjev, ki so bili odpuščeni. Delavski laživoditelji, pazite! Delavstvo vas je zalotilo, da ste se usužnjili reakcionarni, kapitalistični in buržujski SDS in bo pazilo na vsak vaš korak. Delavstvo ne mara hujskanja, ampak ono hoče zboljšanja svojega slabega gmotnega položaja. Prej ali slej pa bo spoznalo, da so pravi delavski voditelji na Slovenskem samo tisti, ki jih jc učil socialno misliti, čutiti in delati prvi in največji organizator slovenskih delavskih mas — Evangelist Krek. Selma Lagerlof: Roka duha Natanko, ko je udarila ura eno, je nekdo prišel in pozvonil na doktorjev zvonec. Prvo zvonenje ni imelo nobenega uspeha, ko pa je drugo in tretje zvonenje izdalo, da je stvar neomajno resna, je prišla skoz kuhinjska vrata Karolina, doktorjeva postrežnica, da vidi, kaj je. In ko se je Karolina malo časa dogovarjala, je morala uvideti, da je treba doktorja zbuditi. Potrkala je na duri spalnice. »Prišel je nekdo od svojcev neveste gospoda doktorja. Gospod doktor morajo tje. »Ali je bolna?« se je oglasilo od znotraj. »Ne vedo, knj ji je. Mislijo, da je morala nekaj ,videti'.« »Dobro, pozdravim; pridem takoj.« Doktor ni spraševal naprej. Ni imel rad, da bi imele dekle njegovo nevesto po jezikih. Čudna stvar to, te vraže, je mislil, ko se je oblačil. Saj leži hiša vendar sredi mesta, ni niti malo romantičnega na njej. Čisto navadna, grda, stara hiša, prav taka, kot vse druge v mestni četrti. Pa straši v njej kar ua debelo. Če bi ležala še v temni uličici ali nekoliko izven mesta sredi kakega divjega vrta, kjer bi skrivnostna stara drevesa tolkla po oknih, v takšni viharni zimski noči! Ali s cerkvijo, hranilnico, vojašnico in cukrarno čisto v bližini! Človek bi moral misliti, da bi morala cukrarna vse strahove pregnati s svojim ropotom in kuhanjem in velikimi parnimi kotli. Toda ne — nikakor ne! Na svoj način je zaslužila prikazen občudovanje, Imela je energijo, neverjetno energijo in sposobnost, da si ohrani svoj prostor v zavesti ljudi. Pač so priznavali, da se zdaj že približno dvajset let ni dala videti, odkar sta se bili vselili v sobe duhov gospodični Burman. Toda ali jo je kdo pozabil? Saj to se je pokazalo zdaj : le ker je Ela povsem nepričakovano zbolela, je bilo treba že trditi, da je nekaj videla. Da se je česa prestrašila, to pač ni bilo nemogoče. Ona je bila kakor predestinirana videti strahove, ker je vse svoje življenje prebila pri svojih dveh nervoznih, starih tetah. In da je bil strah v hiši, to je pač zmerom in zmerom slišala in verjela. Odmala je bila njena fantazija z vsem tem razdražena. Ko je prvikrat obiskal teti radi bolezni, mu je ona takorekoč s ponosom in radostjo povedala: »Tukaj je soba duhov.« Z glasom, kakor bi bila pokazala rodbinsko dragocenost. »Veste, gospod doktor, ni da bi kvartali v tej sobi.« »Zakaj pa ne?« »Veste, če napravi kak igralec najmanjšo napako, še tako nepomembno zvijačo, se pokaže roka in leže poleg njega na igralno mizo.« »Kakšna roka?« »Stara, grda roka s težkimi diamantnimi prstani na krivenčastih prstih in s pravimi čipkami okoli zapestja.« »Kaj pa potem?« »I, drugega ni videti ko roko.« »Pa odkod pride to?« »Tega nihče ne ve, zmerom se je pokazala tu.« Pripovedovala je to zelo smelo; a kdo bi mogel vedeti, kdo bi mogel vedeti? Ona je gotovo verjela v strahove. »Tako se priplazi, vidite, gospod doktor, na rob mize se priplazi, tesno ob tistem, ki igra. Strah, in potem pokaže z velikim, kri- venčastim prstom na eno izmed kart! Nohte ima nalik krempljem, ukrivljene in ostre.« Ne, vsekakor ne, v vse to ona pač ni mogla verjeti. Saj je vprav sobo duhov izbrala zase... Doktor se je žuril mimo velike cukrarne, v kateri dela niti ponoči niso prekinili, in je prispel po kamenitem stopnišču v hišo. Bog se usmili, tudi sam bi se bil skoro prestrašil. Na stopnicah je stala dolga postava, ki je bila popolnoma zavita v črn šal. Teta Malka je bila prišla sama dol, da bi mu posvetila po stopnicah. »Kako je Eli?« je vprašal doktor. »Kako lepo od tebe, da si tako hitro prišel,« je rekla teta Malka. »Jaz ne vem, kaj ji je. Ti moraš sam pogledati.« Skoro je tekla po stopnicah gor, kakor tudi je bila stara. Doktor si je mogel šele zdaj živo predstavljati, da bi bilo res nevarno odlašanje. Hudo bi bilo, če hi imelo zdaj priti kaj vmes, z malo deklico tam zgoraj, ki si jo je izbral za ženo! Vse svoje življenje ni videl nobene, ki bi bila zanj bolj primerna. Zelo lepa, in razen dveh starih tet nobenih drugih sorodnikov, in seveda slrogo vzgojena, na dom navajena, urnih rok v gospodinjstvu, mirna. Ko sta stopila v predsobo, se je obrnila leta Malka zopet k njemu. »Midve sva se zbudili sredi noči, ker je tako strašno kričala, in vse od takrat je nisva mogli pomiriti. Nisva si znali drugače pomagati, ko da sva dali tebe poklicati. Odprla je duri v El/ino sobo, pomolila glavo noter in rekla, da je on prišel. Precej nato je mogel vstopiti. Notri je bilo tako svetlo, da je prvi hip težko kaj razločil. Prinesli sta morali pač vse svetiljke in luči, kolikor jih je bilo pri hiši. Ob tej razsvetljavi je moral vsakdo spoznati, da je bila tu nekoč, ko je bila hiša na višku svojega sijaja, dvorana, v kateri so se vršile gostije. Tu torej so bili sedeli pri igralnih mizah in vprav tu se je bila pokazala roka prikazni. To je moralo biti groze in vznemirjenja! Treba je bilo pogledati samo njegovo nevesto, pa si videl, kako so utegnili izgledati. Sedela je sredi sobe v velikem naslonjaču, vzravnana je bila popolnoma pokonci, se ozirala okrog s čudno blodečimi pogledi, bila bleda, s pravo mrtvaško barvo, zobje so ji bili stisnjeni in tresla se je. Naslonjač je bil potisnjen v sredo sobe. Imel je proste noge. Nič pohištva ni bilo v bližini, nič se ni moglo spodaj skrivati in se nepričakovano ven priplaziti. Ona se ni zmenila za nikogar od njih, ki so vstopili. Imela je zdaj oči trdno, prav trdno priklenjene na senco omare, ki je segala proti oglu lončene peči. Morala je sumiti senco, da se hoče na kak način grdo poigrati z njo. Povlekla je obleko nase, kakor v nameri, da bi bila pripravljena bežati, če bi se senca zgostila in oblikovala na kak način, morebiti v veliko roko s prsti in kremplji. Doktor je pomaknil zato brž sveti ljko počez, lako da je njena luč padla v kot. Ona je omahnila nazaj na stol. Zdaj je prišla leta Berta in poročala prav tako kot ž« telii Molka. »Zbudili sva se zaradi njenih krikov, kakor da bi bila zblaznela, iu taka je bila potem ves čas- Samo luč hoče imeti, vedno več luči. Kaj misliš, kaj utegne to biti?« (Dalje prih.j 3uijje novega KOLEDAR. Sreda, 11. julija. Pij, Olga, Sidrcmfj, Sa-vin — 193. dan v letu. — Po pravoslavnem koledarju 28. jiunij, po muslimanskem 22. januar 1347, po židovskem 23. december 5688. ZGODOVINSKI DNEVL 11. julija: 1848 se je slovenščina uvedla v šole. — 1846 se je rodil kralj Peter L — 1700 se je ustanovila v Berlinu akademija znanosti. — 1896 je v Berlinu umrl starinoslovec Ernst Curtius. » ■k Poslancem SLS. Člane Jugoslovanskega kluba vabim, da se v nedeljo, 15. julija polnoštevilno udeležijo ljudskega tabora v £alcu. — Prof. Anton Sušnik, podpredsednik Jugoslovanskega kluba. -M- f P- Joahim Košenina, gvardijan frančiškanskega samostana in rektor božjepotne cerkve Marije Pomagaj na Brezjah, kaplan in katehet v Mošnjah, je včeraj zjutraj po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pokojni je bil rojen 26. novembra 1883 v Kosezah, župnije Št. Vid nad Ljubljano. V frančiškanski red je stopil 24. avgusta 1901 in je 15. julija 1907 prejel mašniško posvečenje. Služboval je v raznih samostanih provincije sv. K iža Slovenije. V Brežicah kot pridigar in spovednik; pri Sv. Trojici v Slov. goricah kot samostanski vikarij; v Kamniku kot voditelj tretjega reda in katehet na uršulinski šoli v Mekinjah; v Ljubljani je bil katehet na Vrtači, v Marijanišču in v Lichtenthurnovem zavodu. L. 1925. ga je provincijalno predstojništvo poslalo za gvardijana na Brezje, kjer je do svoje smrti deloval v čast božjo in dušni blagor tistim, ki so iskali svoje tolažbe pri Mariji Pomagaj. Zvest in natančen v svojih službah, ne utrudljiv v dušnem pastirstvu, naj Ti bo v plačilo sam večni Plačnik! — Pogreb bo v četi-tek, 12. julija ob desetih na Brezjah. * Jubilejni ljudski tabor v Žalcu. Glasom iz Belgrada došlega brzojavnega poročila velja za udeležence jubilejnega ljudskega tabora v Žalcu v dneh 14., 15. in 16. julija ugodnost polovične vožnje pod običajnimi pogoji, to je udeleženci kupijo na vstopni postaji cel vozni listek do Žalca, ki velja skupno s potrdilom o udeležbi za brezplačen povratek do vstopne postaje- ^ ^ Volitve županov v obmejnih občinah. SLS je v vseh obmejnih občinah, kjer so se pred 14 dnevi vršile občinske volitve, dobila svoje župane. V občini Trate pri Cmureku je izvoljen za župana g. Anton Mally, v občini Velka pri Mariji Snežni g. Anton Ploj, v občini Rožengrund pri Sv. Ani Jakob Petek, v občini Dražin vrh Jakob Kukovec in v občini Sladki vrh Ivan Gojnik. Vsi novoizvoljeni župani so odločni pristaši SLS! Tudi v občini Sladki vrh, kjer so po »Večernikovih« in »Ju-trovih« poročilih vladali Nemci, je izvoljen za župana pristaš SLS. — V občini Slatinski dol pri Svečini, kjer se bodo vršile občinske volitve 29. t. m., je vložena samo lista SLS. V občini Sv. Jurij ob Pesnici pa so vložene štiri liste. SLS ima tretjo skrinjico. Županski tečaji v Slovenski Krajini. Mariborski oblastni odbor je sklenil prirediti v Slovenski Krajini pet županskih tečajev, na katerih se bodo dala županom, občinskim odbornikom in tajnikom potrebna navodila za pravilno vodstvo občinskega gospodarstva, občinske pisarne in drugih občinskih poslov. Prvi županski poučni tečaj bo v nedeljo, dne 15. julija 1928 v Dolnji Lendavi. Tečaj se bo vršil v prostorih meščanske šole in prične ob pol devetih dopoldne. * Okraj Kastav — izločen i* ljubljanske oblasti. Zadnji petek 6. t. m. sta prešla okraj i» občina Kastav iz področja ljubljanske oblasti. Izločitev iz ljubljanske oblasti in prevzem v primorsko-krajiš^io oblast se izvršil v prisotnosti velikega župana ljubljanske oblasti dr. Frana v odopivca ttr velikega župana pri-morsko-krajiške oblasti Juraja Kučiča v Ka-stvu. S tem ye tudi ljubljanska oblastna skupščina izgubila enega svoiega člana, zastopnika kastavskega okraja g. Štrolo, ki je postal član obl. skupščine v Karlovcu. * Rodbina Pleteršnik v Pišeeah iiumria. IS. septembra poteče pet let, kar se je poslovil v Pišecah od slovenskega naroda gosp. profesor Maks Pleteršnik, 4. julija pa je za-tisnila svoje oči v 82. letu življenja njegova blaga sestra Marija. Pogreb se je vršil dne 6. julija ob asistenci treh duhovnikov. V gin-ljivih beeedah se je poslovil od blage ranjke domači goep. župnik. Marijina družba je položila kumici 8voje zastave žalni venec, cerkveni pevski zbor pa ji je zapel v slovo. Rajna Mirni je preživela 40 let kot grajska dama barona Moscon v pišečkem gradu. Ko je leta 1820 Anton Albert baron Moscon vzdrževal v pišečkem gradu privatno ljudsko šolo, je btl zaslužen učitelj na tej šoti g. Franc Pleteršnik, oče umrlih bratov in Beeter Pleteršnik. Kar Je bil oče Pišečanom, to je bil gospod profesor slovenskemu narodu. Vat bo nam pa učitelji čednostnega, zadnja potoinkinja te plemenite rodbine Mirni pa učiteljic« »vetnilkega Hvijenja. •k želeimlškitn invalidom in rpokojeneem. Društvo železniških vpokojervoer je ponovno Dečva! Naročajte izvršeno Dečvo OSombažna, svilena) pri Propagandi Dečve, LJubljana, Kongresni trg 4. osebno posredovalo pri direkciji drž. železnice v Zagrebu v zadevi še nenakazanih nezgodnih rent in draginjskih doklad. Dobilo se Je zagotovilo, da se nakazila za mesec junij in julij v najkrajšem času izvrše. Tudi glede vpoko-jencev južne železnice je društvo v zadnjem času prejelo najboljša obvestila iz merodo-stojnth strani, na podlagi katerih upa, da se vendar tudi to pereče vprašanje po dolgem neumornem delu in trudu uredi. Toliko v pojasnilo prizadetim in zvestim članom, kakor tudi tistim, kateri društvu mečejo polena pod noge in ga v tem težkem boju ovirajo. Ne pomislijo, da škodujejo s tem samim sebi in skupnosti. it Občinske volitve pri Sv. Juriju ob Pesnici. K notici pod tem naslovom v »Slovencu« od 1. Julija smo dobili pojasnilo, da so reklamacije dospele šele 28. junija s popoldansko pošto in da se je rok za vlaganje kandidatnih list razpisal na občinski deski 29. junija ob 8. zjutraj. Potrdilo glede pravo-močnosti volivnih imenikov je občinski sluga takoj isti dan izročil organizaciji SLS kot prvi in je bila lista SLS vložena isti dan kot obe nasprotni listi. it Iz Argentine se je včeraj vrnil g. župnik A. M r k u n s Homca, ki je od decembra meseca p .1. dalje deloval med tamkajšnjimi izseljenci. * Iz železniške službe. Premeščeni s o : k strojnemu oddelku generalne direkcije v Belgradu: Ernest Ives, Stane Obereigner, Fran Istenič, tehniški uradniki II. kategorije, 5. skupine; Drago Lovac, poslovodja zva-ničnik II. kategorije, vsi iz železniške delavnice v Mariboru; Fran Borko, uradnik II. kategorije 3. skupine iz postaje Tezno k oddelku za kontrolo dohodkov generalne direkcije, eksponiran v Mariboru. Napredovali so : pri ljubljanski direkciji: Ivan Golič, zvanič-nik I. kategorije 1. skupine, za uradnika III. kategorije 3. skupine; prizagrebški direkciji: Nikola Grahek, zvaničnik I. kategorije 2. skupine, za uradnika III. kategorije 3. skupine; Ciril Jenko, zvaničnik I. kategorije 1. skupine, za uradnika III. kategorije 3. skupine; Martin Ferjan, zvaničnik II. kategorije 1. skupine, za uradnika III. kategorije 2. skupine. ■k Na nov, času primeren način deluje »Sveta vojska« širom naše domovine in sicer z agitacijo od vasi do vasi, od hiše do hiše, od srca do srca, V preteklih treh tednih je obiskal zastopnik »Svete vojske« Fr. de Cecco župnije dekanije Loka. Povsod je ljudstvo kazalo živahno zanimanje, zlasti predavanja so bila zredno dobro obiskna. Tako je bil v Zalem logu na kresno nedeljo razveseljiv pogled na pestro sliko zbranih poslušalcev po sv. maši pred cerkvijo, popoldne po litanijah pa je bila dvorana v Društvenem domu v Dražgo-šah tudi napolnjena. V nedeljo, dne 8. julija pa so zborovali ob meji v Novi Oselici. Zopet polna dvorana. Lepo je uspelo tudi predavanje v kranjski dekaniji v Križah pri Tržiču, dne 17. junija. — »Sveta vojska« se vsem, zlasti čč. gg. župnikom, ki so zastopnika povsod z vso gostoljubnostjo sprejeli, prav iskreno zahvaljuje. — Zdaj pride na vrsto kamniška dekanija. — Strnimo vse sile, da priborimo slovenskemu narodu srečno, trezno bodočnost! Franc Missia, nečak kardinala Missie, yt prispel iz Amerike v svoj rojstni kraj Hra-stje-Mota pri Radencih, kjer bo nekaj časa na letovanju. •k Nesreča. V vasi Planina je vol sunil dekle Frančiško Reberškovo s tako silo, da se je onesvestila. Reberškova je precej občutno poškodovana. k Pogrešajo Jožefo Dolanc iz Št. Jurija pod Kumom. Dne 1. julija je šla od doma, pa se doslej Se ni vrnila. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči na naslov: Franc Dolanc, Št. Jurij pod Kumom, p. Radeče pri Zidanem mostu. ik Smrt pod tovornim vlakom. Pri litij-tijskem ključ, mojstru Francu Ruparju se je učil deseti teden 16 letni Tone Nejedli iz Save pri Litiji, od koder je hodil vsako jutro k mojstru ter se na večer vračal zopet domov. Vajenec je večkrat tarnal radi bolečin v glavi. — V pondeljek 9. julija je šel kakor po navadi ob železniški progi proti Litiji. Okrog šestih sreča tovorni vlak. Hipoma se vrže sredi vlaka pod kolesje. Obe nogi in eno roko mu je pretrgalo, glavo pa zmečkalo. Seveda nI bflo nobene rešitve. — Tudi oče nesrečnega fanta je pred leti končal svoje življenje v duševni zmedenosti pod vlakom v Beukah blizu Zagorja. •k Bik zabodel iensko. Pastir Ivan Du-šanič iz vasi Mrdoviča pri Vinkovcih je te dni prignai svojo čedo domov. Čakala ga je doma žena Marija, ki je odprla čedi vrata tf hlev. T« se je bik zakadil v žano in jo smrtno raniL Prepeljali so jo v bolnico, kjer pa je zjutraj že umrla. ■k Za aolnčenje najboljSa >SoUa ereme« v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica. -H- Zahvala. V posebno dolžnost si štejem d e se tem potom g. Jan. Štrcinu, nar. poslancu (Jugoslov. klub) javno zahvalim za njegovo ▼eliko požrtvovalnost in dobrote, ki jih je storil za mene pri merodajnih činiteljih v Belgradu v zadevi ureditve moje pokojnine in aKontacije. — Štefan Novak, podpreglednik fin. kontrole v pok. * Društvo sv. Barbare t Brunsumn na Holandskem preskrbi osem rudarjem delo. Pogoji so sledeči: 1. Biti morajo vešči godbe na pihala in ne rmejo biti s» irejši kot 36 let. Pri glasiti se je treba do 15. avgusta na društvo Sv. Barbare Gregorius — Plein No. 43, Brun-sum, Limburg, Holaad. CfuTblfarta NOČNA SLUŽBA LEKAREN, Drevi imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. * O Radi nujnega popravila proge električne cestne železnice bode cesta od Češno-varja do gostilne »Marenče« v četrtek, 12. t. m. in petek 13. t. m. za cestni promet zaprta O Umrli so v Ljubljani v času od 7. do 10. t. m.: Boris Lotrič, sin kontoristinje, 1 | mesec, Gradišče 11; v bolnici so umrli v istem času: Franja Sašek, pekova žena, 27 let, Celovška cesta 62; Melanija Valentin, hči zasebnega uradnika, 5 let, Kodeljevo 241; Franc Čampa, sin posetnika, 24 let, Sodra-žica 20; Anton Golob, sin posestnika, 24 let, Polica 2. 0 Z razglasne deske. Na razglasnih deskah mestnega magistrata razglaša okrajno sodišče v Ljubljani dražbo dveh hiš v Rudniku in travnika v Karlovškem predmestju za dne 10. avgusta t. 1. Izklicna cena znaša za vse tri nepremičnine skupno 290.000 Din. — Objavljeni so preklici nekaterih oseb radi umobol-nosti. O Zasledovanje kolesarskega tatu. Čevljarski vajenec Alojzij Grošelj v Radomljah si je zadnjo nedeljo kupil novo kolo in plačal zanj takoj 1900 Din. Ko pa je v ponedeljek zvečer pogledal v shrambo, kjer je imel kolo spravljeno, je ves osupel spoznal, da mu je kolo že nekdo zmaknil. Ves potrt je povedal to svojemu mojstru Ivanu Franzu, ki se je nato brez pomisleka vsedel na svoje kolo in se odpeljal v Ljubljano. Tu je v Schiavovi gostilni »pri Starem Tišlenju« zvedel, da je nekdo kakih deset minut prej ponujal naprodaj ravno tako kolo, kot ga je on opisal za 1750 Din, dočim mu je nekdo ponudil za kolo samo 1250 Din. Franz je naročil v gostilni naj možakarja primejo, če se še vrne, sam pa se je moral vrniti z vlakom v Radomlje, ker ni imel luči za svoje kolo. Čez kake pol ure se je možakar res vrnil z ukradenim kolesom. Ljudje so o tem takoj obvestili stražnika, ki je kolesarskega tatu aretiral. Je to 20-letni Rudolf Petričič, doma iz Sv. Lenarta pri Brežicah. Petričič je služil za hlapca pri Čadu v Rožni dolini, kjer je ukradel lepo dvocevno puško, in šel za nekaj dni v Radomlje k nekemu kmetu. Ko je ukradel Grošljevo kolo, se je odpeljal v Ljubljano, spotoma pa je še prodal svetiljko od kolesa za 40 Din, kolesa samega pa v Ljubljani ni mogel takoj prodati tako ugodno, kot bi rad in ga je policija pri njem zaplenila. Včeraj dopoldne se je mojster Franz zopet vrnil v Ljubljano in je bil seveda zelo vesel, ko so mu na policiji vrnili lepo kolo njegovega vajenca. Petričič je moral tatvino kolesa seveda takoj priznati, o Čadovi puški pa je izjavil, da so mu jo odvzeli neznani fantje Iz Spodnje Šške, ko je hotel v pretepu nanje streljati. Petričič je bil izročen sodišču. 0 Izprijenec. Oni, ki imajo vpogled v razne kriminalne zadeve, se je redkokdaj zgražajo nad kakim zločinom, kajti teh nikoli ne zmanjka in so v življenju precej vsakdanji pojav. Če bi veljalo komu zgražanje, bi potem moralo gotovo 26-letnemu Leonu Likarju z Gline. Ta mladenič, ki je že popolnoma izprijen, je povzročil svojcem in oblastem že mnogo skrbi. Ni še dolgo, ko smo poročali, kako je vlomil v stanovanje svoje stare matere in tam pokradel več blaga in ga razprodal. Komaj je svojo kazen odsedel, so ga morali stražniki radi izgreda zopet aretirati. Predvčerajšnjim pa je zopet udri v stanovanje svoje matere, razbil vrata, iz hudobije pobil več šip na slikah in oknih, vlomil v omaro in pobral iz nje nekaj blaga in kakih 30 Din denarja, ki ga je našel. Njegova stara mati in mati sta ga pri tem dobili, toda izprijenec je grozil stari materi z železnim drogom: »Vidiš tega?« svojo lastno mater pa je osuval s črev-ljem v obraz. Nato je pobegnil. Upati je, da ne bo dolgo, ko bo zopet moral za železno omrežje. Leo Likar je izučen poštenega dela, je pa skrajno posurovel in kakor izgleda, bo tudi v bodoče vsak poskus kakega moralnega poboljšanja zaman. 0 Dva karambola na Celovški cesti. Vsi vozniki, ki vozijo kdaj po Spodnji Šiški, poznajo križišče Celovške Ceste iti Gasilske ulice kot precej nevarno in se je tu pripetilo že več karambolov ter neareč. V ponedeljek ob i uretufe najbolje prebavo. Cisti le-lotfec In Črevo sigurno po prigetno. I omot v vsaki ieharni Din 4 —. pol 2 popoldne se je peljal s kolesom po Gasilski ulici sluga Gospodarske zveze Rudolf Zahradnik. Na križišču je ravno tedaj privozil šentviški avtobus, katerega je šofiral šofer Ivan Kušar in v katerega se je Zahradnik zadel. Zahradnik je naglo skočil s kolesa in padel pod avtobus, ki je šel čezenj. K sreči je padel Zahradnik ravno med kolesa in ni odnesel nobenih večjih poškodb, razen malih poškodb, ki si jih je prizadejal pri padcu s kolesa na obrazu in rokah, ter živčnega razburjenja. Pač pa je avtobus popolnoma stri kolo. — Čez dobri dve uri se je na istem mestu pripetila slična nezgoda. Trgovec Stane Drganc se je zadel z motornim kolesom v kolesarja I. Ojstrca. Pri karambolu je Ojsterc padel na tla in se hujše poškodoval, tako, da je moral iskati zdravniške pomoči. © Vlom. V dijaško društvo »Preporod«, v areni Narodnega doma, kjer se zbira del ljubljanskega dijaštva, je bilo že večkrat vlomljeno in kaj odnešeno. Včeraj zjutraj je prišel na policijo naznanit revizor tega društva sedmošolec Hubert Ruprecht, da so ponoči vdrli v društveno sobo neznani zlikovci in odnesli dva bobna, nekaj tolkal, fagot, in nekaj manjših glasbenih instrumentov. © Svoja sotrpina oškodoval. Zidarja Fr. Z. in Franc A. sta nagovorila zidarja Jakoba Miočiča in Nikolo Miletiča za neko akordno zidarsko delo v Rožni dolini. Koncem tedna je dvignil Franc Z. pri podjetniku 1200 Din, ki bi jih moral razdeliti med vse štiri, kolikor si je vsak izgovoril. Toda Z. se je izgovoril, da nima drobiža in je dejal Bosancema, da jima da denar naslednjega dne. Bosanca sta zaman čakala na denar, kajti naslednjega dne sta Franca Z. zaman iskala po vsem mestu in je z njim izginil tudi zidar Franc A. Oškodovana sta za 332 Din, zaslužek dveh delavcev v enem tednu. © Poskus samoumora z lizolom. Včeraj ob pol 6 zjutraj je pritekel na stražnico delavec Ivan J,, stanujoč v Kolizeju in povedal, da je njegova žena Antonija ravnokar izpila večjo čašo lizola v samomorilnem namenu. Policija je o samoumoru obvestila rešilno postajo, ki je ženo prepeljala v bolnico, kjer so ji izprali želodec in jo rešili. Vzrok samoumora so nesrečne družinske razmere. © Policijski drobiž. Policija je odkrila neko tatvino cinka v večjem obsegu in je eno izmed tatvine osumljenih oseb aretirala. — Neka branjevka in njena hč sta iskali ▼ eni izmed trnovskh gostiln hčerinega zaročenca. Pri tem sta z nič kaj izbranimi izrazi ozmerjali gostilničarko in natakarico, ki sta razburjeni ženski postavili pred prag. Ker je bila mati pri tem poškodovana, je vložila na policiji ovadbo zoper gostilničarko. — Neki 18-letni fant je v Zgornji Šiški napadel s palico hišno gospodinjo in jo pretepel, baje zato, ker je njegovim starišem odpovedala stanovanje. Radi preselitve prodajam ure, zlatnino, srebr-nino, briljante, stenske ure, budilke i. t. d. s 25 % popustom. Ivan Pakti Uubljana Stari trg št. 20. Trgovina se preseli I. avgusta pred Škofijo is. Marifoor □ Pristaši SLS v Mariboru! V nedeljo, dne 15. t. m. se vrši v Žalcu velik jubilejni tabor. Udeležite se tabora v čim lepšem številu in se prijavite tajništvu SLS za Maribor, Koroška cesta 1. Polovična vožnja je že dovoljena. □ Nesramna karikatura voditelja našega naroda dr. A. Korošca, ki jo je prineslo »Jutro« v petek dne 6. t. m. je naravno tudi v našem mestu povzročila veliko ogorčenje med vsemi poštenimi Slovenci, ki ne dopuščajo, da bi se eden največjih sinov našega naroda blatil na tako ogaben in nezaslišan način. Brezmejna in brezumna politična mrž-nja, ki jo seje in vzdržuje omenjeno glasilo v naši javnosti in ki postaja že otročje smešna, preseda že vsem treznim in razsodnim Mariborčanom. Tako smo zvedeli, da je v nedeljo, dne 8. t. m. pri Spa-tzeku g. odvetnik dr. Kukovec, vsega spoštovanja vreden poštenjak in politični delavec, javno obsodil grdo in neiskreno igro s Korošcevo karikaturo. — Hrvatski listi o dr. Korošcu molče in ne valijo nanj nobene krivde; pa ti pride slovenski list in si v blaznem sovraštvu ter občutku popolne nemoči, nesposobnosti in onemoglosti dovoljuje stvari, ki presegajo že vse ni"je. □ Radi podlega obrekovanja našega voditelja dr. Korošca v »Jutru« so mariborski somišljeniki SLS sklenili začeti večjo akcijo, katero bo »Jutro« dobro pomnilo. □25 letnica mature. V nedeljo, dne 8. julija so se zbrali maturantje mariborskega učiteljišča iz 1. 1902/3 pri svojem tovarišu I'era. Bobiču, vadui-škem učitelju v Mariboru, da obhajajo 25 letnico mature. Po skupni sv. maši so obiskali grobove svojih nepozabnih vzgojiteljev, prof. Lavtarja in Koprivnika ter se sponiinjnli svojih umrlih tovarišev. Po sestanku v AAariborskem dvoru so se zbrali v Pekrnh na posestvu tov. Bobiča in njegove blage soproge, ki istotako slavi leto3 25 letnico svoje mature na goriškem učiteljišču. Jubilarje je v iskrenih besedah pozdravljal msgr. J. K. Vreže, ki je omenjal, da je ob nastopu proiesorske službe 1899 prevzel razredništvo ravno pri današnjih slavljencih ter jih vodil do vstopa v javno življenje. Stare spomine so zbujali še gg. upr. Pinterič iz Smiklavža pri Ormožu, From od Sp. Sv. Kungote, Lešnik iz Hajdine ter mešč. šol. ravnatelj Korže od Sv. Lenarta v Slov. Goricah. Jubilarji so se razšli v trdnem prepričanju, da se snidejo prihodnje leto pri svojem tovarišu Fromu. □ Mestni občinski svet mariborski je v svoji seji dne 21. junija 1928 soglasno sklenil najeti sledeča posojila: 1. Naknadno posojilo za gradbo šoferske stanovanjske hiše v iznosu 250.000 Din; 2. naknadno jjosojilo za kanalizacijo Meljskega predmestja v iznosu 730.000 Din; 3. naknadno posojilo za stanovanjske hiše v Frančiškanski ulici štev. 8, v Smetanovi ul. 30, 32 in v Vrtni ul. 9 in 11 v iznosu 2,500.000 Din; 4. posojilo za izmero mesta in postelje za državne inženerje v iznosu 83.000 Din; 5. posojilo v svrho pozidave hišic za zasebnike proti odplačilu v mesečnih obrokih v iznosu 5 milijonov dinarjev, torej Skupno v iznosu 8,563.000 Din. V smislu § 78. občinskega reda za mesto Maribor se sklicuje na dan 20. julija 1928 od 8 do 12 v mestni posvetovalnici skupščina volivcev* da glasujejo ali se naj gornji sklep predloži v odobrenje oblastnemu odboru mariborske oblasti. Glasovanje se vrši z »da« ali »ne« pri čemur se neudeleženci skupščine smatrajo zadovoljnim s sklepom občinskega sveta. Večina glasov vseh upravičenih volivcev je odločilna. □ Gibanje nalezljivih bolezni v mariborskem mestnem okolišu. V času od 1. do 7. julija so zbolele na nalezljivih boleznih 4 osebe in sicer tri na ošpicah, 1 pa na škrlatinki. ... □ Dva Amerikanca sta prispela v Slovenijo in se bosta zdravila v tukajšnji bolnišnici pri g. Polj- Šci ku* □ Usmiljenim srcem. Pod tem naslovom smo priobčili včeraj javno prošnjo narodnega poslanca g. Žebota za pomoč nesrečni družini Kebričevi. K prvemu stavku omenjene notice naj pojasnimo, da se uboj ni izvršil v »Grajski kleti«, ampak v »Ljudski kleti«, ki je le del Grajske kleti. □ Na dnu mariborskega življenja. Kakor smo zvedeli, imamo v Mariboru že 700 slučajev konku-binata. Kam pada morala naših mest. K temu pripomore dobršen del svobodomiselno časopisje s svojo opolzkostjo in pisanjem proti veri. □ Aretirani so bili Franc Z., Jožef B. m Rudolf S. radi suma uboja. — Ivan Z. radi tatvine. — Marija Š. radi potepuštva. — Ivan G. radi beračenja in potepuštva. — Josip G. radi potepuštva. — KarL N. radi beračenja. — Aloizija R. radi prepovedanega povratka. — Alojzija L. radi vlačugarstva in potepuštva ter Ana K. radi potepuštva. Za Maribor vsekakor visoko število aretacij. □ Kar na sejmišču je neznanec odpeljal kolo Josipu J., posestniku iz Peker. Kolo je znamke »Waffenrad« in črno pleskano. Tatvine kolesa je osumljen neki Franc S., star 17 let. □ Izgnanec. Odgonskim potom je prišel iz Gradca v Maribor Maks §., ki ga deželno sodišče v Ljubljani že delj časa zasleduje radi hudodelstva tatvine. . , , , □ Nagrobni spomenik je padel na dvorišču tvrdke Kocijančič v Gregorčičevi ulici na pomožnega delavca Ivana Z. K sreči je dobil samo manjše poškodbe Ha levi nogi. llBtl Cel/e 0 Ženski sestanek za Jubilejni ljndski tabor v Žalen se vrši danes točno ob 6 zvečer v pisarni glavnega pripravljalnega odbora v Celju, Cankarjeva cesta 4. Vse gospe in gospodične ki sodelujejo v paviljonih, in one, ki se morda še niso javile, pa bi bile voljne sodelovati, se tem potom vljudno vabijo, da Be važnega sestanka zanesljivo udeležijo. 0 Z avtom ▼ izložbo. V ponedeljek zjutraj ie lastnik avtotakse v Slovenjgradcu Anton Žmajde pripeljal v Celje strojnega ključavničarja Josipa Grila, ki je zaposlen pri mojstru Fr. Vavpotu v Slovenjgrsdcu, ter posestnika Mirka Hribernika iz Dovž pri Slovenjgradcu. Hribernik je že prejšnji dan bil dobre volje po raznih gostilnah v Slovenjgradcu in za nameček tej zabavi se je hotel peljati Se z avtom v Celje. V Celju so se vozarili nekaj Prireditve in društvene -vesti Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din. Maribor. Združenje rezervnih oficirjev Maribor. Dne 14. julija izlet na Pohorje. Prenočišče v šotorih. Informacije daje predsednik. Orel Ha Veliko Gospojnieo, 15. avgusta t 1. priredi Celjsko orlovsko okrožje veliko prireditev v Petrovčah pri Celju. Petrovče so starodavna, sloveča božja pot Marijina, znana vsem spodnješta-jerskim Slovencem ter skoro najpriljubljenejši izletniški kraj Celjanom, kamor pohite vsako nedeljo v obilnem številu. Polovična vožnja je zaprošena za vse udeležence. Vabimo vse naše prijatelje, da pohite z nami na ta dan v idilične Petrovče, kjer se bodo razveselili med našo dobro mladino. Cerkveni vestnih: 16. julija, na praznik Karmelske Matere božje bo t cerkvi Karmeličank na Selu pri Ljubljani: O pol 5 tiha sv. maša, ob j>ol 6 slovesna sv. maša. Ob 7 in 8 tiha sv. maša. Popoldne o pol 4 pridiga in pete litanije. — Na predvečer in na praznik bo od 5—7 izpostavljeno Najsvetejše. V tem času bo 15. julija prilika za sveto spoved, ker se 16. julija pod navadnimi pogoji v tej cerkvi lahko prejmejo odpustki, kakor o porcijunkuli. Naše difaštvo Društvo jug. akademikov v Ptuju sklicuje za četrtek, 12. julija t. 1. ob 5. popoldne redni občni zbor v Narodnem domu. Na dnevnem redu so važne društvene zadeve. Udeležba obvezna. Vabljeni gg. starešine. — Odbor. Polszvedovanfa Mlad kanarček se je zaletel na uršultnski vrt. Dobi se na uršulinski porti. Gospa jc igubila na trgu denarnioo z večjo vsoto denarja in raznimi važnimi listinami. Pošten najditelj so prosi, naj jo odda v upravi »Slovenca« Droti visoki nagradi. Planinci t Med plan. Ovčartjo in Dednim po-ljem v triglavskem pogorju je bil 6. julija izgub-l'icn daljnogled Zeiss. Počten najditelj »e naproša, da ga odda proti nagradi Slovenskemu planinskemu društvu. časa po mestu, končno pa se nataviU pred hotelom Skoberne. Šofer Žmajdo j« rekel, da naj ga ostala dva tam počakata, ker da gre v mestu obiakat svojo mater. Hribernik in Gril sta Sla v gostilno ter tarna izpila vsak po en brizgane«. Nato pa se je Hribernik vsedel v avto in zahteval od Grila, da ga pelje po meetu, ker d« Gril kot mehanik to mora znati. Gril sicer nima šoferskega izpita, spozna pa se toliko na avto, da je končno klonil Hribernikoveanu prigovarjanju, pognal motor in odpeljal z avtom po Gregorčičevi ulici na Kralja Petra cesto. S Kralja Petra ceste je hotel zaviti po Aleksandrovi ulici. Tam na križišču službujoči stražnik je sicer opazil, da avto šoferja ne uboga dosti. Ker pa avto ni konj, ga seveda stražnik ni mogel ustaviti, pač pa je opozoril ljudi, da se avtomobilu umaknejo. V tem pa je že avto zavozil na hodnik pred hišo št. 1 na Aleksandrovi cesti ln tudi že z vso silo v izložbeno okno trgovca Franja Kricka. Seveda je avto prišedši na pol v izložbo obstal. Čudnima potnikoma se ni zgodilo nič, razen da sta se na mah znašla v rokah stražnikov in kaj kmalu tudi v policijskem zaporu. Morala sta si tam najpreje oddahniti nekoliko od krokarije in pijanosti, nekoliko pa od prestalega strahu. Gril pravi, da je tam v Aleksandrovi ulici izgubil prisotnost duha in s tem oblast nad motorjem, Hribernik pa sploh ne ve, kako se je nesreča zgodila, ker je v avtomobilu dremal. Pri Kricku sta napravila po površni cenitvi circa 12.950 Din škode. Na kosce se je predvsem razletela velika izložbena šipa, zavarovana pri Jadranski zavarovalni družbi v Ljubljani za 6100 Din, razbit pa je tudi okvir za šipo ter lepa marmornata plošča pod oknom. Blago, ki je bilo v izložbi, je deloma raztrgano in pokvarjeno. Še več škode ima pa lastnik avta g. Žmajde. Avto je moral mehanik Ožek takoj s svojim avtom potegniti v delavnico. Pc'3g tega bosta pa neprevidna vozača morala seveda plačati še odškodnino za prikrajšani zaslužek in, ker spada stvar med kazenske paragrafe, še kak drug znesek. Zadeva je vzbujala preko celega dne mnogo pozornosti in pred trgovino Krick so se zbirale velike množice ljudi, ki so občudovale mojstrski naskok avta na izložbo. Gradbena akcija v okoliški občini. Občinski odbor Celje okolica izvede gradbeno akcijo stanovanjskih hiš s posojilom ministrstva za socialno politiko. Vsak, kdor se hoče okoristiti s tem po-sojilom, naj se priglasi tekom 14 dni, to je od 9. julija do 21. julija 1928 med uradnimi urami (ln dopoldne) v pisarni občinskega urada na Bregu, kjer dobi vsak tudi natančnejša pojasnila. Dopisi Kamnik Malo odgovora »Kmetijskemu listu«. V zadnji številki imenovanega lista se je pisec iz Kamnika obregnil v »Slovenčevega« dopisnika radi notice v vidovdanski številki. Gospodje morda ne poznajo dopisniških dolžnosti, ki zahtevajo, da mora beležiti vsak važnejši dogodek. Ker smo izrecno pripomnili celo, da beležimo zanimivi pojav samo kot kronisti, ne moremo razumeti ogorčenja samostojnega pisca. Potemtakem tudi ne bi smeli poročati o krvavih in orokovičenih rokah? Kar tiče odobravanja in neodobravanja obžalovanja vrednega dogodka v parlamentu, je pa »Slovenec« dovolj jasno označil naše stališče, da nam ni treba reagirati na insinuacije in namigavanja, celo tako pavšalna, kakor jih prinaša »Kmetijski list«. Očitka, da se baje bojimo razbitja občinske koalicije mi, pa niti resno ne vzamemo, ker je na dlani, kdo more ž njo zgubiti ali pridobiti. Vsak otrok ve, da se milijoni ne požirajo kar tako in take stvari tudi nerade pozabijo, jx)sebno, ako še tišče na naša pleča. V vprašanju mezdnega gibanja v »Titanu« pa je potek dogodkov sam pokazal dovolj jasno, kako prav je imel »Slovenčev« dopisnik in kako nesmrtno so ga polomili socialisti. Pojdite, gospodje, samo med nezapeljano delavstvo, pa boste slišali lahko na svoja ušesa merodajno sodbo. Seveda, vsake polomije mora biti kdo kriv in kaj je bolj poceni, kakor če jo vržeš na te neprekllcane »klerikalce«. Tudi političnih smernic nečemo nikomur diktirati, Bog varuj; ali tudi mi smo toliko predrzni, da znamo sami tudi v politiki šteti do pet. Vidite gospodje, vse skupaj ni tako hudo in tako strašno. Ko se pa tako čudno vrti navadno v politiki, da se marsikdo znajti ne more, kaj bo jutri, kaj prihodnji teden. Oh, če bi hoteli biti hudomušni .. .1 Mezdno gibanje v »Titanu«. Zabeležiti moramo razveseljiv pojav, da je tovarna od stavkujočih sprejela nazaj v delo okrog 20 delavcev. Naj bi to nadaljevala, da ne bo gorja med delavci radi neprevidnosti voditeljev. Saj je dovolj bridka šola ponesrečeni, ker tako brezglavo pričeti in vodeni štrajk. Trbovlje Gradbena akcija. Te dni je pričela trška občina z zidanjem hladilnice in šestih stanovanjskih hiš. Zgradbo hladilnice je prevzel g. stavbenik Ciuha; stanovanjske hiše sta pa prevzela gg. Feronc in Štuhec-Božič, vsak po tri hiše. Pod streho je tudi hiša g. Ačkuna in g. Kostelca. Odpoved orožnih vaj. Iz merodajnega vira smo zvedeli, da so orožne vaje preklicane in so razveljavljene pozivnice, katere je v ponedeljek policija raznašala. Podružnica Planinskega društva vabi na sestanek člane, kateri nameravajo meseca avgusta iti na Triglav. Sestanek se vrši dne 13 t. m. ob 7 zvečer. Novo opremljena soba za tnjce na Kumu se otvori v nedeljo dne 15. t. m. Na morje. V ponedeljek se je odpeljalo na morje nad 50 otrok, med temi 43 iz Trbovelj in Hrastnika in šest iz Laškega na jx>čitnice k morju v Omišelj. Otroci so pod vodstvom g. učiteljice Slapšakove tn g. učitelja Sušnika in g. Perme. Počitniško kolonijo so financirale med dr. bratovska skladnica, Rdeči križ, občina in Del. zbornica. Brežice ob Savi Smrt oglednega odvetnika. Vse mesto in okolica živi še pod vtisom nepričakovane smrti odvetnika dr. Ljudevita Stikerja. V soboto dne 7. t. m. zvečer se je še navidezno zdrav s svojo družino udeležil na sejmišču predstave donskih kozakov, se šalil s svojimi znanci, kar se mu je naenkrat vlila kri, tako da je tekom 20 minut na izkrvavljenju umrL Pokojnik je bil star 52 let. V Brežicah je prevzel pred 19 leti pisarno dr. Benkoviča in bil vodja slovenskega narodnega gibanja proti takratnemu nemštvu. Po prevratu je bil 8 leta gerent mestne občine, do svoje smrti pa predsednik Mestne hranilnice. Politično je bil sicer vedno v nasprotnem taboru, vendar pa kot oseba zelo kon-ciljanten v občevanju. Bil je dobrega srca in je vsakemu, ki se je nanj obrnil, vedno pomagal. Velika udeležba pri pogrebu je pokazala priljubljenost pokojnika. Mir bodi njegovi duši, težko preizkušeni družini pa naše sožalje. Podpora revežem. V počnsiiiev spomina umrlega odvetnika dr. Ljudevita Stikerja je sklenila mestna občina ruazdeliti med mestne uboge 2000 Din. Ravno tak znesek je sklenila v iste svrhe razdeliti tudi Mestna hranilnica. gospodarstvo OSIOTJRAlfJB VAGONOV ZA IZVOZNO SEZONO IN JESENSKO KAMPANJO. Po sedanjih poročilih o stanju letošnje žetve je pričakovati, da bo od druge polovice avgusta naprej zavladal na vseh progah v naši državi živahen jesenski izvozni promet Količine blaga, posebno poljskih pridelkov, lesa in premoga, ki se jih bo v tej dobi moralo prevoziti z železnico, presegajo kapaciteto voznega parka naših železnic za prevoz tovornega blaga. Rodi tega je potrebno, da si vso večje tvrdke, ki imajo naročila za inozemstvo, posebno na ladijskih tovorih, pravočasno zasigurajo potrebno število vagonov. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je pričela v to svrho sprejemati prijave večjih transportov, ki jih bodo morali interesenti na njenem področju v toku letošnje jeseni efektuirati. Nabrane podatke bo zbornica v zmislu sporazuma z vozovnim vodstvom prijavila železniški upravi, da se interesentom osi-gura potrebno število, kakor tudi po možnosti zahtevane vrste vagonov v posameznih postajah. Zato poživlja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, vse interesente, da ji nemudoma prijavijo 1. podatke o količini blaga, ki ga nameravajo v toku letošnje jeseni do konca leta izvoziti v posamezno inozemske države z na njih država kredit pri Narodni banki, so ukinjeni. Po dosedanjem zakonu je imela banka dve vrsti obtoka bankov-i uev. Ena je krita s kovinsko podlago ter je izdana ! na račun banke, druga pa brez kritja ter na račun države. To mora sedaj prenehati. Stanje Narodne banke bo z zmanjšanjem obtoka na račun države poslalo likvidnejše ter trdnejše. Zaprta bo pa tudi pot vsaki inflaciji, ki je vedno le posledica prevelikih kreditov banke državi. Celokupni obtok mora imeti kritje v zlatu, zlatih devizah ter v malem delu tudi v srebru za eno tretjino. Od novih nalog, ki jih bo banka po zakonu imela, moramo omeniti tudi poljedelski kredit. Na agrarne menice, z naj-i daljšo zapadlostjo 9 mesecev, bo banka smela dati | četrtino vsote kreditov industriji in trgovini. Rok za koncesijo je podaljšan na 30 let. Vse nove spremembe v zakonu in pravilih Narodne banke stopijo v veljavo, ko bo sprejet zakon o stabilizaciji dinarja in, ko bo država plačala banki 4 milijone angL funtov. Pogodba za izvoz tobaka na Češkoslovaško. Med češkoslovaško tobačno režijo ter med našo upravo monopolov je sklenjena pogodba, ki bo po njej češkoslovaška tobačna režija kupila od naše uprave monopola letno skozi šest let srednjo količino 35 milj. kg tobaka. Cene tobaka morajo približno odgovarjati cenam na svetovnem trgu. Ta dogovor zna postati velikega pomena za nadaljnje gojenje tobaka v naši državi, ki se nahaja v zadnjih letih v stalnem vpadanju radi nizkih cen, ki jih uprava monopolov plačuje. Jugoslavija je producirala tobaka (v tisočih kg): 1. 1924 35.700, 1. 1925 12.100, 1. 1926 14.800 in 1. 1927 66.546 kg. Množina tobaka, ki jo ima kupiti češkoslovaška tobačna režija, znaša več nego polovico naše lanske produkcije. Menda bo sedaj tudi naša uprava monopolov podvzela potrebne ukrepe, da prepreči vsako zmanjšanje produkcije tobaka, ki je že itak minimalna. V prvi bi morala tobak kmetovalcem bolje plačati, ker edino na ta način bodo imeli interes za pridelovanje. Na ta način bi se izboljšalo tudi gospodarsko stanje pasivnih krajev v državi, ki so na kulturi tobaka najbolj zainteresirani. Za izvoznike v Avstralijo. Angleško poslanstvo v Beogradu je obvestilo naše ministrstvo ino-stranih del, da se v zmislu zakona, ki je v veljavi v Avstraliji, zahteva pri uvozu kateregakoli blaga v Avstralijo (bodisi, da se blago uvaža iz Anglije ali iz inozemstva) predložitev posebne fakture za vse uvoženo blago. Razen tega se zahteva za vsako količino uvoženega blaga tudi potrdilo o vrednosti (aa blago angleškega izvora je prtlofM todi izpričevalo o izvoru). Po sporočilu angleškega poslanstva je blagu, ki izvira iz kraljevine Srbov, Hrvar tov in Slovencev priložiti vedno posebna faktura, kakor tudi uverenje o vrednosti po vzorcu, ki je interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Na gornje se opozarjajo interesenti za uvoz v Avstralijo. Za izvoznike v Brazilijo. Brazilski konzulat v Beogradu opozarja, da odpravljajo naši izvozniki često svoje blago v Brazilijo brez konzularne fakture, ki se zahteva za vsako blagovno jx>šiljko. Vsled tega mora blago, ki dospe v Brazilijo brea take fakture, ležati po carinskih skladiščih dokler se predpisana faktura ne dobavi. Interesentom je formular za konzularno fakturo na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Vidiranje fakture izvrši brazilski Konzulat v Beogradu in iznosi taksa za to od 126 do 200 Din za vsako fakturo. I&orsza Dne 10. julija 1928. DENAR. London stalno nazaduje in sicer mednarodno. Največ prometa je bilo v devizi Curih Devize je dala Narodna banka, le za Trs* in Newyork je bilo na trgu privatno blaga Devizni tečaji na ljubljanski borzi 10. julija 192«. povpraš pon. srednji sr. 9. VII. Amsterdam _ 2291.25 - - Kerlin — 1358.— 135&— Bruselj — 793.41 — — Budimpešta — 991.63 — — Curih 1094.10 1097.10 1095.60 1095.<* Dunaj 800.14 803.14 801.64 801.53 London 276.55 277.35 276.35 277.— Newyork 56.76 56.96 56.86 56.86 Pariz — 223.02 — — Praga 168.10 168.90 168.50 I68J56 Trst 297.25 299.25 29S.25 298^0 Dunaj. Devize: Belgrad 12.47625, Kodanj 189.70, London 34.53125, Milan 37.19, Newyork 709.30, Pariz 27.79, Varšava 79.565. Valute: dolarji 708, francoski frank 27.89, lira 37.42, češkoslovaška krona 21.01. Praga. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50, Pariz 132.75, London 164.70, Newyork 33.75. Dinar: Newyork 176. Berlin 7 35, London 277.25. VREDNOSTNI PAPIRJL Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 dem., Kred. zavod 170—175, Vevče 105 den., Ruše 265—285, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. 7% invest posoj. 89.50—90, agrari 55, vojna odškodnina kasa 441—443, ar. 441—443, julij 443—445, sept. 450—454, dec. 462—470, Poljedelska 17.50—18.50, 16—17, Kred. 85, Hipo 59— 60.50, Jugo 88—88.50, Praštediona 950—955, Ljublj. kreditna 126—130, Obrtna 39—40, Zembanka 140— 150, Hrv. 46 den-, Srpska 145—146, Šečeraua 465— 468, Nar. šumska 20—30, Gutmann 215—220, Slave* 100—108, Slavonija 11—12, Trbovlje 480—496, Vevče 105—106, Brod 72.50, Dubrovačka 440-460, Oceania 260—300, Drava 382.50—385, Danica 140— 142, Nar. ml. 19—20, Sar. piv. 295. Belgrad. Narodna banka 6850 (10), vojna odškodnina 440, 443.50 (330), julij 444.50—446.50 (340), avgust 448, 448.75, dec. 471, 472, 7% invest. posoj. 88.50, 89.60, agrari 54.50—56, Belgraj. zadr. 6500. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.60, Zivno 109.26, Hipo 7.40, Alpine 41.20, Greinitz 3.40, Trbovlje 6(9, Gutmann 27.90, Slavonija 1.31. BLAGO. Ljubljana. Les: Tendenca neizpremenjena. Zaključkov ni bilo. Obstoji povpraševanje za deske 12, 18, 24 in 48 mm, 4 m dolžine in za hrastove plohe od 60—100 mm od 3 m naprej. Dež. pridelki (vse samo ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt-: pšenica baška 78-79 kg 2% 392—396.50, nova za julij 311—312.50, avgust 805—310, moka 0 g, vag. bi fko Ljubljana, plaš. po prejemu 525—530, koruza nova 332.50— S36, oves bački 307.50—310. Tendenca slaba. Zaključeno 6 vagonov pšenice. Novi Sad. Pšenica bč. nova 256—260, julij 260 —255, avg. 256—257.50, ban. 255—267.50, sr. 252— 255, julij 255—257.50, ječmen bč. 192.50—195, sr. 192.50—196, koruza bč. 295—300, sr. 205—900. moka 00 gg 460-470, št. 2 440—450, št 5 430-440, št. 6 415—426, št. 7 340—350, št. 8 230—240, otrobi bač in srem. 206—210, ban. 200—206. Promet: pšenice 13 vag., koruze 32 vag., otrobov 2 vag. Spori DRŽAVNO PRVENSTVO V NOGOMETU. Preteklo nedeljo so se pričele odločilne tekme za prvenstvo jugoslovanske nogometne zveze. V Belgradu se je vršila važna tekma med BSK in Jugoslavijo, dvema lokalnima rivaloma, v Sarajevu je igral zagrebški Gradjanski z SAŠKom in v Splitu je igral zagrebški HAŠK s Hajdukom. Da je ljubljanski prvak ASK Primorje iz drž. prvenstvenih tekem izpadel že v izločilnih tekmah, je znano. BSK : Jugoslavija 4 : 1. BSK je presenetil s posebno dobro igro ter pred 6000 gledalci sigurno nadvladal prvaka svoje podzveze. Velikemu uspehu BSK a so največ doprinesli njegovi izvrstni halfi, napadalna vrsta se je mogla proti odločni obrambi Jugoslavije popolnoma uveljaviti šele v drugem polčasu. BSK je po svoji momen-tani formi morda najresnejši tekmec za letošnjega državnega prvaka. Tekmo je zadovoljivo vodil su-botiški sodnik Segedinski. Gradjanski : SAŠK 1 : 0. Gradjanski je dosegel edini gol tega srečanja 2 minuti pred koncem igre. Igral ni dobro, vseeno pa je bil toliko boljši od SAŠKa, da se more označiti njegovo zima-go za zasluženo. Ako se vzame, da je SAŠK najšibkejši rival v teh tekmah, ima Gradjanski jako malo izgledov, da si osvoji prvenstvo. Hajduk : HAŠK i, : 1. H ASK je bil v tej tekmi boljše moštvo. Da ni zmagal, pripisujejo očividci slabemu sojenju sodnika Felverja iz Sarajeva, ki med drugim ni priznal dveh baje regu- larnih golov HASKa. Sicer sta igrali obe moštvi v tipičnean stilu prvenstvenih tekem, ostro in izdatno brezobzirno, kar velja zlasti za Hajdukovce. — HAŠK je proti priznanju rezultata vložil pri JNSu protest, kateremu zagrebški listi ne odrekajo vnaprej uspeha. V prihodnjem kolo dne 15. t. m. se srečajo pari Hajduk : Gradjanski v Zagrebu, BSK : SAŠK v Sarajevu in HAŠK : Jugoslavija v Belgradu. Antomobilska dirka v Splitu 15. t. m. — Iilet v Split. V nedeljo 15. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj priredi Automobilski klub Kraljevine SHS Sekcija Split II. Jadransko Automobilsko dirko, na progi Split—Omiš—Gata—Stobreč—Split. Dolžina proge znaša 98 km. Dirka se vrši za nagrado Nj. Veličanstva kraljice poleg drugih večjih in manjših nagrad. Dirkalna proga je ena najzanimivejših v naši državi, ker nudi vse mogoče varijante na tako malem mestu. Od tihih, malih morskih zalivov, živahnih letovišč in kopališč pa do divjih vodopadov Cetine, od plodnega polja, bujnih vrtov, pa do kraških vrhov, se neprestano nudijo novi utisi tega slikovitega kraja romantične Dalmacije. Ljubljanska sekcija naproša vse člane, ki bi nameravali poeetiti to dirko, da po možnosti takoj obveste klubovo tajništvo (tudi telefonično) v svrho preskrbitve prenočišč. Odhod iz Ljubljane bi bil v petek ob 2. uri popoldne, zvečer prihod na Plit-vička jezera, kjer bi se prenočilo. V soboto ogled Plitvičklh jezer in nadaljevanje vožni« v Split. Prenočitev v Splitu. V~ nedeljo poset dirke, Splita ev. okolice in pondeljek povratek Vse natančnejše informacije so na razpolago v klubovem tajništvu. Kongresni trg L I« Mete ve/d mfanhfo vrvenk^s Finsko Finci so eden najžilavejših pa tudi naj-kulturnejših narodov v Evropi, za čigar prijateljstvo se potegujejo vsi sosedje, posebno pa tudi Nemci, dasi štejejo Finci komaj tri milijone duš. Ta narodič je vredno bliže spoznati. Med približno 3.3 milijona prebivalcev Finske je približno 87—88 odstotkov Fincev. Ti Finci so narod, ki pripada uralsko-altaj-skemu ali finsko-madžarskemu mešanemu plemenu. Ime uralsko-altajskega plemena imajo odtod, ker se domneva, da je bila njihova pradomovina nekje med Uralom in Alta jskim gorovjem. Kot »mešano pleme« se označujejo zato, ker so antropološko nastali po vsej priliki tako, da sta se med seboj pomešala staro azijsko (paleoazijsko) pleme in glavna mongolska plemenska skupina. Pri tipičnih zastopnikih tega finsko-madjarskega ali ural-altajskega mešanega plemena navadno prevladujejo mongolski plemenski znaki. To velja n. pr. za Ostjake (najbrže prednike današnjih Madjarov), ki žive v zapadnih predelih Sibirije, kakor tudi za Laponce, ki so se preselili proti zapadu in žive danes kot nomadi po tundrah in »Fjeldih« severne Fen-noskandije. Današnji Finci na Finskem so se že močno zlili z germanskimi elementi tipa nordijskega »homo europeus«, ki se je dose-Ijeval iz sosedne Skandinavije. H. Winkler opisuje skupne poteze finskega človeškega tipa naslednje: »Svitli, naravnost plavi, večinoma bledoplavi, čisto gladki in le redko kdaj kodrasti lasje; ravnotako svitla tudi brada; skoraj vedno sive ali sivoplave, skrajno redko rujave oči. Polt ni nikoli čisto bela, marveč celo pri izrazito pla-vih individuih rumenkasta ali rujavkasta, temeljna barva pa tako temna, da napravljajo celo popolnoma plavi ljudje vtis čisto zagorele polti. Finski tip je vseskozi kratkoglav, ravno tako karakteristične so naprej štrleče lične Stotnik Lundber in poročnik Schyberg švedski rešitelj generala Nobila, stotnik Lund-berg, je pri drugem poletu ponesrečil in moral ostati pri Nobilovi skupini v rdečem šotoru. Sedaj ga je rešil njegov rojak, poročnik Schyberg, ki je s Fokkerjevim pomorskim letalom pristal pri rdečem šotoru, ki se nahaja sedaj 5 km od Rta Leigh Schmith. Drugo švedsko letalo je v šotoru ostali skupini pripeijalo živil in jih vrglo na ledeno ploščo. časa; vedno več ga je;« ali »Bog nam je podaril čas, a o naglici ni nič omenil.« Izredno simpatična je finska nepodkupljivost in brezpogojno poštenje v vsem dejanju in nehanju ter popolna varnost lastnine pred iatvino, lastnosti, ki jih lahko vsak opazi, kdor potuje po Finskem. Po pravici slove Finci zaradi svoje iskrene, na vsako žrtev pripravljene domovinske ljubezni. Vse te lastnosti jamčijo Fincem kljub njihovemu neznatnemu številu, da bodo srečno vodili usodo »nove Finske«. Finski jezik je kot ural-altajsko narečje, ostalim evropskim jezikom docela tuj in nerazumljiv. Vsled izredno številnih samoglasnikov zveni finščina jako prijetno in je zato tudi pevna. Naglas leži — v nasprotju z vse- Zamorske lepotice iz Somalija, bivše nemške kolonije v Nemški Vzhodni Afriki. Skupina se nahaja na razstavi v berlinskem zoološkem vrtu. kosti in širok, okrogel do štirioglat obraz. Neredko se da opaziti tudi poševna zareza oči. Široki, nizki nos je mnogokrat zavihan. Splošno je finski plemenski tip vseskozi svojevrsten in se od sosednih narodov jasno loči. To opredeljenost še podkrepuje posebnost značaja in jezika. Vsem Fincem je lastna neka otožnost, ki jo je lahko spoznati tudi v njihovi glasbi, ki jo visoko cenijo in negujejo. Temu se pridružuje neka premišljenost in počasnost. Značilen za to je marsikak finski pregovor, n. pr.: »Ničesar ni toliko kakor Italo Bal bo Mussoliniiev državni podtajnik za letalstva ie s petimi italijanskimi vojaškimi letali iz Londona preko Amsterdama dospel v Berlin. Za 600 km dolgo progo Amsterdam—Berlin so rabili 2K ure; leteli bo torej z brzino 250 km na uro. mi drugimi evropskimi jeziki — vedno na prvem zlogu. Negovati so pa začeli Finci svoj jezik šele v zadnjem času, čim se je začel politično probujati finski kmet. V notranjosti dežele so sicer od nekdaj govorili samo finsko, toda v obmorskih krajih, ki stoje kulturno mnogo višje, je še danes občevalni jezik večinoma švedščina. Glede enakopravnosti finskega narodnega jezika s švedščino skandinavskih prosvetiteljev se je med finskimi zgornjimi sloji, ki so kulturno zelo švedsko usmerjeni, v zadnjem času marsikaj izpremenilo. Če je veljala finščina prej kot kmetsko narečje in jo je gospoda, katere kri je zelo pomešana s švedsko krvjo, malo spoštovala, so pa začeli sedaj ravno narodnemu jeziku posvečati veliko pažnjo. To je v zvezi z zbiranjem finskih pripovedk iz sive davnine, ki so ohranile v stalni ritmični obliki, prehajajoči po ustnem izročilu od roda do roda. To so takoimenova-ne »rune« — pesnitve, ki so deli starega, enotnega narodnega epa. Ta finski narodni ep — Kalewala — si je priboril v svetovni literaturi častno mesto. Čim se je začel na Finskem gojiti narodni jezik, so se začeli Finci zlivati v lasten finski narod. Pri tem je pa seveda moralo priti do nasprotja med strogo narodnimi elementi, takozvanimi »Fennomani« in Švedom prijaznimi, švedsko govorečimi »Succomani«. Šele skupna stiska boljševiške revolucije in poznejše skupno prizadevanje za blagor narodne države, je ta nasprotja omililo. — Dejansko je Finska dvojezična dežela z mešano kulturo, ki je v bistvu švedska. Od Švedov so Finci sprejeli tudi vero; nad 98 odstotkov finskega prebivalstva ie evangelsko-Iuthrove vere. Dobre tri četrtine vsega finskega izvoza obsega les in tostvarne izdelke, predvsem pa- •pir. Na velikih finskih žagah so obdelali leta 4914. nič manj nego 34 milijonov debel. Od ostalih finskih industrij bi bilo imenovati še tekstilno industrijo, ki je osredotočena v mestu Tammerforsu, in pa industrije, ki izkoriščajo razne naravne zaklade Produkcija 37 kamenolomov stalno narašča. Mnoga velika poslopja v Leningradu so zgrajena iz finskega kamena. Med dvema morjema Kap Skagen, najsevernejši konec jutland-ske celine, ki ga imenujejo tudi Severni rt Srednje Evrope je bil že od nekdaj ena najnevarnejših točk za plovbo. Dolgi, ozki jezik suhe zemlje sega več kilometrov daleč v morje in se končuje v sipini, ki je bila že marsikateri ladji, bodisi jadrnici bodisi par-niku usodna. Komaj je še kako mesto v severni Evropi, kjer bi se bilo v teku dob ponesrečilo toliko ladij kakor ob rtu Skagen, kjer si podajata roko dve morji. Severno in Vzhodno, in kjer tudi ob popolni tihoti v ozračju morje kipi in vre. Nekoliko boljše je, odkar ima Skagen dobro pristanišče, v katerem morejo ladje v viharnem vremenu najti zavetje. Visok moderni svetilnik jim kaže pot iz velike dalje. Dalje proti celini stoji tudi še stari stolp in pripo- Martha Norelius znamenita švedsko-ameriška plavalka, ki je pravkar dosegla 11. svetovni rekord v plavanju. Z njo se moreta meriti le še Weizmiiller in Nurmi. veduj e o smrtni borbi potapljajočib se pomorščakov, ki niso mogli doseči njegove, v megli brleče luči. In nedaleč odtod leži tudi pokopališče brezimnih, na katerem so našla svoj pokoj trupla posadk ponesrečenih ladij. Križ ob križu in na nobenem imena 1 Samo datumi. Mračno in težko se vtisnejo ti križi v spomin. Kakor daleč seže oko, se razprostirajo rumenosive sipine, redko pokrite z obalnim ovsom. Neprestano melje veter v tekočem pesku in lasa od griča do griča bledorumene cvetove. Zunaj na morju pa pošastno strče v zrak razbitine ponesrečenih ladij. Pomoči proseč se dvigajo ogrodja iz vse pozirajočega peska. Nekoč je pomenila naplavljena razbita ladja »blagoslov« za revno obalno prebivalstvo, dobrodošel plen; toda danas vlada tudi tukaj paragraf redu, dasi se še vpoštevajo stare pravice do naplavljenega blaga. Vse to brezmejno gorje, vse te smrtne grozote viharnih noči okolu Kap Skagena so dale svoj tribut za nenavadno zbirko nekega skagenskega gostilničarja. Le-ta je mnogo let zbiral okrasne figure in napisne deske s kljuna ladij. To je pač nenavadna, pisana zbirka, ki priča o črnih smrtnih nočeh zunaj na morju. Vse mogoče dežele so zastopane v tem žalostnem muzeju: figure s švedskih, norveških, danskih, nemških, angleških, ruskih ladij, ki so morda srečno plule mimo Kap Horna in mimo Afriškega rta, tu v domačem moru, tu pri Skagenu, ob neusmiljeni peščeni obali Jutlandije pa jih je doletela usoda in so postale žrtev črne viharne noči. Vsa epika stare romantične plovbe gleda iz trdih obrazov lesenih figur. Tu so gladko obriti obrazi veletrgovcev v plavih in rujavih frakih, kakor so jih nosili pred 80 leti, z visokimi in debelimi ovratnicami; okroglolične mlade dame v pravljičnih kostimih, vmes pa, kakor na ma-škeradi, Neptuni in nordijsld pomorski kralji, zamorci z debelimi ustnicami in zobčastimi Roman Knoil novi poljski poslanik v Berlinu, ki je po nalogu poljske vlade obnovil prekinjena gospodarska pogajanja z Nemčijo. kronami na glavi, žolti Kitajci in Indijanci s perjanicami. Vsi, vsi so krasili nekoč ponosne Jadje, ki so s svojimi belimi jadri merile sinja morja. Kadar po dneh južnega vetra nenadoma udari severnovzhodni veter, tedaj se na beli peščeni obali nakopičijo mrliške kosti potopljenih ladij: hrastove doge, verige itd. — neme priče hitre tragike mornarskega življenja. Vmes pa lezejo raki, leže morske zvezde vseh velikosti in barv in školjke najbolj fantastičnih oblik. To je Skagen, neusmiljeni, toda lepi Skagen, Severni rt Srednje Evrope, strah pomorščakov. (»Germania«.) To je kritika! Ameriško občinstvo ni posebno naklonjeno kritikom in ne izbira ravno diploma-tičnih izrazov, kadar piše svoje protikritike. Sedaj se je maščeval nad njim kritik H. L. Menchen, ki je izdal knjigo pod napol nemškim naslovom: »Menckeniana: Schimpflexi-kon«. V tej knjigi je zbral Mencken iz 500 uvodnih člankov psovke in priimke, ki so bili napisani na njegov naslov. Tu je zastopanih 41 vrst ptičev, plazilcev in sesalcev. »Podlasica«, »hrastača«, »dihur«, »glavač« in »tuleča hijena« so še najmilejše primere iz živalstva. Neki kritik je primerjal Menckena »z Profesor Pictet ženevski kemik, ki je s sodelovanjem praškega kemika dr. Vogla našel način za sintetično sestavo trsnega sladkorja. Iznajdba je velikega pomena zlasti za zdravniško vedo, ki bo mogla sedaj raziskavati vlogo posameznih sestavnih delov sladkorja pri izmeni snovi v človeškem telesu. ono živaljo, ki ima prešičje oči, prešičji rilec in prešičje možgane ter kruli svoje psovke proti pobeljenemu gnoju svojega hleva«. — »Zapljivek« je še prijazen nasproti »demonu, ki žre sveže mrliče«. — Višek je pa dosegla neka dama — Nannie Chesnutt v listu »Nasb-ville Tennesseeau«. Člankarica svari svoje či-tatelje, da bi zaupali pisatelju, čegar značaj je mešanica »blata, plesni, bacilov, gnilobe, tobaka za njuhanje in hamburškega sira«. Postanek Menckena pa razlaga naslednje: »Pred nepredavnim časom je oživel kos umazane prasluzi in se razvil polagoma v zapljivek, ščurka, oso, sršena, Škorpijona, netopirja, vrabca, dihurja; potem v hijeno, šakala, opico, osla in slednjič v g. H. L. Menckena.« — Če drugega ne — živahno domišljijo je ta dama vsekakor imela. Lowensteinovo Fokkerievo letalo. Iz tega letala je pri poletu čez Rokavsksi preliv na nepojasnjen uačin izginil bruseljski bankir L5-\venstein. Neki pariški list je bil objavil sumnjo, da je LS\venstein vprizoril le komedijo v špe-kulativne namene in da je skrit kje na Angleškem. Vendar je sumnja po vsej priliki neutemeljena, ker je nepobitno ustanovljeno, da se je Lowenstem nahajal na letalu, a je med potjo izginil msvee Pesnik In svet Robert Grosche je imel prvi dan Intenucto- oalnega katoliškega tedna v Kolnu predavanje, v katerem je orisal položaj religijoznega pesnika in opozoril na nastavke razvoja nove religijozne umetnosti. Tukaj hočemo posneti iz njega nekaj značilnih in bistvenih mest. Izza konca baroka, v katerem je krščansko-zapadni svet že enkrat poizkusil predstavljati veliko in močno harmonijo čutnosti in duha, narave in razodetja, se je katoliško krščanstvo iz te nebo in zemljo obsegajoče, prave katoliške širine umaknilo v ožino etično-prosvetljensko-puritanskega spi-ritualizma, ki 90 jo prodrli le maloštevilni po-edinci, predvsem v kratkem razdobju romantike. Vprav ta ali druga izjema pa najtočneje potrjuje, da ni imelo pesništvo od tedaj v cerkvi nobene domovine, in Francis Thomson, veliki angleški peenik, govori resnico, ko piše v eseju o Shelly-ju: »Cerkev, ki je bila nekoč mati pesnikov nič manj kot svetnikov, je v obeh zadnjih stoletjih veličastnost pesnitev prepustila tujcem, četudi je veličastnost svetosti obdržala zase. Palma in lovor, Dominik in Dante, svetost in petje, sta rasla skupaj na njenih tleh. Obdržala je palmo, toda izgubila je lovor.« Thomson govori resnico, in ne zdi se odveč, na začetku kulturnega katoliškega tedna povedati vprav resnico; povedati io z ono čisto odkritosrčnostjo, s katero je kardinal Newman sprejel to zgodovinsko dejstvo, Newman,ki je bil — kot se nam zdi — svetnik in filozof obenem, teolog in peenik. O tej obžalovanja vredni ločitvi naj rečemo tn le to, da se ne smemo pomiriti s tem — kot se to rado zgodi takozvanim kulturnim politikom — da se to duhovno obubožanje cerkve izvaja iz ekonomskih, v področju materialnega ležečih vzrokov, kot so n. pr. sekularizacija, razlastitev samostanov, odprava katoliških kulturnih ustanov ter iz cerkveno-političnih bojev 19. stoletja zrasla nujnostma so bili namreč nemški katoličani radi njih prisiljeni vse svoje pozitivne energije zastaviti v političnem boju, tako da se je moralo pesništvo in umetnost, znanost in filozofija, in slednjič celo teologija zanemariti. Vsi ti vzroki pa ločitve ne razložijo, ker se je pričela veliko poprej kot ti bistveno v 19. stoletje padajoči dogodki, in ki se je poleg tega izvršila tudi v drugih deželah, za katere se ne morejo navajati isti vzroki: predvsem pa ne pozabimo, da sekularizacija — kot dokazuje to primer Francije — nikakor ne more vedno pomeniti slabosti in propadanja, marveč more vprav obratno biti izhodišče preporoda. Ne, vzroki za ločitev cerkve in pesništva — ki zastopa tukaj celotno območje duhovnega kulturnega ustvarjanja — ležijo v oni, že omenjeni spremembi katoliškega krščanstva, v zožitvi, kateri ni zapadla cerkev — zakaj cerkev je katoliška, ona obsega resnično vse — temveč katoliško krščanstvo skoraj vseh evropskih dežel po boju proti tej reformaciji, ne v prvi veliki periodi restavracije, ko je cerkveno krščanstvo pod vodstvom papežev s pomočjo Družbe Jezusove pred vsemi seb"6~ notranje prenovilo in še enkrat poizkusilo predstaviti ono lepo in močno harmonijo, ki je življenjska oblika katoliške vere. Potem pa je tapadlo katoliško krščanstvo samo, predvsem v severnih deželah, na svoj način onemu spiritu-alizmu in supranaturalizmu, ki ga je teoretično Sicer pobijalo, toda se mu je praktično prilagodilo. Tedaj je zmagal oni duh zakristije, ki je ločil religijoo.no od svetnega in prinesel s seboj ono ločitev, o kateri se je Pavel Claudel izrazil v nekem pismu na Aleksandra Cingria: »Ločitve med zahtevami vere in močmi ustvarjajoče fantazije ter Sutne radosti, ki so predvsem umetnikove.« — »Domišljijsko moč«, stvariteliski organ pesnika so prepustili samemu sebi, kot da bi zgolj »čisti, od mesa ločeni duh imel mesto v religijoznem življenju«, ko je vendar »celotni človek v nerazdrti in neločljivi enoti njegove dvojne narave bil krščen in bo tako vstal na sodni dan.« Tudi katuii-ško krščanstvo je kljub njegovi dogmatični pravo- vernosti v veliki meri izgubilo pravi katoliški živ- atarnega sveta, iz prepričanja o eni enoti narave in duha, telesa in duše, iz vere v resnično izvršeno odrešenje in že v klici se nahajajoče pove-ličanje sveta, v prid čutnosti in duha, razum in čustvo ločujočcga dualizma. S term pa je tudi ,v katoliškem krščanstvu, v njegovem najglobljem temelju, postalo pravo pesništvo nemogoče. Pesnik je kot stvarnik, kot poietes analogon: najvišji zemeljski analogon Stvarnika, ker ponavlja besedo stvarjenja; toda radi tega je ravno navezan na stvarstva Poietes je Bog, in poeima je svet Peenik pa, posnemovalec — nestorjenega stvarstva; ampak utvariteljskega božjega akta, more biti le, če stopi v vernem zaupanju nasproti svetu, odprt v čisti prostodušnosti kot otrok za vse čudeže, če gleda na stvarstvo kot Adam, prvi človek, ki je gledal rastline in drevesa in živali paradiža in jim vsem dal njihova imena. Pesniti se ne pravi, izražati nepomembna doživetja svoje duše, temveč potopiti se v tok nastajanja in tu dvigniti od Boga ustvarjene oblike, oprostiti jih njihove nevezanosti na slučajnost in minljivo snov, dvigniti jih in oblik in likov bogati svet napraviti vidnega tudi motnemu očesu — z besedo. Beseda ni ponavljanje, ampak duhovna podoba reči, ki izraža njen zmisel, njeno intencijo, ki pove, kar hoče reč sama povedati, toda povedati ne more. Pesniku, ki se bliža svetu s tem ljubezenskim pogledom stvarnika, se svet uda; njemu se odpro zadnje kamrice njegove skrivnosti; njemu se odpro v svoji skupnosti in v svojem temelja, v svoji skupnosti, ker v svojem temelju. Peenik ne vidi samo posameznosti, ampak celoto, posameznost se mu objasni v celoti, celota se mu pokaže v posameznosti. Pesiška praoblika je metafora in analogija, »tako kakor« je bistvena kategorija umetniškega spoznanja. Če pa je pesnik tako navezan na svet, tedaj ne more biti drugače, kot da vidi tudi vso njegovo zlobo, in tudi krščanski pesnik jo mora videti in jo mora smeti predstavljati; tudi krščanski svet, da vprav on poona mysterium iniquitatis; toda ljenjski čut, ki raste iz resničnega priznanja kre- greh je kristjanu urejen v višjo skupnost. Krščan- *" *-----1X " ~ --skemu pesniku se svet ne omejuje, temveč razširja. Krščanstvo, pesništvo ni istovetno z duhovnim ali religioznim pesništvom. »Sploh ne gre za krščanske snovi«, pravi Joseph v. Eichendorff, »temveč za religiozno pojmovanje in prešlnjevanje življenja... Ne zahtevamo ničesar drugega kot krščansko ozračje, ki ga nezavedno dihamo in ki v svoji čistosti skrito večjo pomembnost v zemskih rečeh sam od sebe prepeva * Vprav katoliški pesnik priznava čutni svet, ki mu je po odrešitvi principielno razjasnjen in postane v zakramentih učinkovit nosilec milosti. Krščanski pesnik resnično ne vidi manj, temveč več: on vidi celi svet. Krščanski pesnik vidi celi svet, ne zgolj naravo, ampak tudi razodetje, in nadsvet mu sveta ne ugrabi, marveč mu ga šele da. Krščansko nebo ne napravi zemlje revnejše, marveč jo obogati. Šele krščanskemu pesniku se svet izpolni, ko mu razodetje odpre duhovno oko tudi za skrivnosti narave. Zdi se nam, da nastopa nova doba, kot da se bosta cerkev in pesništvo zopet našla v preporodu liturgije in toinizma, da imenujemo samo ta dva najvažnejša in v svoji pomembnosti za nas danes še ne pregledna žarišča notranje obnove katoliškega življenja in mišljenja v našem času. Paul Claudel, kateremu vsi priznavajo, da je reprezentativni katoliški pesnik sedanjosti, pa je slavil cerkev ne samo kot mater njegove vere, ampak tudi kot učiteljio njegove umetnosti: dala mu je liturgijo kot vzor in kot voditelja sv. Tomaža. Cerkev sili njega, ki je z vsemi svojimi čuti ujet znižanih cena ZA DAME: kopalni čevlji........ kopalni tricot v vseh barvah . kopalna obleka, čista volna kop. obleka jaquard (novost) . kop. obleka iz melanese blaga kop. tricot iz melanese blaga . kopalni plašč iz frotirja . . . solnčniki.......... Din 7 n 28 T> 44 r> 145 n 169 D 159 n 120 » 240 v 88 ZA GOSPODE: kopalne hlače........Din 16 kopalna obleka, črno bela . . „ 56 kopalni čevlji........„ 30 kopalni plašči.........390 Zunanja naročila z obratno pošto 1 A. ŠINKOVEC Ljubljane, Kongresni trg 18-19. soss Najboljše kolo Gritzner ram priporočamo po r.Diiani ceni ter najbolJSi Oubied pletllni »troj samo pri fosip Peteline Itublfona Ob vodi polen Prešernovega spomenika v svet, da ne zataji svoje narave, toda mu pomaga, da jo posvečuje. Zakaj krščanski pesnik mora vedeti za nevarnost sveta, ki leži v tem, da mu morejo stvari, ki naj bi mu bile stopnice, postati ovira. On jx>zna bridko izkustvo sv. Avguština: »Jaz, pa moj Bog in moja dika, pojem tudi zavoljo teh stvari Tvojo hvalo in ti prinašam dar čiste hvale, ki si me posvetil. Zakaj, kar poteka lepega iz duše v roko umetnika, prihaja od one lepote, ki je nad našimi dušami, po kateri moja duša vzdihujoč koprni, tako dan in noč. Kateri pa to zunanjo lepoto ustvarjajo in kateri po njej stremijo, ti jemljejo pač iz nevečne lepote merilo in sodbo, toda ne pravil uporabe... Tudi Jaz zadenem na svoji poti na lepe reči in se zapletem vanje, ti pa me oprostiš, Gosf>od. me oprostiš, zakaj Tvoje usmiljenje gre pred mojimi očmi.« Tu, vprav na tem mestu, sreča cerkev pesnika, ne pesnitve, o kateri je bilo do sedaj govora, marveč kristjana, ki je pesnik. Cerkev nima roditi pesnika. zakaj njeno kraljeotvo je kraljestvo prero-jenja iz vode in sv. Duha, njej je naloženo, tudi pesnika, kot vsakega drugega človeka — tudi pesnik ni pred njo ničesar drugega kot uboga milosti potrebna duša — po zakramentalni milosti očiščevati in vedno tesneje združevati s Kristusovim telesom. _ Pesnikova beseda sega do večnega. Kaže večnost v rečeh, podvrženih minljivosti, toda ne more večnega niti zgrabiti niti dati ljudem. Pesniška beseda ni resničnost sama, marveč le njen znak, čeprav manifestacija njene skrite oblike. Simbol, v katerem edinem je resničnost sama zagrabljena, je zakrament. Pesnik ljudem ne more dati Boga: neustvarjena beseda božja je tista, v kateri je Bog samega sebe mogel dati ljudem; ustvarjena beseda je ona, v kateri nam je Bog mogel dati vse ustvarjene reči. Pesništvo končuje v obupu ali de-ščenju, v molčečem češčenju besede, ki je meso postala. 450 letnica Višn;e gore Dne 5. avgusta t l. praznuje starodavno mesto Višnja gora 450 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki priredi gasilno društvo na starem gradu pod košatim drevjem veliko vrtno veselico s prosto zabavo ter najbolj pestrim sporedom. Svirali bosta dve društveni godbi na pihala. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Od 8. do pol 9. sprejem bratskih društev na kolodvoru, nato sprevod pred mestno hišo. Ob 10. slovesna sveta maša ob udeležbi vseh javnih korporacij Po maši pozdravni nagovor vsem gostom in predavanje o zgodovini mesta Višnja gora od njenega začetka pa do današnjega dne, nato se vrši skupno kosilo. Ob 14. pričetek veselice na starem gradu, kjer bo v lastni režiji preskrbljeno za dobro jedačo in pijačo. Pekli se bodo tudi janci na ražnju. Prijatelji proste narave se vljudno vabijo, da se udeleže izleta na stari grad, kjer je razgled po vsej Dolenjski in kjer se vidijo zelo zanimivi ostanki razvalin izza turških časov, kjer se je odigrala krvava drama Roze Jelodvorske. Zanimiv je tudi podzemski rov, ki pelje izpod starega gradu v višnjegorsko mesto, v katerem še danes kraljuje priklenjen polž. Stari grad se nahaja 480 m nad morjem. Za vso udeleženci iz Slovenije je dovoljena polovična vožnja za 4., 5. in 6. avgust. Vsakdo naj pri nakupu listka da žigosati vozni listek z mokro štampiljko. K obilni udeležbi vabi odbor. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod Alojzij Zidarič železničar danes 10. julija ob % 12. uri dopoldne, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek 12. julija ob 5. uri popoldne iz Vilharjeve ulice št 1 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. julija 1928. EVGENIJA ZIDARIC, soproga. EVGEN, sin. 7akliala Ob smrti našega nepozabnega, nadvse ljub-AaflflVCSIGl ljenega soproga in očeta, gospoda dr. Leva Brunčko sreskega poglavarja smo prejeli od vseh strani toliko dokazov iskrenega sočustvovanja, da nam je nemogoče, vsakemu posebej se zahvaliti. — Najprisrčnejša zahvala g. velikemu županu dr. Schaubachu, i. papeževemu komorniku Lovrecu ter gg. dekanom, kanonikom in duhovnikom, g. županu Zemljiču, uradništvu sreskega poglavarja, zastopnikom ostalih uradov in oblastev ter društev ter vsem, ki so našega blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti; nadalje se najlepše zahvaljujemo gg. pev-ccm za žalostinke doma in ob grobu, gg. govornikom, Meščanski gardi iz Veržeja, gg. gasilcem ter meščanski godbi iz Ljutomera za častno spremstvo. — Najiskrenejša zahvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem onim, ki so pismeno in osebno izrazili svoje sožalje. — Prav posebno se moramo pa zahvaliti rodbinam Zemljič, Baukart, dr. Stajn-ko, Škof in Krainz ter gospej Stermann za njih nesebično požrtvovalnost in pomoč, ki sta nam dokaz njihove ljubezni do našega dragega pokojnika in do nas. Ljutomer, dne 7. julija 1928. Matilda Brunčko in otroci. za okna in ur^ta Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 23. julija t. 1. ob 11. uri s pismeno direktno pogodbo razno okovje za okna in vrata. - Kolko-vane ponudbe s 5 Din se sprejemajo do zgoraj navedenega roka. - Pogoji in specifikacija se dobe v pisarni drž, rudnika Velenje, br. 5154/11. -ICC se sprejmo v svrho priučitve nemščine 19 maraginetn domu (fflarienanstait) u uspe SdzII |IYIaria SaažJ pri Celoocu Zavod obsega: 1. Petrazredno ljudsko šolo; 2. trirazredno meščansko šolo; 3. desetmesečno gospodinjsko in kuharsko šolo. Kot prosti predmeti se uče: godba (klavir, violina, citre); jeziki: (nemščina, francoščina, italijanščina), strojepisje, stenografija. Šola se prične 1. septembra in konča koncem junija. Haiinovec iz lekarne dr. G Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta je staroznan kot pristni naravni izdelek z najfinejšim sladkorjem vkuhan brez umetne barve in ne vse buje nikakih kemičnih pridatkov za kon-serviranje. Oddaja na drobno in veliko. Cena nizka. Za stmM po znižanih cenah vsakovrsten suh, TESAN IN ŽAGAN LES. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. F 1*5111 ČllČt^r ,esna Industrija in trgovina, riail O Ud Idi parna žaža . LJUBLJANA, Dolenlska cesta štev. 12. t Zadruga ključavničarjev za sodni okraj ljubljanski v Ljubljani javlja vsem svojim članom tužno vest, da je dne 9. julija preminul njen dolgoletni član, gospod FRANC BR EMC ključavničarski mojster in posestnik v Ljubljani Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo dne 11. julija ob 3. uri pop. iz Cegnarjeve ul. 12 na pokopališče pri Sv. Križu. — Vabijo se vsi člani, da se pogreba udeleže polnoštevilno. Ljubljana, dne 10. julija 1928. NACELSTVO. Zahvala Ob smrti in pogrebu našega predragega tn nepozabnega soproga, očeta, brata, strica in tasta Alojzija Marna trgovca in posestnika se nam je izkazalo toliko odkritega sočustvovanja, da nam tli mogoče izraziti vsakomur posebej našo zahvalo. — Najprisrč-nejšo zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini za duhovno tolažbo in spremstvo, pevskemu zboru za pretresljivo petje, vsem tovarišem trgovcem, ki so prenesli dragega jim tovariša v njegov prerani grob, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem onim, ki so ga v znak spoštovanja in priljubljenosti spremili na njegovi poslednji zemeljski poti ter onim, ki »o pomagali njemu in nam v bridkih trenutkih. Vsestransko sočutje nam je bilo v veliko uteho ter prosimo, da ga ohranijo tudi nadalje v blagem spominu. Glince - Vič, dne 10. julija 1928. Žalujoči rodbini: Marnova in Ing. Uranova. Inserirajte v »Slovencu"! Sv '■' ' ■ v t--.vi'; p- v- Vsaka beseda 50par ali prodor drobne vrstice 1'500in. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo visje.Za oglase strogo thgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica ZOin. NajmanjsizneseklODin.Pristojbina za šifro 2Din.Vsakogia> treba placatipri naročilu.Napismenavprasanjaodgovariamo le,čejepriložena cnamka.Cek.račun Ljubljaria10.3ti9.Tel^t.2?-23. IB eucejo Delovodja rmožen zidarskega in tesarskega dela, želi službe pri večjem ali tudi manjšem stavb, podjetju. S 5 letno prakso, ter s primerno industrijsko izobrazbo. Cenj. ponudbe je poslati na naslov, kateri se dobi pri upravi lista ali pa na upravo »Slovenca« pod št. 6219. i Granitni delavci! Sprejme se takoj proti dobri akordni plači pridne izdelovatelje granitnih kock in drobnega tlaka (strojno izdelovanje). — Orodje, stanovanje in posteljnino preskrbi tvrdka. — Tvrdka A. & E. Ehrlich, granitolom »Ce zlak«, p. Oplotnica. Prodajalka Išče službe za mešano trgovino. Zna tudi šivati in bi opravljala vsa druga hišna dela. Najrajši kje na deželi. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6322. Meblovana soba z elektr. lučjo se odda v Levstikovi ulici 19/111, desno. Pomočnika sprejmem takoj. Franc Š t c r , kovaški mojster, Predoslje, Kranj. Kontoristinja zmožna vseh pisarniških del, poleg slovenščine, nemščine in nekoliko la-ščine, želi premeniti dosedanje mesto. Sprejme mesto tudi v Hrvatski ali Srbiji. Ponudbe pod Vestna na upravo lista. Dekle želi stopiti v stalno službo k dobri in krščanski hiši; stara 28 let. Za vsa domača in lažja zunanja dela. Prijazne ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Pridna«. Strojnik išče službe. Naslov pove uprava lista pod št. 6257. Prejemalec in škarter se sprejme takoj pri lesni industriji. Zahteva se popolna verziranost v mehkem in trdem (bukovem) lesu. Ponudbe na poštni predal 153. Dva trg. pomočnika vojaščine prosta, prvovrstna prodajalca, se sprejmeta v manufaktur-no trgovino M. K o k 1, Kranj. Vajenko sprejme strojna pletarna, Vojašniška 2, Maribor. la$tuiek Učiteljica gospodinjske šole, starejša moč, zanesljiva in vestna, s perfektnim znanjem nemščine, želi takoj katerekoli službe na deželi ali v mestu. Vajena je tudi bolniške postrežbe. - Ponudbe pod »Ljubiteljica otroki na upravo. Vajenca za slaščičarsko in medi-čarsko obrt, hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru, sprejme E. Stary, Krško ob Savi. Žagar spreten, k polnojarmeniku,. z večletno prakso, se ta- ! koj sprejme. Fran Šuštar,' parna žaga, Ljubljana. I Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije še »posebne fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. - Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Gostilničar v neposredni bližini Celja, bi vzel še zraven kakršnokoli zastopstvo ali skladišče. Prostor ima pripraven ob glavni cesti. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Za vse pripraven*. Letoviščarji V mirnem kraju pri vodi: Savi in Sori sta na razpolago 2 renovirani stanovanji, 2 sobi, kuhinja, opremljeno, brez perila. Fran Krelj, Verje, Medvode, Gorenjsko. Stanovanje nujno potrebuje mirna kršč. stranka 4 odraslih oseb za avgust ali september. — Pisma pod »Nujno-« na upravo. Naprodaj sta 2 udomačeni lisici po nizki ceni. Naslov pove uprava pod št. 6281. Salami najfinejše domače in ogrske poceni naprodaj pri I. Buzzolini, Ljubljana, Lingarjeva ulica, I I. Odda se soba z elektr., popol. separi-rana, opremlj. s pisar, ali stanovanj, mobiljo. Poizve se: Resljeva c. 26, I, desno. Družabnika tihega, s kapitalom Din 30.000 za dobičkanosno podjeje išče mlad trgovec. Ponudbe pod »Fi-nansir« št. 6268 na upr. Maline, borovnice, brusnice kupuje po najvišji ceni: Podravska industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9. Tehtnica decimalka do 500 kg ter 2 vagona bukovih drv, se kupi. Ponudbe z navedbo cen na upravo »Slovenca« pod »Drva«. Restavracija Šmarjetna gora (654 m) nad Kranjem, Gorenjsko, nudi tujske sobe za lctovi-ščarje s celokupno oskrbo in prehrano za dnevno 50 Din. Krasna višinska lega z lepim razgledom. Živinsko krmilno sol oddaja na debelo A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24. Dve meblovani mesečni sobi se oddasta s 1. avgustom. Vsaka ima poseben vhod, parket, električno luč, v lepi novi vili. Najemnina po dogovoru. Oddaja H. Krek, Einspieler-jeva ulica 20. Hišo dvostanovanjsko, prodam. I Naslov v upravi lista pod št. 6324. Prodamo Malinov sok izvrsten, pristen, dobite pri Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica. Drva suha, smrekova (krajniki in žamanjc), imam vedno v zalogi po nizki ceni. -Dostavim tudi na dom kamorkoli v Ljubljano ali bližnjo okolico Pišite na naslov: Pavel B o ž n a r , les. trgovina, Polhov gradeč pri Ljubljani. Tovorni auto Fross-Biissing s prikolico, povsem nov, ' se proda radi prudruga-čenja pogona za zmerno ceno. Naslov v upravi lista pod št. 6317. Posredovalnica za služkinje V Marijinem domu, Kot-nikova ulica 8, ie otvo-rila »Poselska zveza« s 1. junijem posredovalnico za služkinje Ceniene gospe se vljudno opozarjajo, da bodo dobile tam najlažje služkinje, ker je tam obenem tudi zavetišče za služkinje. Posredovalnina za gospe 10 Din. Vinotoc na prometnem mestu se odda v najem, odnosno na račun takoj ali po- j zneje. Ponudbe na upra- ' vo lista Celje pod štev. 300. Za našo zakonito zavarovano v Sampanj limonado danes najbolj dovršena brezalkoholna pijača, odstopamo izključno pravico prolzvafanfa (licenco) za vsa večja mesta in kraje Jugoslavije. - Za pogoje se je obrniti na naslov: Prva francosko iugoslovonsi«a tovarna Sampunf limonade. Beograd, Hercego>'ačka ul. 6. Telefon 45-96. ^P^^li^lil^Pf It jfe^ dražbe novega uradnega poslopja u Trebnjem Županstvo občine Trebnje na Dolenjskem razpisuje javno dražbo vseh gradbenih del novega uradnega poslopja. Načrte, opis zgradbe in splošne pogoje je dobiti od 12. julija dalje v občinski pisarni v Trebnjem odnosno v Tehničnem biroju arh. Ivana Zupana, Ljubljana, Gradišče 13, proti povrnitvi faktičnih stroškov. Ponudbe je vložiti najkasneje do 24. julija do 12. ure opoldne v zapečatenem ovoju z napisom: »Ponudba tvrdke .... za zgradbo novega uradnega poslopja v Trebnjem«,, in sicer v zgoraj navedenem Tehničnem biroju, kjer se bodo oferte komisijonelno odprle. Ponudbe se lahko stavijo za vsa dela ali pa za vsako posamez. stroko. Podpisani odbor si pridržuje pravico oddati dela neoziraje se na najnižjega ponudnika. Županstvo občine Trebnje, dne 10. julija 1928. Drv bukove in hrastove od-jpadke od parketov do stavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETT1 v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom Volna in bombaž za strojno pletenie in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 V Mariboru je najugodnejši nakup galanterije - drobnarije -parfumerije - papirja -pletenin - čevljarskih potrebščin - motvoza . vr-varskih in pletarskih izdelkov - na debelo in na dobro - pri DRAGO ROSINA, Vetrinjska ulica št. 26. Žimnice (modroce) predelujem po 35 Din; vsa tapetniška dela po najnižjih cenah; pridem delat tudi na dom. Slavič Franc, ta-petnik. Delavnica: Žabjak 14. dobavo 163 m desk. — Ponudbe je vložiti do 17. julija t. 1. Več pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca pri Celju. Lo^omaliHa 40 do 45 konjskih sil, 31-5 mJ notranje kurilne ploskve, 6 atmosfer pritiska, dobro ohranjena, se takoj proda. Ponudbe pod Lokomobila št. 6310. Dneve,tife •blcvenec naibolie informirani list! Umrl nam je naš najboljši vodnik in dobrotnik, častiti gospod p. joahim Košenina gvardijan Naj mu poplača Večni njegovo skrb in trud za nas. Mi se mu pa oddolžimo s liho molilvijo. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek ob 10. Brezje na Gorenjskem, dne 10. julija 1928. Katoliško prosvetno društvo. Henrik Sienkievricz: 48 Na poliu slave Povest iz Časa kralja Jana Sobieskega. >To je že res, a ne vemo, ali je bilo povsod tako.« »Pan Przjlubski, ki je prepotoval mnogo krajev, pravi, da je povsod isto. >Kdo pa je ta pan Przylubski?« >Iz Olkuskega je... Zdaj nabira vojake za gospoda škofa krakovskega.« »Oho, torej je pričel gospod škof nabirati vojake, ne da bi počakal na sejm?« »Baš tisto je! No, vidite, gospod, prav to je najboljši dokaz, da na vsak način pride do vojne. Gospod škof hoče zbrati čeden polk lahke konjenice ... no, pan Przylubski je pač namenoma prišel v naš okraj ... ker je namreč o nas nekaj slišal.« Ho! ho! Videti je, da sega vaša slava daleč po svetu ... In ste se vpisali?« »No, seveda!« >Vsi skupaj?« »Zakaj pa se ne bi vsi skupaj vpisali? Prijatelji mnogo zaležejo v vojni, bratje pa še več.« »No, in mladi Ciprianovič?« »Ciprianovič bo služil skupno s Tačevskim.« Pan Pongovski je pazno pogledal spredaj sedečo gospodično, ki jo je za trenutek oblila rdečica, in spraševal dalje: »Glej no, kako se imata zdaj rada! V kateri polk pa sta vstopila?« »V polk pana Zbierzhovskega.« »Kakšen polk pa je to, — menda rlragonci? Za božjo voljo! kaj pravite, gospod? To je vendar huzarski polk kraljeviča Aleksandra. »Glej ga zlomka! To je pa odličen polk! oSaj je Tadevski tudi odličen vojak.« Pan Gedeon je imel že na koncu jezika bese le, da bo tak fantič pri huzarjih dober kvečjemu za konjarja, ne pa za častnika, a je rajši pogoltnil to pripombo. Bal se je, da ne bi potem prišle na dan njegove zvijače. Panna Sieninjska bi utegnila zvedeti, da ni bilo njegovo pismo tako vljudno in po njeni ponujena pomoč tako velika, kakor ji je pripovedoval. Zato se je le namrdnil in dejal: >Slišal sem tudi, da je zastavil Virombke. Koliko pa je dobil zanje?« »Pač več, kakor bi mu dali vi, gospod,« je surovo odvrnil Marko. Pongovskemu so za trenutek jezno vzplamtele oči, a vendar se je še vdrugič premagal. Prišlo mu je namreč na misel, da nadaljnji razgovor lahko izkoristi za svoje namene. »Tem bolje,« je rekel, »potem mora biti kavalir silno vesel.« Zdaj so pričeli Bukojemski, dasi niso bili obdarjeni z bogvekako bistroumnostjo, vsi skupaj kakor za stavo lagati. Hoteli so Pongovskemu pač pokazati, kako malo je bilo mar Tačevskemu zanj in sploh za vse v Belčončki. '-Ojej! je rekel Luka, "malo da ni znorel od samega veselja, ko je odpotoval. Pel pa je tako, da so se v krčmi vse sveče prevrnile. No, saj smo si ga takrat tudi pošteno privoščili.« Pan Pongovski je zopet pogledal panno Sieninj-sko in opazil, da je postal njen mladi, rdečelicni, življenja prekipevajoči obraz nenadoma kakor okame-nel. Kapuca ji je popolnoma zlezla z glave, oči je zaprla kot da bi spala. Samo narahlo drhteče nosnice in podbradek so kazali, da ne spi, temveč prav pazno posluša. Vsakemu, ki bi jo pogledal, bi so morala smiliti, a trdosrčni šlahčič si je misli1 »Če ti tli v srcu še kaka iskra, H jo že ugasim. Glasno pa je pripomnil: »Tako sem si tudi mislil . .<: »Kaj ste si mislili?« »Da si ga boste pošteno privoščili in da pan Ta-čevski prepevaje odide odtod... Ha! Če je kdo na lovu za srečo, se mora pač podvizati, in če se komu sreča nasmehne, jo morebiti tudi ujame ... »Ojejk je ponovil Luka. Nato je pričel zopet Marko: »Župnik Vojnovski mu je dal pisma na pana Zbierzchovskega, ker je njegov prijatelj in znanec. Tam, v Zbierzchovu pa imajo tako dobro zemljo, da povsod lahko sejejo čebulo. Gospod pa ima hčerko edinko, a je šele petnajst let stara. Nikar ne pomilujte Tačevskega, gospod, si bo že znal pomagati tudi brez vas in brez tukajšnjega radomskega peščenega polja!« Saj ga tudi ne pomilujem,*: je ledeno odvrnil Pongovski, »toda vam se najbrž mudi, kočija pa leze po polževo po tem blatu.« »Pa zdravi ostanite !« »Zdravo! Zdravo! Priporočam se.« »Mi tudi...« Po teh besedah so pognali konje, a ko so se oddaljili za streljaj od kočije, so začeli jahati korakoma in se pričeli živahno pogovarjati. »Ali ste videli?« je vprašal Luka: »dvakrat esm mu dejal »ojejk pa mu je bilo tako hudo, kakor da bi mu porinil meč v srce ... malo je manjkalo, da se ni razpočil...« »Jaz sem jim šele zagodel,;- je rekel Marko: posvetil sem obema, staremu in deklini. »Kako pa? Povej no, povej!« so zaklicali bratje. »Mar niste culi?« Smo, pa le še enkrat povej!« »No, tako, da sem jim povedal o panni Zbierz-chovski. Ali niste videli, kako je dekle takoj preble-delo? Poglejte: takole je držala roko na kolenu in jo je zdaj odprla, zdaj zopet zaprla ... prav tako, kakor maček, ki hi rad koon nnrnsl.-n! I Tnenn - — ---O — "t* 4 * IV UIIU videti, kako je v njej vse vrelo od jeze.« ElliEIII s = e » 3 3 o S « 3 sr s s. n, «» i M O 3 O i 3' a 2" sr I « ° S ^ to ^ o -4 «! M to £ ™ — * N — ro fD — po C 7 I p n =5 8 J c | S > C aa C O 2 w =• " s > a ? 2! » N » 2 O o > =■ S 2. = g' £ a 2. ■S- I = w 5 o to o S _ 5 „ -» t 5 r ? a 9» o. < » » r S? 3-< C 5" sr < » S zs w ■=: lO J3 o z: to S" c e x i u — o • 5'?' = re £ž N C sr •• 2". > £ N « ? < . X. BS - ~ » Fi 3 "J' '-i * =iii=!S Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karel Ceč. Izdajatelj dr. fr. ttulovec. Urednik: Franc lerseglari