29. številka.
Trst, v petek dne 6. februvarija 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izhaja enkrat r:» <lnn. razun nedelj 5n praznikov, ob 4. uri jop. — Naročnina znaša: za vse leto a«t K. za pol let.-i 12 K. za četrt leta 6 K in za en m°*ee K. — Naročnino je plačevati Daprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravnistvo ne ozira.
I'o tobakarnah v Trstu ste prodajajo posamične
številke po 6 stot. i3nv{.); izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka Sjo.
glasilo političnega društva „čdinost" za primorsko:
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zabvale, domaČi oglasi itd., se računajo po pogodbi. • — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredn stvu- NetVanko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Nnročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo v ulici Molin piccolo fit. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna . idica Carintia štev. 12.
V edinosti je mo<~- !
VniRan uri s?. Mobu v Trstn.
Včeraj smo prejeli nsstopni dopis:
»Ko bi tržiški Slovenci ne imeli se precej eDerg;:e in ko l»i jih ne v »pod I m ala na vstrajanje v trdnem b« ju trdna vera v }>odočn<>-t mi rali bi res obupati na svoji t* š tvi iz železnih okovov, v katere jih tišči v deželi gosp idovalni element. Pristaši go-spodovaloe strank e pritiskajo na naB z običajnimi »ečavic, z odbijanjem s'eherne slo venske vloge, z odrekanjem jedoe borne šole, z zistenoat:enim podpiranjem konkurence tu-jincev na škodo domačinov. Sosebno pa se je Izrael za.-otil proti našemu kulturnemu delovanju in napredovanju.
Naš najhujši sovrag je pa moderni irre-dent»-. r=.ki 1 a t i n i z e m, oziroma razsirjeva-telji isega — latiuizatorji !
K«ko postopajo t sladkog'njeoci veikdar, ko pre za to, d* bi se našemu narodu dale najelercerta roe-e pravica — naj svedoČi (za sedaj) naslednji slueij :
Te dni je sla n: rodna žena T. v zakristijo k sv. Jakobu, da bi zaprosila tam, da jej izd«to po trd do o Fmrti nje pokojnega soproga Ker je prosilka Slovenka, menda ni storila n česar necuvenega s tem, da je zahtevala, naj jej zaprošeno potrdilo napravijo v slovenskem jeziku.
Gospodje duhovniki s t izjavili, da ne morejo vstreči i♦ lii prosilke — ker da ne zcajo slovenski ! C.V1 <5 cerkovnik B a s t j a n-č i Č, kateri pse zna pisati slovenpke pobotnice, kadar preje mlje kako članarino, je izjavil, da ne zta pisati slovenski ! Isto je izjavit njega pom< čnik V e n e c ! Gospod kate bet znani don Bullo, pa je, vidč, da žena odločno |a d stojno) zahteva svoje pravo, zalučal prosilki v obraz: »La se de Kic manje Lf i ?« (Sre li vi iz Kcmanj?!)
Ko je žena uvidela, da ni mogoče dobiti. čipgr je prošla, je vzela dot č 10 laški spisano potrdilo n šia k g. župniku, kamor s> jo go*-j oda iz z^krestje poslal", rekši : »P<jte k gospodu župniku, «>n zna dobro slovensk !«
Predno je mogla T. do župnika (isti je imel oWilo drugih strank), je že pr hitel don Bullo in je govoril z žuj nikom. Kaj sta govoril«, nas ne br ga ; fakt je, da je takoj, ko je Bullo odšel, pr šel g. župnik na vrtta ter jo vprašal T., česa želi, in da je, začuvš; ženino prošnjo, caj ej izda f lov enako potrdilo — zaloputnil vrata!
Tak j- bil odgovor latinskega svečenika pohlevni slovenski verni duši, ker je zahtevala svoje elovfsk«* pravo!«
Tako naš dopisnik. D'g< dek na tebi bi
s^ zdel komu malenkosten, a je vendar važen; sosebno, ker ni nenavaden. Narobe: ze!<5, ze!6 navaden je! In zato je potrebno, da ! take dogodke vsaj vsako toliko beležmo, ker so značilni za razmere, v katerih živimo, ker pričajo, kake plasti družbe je že razjel strup zistema !
Na t*m ekzempeljnu vidijo čitatelji, kako res je, kar uno rekli gori : da je namreč lahonsko latinska camorra najitrupeneji sovražnik nr-še krvi, našega roda, Dašega jezika. Ta camorra gospodari in divja tako, daje v nas Slovencih moralo dozoreli prepričanje, da oni vidijo v latinski cerkvi svojo narodno italijansko cerkev. Faktično izda-jajo vernikom vsa slična potrdila v italijanskem jeziku, ne mene Be za narodnost prosilca, ne mecć se za namen, v kateri se bo potrebovala listina, ne mene se za princip enakopravne sti, ne mecč se za princip, listi princip enakosti vseh (ljudij in narodov) pred Bo gom, ki ga je ozuaujeval Krist-Izveličar, in ne menč ^e za zakone tiste b žanske lju besni, ki je temeljem vere krščanov!
Za vse 10 se ne menijo latm'Zitorji, ker hočejo bit italijaaizatirji, ker lu č-jo, da tudi eerkev bodi v službi italijaoizicije ! Pa 6es> že povzdignili Dačelo, da je tržaški cerkvi
tudi srditi na »Ricroanje« (ne menimo vasi, ampak evolucijo)! Ali, ko pride tako, da se bo to »Ricmanje« vekšalo, ne boste smeli dolžiti nikogar, nego — sebe ! Ker pride — po vaši krivdi !
PoJitični pregled
V Trstu, 6. fdbruvarija 1903. O položaju. O seji mladočeškega kluba v parlamentu na Dunaju, v kateri se je rešila kriza v načelništvu, bilo bi še sporočiti :
Najprej je načelnik dr. Pacak izrekel svojo zahvalo na eneg.asno izraženem mu zaupanju. Z ozirom na to da so se sporna vprsšanja na zadnjem posvetovanju izvrše-valnega odbora v Pragi poravnala, d2lje z ozirom na to, da eti ga obe korporaciji, klub in izvreevalni odbor, pozvali, naj ostane na svojem mestu, in ker ima vrhu tega vzroka do domnevanje, da v sedanjem težkem in resnem času ni nikomur dovoljeno, da bi zapuščal vrste stranke — je izjavil potem dr. Pačili*, da ostane na čtlu kluoa! Ali to le pod pogojem, da se ohrani solidarnost vseh njega Členov in vseskupne orga-ni?acije. Kajti ie ob tej solidarnosti se je nadejati vspeha Češkemu narodu v prilog, italijanščina s užbeni jezik, <U hi pa to — ! Dane? ima zbornica pos ancev zopet sejo nevedne že m povedali vsaj uljudno ! Ne, tako so Nadaljevala se bo razprava o predlogih za-fanatičn , da svoje naspr3tstvo d » nas obli- preosnovo poslovnika zbornice. Tudi ob tej vajo z zabelo neulj odnosu, narjvnon odur- priliki igrajo nemške skupine svojo staro že no*ti, žaljenja!	gnusno gio. Kakor glecič vsega, o čemer se
Le tako naprej! Boste že videli, kam misl', da bi utegnilo sanirati razsule parla-pridete!	mentarne odnašaje in dovesti parlament do
Le vprašujte—ljudij z:nčljivo, dali ?o rednega funkc;janarja, tako so tudi glede na — iz Riemanj ! Le silite ^e. le br jte norce name.rjano preofnovo poslovnika nemške no-iz veleresuih dcg. dkov! Boste že videli, kam vine medeno sladko govorile o potrebi take prid rt« ! Z dogodki v Romanjih vam božja reforme, dokler... no, dokler se je samo roka pše resno, nujno svarilo! Vi pa kiju govorilo o tem. Čim pa je stvar po bujete trmasto v svojem Ittinsko italijanskem piedloženju dotičnih nujnih predlogov zado-fmatizmu ! ! Ta tanat zem vas je tiko cma- bila konkretneje oblike, so se že začeli ml, d i niti ne s'utite več, kako plešete svoj nemški govorniki zvijati: reforma je sicer neviii ni pie* na — vulkaničn'h tleh!	pi trebna, strašno potrebna, mi smo odločno
Le tiko naprej! Boste že videli, kam za tako reformo, ali proti temu smo, da — pridete! Oni svečenik seje rogal slovenski se res izvede! S t<m je na kratko vern e , vpraševaje jo, da li je iz R cmanj ! povedano, kar gospodje na dolgo govoič. Glejte, da ne pride dan, ko vam bodo naši	Ali da se umejemo. Mi se nikakor ne
lju Ije s ponose.m odgovarjali od vseh strani: identifijujemo z nameni gg. Pattai a in l>». iz Kiemanj srno! Ča tudi ne ravno i 5 Fuchsfi.Sajse tudi no i nimamo ničesar bolj bati, sela, ki noBi to ime. pač pa it »Ricuaanjc — nego tega, da bi se kakor-tibodi krčila 6VO-našega zložnega odpora proti vašemu strupe boda govora ; saj je tam, na parlamentarni nen u srHu do nas! Le igrajte se frivolno z tribini izlasti za nas, ki nismo ljubljenci go-
avtokrati, navzgor pa se kazati nedolžna jagnjeta, ki ne žele ničesar druzega, nego da jih drugi puečnjo v miru živeti. Isto igro so igrali ozirom na spravno akcijo. Bila jih je sama 3prav ijivost, ni kdo ni bil bolj prepričan o potrebi sporaaumljenja, nego oni, ce!6 komplimenti so se delali pred vrlinami češkega naroda, prišli so tudi se svojimi načrti ; vse je š!o kafsor po loju. Ali v hipu, ko so tudi Čehi rekli svojo in je prišel čas, koje trebalo začeti s pogjjinji, ko bi trebalo od besed stopiti tudi do obvez spora-zumljenju v prileg — «» jedeo^tavno rekli : ne ! !
Tako je vedno! Pokopali so že prve poskuee do sporazumijenja, da-si so govorili o potrebi istega. Tako ee ob nemški tar-tiferiji gotovo razbije tudi akcija za reformo poslovnika zbornice. Vspeh bo zopet ta, da bo arhiv zbornice boga tej i za nekoliko — kupov slame, ki so jo mlatili, a davkoplačevalci ubežneji za toliko tisočakov, izplačanih pcslancem v tem času na dijetah.
No, v enem pogledu so nemški govorniki tudi predvčerajšnjim odločno zahtevali reforire. Ničesar ee ne sme zgoditi, kar bi moglo ontmogoČati vsako obBtrukcijo, ker bi bila s tem zadeta tudi — nemška obstruk-cija. A to pa ne, tako se ne grejo od nemške strani ! Ali v tem zmislu — to pa da — naj Ee reformira, da bodo onemogočeni — nenemški govori!! Ceš: takih govorov ne more predsednik kontrolirati in cenzurirati ! Bes te plentaj : kje pa je zapisano, v katerem ustavnem določilu, da mora imeti naša zbornica predsednika, ki ne zna druzega, nego nemfki?! Pa če bi bil izvoljen predsednike m mož, ki ne zna dobro nemški ? ! Ali bi bilo potem to Nemcem se argument za — dušenje nenemških govorov?!
Nemci se povsodi čutijo že rojene za uživanje privilegijev. Sebi vse, drugim nič ! To je kaj drastično in do cinizma . segajoč > odkritosrčnostjo j revčerajenjim pokazal nemški poslanec Gross. Dokler je v obče govoril o raznih sredstvih obstrukcije, izlasti pa o nenemških govorih, je rabil besedo : Unfug — nepiistojnost, zloraba. Ko pa je povdarjal, da se Nemcem ne sme vzkračati sredstev za eventuvelno borbo proti večini — torej tudi za ol.strukčijo — n: bilo to več »Uofug«, ampak »Moglichkeit gereehter Abh\vehr«,— možnost pravične obrambe! — Kako naj sploh mislimo na zaresno ozdrav-
ognjem ! Samo vedite, da od d »tike z ognjem spodov z stema, jedrno mesto, s katerega ostajajo Često opečeni prsti! L^ tako moremo res svobodno govoriti. Mi fmo hoteli Ijepje parlamenta in vsega političnega živ-naprej ! Ali to vam kličemo že danes in slo- le tudi na tem eksempeljnu konstatirati hi- ijenja v zmislu ustavne svobode, dokler bo
vlada pod bičem strank s takimi pretenzijami in t8ko zavratnoetjo ? !
vesno
na tem mestu : Vi morete soditi o navstvo, 16to oduino igro nemških skupin, »Iiemanjih«, kakor vam drago, vi se morete ki bi hotele biti na široko in navzdol kruti
PODLISTEK.
Na rojstni zemlji.

C.
fcšp -*.] Ksaver-Šandor-Gjalskl; prevel
X.
In ni p greš l. Domačini so bili pripr. s i ali kras.ii lju«!je — gospodar in gospodinja sta bila že star?, ali L-va sta vspreiela v h so, kakor da j ina je rojstno dete. On je Biveda težko pozabljal na Bvoj drag> etsri dom, najteže pa na igre s svojo Bianšo. On je bil tiho in s^smožljivo det-. Tisto veselje, b katerim je, ukl^ub s dzam Blinšinim, sedel v kcč.ji, ko se je z (četom vozil v mesto, izginilo je brez sledi, ko je ostal sam v mestu brez očeta. Svojih objestnih tovar.šev v šoli se je izogibal, učiteljev se ni mogel okleniti. Lukijan, njegov slari Lukijan mu je vedno ostal pred dušo in L':va je bilo zelo žal, da ga nt ;mel več pri sebi in ni več slu jal nje gov h dekrih — dobr h besed. V Likijanu je imel tovarila, prijatelja — a sedaj — ah ti učitelji so tako hladni, tako strogi — komaj da ga pogledajo in brigajo se samo za svoja sklanjanja, svoje padeže in svoje šLe-vilke. A on bi bd tako žeiel, da bi se mu IkjIJ približali, da bi se bolj zanimali z*nj.
Ali — ne upa si, oni so tako tuji — tuji,	kako dovršen je slično svojim grškim tilozo-
pa se tud i nekam vse drugače obrtč ijo, sme-	f m, ako prezira take muhe. Njegovi tova-
jejo se čudno in zlobno, p »vsem različni bo	riši fo mu sicer često pripovedovali, da !ju-
od oče*a in gospode, ki pr.hajajo v L pnjak	bimkajo z deklicami in tudi on sam je poželel,
—	deLjo često kaj taeega, o č mer mu je	da hi tt »ril tako; včasih mu je celo prišla govori a m*t;, da ni lepo, ce pristojno. Ab	nrsel, da bi z Blanšj začel tako. No, sam
—	razgovarjajo se tako g aino, hrvatski go	se je prestrašil take misli in se je sra-vore s tujim caglasom in slab m izgovarja-	moval.
n em, g bijo se z ropotom, pljujej > povsodi, ' a njrgc>/ razredn k mu vsakikrat Sfjočilava
g »padsko rojstvo. In — ne — on se nika-	Tako so prošla leta in leta. Lev je mej kor ni mogel privad ti teh ljudij - - ia" v	tem stopil že na vseučilišče. V vsem tem času duhu je govoril cele razg >vore se svojo malo	je malo prihajal na L'pnjak. Za časa šole ni Blanso, v kater h Be jej je pritoževal, kako	nikdar prihajal iz mesti, počitnice pa je pretežko mu je v š >li. Ka-cor je v svojih otro -	življal, deloma potovaje s tovariši, deloma šk h nadlogah vsikdar oajprej mislil na	obiskovaje sosednje dvore. A zadaja leta se Blanšo in se v duhu zatekal k njej, tako je	je vedno dogajalo, da je bila Blanša od tudi v«e svoje radoBti delil žnjo. Na samot-	doma odsotna, ko je bil on doma. Res je sinih svojih igrah je vedno mislil ni njo in se	cer, da ni pozabljal vprašati po njej, če tudi je veselil že v naprej, kako jo bi zi čisa	je to delal nekim vzvišenim protektorskim počitnic učil te ali oae igre.	tonom s katero jo je imenoval »svojo malo Ko je nekoliko porasel in postal veči	tovarišioo«. Seveda gt je zanimalo rn čno, dečko, je jenjavala ta privrženast. Desko eliv-1	kako izgleda in »da-li je kaj porasla ?« No, jaštvo in nerodnoBt onih let sta storila tako. |	vendar ni misld na niče?ar dalje. Res je sililo u>u je skoro neprijetno v njeni družbi, j	oer ves plamtel od želje po ljubezni in Vra-O prejšnjih igrah ni moglo biti niti g >vora	zove Djalubije je znal skoro na pamet in na veČ. A deklica se je včas:h vela preti njim	večer se je rad zagledal v daljavo in je tam kakor prava gospica. Oa pa je ravni mislil,	med pordečelimi oblaki iskal B;;g zna kaj —
ali zopet je on že nosil v duši svoj ideal, sicer namišljen, ali dovršen, prekrasen idejal in on je hrepenel za tem idejalom ter je bil povsem u ve rje n, in je prav doživljal dan na dan, da temu idejalu ni primere med živimi, ki bi mu odgovarjala. Zato tudi v Blanši ni mislil najti nič posebnega. No — dogodilo se je drugače !
Kako je bilo ? Kako se je dogodilo ? Oa se sedaj v šumi ni mogel več spominjati na prvo prečanje. Seveda — že tedaj Be ni mogel nikoli domisliti tistega časa. Le tako v megli ntu je plavala pred očmi siika, dajo je prvikiat videl v Dragancih — v vrtu pod hruškami ali pri cvetlicah — ne ve'več prav — in da ga je takoj odvela iz vrta gori v dvor k očetu, ki je vedno igral na karte z nekim na pd siepim in gluhim sorodnikom, pa tuli to pot je fedel za ozko mizico, kadeči iz kratkega čibuka in mešajoči stare zamazane karte. Oče mu je spregovoril le nekoliko ljubeznjivih in veseiih besed, sicer pa se ni dal motiti v igri, ter ga je odposlal z BlanŠD, naj se zabavata v jedilnici.
(Pride še.)
Iz Hrvatske. Nastopna izvajanja v žagarskem »Narodnem listu« služijo v kaj primerno spopolnjenje naših člankov pod naslovom »Hrvatje in Madjari«:
Ne motimo se, ako trdimo, da so vspeh zagrebške skupščine bolj doprinesle razmere, nego pa ljudje. Pred brezdnom se oči odpirajo vsakomur. Kaj nas je spojilo ? Od ene strani ekonomno propadanje, z druge pa politično suženjstvo. Z one strani Velebita gredo za t®m, da bi u d u-š i 1 i našo narodno i n d i v i d u -valnost v jedinstveni m a d jar-
država pokesati radi političnega proganjaj a. Hujskanja v madjarskih listih so v resnici nevarneja, nego pisava v listih druzih narodnosti, ki ne- zahtevajo druzega, nego da se izvaja obstoječi in veljavni narodnostni zakon, ustvarjen za časa resničnega madjar-skega državnika Deaka. Take pravde vzbujajo v narodu in v mladini le ogorčenje proti Aiadjarom in proti državni ideji, kateri bodo več škodovale nego koristile.
Atentat na patrijarha Ormaniana.
Iz Carigrrda portčajo, da je sedaj popolnoma pojašnjen t»jnohtni atentat na patrijarha Or-
ski državi. Na tej strani pa podpirajo maniana. Zločinec Agop, potem neki B )g-irredentizem, bagatel zirajo se rgromne večine hos, ki je pred kakimi tremi meseci pobeg-narodov ter ce eiloma vzdržuje italijanščina nil v Egipt, in pet drugih mladeničev, ki so
cerkev italijansio-Iatinski jezik in da je poslal v Ricmanje ondotnim Slovencem italijanski UKaz. katerega njegov duhovnik-od-poslanec ni hotel raztolmačiti v slovenskem jeziku !
Kakor se vidi torej, se veleč. g. Petronio samo igra z besedami.
0 dogodkih v Ricmanjih pripominja
»Obzor« :.......A z druge strani mora
vsakomur imponirati mirno in zavedno vedenje ricmanjstih obČinarjev in njihovih starešin. Njihova nepopustljivost, moremo reči mirne duše — da, njihova dostojanstvenost je naravnost uzorna.
Na adreso c. k. državnega pravd ništva T Trsta. Državna pravdn štva so
in uvaja nemščina. V cerkvi, v šoli, v sedaj zaprti, ustanovili s> armenski komite,	' menda vrhni čuvarji zakona. Umeje se: uprav: — povsodi smo proganjan'. Ob takih ki pa ni bil v nikaki zvezi z inozemskim 1 zakonov, določenih za tatove, ubijalce in prilikah: ali so ljudje mogli nadaljevati armenskim revolucionarnim komitejem. Nas-krunitelje javne marale, motitelje javnega staro zmoto ? Ne, nikakor ne ! V medseboj- men komiteja je bil: z atentati in pretilnimi miru in redu itd. Mi bi menili vendar, da nem klanju trosla se je opozicijska si'a, a pismi armensko gregorjan"ko cekveno občino bi morala državna pravdoištva prednjačiti z
to je (naravno) jačilo sedanji zistem. Zlu, ki preplašiti, da bodo lažje iz nje izsiljevali	lepim izgledum 'v spi štovanju državnih te-
na- je sedaj spojilo, smo po velikem delu denar za svoje agitacijske namene. Znameni-	meljnih zakonov, v katerih je tudi nekje
sami krivi. T o s p oz n a n j e j e z 1 a ta to je, da fo bili vsi členi komiteja lekarnarji,	govora — ako se ne motimo — o ravno-
vredno, ker o n o j e d o v e d 1 o d o Macedonsko vprašanje. V včeraj-	pravnosti državljanov oziroma plemen,
sporaz u mijenja... šnji seji bolgarskega sobranja odgovarjal je	Više državno pravdništvo razpisuje sltubo
V narodu se občutita, kakor nikdar ministerski predsednik Danev na neko inter-	nadzornika paznikov v zaporih v Gradiški,
popred. želja in potreba, da š»e vsi duhovi pelacijo glede macedonskega vprašanj* in je	Pustimo na strani fakt, da na onem mestu
ujedinijo za isti cilj, za isti idej al, da se vsi izjavil, da se vlada zaveda svojih mednarod	vsakdanja praktična potreba (žal, da je tako)
rodoljubi zdi u ž'jo na bkupnem delu, dajajoči nib dolžnosti. Z ozirom na usodne zapletjaje,	zahteva poznanje našeg* jezika ! Pustimo na
gotovo orijentacijo vstm našim glavnim vpra- ki bi mogli nastati na Bilkami valed mace-	ztrani tudi fikt, da imajo tudi slovenski
šanjem ! donskega gibanja, je vlada odločila vporabiti	državljani prav co kompet'ranja na ono mesto
Iz ogerske zbornice. V včerajšnji najstrožje odredbe proti vsem nezakonitim	in da bi se morali oni razpisi razglašati temu
seji ogersKe poslanske zbornice g ovoril je po- agitacijam macedonskih cdborov v Bolgariji,	primerno. Ne moremo pa pustiti na strani
slanec Trub nv proti povišanju stroškov za Pozival je prebivalstvo, naj se ne da zava-	dveh dejstev, ki sti: daje našjezik tu
vojaš:vo, ker ljudstvo da ne more več pre- jati po eLsaltiranih propagatcrjih ter naj	deželni jezik s polno pravico
nadati tolikih brtmen. Domobranski minister podpira vlade v prizadevanju po vzdržavanju	do popolne enakopravnosti v
baron J-'e;čr\a v je na tovekliknil : Zi Petrov miru in reda, ker na ta način bodo najbo'j	zmislu državavnih temeljnih
nove;."- pa ima ljudstvo dovolj denarja! Grof koristili maced onski stvari. Kar se fciČa l>e-	z a k n o v, in da se više državno
An -i r a « sv je pobi al izvajanja fKJsl. Beothv ja, guccev iz Macedonije, ki prihajajo v Bolga-	pravdništvo o razpisovanju
ki je trd I, da se hoče naš > monarhijo po sili rijo, izjavil je m nister, da bolgarska vlada	služe b ne meni za te osnovne
vzdrževati nt stopinji velesile in to samo radi ne povspešuje dobajan;a beguncev, marveč,	zakone.
tega, da se vitreže ambiciji dinastije in da da jej to še dela velike sitnosti in da je	Više državno pravdništvo razpisuja
vedno straši z v* t čnim vprašanjem samo v turški vladi predlagala, naj bi se skrbelo, da	omenjeno službo s a m o v italijanskem
ta namen, da se more zahtevati povišanje Be begunci povrnejo v domovino.	jeziku!
str šk v za vojaštvo. Grof Andra=^v je na-j »Neue Freie Presse« poroča, da bo v	Enakopravnost, kakor jo predpisujejo
dalje irtnil rdi-o nemščine v armadi, na kar kratkem izdelan program za reforme v Ma-	državni temeljnji zakoni — kje si?!
je po -1. Kitk«y vskliknil : Sramujte se. da cedoniji, kakor sta ga določila ministra Go-	Regnicoli in domačini. Včeraj došlo
kaki r grof Andras v go voiiie proti pravicam lucliGNVski in Lamsdortf, ta program »e po-	je v nt)^a mesto zopet kakih 60 italijanskih
madjarsKega jezika ! tem publicira in prijavi tudi velesilam.	podanikov, kateri so takoj bili vsprejeti na
Besnilo na Madjarskem. Besnilo --razna dela, dočim je še vedno vse polno do-
madjar-k", Jsj se posebno kaže v audnem proganjanja nemadjarskih novin in novinarjev, bo slavilo v bližnji bodočnosti prave org je. Nemcem, Romunom, Srbom in Slovakom je
mačinov, ki zaman ipeejo službe. Skrajni čas
Tržaške vesti,	je že, da se vlada začne reano pečati s tem
Dogodki V Ricmanjill- Por.,eaki nam	vprašanjtm ter spregovori resno besedo z
je zopet o novih prizorih. Včeraj, v četrtek	onimi, kateri sistematično povspešujejo se
obešena na vrat ceia kopa pravd. Ako so- j zutraj okolo s nre g<) ZO{,et orožnikj obko -	svojim postopanjem pritok tuj-h elementov v
dimo po sedanjih izkustvih, ni niti misliti!^ vas |{{cmanje \ In kakor je ie prišlo v	naše metto. Vsakdanje naraščanje tujega
navado, so zasedli vsa pota in vse /teze, ki	delavskega elementa v Trstu je škodljivoj
na to, da b: bil rešen n: en vseh obsojenih. Kakovi zločinci so to, in kakovi zkč.ni so v j to, kaže nam slučij z obtoženim poslancem Edmundom feteinaekerjem. Tožen je zato, ker
! tj o v vas. Bilo jih je veliko število, po ne-le v ekouc m enem, nego tudi v političnem j priliki toliko, kolikor dne 29l decambra 1. 1., obziru. Tuji delavci pošiljajo svoje zaslužke ! ko je komiBjja s silo prišU v kapelaaijako v Italijo, a tukaj jačajo irredentistično mi-j je v svojem listu dokazoval, da med bese- faiio oziroma (ine 18 m. m., koje vladni ko- šljenje. Skoro neverjetno je pa, kar se nam; dama »ogrsko« in »madjarsko« obstoji ista ; m Har zaprl jn zft,)e5ati| cePkvi in zvonike, zatrjuje od delavske strani, da se c«!6 ne-' razhka, kak >r med besedama »pemsko« in	p0 tj[n velikanskem aparatu smo sodili kateri našinci in taki, ki živijo večjim de-
» češ ko«. Možje h tel meada povdariti ne-jtudi v?er8j cja pri(ie nt>vo ,2nenadenje zo- lom od Sovanov poslužujejo tudi raje tujcev, oporečno resnico, da »ogrsko« ni ident čno	kaj poeel>nepfl. ia nibak0 se motili. OkoIo nego domačinov. Priporočamo tem poslednjim,
»madjar-a:m«, da torej Midjari še nieo ogr -j9 ure je ppišU h B )ršta cela procesija. Na vsaj oni ne podpirajo tujih elementov ter ska država. To e menda veudar resnica. —! je korakal gosp. c. kr. okrajai glavar 9 tem dajajo orožje našim naspn tnikom, da Mari ni . gr^a država sestavljena iz mnogih k()perskif c kr> namesti »ki svetnik Schaf 8e lahko Ogovarjajo celo na njih. Neljubo bi nar i' sti l Mari ni?o nein.djirske narodno- ! fenhancr-Neys, z drugim vlad. komisarjem. Za nam bilo, ako bi morali na dan z imeni, sti ceio v večini? Logika in zdravi razum UJ)ma go š|i trije duhovniki, g. Cvejn, ka- kar pa bom» pr siljeni storiti, ako sa ne bo pravita torej, da te narodnosti v svoji skup-	]Z R ,ršta, novi od tržaškega škofa za upošteval ta naš opomin in uprav Č3ne zt-
nosti ustavljajo državo! C m pa je tako, po- Jemanje namenjeni latinski kapelan Kranči*, bteve naših delavcev.
tem pa država ni madjarsta, kakor ni srbska kateri Je bil g |;0aii8jj0 Ladi že dne 1>9. de-	Svarilo! — Kakor opozarja včerajšnji
m ka«cor ni slovaška; ampak je ogrska. Na ceajbra \ a v sredi med obema je bora- >Trieste« svrje čitatelja, tako opozarjamo Ogršiem je Madjarov, ali Madjari niso dr- kal pOVešane glave častivredni gospod žuj- tudi mi vse naše ljudstvo, naj pod nobenim žava.	le trde, da so oni jedini polit.ški nik ,n dekan dolinski, Josip Zupan. Za njimi pogojem ne kupuje inozemskih srečk! Oso-
narod na < )grsKem.	go korakali neizogibni kovač-ključavoiči.r bito pa naj se varuje onih sleparjev, ki pro-
To u re-! K s je jedino to, da so ne- koperski, mežnar dolin3ki in občinski sluga dajajo srečke c d raznih amsterdamskih »bank«, c-dpu- ni grehi kratkovidne avstrijske diplo- \z Dolin.. Vt-o to družbo je opremljalo ka-;— Te srečke, kakor tudi bank«-, niso nič mscy — grehi, ki se že zamenjajo maščevati k,h dvanajst orožnikov z ni-aj^nimi bajoneti. ; drugega, nego navadna sleparija!
Vsi oni, ki so že kedaj kupili take srečke — in teh ni ravno malo — bi znali
— izroČ li Madjar »m goipoditvo v državi. Sli so pred kapelanijsko hišo, kat-ro je okrajni Ali to, kar je bilo storjeno le v zmoti ia glavar odprl s ključem, ki ga je žmdarme-s:epot , ne m<>re ustvarjat: pravnega naslova r ski olp tdante v torek vzel vaškemu žu- povedati, kako osleparjeni so bili za veče ali za n k r! ' e mi je kdo Kaj ftttično vzel panu Ivanu Berdonu. Komisija ee je mudila manje svote !
Z eDo besedo: vsi oni, ki so kuj ili, oziroma plačali kako amsterdamsko srečko, so zavrgli svoje žulie in nimajo najmanjšega upanja do kake povrnitve !
Ne kupujte torej, ako niste poprej pov-preštli za svet ljudi, ki se razumejo v take stvari. Spluh pa ne kupujte tujih ueavstrij-sk;h srečk !
Pred časom je po Trstu in Primorski kar mrgolelo agentov, ki so predajali srečie neke amsterdtm-ike banke. Agenti so pobirali denar in izro5ev li neke papirje, na katerih je »banka* izjavljala, da izroči kupcu originalno srečko, kakor hitro izpitč i isti v i bro-kih vso dogovorjeno ceno dotične srečke. Ko so pa agee ti jiobrali prve obroke, so potem izginili in ni bilo več v deti ne agentov ne originalnih erefik, Ko je policija izvedela o
z nasiijem. kai je bilo mojega — je-li s tem,	v farovžu, ki je praren, kakih pet m:nut.
da se e nasilje izvrš lo, rečeno, da mi je	Xa to je doliDBki mežnar zaprl farovž, vtak
smel vzeti ? 1	bnil ki uS v ž^p in vsa družba se je v
Ker je torej rečeni novinar dokazoval	istem redu vrnila zopet proti Borštu. Na to
to notr r.čno re-nico, so mu obes li na vrat	so fcmalo orožniki zapustili vas. Okrajni
zločin hujskan a pr-.ti — ogrski državi ! Zi	glavar in duhovniki so na vse strani prijazno
madjarsk" besnilo je tuli znsčilen slučaj z	p< zdravlja li, a nihče jih ni niti p< gledal! odvetnik«.m Markovičem v Nitn, katerega Cerkvi v K omanjih in L jgu in zvoniki
tož'jo, ker je dal tiskati svoj programni go-	so še vedno zaprti in angležke žabnioe virč
vor, katerega je imel, ko je kandidiral za	Š3 na vratih.
p< -lanca. Cel6 dopisnik židovske »Die Žeit«	Prost Petronio popravlja. Prtča-titi
povdarja, da Midjari nespametno postopajo,	gospod Petronio je doposlal praški »Politiki«
kajti narodnostno gibanje da se te da več	popravek, s katerim popravlja, da ni re-t, da
udašiti.	bi bil on hotel Riemanjcem usiljevati itali-
Kd-r je živel med narodom, ve (pravi	janski jez k in da bi b i poslal tjakaj duhov-
rečeni list), da vsaka pravda te vrste pre-	nika, ki se ui mogel umeti z ljudmi,
tresa tudi mlačne, da prestopajo v vrste	i No, tega menda preČ. g. Petr»nio ne bo
borilcev. 1) ose daj še se je morala vsaka	hotel tajiti, da je hotel uvesti v riomanjsko
tej slepariji, začela je agente zasledovati in jih nekaj zaprla, drugi pa so se poizgubili In ni bilo že več časa ničesar fl sati o ooih zloglasnih »amsterdamskih srečkah«. Sedaj pa se zopet sliši, da so agentje zopet oživeli in da nadaljujejo se svojo sleparijo.
Družba sr. Cirila in Melodija. Iz poreč la o eeji družbinega načelnistva, ki se je vršila v Izubijani dne 29. m. m., po-snemljemo, da je imela družba o miaolem letu 34 262 K 74 st. dohodkov in 35.332 K 43 st. troškov. Primanjkljaj je znašal torej 1009 K 69 st.
Zavod st. Nikolaja. (Dopis). Velecen-jeni gospod urednik! Pišem Vam iz naše mestne bolnišnice. Pišem na bolniški postelji. Porečete mi morda : Saj bi lahko pisala potem, ko okreva ! Odgovoriti Vam meram, da je stanje zavoda, ki mi je na Brcu, tako, da ne smeoa odlašati.
Tesno se čutim spojeno z zavodom sv. Nikolnja. A ta zavod silno trpi vsled nezgode, ki se mi je prigodila. Bila sem zavodu vsikdar nekaka mati, a sedaj je ni matere, ki bi skrbela zanj. A ker brez skrbnega negovanja ne mora v spe v a ti, jel je zavod hirati. In temu se ni čuditi : zavod je še mlad, nerazvit.
Nesreča, ki je zadela mene ia mojo družino, je zadela tudi »avod sv. Nikolaja, kajti isti je zahteval mnogo žrtev ravno od mene. Ne omenjala bi tega, ako bi me ne bila poučila ravna ta nesreča, da jih je mnogo, ki sočutstvujejo z menoj in ki me iskreno obža-ljujejo. Od vseh strani mi prihajajo izrazi sočutja. Toliko ljubezni in soču'ja se nisem nadejala od strani svoj h son jakov.
To mi je lajšalo tudi telesne bolečine. Vsem bodi tem potom imčena najtoplejša zali vala.
Ali da se povrnem k zavedu sv. Nikolaja. Iskrena želja naših deklet, da bi se skoro povrnila na svoje mesto v zavod, me sili in me vspodbuja, da se oglašam s prošnjo zavodu v prilog. Ne prosim za se ničesar. Prosim za zavod, ki ee nahaja v hudi stiski. Nadejam se, da moja prošnja ne bo zastonj.
Že pred nesrečo, ki me je zadela, sem razposlala vsem slovenskim županstvom okrožnico v ta namen. Nekaj teh županstev se je že odzvalo, in nadejam se, da se odzovejo tudi druga. Posebno bi bilo želeti tega od županstev kranjske dežele, ker ravno s Kranjskega prihaja največ deklet v nas zavod. — Podpore od strani županstev v ta namen se dobro obrestujejo občinam v prilog. Ne bije smelo torej biti nijedne obSine, ki ne bi prispevala z veČ:m ali manjim zneskom za. naš zavod.
Tudi do veleblagorodnih ljubljanskih dam se obračam s prošrjo, naj priskočijo zavodu na pomoč! Posnemajo naj vtlecenjeao gospo dr. TavČerjevo in vrle gosp ce mesti krauj-skega!
Ganite ^e, rodoljubne gospe ingospiceiz mest in trgov! Pomagajte rešiti naše žensko zavetišče, ustanovljeno v t »li vzvišen, plemenit in človekoljuben namen !
Stroški so izlasti sedaj, vsled nakupa in potrebnih poprav v zavetišču, izredno veliki, a dohodki so le pičli.
Koliko sirot prihaja v zavod, katere treba celo obleči in obuti, p redno jih je možno poslati Kam v službo ! ! Mnogim, mnog m treba hrano darovat?, ne tla bi imel zavod v to kako glavnico ! Pač pa mora nositi breme dolga. Samo finančna oblast nam je naprti'a 2100 K pristojbin o nakupu hiše,, tekoče obresti pa znašajo 2500 K. Ti in še mnogo diuzih troškov so v oviro zavodu, da ne more v polni meri ustrezati svojemu namenu.
(Zvrsetek pride.)
Porotna razprava. Na 16. f-bruvarja vršila se bo pred tukajšnjim porotnim sodiščem. porotna razprava prt t našemu odgovornemu uredniku gosp. Fr^nu Godniku na tožbo g.ee Zofke K veder radi razžaljenja časti potom tiska. Razpravi bo predsedoval svetnik Peder>.olli.
»Slovanska čitalnica« priredi, jutri v soboto dno 7. februvarja t. 1. plesni veaček s toml>olo. Pričetek plesa točno ob 9. uri zvečer.
Vspored velike veselice pevskega dru-.štva »Zarja« iz Rijana, ki se bo vrš.la v eedeljo dne 8. februvarja t. 1. v Barkovljah, je sledeči: 1. »Korr čirca«, orkester. 2. H. VolariČ: »Slovenski svet«, moiki zbor. 3. Tittl: »Siovanska ovtrtura«, orkester. 4. I. Bartl: »Oj planine«, mešan zbor a ten ir solo. o. \Valdteufel; * Xa drsališču«, valček,
orkester. 6. H. Vol ari 5: »Divja rožica«, ženski dvospev s gpreraljevanjem orkestra. «. ^metana: »Prodana nevesta«, faatazija, orkester. 8. F. S. Vilhar: »Nočaa pjesma«, možki zbor s tenor solo. 9. a) Komzak : »P>o*an=ka legenda«, b) Parma : lutermezzo iz opere »Ksenija«, orkester. 10. Amon : »Venček slovenskih narodnih pesmi«, mešan zoor. 11. L pl. Zaje: Duet in tiaale iz opere »Nikola Šnbic-Zrinjski«, orkester. 12. M. Zega: »Mi smo mi«, šaljiva polka, m^žki zb**r s spremljevanjem orkestra. 13. Anw n Gerbec: »V veseli družbi«, venec slovenskih narodnih pesmi, orkester. 14. »Riz^trešenca«, veseloijra v enem dejanju. — Ples in svobodna zabava.
&Slovan>ko pevsko društvo« opozarja svoje g. perce, gospe in g >spiee, da se vsi udeleže skupne vaje, katera se bo vršila danes zvečer točno ob 8. uri in pol.
Zavarovalnica za govejo živino v sv. Križu. V sled emrti tajnika Ivana Sedmaka je navstala potreba, da se odbor nekol;ko preosnuje. — Isti je fe laj sestavljen takole: predsednik Martin Košuta ; podpredsednik Fran Košuta, blagajnik Matija Sedmak, tajnik Anton K( šuta, pregledovalci računov Josip Tence, Ivan Košuta in Štefan Sirk ; oenit-lja Kristijan Košuta in Adrej Maganja, odborniki Jarnej Kralj, Jakob Sedmak in Jarnei Košuta.
Kmetijska podružnica na Opcinah bo imela dne S. fVbruvarja TJ03. ob 2. uri popoludne pri g. Malalanu svoj občni zbor z nastopnim dnevnim redom : porodilo o delovanju podružnice, rasveti in predlogi in volitev odbora.
t italnica pri sv. Jakobu opozarja svoje čast. člene, kakor tudi druge plesoljubne rodoljub ca svoj plesni venček, ki ga priredi dne 14. febr. ob 9. »ri z/ečer v dvorani Mailv, ul. Torente, 16. Na tem venčku bodo društveni ijurjenci plesali narolni ples »Kolo« v slovanskih naroda h nošah, kar bo dajalo prisotnikom lep prizor. Obilne udeležbe od strani uiov, kakor neudov, se nadeja
odbe r.
Plesni odsek Telovadnega društva »Tržaški Sokol« nazuanja brat in členom,
kakor tudi drugim prijateljem pUsa, da se
bo soboto dne 7. t. m. vršil ple«ni venček v društveni telovadn ci, ul ca Coroneo št. 15.
—	Plesalo ee bo o 1 9. in pol do 4. ure zjutraj. Vstopnina: zi moške 80 st , za ženske 4<> stot.
Na obilno udeltžl>o vabi
Plesni odsek.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomor ob 7. zjutraj 6.1, ob 2. uri pjpoludne 12.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 773.2.
—	Danes plima ob 5'2~) predp. in ob 6 48 pop.; oseka ob 11 3;") predpoludne in ob 11*29 popoludne.
Blagi pokojnik si je po" ta vil s tem najlepši spomenik. Sleherni zavedni, za bodočnost naroda skrbeči in za napredek istega vneti S'ovenec blagoslovlja spomin pokojnega Luke Kenda ! Lahka mu zemlja slovenska !
Vesti iz ostale Primorske
Na korist pod učiteljem. Deželni
odbor v Porto u je izjavil na vprašanje c. k. deželnega šolsktga sveta za Istro, da je zadovoljen s tem, da začasnim podučiteljem nakaže plača tudi za čas počitnic, djčim je za nalomeetne učitelje vsikdar povedati, ke-daj im je vzkratiti plačo teko n šolskih počitnic.
X Zblaznel je in so ga morali prepeljati v Gor ško bolnišnico usmiljenih bratov g. Josip F 1 e g o, bogoslovec IV. lttnika. — Nesrečnež je sin bivšega istrskega deželnega poslanca ter buzetškega župana, vrlega hrvatskega rodoljuba n prveb-jtitelja g.a Franja Fiego ttr nečat kanonika tržaš-te škofije, pteč. gosp. Petra Flegi.
X Iz Dutuvelj nam poroetjo, da je na občinskih volitvah v vseh treh razredih zmagala katoliška narodaa stranka.
Za pogozdovanje istr^keg« Krasa. Deželni odbor v Poreču je nakazal predsed-ništvu odbora zi pogozdovanje istrskega Kra«a deželno podporo za leto 1903 v znesku 12.0O0 K.
Visoka starost. V Zamešku pri Motovunu je umrla due 27. m. m. Marija Labinjan v starosti 103 let. In umrla je po JO-let.ii bolezni !
Vesti iz štajerske.
—	Šolske razmere na Štajerskem.
Pri Maribora je vas Stil lenci. Vas je pa ogromni večini slovenska. Dokaz temu je, da je tam o zadnj h dež?lnozb-»rzkiii volitvah slovenska stranka igraje zmagala. Tam so imeli že dve leti provizorioao uč teljico, ki pa je mej tem polt žila izpit vsposobljenosti. Ni bilo torej nikakega zakonitega zadržka, da ne bi n'e imenovali na raspisano mesto. Ker je poučevala popolnoma povoljnjim vspehom in v splošno zadovoljno^, jo je krajni šolski svet, stavil v temo. Ali v okrajnem šolskem svetu gospodarijo nemškutarji in ti so glasovali proti imenovanju te prosilke (da-si je bila najzaBlužneja in najvredneja,) ker je — nje oče Slovenec. Na lovenskih tleh ne more S ovenka dobiti službe zat:>, k?r je — Slovenka! Take se razmere na Štajarskem po volji zistema.
Z ozirom na ta kr čeči slučaj, in z ozirom na odganjanje slovenskih uradnikov iz dežele pripominja »Slov. Gospodar« :
»Če h< čemo še nadalje živeti, moramo včasih pokazati, da še imamo v sebi dovolj življenske moči, da še imsmo občutji v hrbet. Listi, pos anci in narod sam po zborovanj h mora po vsakem udarcu biti po koren ter ne stre prej mirovati, dokler se nam ne da za-d< ščenje. Vzbudimo se in nedajajmo se vendar več teptati, kakor odreveneli sužoji in še zraven teptati — na lastni zemliji, kjer nam pristoja gospodstvo!«
—	Žalostna smrt. Dne 23. m. m. je začela goreti h;ša pnstn;c» Katar ne Go lec v občini Jelovec, župuija Mako'e. Ogenj se je tako hitro razširil, posebno ker je bila hiša lesena ter s slamo krita, da se ni rro^la prstnfca rešiti ter je zgrrela. Truplo so prepe-jali v mrtvašn'co v Makole. Hiša je bila zavarovana za «»00 K, škoda pa znaša 1000 K.
Vesti iz Koroške.
+ Celovška tobačna tovarna je izdelala 1902. 1. 2<J milijonov smodk, 118 milijonov 567 ti-~oč (cigaret) in 10.175 meterskdi stotov tobaka. V deželi se je izVupilo zato 3 135.327 K, izven dežele 3 500.727 K. De laveem se je izplačalo 653 974 kron, delavcev je bilo koncem leta 1088.
-+- Nova posojilnica. V zadružni register je vpsina na novo »Posojilnica v G!o-baso'c , reg strovana z neomejeno zavezo«. Namen zadrugi je. da po vzajemnfm kreditu pomaga zadružnikom z deuarnimi posojili na ! njihovem gospodarstvu ali obrti ter da iste navaja k varčnoBti.
Nekoliko statistike iz Celovca. V Ce'o.cu je bilo v minolem letu rojenih 887 otrok. Od teh j h je bilo 27 mrtvorojen h, 540 p a n e z a k o n s k i h. (! 1) Porok je b lo 173. Umrlo je 606 odraslih in 288 otrok. Samomorov je bilo 5. Od katoliške cerkve jih je odpadlo 27.
v okraju Škofjaloka), Moravče, Trnovo II. Bistrica, Dobrepolje, Ledine-Žir i, Žiri, Črni-vrh, Staritrg Lož, Zagorje ob Savi, Dolnji Logatec, Planina Rakek, Stare Fužine, Boh. Bistrica, Nemške rovte, Koprivnik, Ravne, Srednjavas, Savica, Selo, B:tinje (poslednjih 9 v okraju Radovljica), H ruševje pri Postojni, Senožeče, Cirknica, Grohovo-Cirknica, Zagorje Št. Peter, Vrsnik pri Žireh, Št. Vid pri Zatičini, Prevoje pri Lukovici, Rova pri Kamniku, Dragomelj Št. Jakob na Savi, Radomlje pri Kamniku, Kitina pri Dobu, Rovte pri Logatcu.
Na Goriškem: Bovec, Oezsoča, Kal Koritn;ca, Trnovo (Bovec); Ajba, Ro-činj, Sredgji (Kanal); Breginj, Dreženca, Kobarid, Idrsko, Jevšček, Lsdra, Livek, Perati, Sedlo, Smast, Staroselo, Sužid, Svina, Vrsno (Kobarid); Cirkno, Planina (Cirkno) ; Dolje, Ko/aršče, Ljubinj, Poljubinj, Volarje, VolČe, Zatolmin (Tolm n).
V Istri: Beram-Pazin, 1 Iruš'ca-Pod-
grad.
petek nastopni grozni dogodek. Neki kmet	Na Koroškem: Podklošter (Arnold-
je v navzočnosti svojega triletnega sinčka za- stein), St. Jakob v Rožni dobn.. klal prešiča. Kmalo na to je dečko poletel v stanovar je, zagrabil nž ter je— vskliknivai, da hoče vedeti, »da li tudi Marija tako kriči, kakor prešič« — zaklal svojo polletno sestrico, ki je ležala y z beli. Ubogo otroče je bilo takoj mrtvo.
Nemiri ua laških vseučiliščih. Koliko bi pisali laški listi, ko Li se to godila — recimo na Ruskem !	j	Strajk v Reusu.
Ker pa so italijanski vseuš liščoiki, ki	BARCELONA 5. (B.) Štrajkovci v
razbijajo vseučilisčna vrata in vse, kar jim Reusu izvršujejo neprenehoma nasilstva. — prihaja ped roko, se naši lahonski časnikarji Orožn'štvo je moralo ponovno nastopiti niti ne zmenijo za to !
V Padovi, v Rimu, v
pod patronanco vlade avstrijski podaniki za »oBvobojenje Trsta«. Da bi vsaj enkrat pokazali tem ljudem, kako se godi prebivalstvu v »osvobojeni« Italiji. Morda bf se potem ne navduševali tnko za »osvobojenje«.
Dvojen samomor. V okraju »Favcriten« na Dunaju sta se ustrelila 74-letni delavec Fran Ochotnv in njegova 70-letna soproga Ana. Na ostavljenem lističa sta povedala, da se usmrtita radi bolezni in grdega vedenja svojih otrok proti njima. Otroei starčkov pa oporekajo temu ter zatrjajo, da so po svoji moči podpirali stariše.
Najteži človek v Evropi. V mestecu Willenberg v zapadni Pruski ž<vi neki gostilničar Fromm, ki tehta nič manje nego 254 klg. Da-si tako težak, je vendar jako okreten in se toži redkokedaj, da bil truden. Naročil si je s S:aiarskega konja, ki naj nosi vso to ogromno težo. A tudi konj tehta za dva navadna knnja. Na zdravje!
Otrok Z nožem. V občini Morkovie pri Prostojevu na Moravskem se je pripetil v
Na boru, S.
Štajarskem: Št. Jurij ob Ta-H]gidij pri Šoštanju. — Zlata poroka. V soboto dne 31. m. m. se je vi šla pri sv. Heleni zlata poroka Petra in Marije Lap. Skupaj imata 145 let
m
viji se vrše vseueiliški nemiri iz raznih vzrokov. V Padovi je vseučiliččai senat zaklju-č 1, da se naj ''Beučil š5e zapre na nedoločen čas. In vse te »otročarije« potajuje tržaško irredentarsko Časopisje !
Koliko in kaj vse bi ne pisali ti komedijaš-, ko bi ruski visokošolci naredili le deseti del tega, kar so naredili laški veeuči-liščni bratci ? !
Žaloval je za ženo — 24 ur! Jure Kat <5 iz Dobrenice na Hrvatskem se je bil oženil pred tremi lf ti z lepo črnooko Klaro Radočaj. Mesec dni po svatbi je odšel Jure v Ameriko, od kjer se je povrnil pred letom dnij ter je živel dalje se svojo lepo Klaro v najlepši slogi. Minoli mesec je Klara porodila dete. A ker je prerano vstala, jc obolela in umrla. V četrtek so jo zakopali ob silni žalosti Jureta. V tej žalosti je s;romak šel v petek k svojemu sosedu Janku ter je zaprosil istega — za roko lepe Mire. Ne brez vspeha. V soboto je štlJme k župniku in v nedeljo je bil prvikrat oklican.
posluževati se orožja. Parmi in v Pa- Velika vojvoclinja Toskanska na Dunaja.
DUNAJ 6. (B) Velika vojvodinja Alice Toskanfka pride dne 9. t. m. s' mkaj iz S<»1-nograda, ter «e tukaj ustavi več dni. Spremljali jo bo&ti nadvoj vodinji Margareta in Germana.
Anarhisti v Bareeloni.
MADRID 5. (B) V ministerskem svetu, kfteremu je pred=elovsl kralj, Rjavil je mini-eterski predsednik Silvella, da so se anarhisti v Barceloni zaman trudili, da bi uprizorili splošni štrajk.
Izdajatelj in odgovorni urednik FR\N G0DNIK.
Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta.
Svoji
Vesti iz Kranjske.
* 4000 K za družbo st. C irila In Me-
todija. V ljubljanski bolnišnici je umrl posestnik in trgovec z Krope, g. Luka Kenda. Pokoj a i k se je v svoji oporoki na velikodušen ničin spomnil naže plemenite šolske druži e, zapustivši wej 40°/0 svojega premoženja. Družba d >bi kakih 40<X> K.
Razne vesti.
Poskus samomora v nemškem državnem zboru. Predvčerajšnjim je socijalno demokratični p klanec Ag9ter v nemškem državnem | zboru izvršil poskus sarromora. Agster je umobolen in se je že delj č isa na njem opazovalo, da ni bil popolnoma normalen. Tekom predvčerajšnje f-eje pa je bilo iz neke posebne sobe v državn »zborskem poslopju slišati strel. Nekateri poslanci sj na to hiteli v dot čio sol o in našli Agsterja na tleh ležečega. Na srečo pa je bil revež prej izvlekel krcgljo i? revolverja in slepi strel mu je le n'koliko osmodil obleko na pr.s h. Odveli so ga v norišnico.
»Osvobojeni«, ali — lačni! »Politik«
piše : Mej tem, ko ital.janeka vlada zopet mobilizira kak milijon za italijanske šole v Turčiji, na Grškem, v Egiptu, v Tnpolieu
—	v Avstr.ji si ne upajo še tako postopati, marveč posreduje Lega promet z lirami preko meje —, pa v Uda v kraljestvu namem naj-huja beda. V okolici batski je bila revolta
—	gladnih, k' so demolirali razne davčne urade. Moralo je posredovati vojtstvo. v Candelli 90 morali zapreti mnogo ekeceden-tov, ki so remonstrirali proti v i so ti užitnini. Beda in glad vladati po vs h krajih lepe ali ne-rečne Itdij«*. A v Rimu denaonstrirajo
Društvo »Zvezda« na Dunaju. Zabavnemu večeru, ki se bo vršil dne 8. fd-bruvarja v dvorani »Wiener Resroarce«, je ' določen nsstopni vspored :
I.	1. Dr. B. Ipavec: »Slavjanska pesem«, miški zbor z bariton- iu tenrrsolom. 2. Varit mov : »Ruleči sarafan«, igrata na gosli in glasovir g.ca M. Stekar in g. K Kunavar. 3. Ant. Nedved : »Moja rožica«, | m( ški zbor. 4. a) J. Tomaževič: »Kaj vam mar?c Moški zbor, društvu »Zvezdi« poklo-j nil g. skladatelj, b) Ant. Nedved: »Mdi j kraj«, moški zbor.
II.	5. Davor n Jenko: »Naprej zastava' slave«. 6.	»Bez tebe draga ljubeznac, igrajo in p<'j<5 gg. tamburaši. 7. Adam : »Si j'ćta^s roi«, igrata na gosli in glasovir go-sp7>a M. Stekar in gosp. Anton Stekar. 8. ( Ant. Nedved : »Zvezna«, moški zbor. 9. F. j
S. Viihar: »Slovenac i Hrvat«. 10. A. !
!
Brož : »Hej junaci«, 'graio in p^jč gg- j tamburaš1. (Op. Slavnoznani gg. tamburaši imeli so čast igrati pred Nj. ces. V nadvojvodom Otonom, na sv* t >vni razstivi v v Parizu, v klubu mandolinistov v Milanu itd.)
lir. Ple?ni venček.
Prihodnji zabavni vi čeri bedo vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer: 1. marca, 5. aprila, 3. maja; mesec junij, julij, avgust, Beptember bodo društveni izleti itd.
Prijatelji društva dobrodošli !
k svojim!
ZALOGA	H
pohištva«
K *
K K
S
n
K
n
M
n
K
kxkkxkxkxkxkkk«*
X
X 8 X X
X
X X X X X
X
*
X X
dobro poznane
tovarne mizarske zadrngB y Gorici (SoItoB)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej firfton Čemigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Solidnoat zajamčena, kajti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo
X _ X
derni sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen.
U

se išče 15 do 16-letna pridna deklica, vešča slovenskega in nemškega jezika. Naslov se izve v tiskarni „Edinost".
©
^ko^ |iienaiiilir Un Mlim
Prve ia -sajTegjm tovarna pektZsva 7Mb vrst.
*s T R S T

Gospodarstvo.
Mlekarske zadruge, delujoče na Slovenskem so:	j
Na Kranjskem: Postojna, Koče- (j^ Prestrarek, Košana-Št. Peter. Šmihel, Škofja- Iflfl lika, Hjbtša, Poljane, Sjra (poslednje št'ii
TOVARNA:	|	ZALO0H!
Via Teta, i Pfazza Roaarit it 2 vogal	■ (šolsko poalepjt)
Via LiaStaaoa | In Via Rlborgi *t. 21 Telefon it. 670.
-/<OM-
Velik it bo. Up%carij, trcnJ ta <l*k. Is-vrSmj« naročb*: tadi po poiebcin
Otat teras konknranoo.
ILUlTKOTlIi CIIII ZlSTOU 1£ fiiSlfi Predmeti postavio sa na pa ooroa ali želazniao iranKo.
m m
i
st &
sfl
m ^
V*
m
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejsib kombinacijah pod tako ugodnimi j»ogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in Hmt z zmanj-uiot'imi se vplačili.
Vsak <*lan ima jk> preteku petih let pravico do dividende.

SLAVI J A
U
vzajemna zavarovalna banka v Pragri.
Rezervni fond 25,000.000 K. izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga \ zajemna zavarovalniea naše države z vseskozi slovapsko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e p-^lopja ::i pimičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j u e takoj in najkulantneje. I živa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izda* ne podpore v narodne in obvinokoristne namene.
Pekarna in slasčičarna
Antona Feternel

t ulici Solitario št. 25.
Podpisani pri|M>r< ča svojo jiekarno in slaščičarno, v taterej ?>e dobiva trikrat ta dan svež kruli in s'ssčice vsake vr^te. Prodaja trd : vsakovrrt »e moke sz < grskili mlinov po najn'zj'n eenah. in pristni najfiueii ref'šk v steklenieah.
Sprejema tudi <lo raj kruh v pecivo.
Udani A. Peternel.
Pr L oviro	dolgo« na 1*', gumbov gld. j W
niirCiVILC .L—. na gumbe tudi v barvah, I. | vrste gld. 1.20, ra 2 fiunibe $»ld 1 —; za gospode! gld. !"><>, pravi j-ngleški (»>p< cijabieia glact* ćrne na I .'J po ki gid 1 ."». ponarejena koža n« 2 gnm »a po1 -^g fiO nvč j-^edt-ki n I'arite za praiii na 2 gumba po 1 ^K gld 1 £0. Kclor ('<■ ( nr. popravlja v -J4. rah. Spre-etun naročte jo meri. A. HI BMANN, Corso !!♦.
s 8
Stanje Minil M:
17 milijonov kron
Rezervni zaklad;
nad 400.000 kron
s
Naznanilo.
'Gbrtnijsko društvo v Barkovljah,
vknjižt na zadruga z neomejeno zavezo, bo imelo v četrtek <lne 1U. februvarja 190:5. oh 7. uri zvečer svoj
redni občni zbor.
ki s- bo vršil v društvenih prostorih.
Dnevni red :
Nagovor predsednika. Poročilo tajnika. Odobrenje letnega raeuna. Posamični predlogi. Volitev novega odbora.
o
ODBOR.
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne v lope vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčro močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Jlenarire vlope >e sprejcmrjo tiuli po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
1V; r *: 11- is ?ir •.]>'!! j -t" j.a <to. Ž ob e mi \rtd |» plača vesik dol/. ik tol ko na 50!?:jo cl ieMi "i> lo (< | liu'i o uno izpoeojtn ga kapitala. Na ta način »e ves d dg knpital, da poplava v »-2 in j <>1 leta. .Ako ja /en dolžnik poplaoti dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto <>"., izposojenega kapitala.
Poscja tudi ra merice in na vredr.ostne papirje, in sicer po 4,/ž°/o do 5%.
TOUflRNfl POflIŠTUfl
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. — Ustanovfj. 1848.

H
W H
BTirmr«- i.	'
$ ulica Cassa di Risparmto
X5 X X
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje
Rudolf Aleks. Varbinek -m
lasovirjev
najboljših tu- in Inozemskih tovarn
Borzni trg* št. 2 II. nadstropje
i.
2
4.
(nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plaeflti. kakor
tudi na obroke. Konkurenčne
cene.
Varstvena znamka: SIDRO.
L1NEMENT. CAPSICICOMP.
iz Richterjeve lekarne v Fragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva pe po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vaeh lekarnah.
Fri vlupo-vanjn t»ga fo\Ftd pri ljub.jenega domačega zdravila na »e pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z naAo va--■•tveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek	rr^-^n
RicfiterieTa ltaa uri zlatem 1 m v Pragi LT/
I. Cllzabetlne nlio« 6.	feVij
F I L I J A L '< A
t ii uril avstr. MMim zavofla
za trgovino in obrt t Trstu.
Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 2»//. 30-dnevni odkaz 2 30- „	n 4*«
Svilene plinove MREŽICE!!
„ROlTAIi"
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
I OPJETJE ZA NEPEEGOELJIVE LUČI
F. ROZZO, ul. S. Antonio 5.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spal
ne in
ali
di
vanov.
stol i e,
jedilne sobe, svetlo megleno politirane.
gogat izbor
okvirjev, ogleda stenskih ur se rahaja v dobroznani
wr zalogi pohištva
Rafael Italia
Trat - ul. Malcanton št. 1. - Trst.
FERDO GUŠTINČIČ
klesarski mojster
Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško Istro, Dalmacijo in Tirolsko zava^o/alnaga društva na življenje in rente
3-mesečni
2"« 2' .
a& pisma, katera »e morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nov** obrestne taks i 1 krepost t dnem 24. junija, 'M. junija in odnosn--
20. mvgu®ta t. L po dotičnih objavah.
Okrožni oddel. t vred«, papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonifr
brez obresti. Nakaznice
na Dunaj, Prago, Pe^to, Brn ), Lv > f- Tropa v £eko kato v Zd,rrjb, Arad, Bielitz, Gabloi/., Gradov Sibinj, Lnomo-tu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Bieichenberg, išaaz in Solnograd. brez tr >Skov. Kupnja in prodaja
TEST (Vit GifllitSi 11! — BABKGVLJE mm
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna- | mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v* vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen).
Žage na motor.
Cene po pogodbi in jako nizke. ^^VE
Priporočuje se slav. slovensk emu občin stvu za obile naročbe	udani
Ferdo Guštinčič
klesarski mojster.
OBU VA L A.
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
^ fH đKk ifh i^i flk ^Hi	iT?*! flk
i^r Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
£ raven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. šolo
Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Poštne naročbe se izvrže takoj. Pošiljmve ao pošt-1 line proste.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in C. kr. generalnih s'dadišč ; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda.
I. Franz-J ose fs-0 ua i št. 1 a (v lastni hiši). jj^k^jk^k ^kAA^kH
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Ponte della Fabra št. 2.
in podružnica
„£lla citta Di lonDra"
Popolno vplačana glavnica 2 000.000 K ustanovljena od dunajskega bančnega društva [ iu bavarske hipotekaroe in menične banke v Monakovu.
Spreietna zavarovanja na življenje v raznovrstnih k ^mbioacijah in proti nizkim ! premijam. Spccijalno zavarovanje otrok l>re/ zdravniškega ogleda, izplača vsi v slučaju že nitve ali prehoda v vojike zavarovani zne i iek pri iti malemu odbitku pred [»retekom ?avarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu. Corso tš 7. Telefon 469
ulica
Poste nuove št. 9.
(Brurierjsva hiši
bitku 1'
',00 provizije.
lakast vseh vrat pod najume*tnejšimi pogoji. Predujmi. Junčevne listine po dogovoru. Kredit na dokument« ▼ Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Ka&a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem
TRST. — ulica Riborgo st. 27. — TRST.
kursu.	| valo na debelo in drobno.
bpiejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati a	y	.	Tf^har
rebrni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb 1	J^d^LUik . jr	J\ciid/.
—	Dobro jutro ! Kam pa kani ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste r ulico Rihorgo št. 25 po domače	RdZnovrstna zaloga ogledal in okvirjev k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste	tapecarij Vseh vrst, ročnih kovčekov in obuvala za moške, ženske in otroke,	velikih kovčekov vseh vrst po načrtih Isti popravlja male stvari brezplačno	železnic. Naročbe sprejema za kompletne ter sprejema naročbe vsakovrstno obn-	sobe toli v mestu koli za odposiijanje
po železnici ali morju.
Velika zaloga izgotovljenih oblek za mt^e in dečke. Velik izbor oblek zi moške od gld 6.50 do 24, za dečke od gbl. 4 do 12. suknene jope v velikem izbiru od gld. 3 do 8. ziemke močne in podšite jope z ovratnikom ol a-trahana oi gld. 5 — i I, ravno take podšite s koŽuho\-iuo po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru o I gld 18 — 32
T T TTVTTNT7	Jopice za dečke v razn h oblikah in barvah, volnene
jDUC^JtllDirSl JL/i^K alače o l gld. 2.o0 - 4.50, finejše ol gld. 5-9.
Velik izbor oblek za otroke in dečlce o I 3 — 12 let
Polnovplačani akcijski kapital
K 1,000,000
Kupuje in prodaja
th vrste rent. zastavnih pisem, prijoritet, kom inalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz
Promease izdaja k vsakemu irebanju. |
od gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in d?č*e po najnižjih cenah. Hlače od m deškina (zloljeva k >ža» za delavce izgo:ovljen^ v last ii predilnici na rok > i Korminu.
Črtane močne sraj .e za dela'ee gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške ooleke na meter ali sudi za naročbe na obleke, ki se z^ >to i z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 iKah. V podružnic 7 ulici Poste nuove se zprejetnajo izdelo .-atija obleki po meri ter se še posebno vdobiva vaake vrste oblek v rasnih risanicah in merah za m iške in dečk e.
aa ^ r ^rrr
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Spitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in novčuje zapale kupone
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni izgubi
Vinkuluje In divinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Efkospt In lnkuso m eni o.	IV Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proli ugodnim obrestiui. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do dne vzdiga,
Promet s čeki in nakaznicami.
(